GLASILO OBČINE M E N G E Š LETNIK VI • APRIL / MALI TRAVEN • 1998 OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006 P.E. MENGEŠ SLOVENSKA 24 Telefon: 061 738 980 S4VI d.o.o. Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, DOMŽALE Tel.: 061 716 454 Fax: 061 713 288 Prodajni center Latkova vas iMlkova vas 84, PREBOLI) Tel.: 063 702 250 Fax: 063 702 251 Franšizing: Siporex - SAM SAKd.o.o., K1SOVP.C Tel: 0601 71 182 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! NUDIMO VAM: • strešnik BRAMAC • opeko MODULARNI BLOK in ostale opečne izdelke • IZOLACIJSKI material • APNO, CEMENT • zidarsko ORODJE in drugo potrebno za gradnjo in obnovo • mešalce, cevne odre, podpornike,... • stavbno pohištvo, okna, vrata, strešna okna VELUX, parket, program JUB-a • Nudimo možnost DOSTAVE Z AVTODVIGALOM V trgovini vas pričakujemo vsak dem od 7. - 19. ure, ob sobotah />a od 7. - 13- ura. O SUPER KREDITI, BREZ POLOGA V RAČUN VZAMEMO AVTOMOBILE VSEH ZNAMK PIŽEM Servis, Mala Loka 15 Domžale, tel.: 061 16 12 164 Prodajni SALON Domžale tel.: 061 714 81 2 GSM: 041 66 88 04 O KOMISIJSKA PRODAJA RABLJENIH VOZIL V Domžalah na Ljubljanski cesti 111 pri Avtosalonu PIZEM Delovni čas: 9.00 - 13.00, 14.00 - 18.00 sobota: 9.00 - 13.00 KARO INŽENIRING d.o.o. Slovenska cesta 24 • Mengeš • Telefon: 73K 956 P.E. NEPREMIČNINE Slovenska cesta 35 • Mengeš • Telefon: 738 036, 738 015 • PRODAMO: - Na obrobju Domžal manjšo gostilno s parkiriščem na parceli 750 m', / lepim razgledom na Kmniške planino, slan. v hiši - Suha pri Kranju, st. hišo III. gr. faza, z gosp. poslopjem, mlinom, parcela 760 m', cena 25.844.500 SIT - Breg pri Komendi, obnovljeno hišo, 300 m', cena 31.01 3.400 SIT - Mengeš, slan. hišo, 12x9 m', CK, telefon, P+M, nova, mansarda nedokončana, cena 30.073.600 SIT - Poslovni prostor - trgovina, Slovenska cesta, 17 m'in 17 m', izložba, telefon, cena 7.988.300 SIT - Domžale, poslovni prostor v SPli, delavnica, skladišče, 130 m' - Dobeno - več zazidljivih parcel, - Podboršt pri Komendi - zazidljivo parcelo, - Krtina - več zazidljivih parcel, - V Volčjem potoku naprodaj zazidljiva parcela, 900 nr, cena 11.277,60 SIT/m' - Črna pri Kamniku, prorlamo dve povezani enosobni stanovanji, 60 m', cena 4.229.100 SIT, - V ihanu, v PSO, BOO m od priključka na avtocesto, naprodaj še eno in pol, dvo, Iro, štiri - sobno stanovanje; cene stanovanj od 140.060 SIT/m1 do 103.300 SIT/m', - Domžale, enosobno stanovanje, 48 m' 9.398.000 SIT, - Ljubljana, enosobno stanovanje, cena 8.928.100 SIT. UVODNIK Mi gremo, gremo... Upam, da vas je nova preobleka Mengšana prijetno presenetila in sle se branja lotili s še večjim veseljem. Cenovno Mengšan zaradi tega ne bo nič bolj bremenil občinskega proračuna, res pa je, da imamo sedaj omejeno število strani. Tako se bo uredniška politika malce spremenila, ker pač ne bo možno objavili vseh prispevkov. S tem pa se bo po našem mnenju kvaliteta Mengšana dvignila, saj bodo slabši članki odpadli. Da ne bi prišlo do slabe volje ali zamere, pišite svoje članke jedrnato in slikovito ter nas ne obremenjujte z nepomembnimi zapisniki občnih zborov (to velja predvsem za društva). No, upam, da bo vroče krvi čim manj in bo sodelovanje z vami - dopisniki še naprej uspešno. Za vašo zvestobo se vam bomo simbolično zahvalili s skupnim srečanjem ob koncu leta. Rahlo sem bil razočaran nad vašim odzivom na novo rubriko "Vi sprašujete, župan odgovarja", saj niste poslali niti enega vprašanja. Če je vzrok temu kratek čas, ki vam je bil prvič na voljo, potem ni panike. Morda pa vsi že vse veste ali pa vas niti ne zanima, kaj se s krajem dogaja, oziroma se bo dogajao v prihodnje. S svojimi vprašanji lahko opozorile tudi na probleme, ki se tičejo le vas ali manjše skupine občanov. V nasprotnem se lahko zgodi, da do rešilne teh problemov ne bo nikoli prišlo. Ponovno vas vabim, da nam. pošiljate vaše predloge za izboljšanje Mengšana, ker vas je kar nekaj, ki menile, da je Mengšan slab. Vaša priložnost je tu. Naj opozorim na še eno novo rubriko. Z naslednjo številko namreč uvajamo male oglase. Za konec vam želim vesele prvomajske praznike. Udeležimo se prvomajskega kresa na Gobavici in lako poskrbimo za tisto pravo praznično vzdušje. Prvi maj je praznik dela šele dobrih slo let, prej pa je bil ta dan povezan s čaščenjem cvetja, zelenja in drevja, lahko bi rekli narave. Naj ne bodo vidne posledice prvomajskih piknikov. Prvi maj je tudi prvi dan šmarnic, verskih čaščenj Marije. Ne pozabimo tudi na dan osvobodilne fronte, ki je združevala večino slovenskega naroda v oboroženem boju proti okupatorju. Še so živi tisti, ki so tvegali življenje za nas Slovence. Kakor koli že, imejte se lepo vse dni, do verjetnega ponovnega snidenja (odgovorni urednik, v maju še ne bo izbran), pa na svidenje. Blaž Janežič OBVESTILO Zaradi občinskega praznika bo Mengšan v mesecu maju izšel nekaj dni prej. Zato vas naprošamo, da svoje prispevke pošljete najkasneje do 7.5.1998. Kasneje prispelih člankov žal ne bomo objavili. Uredniški odbor kazalo OBČINSKA UPRAVA 4 RAZPISI 9 ŽUPAN NA OBISKU 11 POLITIČNE STRANKE 13 KULTURA 15 NAŠI PESNIKI IN PISATELJI 17 DRUŠTVA 17 IZOBRAŽEVANJE 19 NAŠA ŠOLA 21 PRAZNIKI, ŠEGE IN NAVADE 22 ŠPORT 24 KMETIJSTVO 28 ZDRAVJE IN LEPOTA 29 PRI SOSEDIH 30 VAŠA POŠTA 31 MENGŠAN GLASILO OBČINE MENGEŠ • Glasilo ureja uredniški odbor: Blaž Janežič (v.d. odgovornega urednika), Majda Trobec, Jože Vahtar, Franc Veider (člani) Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena Podboršek, tel. 737 081 • Tehnična urednica: Sabina Kompare, tel. 737 484 • Lektoriranje: Lili Epih • Oblikovanje, računalniški prelom in tisk: Nagelj d.o.o. GRAFIČNI STUDIO HERLE tel. &fax: 713 074 • Fotografija na naslovnici: Blaž Janežič • Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejemajo ga vs; gospodinjstva v občini Mengeš brezplačno na dom. • Distribucija: Primož Kržan, tel. 737 296 • Prispevke lahko oddajale osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš v času uradnih ur (ponedeljek, sreda, petek) ali v.d. odgovornemu uredniku na naslov: Murnova 27, 1234 Mengeš. OBČINSKA UPRAVA & Blagoslovljen ogenj na ognjiščih je ugasnil, velikonočni prazniki so mimo, besede domačih in prijateljev, s katerimi smo se srečevali za bogatimi mizami, tonejo v podzavest. 0 jutro nas je prestavilo na prag novega delovnega tedna. Življenje se pač neprenehoma pomika dalje in ne dovoli, da se ustavljamo za daljši čas. & Pred prazniki je Državni zbor RS obravnaval pobude za ustanovitev novih občin. Med drugimi je sprejel pobudo KS Komenda, Križ in Moste, kjer se bodo krajani na referendumu odločali o ustanovitvi samostojne občine. V primeru odločitve ZA, se bodo odcepili iz sedanje kamniške občine, katere občinski svet je izdal pozitivno soglasje prej omenjenim krajevnim skupnostim. V nasprotnem primeru pa Občina Domžale tega soglasja ni namenila KS Trzin, ki si prav tako želi bisi samostojna občina. 0 Sprejem proračuna je za vsako občino neke vrste prelomnica vsako leto, ki dviguje prah ter pušča za seboj tako zadovoljne kot manj zadovoljne občane. & Za vse želje in potrebe je vedno premalo denarja. Vselej ga skušamo čim bolj smotrno porabiti. Ker smo mlada občina, pa tudi sicer se ne da problemov reševati čez noč, saj so se tudi kopičili leta dolgo, moramo vztrajati s strpnostjo in reševati probleme postopoma. Za gradnjo športne dvorane iščemo alternativne rešitve, o vsem vas bomo sproti obveščali. 0 Od vidnejših kulturnih prireditev naj omenim srečanje pevskih zborov ZKD Domžale. Maloštevilni, vendar navdušeni poslušalci smo spremljali program naših ljubiteljskih pevskih zborov. <0 Omembe vreden je tudi že tradicionalen dobrodelni koncert društva Vita, ki mu nudi gostoljubje naša občina že tretje leto. Bolj kot sam koncert je pomembno, da s svojim skromnim prispevkom pokažemo naklonjenost in moralno pomoč omenjenemu društvu. Vsem občanom želim veliko volje do dela in se obenem zahvaljujem svetniku Tonetu Vahtarju za jutranji velikonočni obisk z blagoslovljenim ognjem, namenjenim našemu ognjišču in domovom županov sosednjih občin. župan Janez Per OBČINSKA UPRAVA VI SPRAŠUJETE, ŽUPAN ODGOVARJA Čeprav za to številko niste poslali nobenega vprašanja, rubrika "Vi sprašujete, župan odgovarja" ostaja. Želimo si, da bi v naslednjih mesecih le zaživela. Svoja vprašanja s pripisom "za Mengšana", pošljite najkasneje do prvega v mesecu v sprejemno pisarno Občine Mengeš v času uradnih ur oziroma v.d. odgovornemu uredniku na naslov: Mumova 27, Mengeš. Upoštevali bomo le podpisana vprašanja. Če bo vprašanj preveč, jih bo v.d. odgovorni urednik selekcioniral. Vas kaj zanima? Želite izvedeti? Česa ne veste? Ste v dilemi? VPRAŠAJTE! Uredniški odbor 87. seja Občinskega sveta Sine 8. aprila je Občinski svet Občine Mengeš zasedal na svoji že 37. seji, na kateri je obravnaval naslednje točke potrjenega dnevnega reda: ■ Razpis posojila za ugodno kreditiranje podjetništva in obrti ter ostalega zasebništva v Občini Mengeš Komisija za ugodno kreditiranje podjetništva in obrti ter ostalega zasebništva v občini Mengeš je občinskemu svetu posredovala v potrditev izbor najugodnejše banke za plasiranje kreditnih sredstev. Občinski svet je po razpravi sprejel sklep, da je najugodnejša banka LB Banka Domžale d.d. Domžale, preko katere se plasirajo kreditna sredstva v višini 31 Mio SIT, po letni obrestni meri TOM +3%, Z dobo vračanja posojila 5 let. Občinski svet je tudi potrdil predlog komisije, da je rok za oddajo prošenj za posojilo 31. maj 1998. ■ Razpis posojila za pospeševanje razvoja kmetijstva v Občini Mengeš Občinski svet je po krajši razpravi potrdil predlog pristojne komisije, da se kreditna sredstva za pospeševanje razvoja kmetijstva plasirajo preko HKS Domžale, s katero občina sklene pogodbo pod po-goji obrestne mere TOM + 3%, S 5 letno odplačilno dobo. Ravno tako kot pri podjetniškem kreditu je rok Za oddajo prošenj za pridobitev posojila za pospeševanje razvoja kmetijstva 31. maj 1998. OBČINSKA UPRAVA ■ Odlok o upravnih taksah Občine Mengeš (I. obravnava) V I. obravnavo jc bil občinskemu svetu posredovan Odlok p upravnih taksah Občine Mengeš, katerega so člani sveta sprejeli s popravkom v delu taksnih tarif, kjer je določeno, da se zaračunava taksa od vsake listine in ne od vsakega lista listine. Obravnavani odlok, ki je pripravljen na podlagi Zakona o upravnih taksah in Zakona o financiranju občin, določa, da se za vloge, odločbe, soglasja, dovoljenja, potrdila ter za vse druge spise in dejanja pri upravi Občine Mengeš plačujejo upravne takse, katere predstavljajo prihodek občinskega proračuna. ■ Pravilnik o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem Občinski svel je sprejel pravilnik o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem, skupaj s popravki predlagatelja, ki so bili posredovani na sami seji. S sprejetim pravilnikom so določeni pogoji in merila za dodeljevanje socialnih stanovanj, postopek za uveljavitev pravice za dodelitev, normativi in standardi za socialno stanovanje, točkovnik za oceno stanovanjskih razmer. ■ Pravilnik o dodeljevanju socialnih pomoči v Občini Mengeš Pravilnik o dodeljevanju socialnih pomoči v Občini Mengeš, ki določa kriterije, vrste in postopke dodelitve socialnih pomoči, katere organizira in izvaja Center za socilano delo Domžale, so člani sveta sprejeli soglasno. ■ Podelitev priznanj Občine Mengeš v letu 1998 Na podlagi posredovanih predlogov za podelitev priznanj Občine Mengeš v letu 1998 je Komisija za podeljevanje priznanj Občine Mengeš pripravila občinskemu svetu predlog dobitnikov priznanj Občine Mengeš v letu 1998, ki bodo podeljena na slavnostni .seji ob občinskem prazniku 29. maja 1998. Občinski svet je v razpravi obravnaval tudi naknadno posredovano spremembo predloga, katerega je posredovalo Kulturno društvo Svoboda Mengeš, ki je predlagalo, da se g. Slavku Pisku podeli naziv častnega občana in ne zlato priznanje, kot je bilo prvotno predlagano, saj je prišlo do napake pri pripravi predloga. S posredovano spremembo je prišlo do postopkovnega vprašanja, saj je bil za dobitnika naziva častnega občana piedla-gan tudi g. Ivan Sivec, ki ga je predlagal 00 SKD Mengeš. Po pavzi, ki jo je za posvet predlagal g. Jože Vahtar so člani sveta glasovali o novem popravljenem predlogu KD Svoboda Mengeš in izglasovali, da se v letu 1998 naziv častni občan Občine Mengeš podeli g. Slavku Pisku, Murnova 15, Mengeš. V nadaljevanju so člani sveta potrdili še predlog komisije za podelitev zlatih, srebrnih in bronastih priznanj Občine Mengeš in sicer: Zlato priznanje se podeli g. Blejc Francu, Medvedova 10, Mengeš in g. Blejec Mateju Liparjeva 25, Mengeš. Srebrno priznanje se bo podelilo Prostovoljnemu industrijskemu gasilskemu društvu Lek Mengeš, g. Jožetu Mlakarju, Hribarjeva 10, Mengeš in g. Janezu Koscu, Grobeljska 25, Mengeš. Bronasto priznanje pa se podeli INCF, Mengeš, Ropretova 23, Mengeš in g. Niku Urankarju, Trubarjeva 9, Mengeš. ■ Določitev višine Trdinovih nagrad V skladu s Pravilnikom o podeljevanju Trdinovih nagrad občinski svet vsakokrat določi denarno višino Trdinovih nagrad. V letošnjem letu so razpisane tri Trdinove nagrade in sicer 1 za izjemno delovanje v društvu, 1 za posameznika za diplomsko nalogo in 1 za posameznika za projektno ali raziskovalno nalogo. Občinski svet je soglasno potrdil, da znaša višina posamezne Trdinove nagrade za leto 1998 100.000,00 SIT, OBČINSKA UPRAVA Pregled dela Oddelka za komunalno infrastrukturo in prostorsko planiranje ■ Poudarek našega dela v mesecu marcu je bil čiščenje okolice. Organizirali smo postavitev kontejnerjev za smeti v To-polah pri Gasilnem domu, v Loki pri Gasilnem domu, v Pristavi na Ropretovi ulici, pri Emona marketu, na ploščadi pri TVD Partizan, pri razbremenilniku Pšata in na Dobenem. Občani in društva so se v velikem številu odzvali akciji spomladanskega čiščenja naše občine. ■ Očistili smo divje odlagališče pri mostu na cesti proti Vodicam. Odpeljali smo več kot osem kontejnerjev smeti. Upamo, da bo počiščena okolica in tabla Prepovedano odlaganje smeti preprečilo nadaljnje odlaganje odpadkov. Foto: Rafael Rudolf Divje odlagališče smeti pri mostu na cesti proti Vodicam. ■ Obnovili smo del javne razsvetljave na Trzinski cesti v Loki. ■ Vodimo aktivnosti pridobivanja dovoljenj za predvidene rekonstrukcije cest. Imeli smo razgovore z občani in jih seznanili s projekti. ■ Pričeli smo s čiščenjem zarasle poti od skakalnice proti cesti Mengeš-Vodice. ■ Pridobili smo ponudbe za minimalno zaščito gradu v Jabljah, kjer nameravamo zapreti vse odprtine in očistiti okolico. A UPRAVA Ponovno Občinska uprava Občine Mengeš v želji, da bi zagotovila optimalno prometno varnost, ponovno opozarja lastnike zemljišč, na katerih ob cestah rastejo žive meje, grmičevja, sadna in gozdna drevesa, naj obrežejo žive meje in grmičevja na dovoljeno višino ter odstranijo veje dreves, ki segajo v cestni svet oz. na površine za pešce ter tako zmanjšujejo preglednost cest in drugih prometnih površin. Prav tako je potrebno odstranili vse ob cestah postavljene predmete, ki prav tako zmanjšujejo preglednost cest, križišč ali otežkočajo varno hojo pešcev po prometnih površinah. Po Zakonu o javnih cestah Ur. I. RS, št.29/97 določa, da je dovoljena višina mej, ograj in drugih objektov 0,70 m. Odmik (varovalni pas) od končne točke prečnega profila ceste je v naseju 1 m, izven naselja pa 3 m. V primeru nespoštovanja veljavnih predpisov bodo pristojne službe ustrezno ukrepale. POJASNILO o obračunu sorazmernega deleža stroškov komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča Glede na članek v občinskem glasilu Mengšan o plačilu sorazmernega deleža stroškov komunalne opremljenosti za novogradnje, nadgradnje, itd., podajamo nasledje pojasnilo: a). Sorazmerni delež stroškov komunalne opremljenosti se v skladu z Zakonom o stavbnih zemljiščih (Ur. list R Slovenije št.44/97 oz. prej Ur. list SRS št. 18/84 in 33/89) ter Navodilom za podrobnejši izračun sorazmernega dela stroškov (Uradni list R Slovenije št. 22/90) obračuna za vse na novo zgrajene koristne površine objektov (konkretno za vsak dodatni m2 novega, prizidanega ali nadzidanega objekta), za katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, ne glede na to, če je bil za obstoječe objekte že plačan sorazmeren delež stroškov KO ali pa je bila njihova izgradnja sofinancirana. V primeru nadomestnih gradenj ali nadgradenj pa se upoštevajo odbitne površine starih objektov z ustreznimi korekcijskimi faktorji za npr. klet, podstrešje, itd., enako tudi pri spremembi namembnosti (npr. iz kleti oz. garaže v poslovni prostor). b). Sorazmerni delež stroškov komunalne opremljenosti se oceni glede na dejansko stopnjo komunalne opremlje- nosti OZ, dejanske obstoječe komunalne vode na območju gradnje in glede na dejansko gostoto naseljenosti oz. izkoriščenosti pripadajočega stavbnega zemljišča; v skladu Z Navodilom za podrobnejši izračun sorazmernega dela stroškov (Ur. list R Slovenije št. 22/90) po tabelah pravilnika o enotni metodologiji za izra čun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in drugih nepremičnin (Ur. list SRS št.8/87), kjer prikazana razdelitev in faktorji glede na gostoto naseljenosti (5 skupin) in stopnjo komunalne opremljenosti (6 katerogij). c). Obračun sorazmernega dela stroškov KO je Občina Mengeš po sklepu Občinskega sveta izvajala oz. izvaja v skladu s temi navodili in z dotedanjo prakso Sklada stavbnih zemljišč Domžale (ki je prej obračunaval komunalni prispevek) ter v ta namen sklepa pogodbe s posameznimi investitorji. Stane Markovič, gr. ing. OBČINSKA UPRAVA Obvestilo občanom o predlogu sprememb imen naselij v Občini Mengeš ■ Slovenija ima približno 200.000 zemljepisnih imen, ki se nahajajo na različnih virih in niso standardizirana. Zaradi tega se pojavljajo napake na različnih kartah in v bazi podatkov, ravno tako prihaja do nepravilnosti pri pripravi predpisov in pravnih aktov. ■ Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen, ki je ustanovljena pri Vladi Republike Slovenije, si prizadeva, da bi v Sloveniji postopoma uredili probleme in nejasnosti, povezane Z zemljepisnimi imeni. ■ Iz navedenega je Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen posredovala Občini Mengeš preglednico z imeni naselij na našem področju, ki vključuje tudi predlog novih imen naselij Dobeno in 'I opole. ■ Po trenutno obstoječi zakonodaji je odločanje o zemljepisnih imenih v pristojnosti občinskih organov. Da bi dobili mneje občanov o predlogu sprememb imen naselij Dobeno inTopole, prosimo, da nam posredujete vaše pripombe oz. priporočila na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš. Ime naselja Ime občine Šifra občine Šifra naselja Spornost Predlagano novo ime naselja Dobeno Mengeš 072 001 da Dobeno nad Mengšem Loka pri Mengšu Mengeš 072 002 ne - Mengeš Mengeš 072 003 ne - Topole Mengeš 072 004 da Topole pri Mengšu Vse občanke, občane in pravne osebe obveščamo, da je bil v Ur. listu št. 44/97 objavljen Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. Zakon v drugem členu govori, da nepremičnine postanejo lastnina fizičnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe. Vpis lastninske pravice se v zemljiški knjigi opravi na predlog. Zakon pa v tretjem členu govori, da nepremičnine postanejo lastnina pravnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe oziroma njihovih pravnih naslednikov. Vpis lastninske pravice se v zemljiški knjigi opravi na predlog. Predlog za vpis lastninske pravice po tem zakonu lahko opravite preko obrazca: št. 1 - predlog za vpis lastninske pravice - vpisi pri vložku z zemljiškoknjižnimi telesi, št. 2 - predlog za vpis lastninske pravice - vpisi pri različnih vložkih, št. 3 - predlog za vpis lastninske pravice - vpisi pri vložku z vpisano družbeno lastnino. Navedene obrazce lahko kupite v knjigarni. Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini je izobešen v celoti v oglasni vitrini v pritličju stavbe Občine Mengeš, Slovenska cesta 30. jai DitiižTJitti DUMttttin m Občinski svet je na svoji zadnji seji imenoval Odbor za pripravo prireditev v okviru občinskega praznika v sestavi Jože Vahtar, Alojzij Janežič, Matjaž Repnik in Rika Binter. Mesec april predstavlja namreč že skrajni rok, da stečejo vse priprave za tako obsežen spored prireditev, ki naj bi potekale na enak način kot lani. Odbor si bo seveda prizadeval, da bo organizacija prireditev, katerih izvajalci so posamezna društva, nemotena in na čim višjem nivoju. Obenem bo odbor poskrbel tudi za obveščanje in deloval kot koordinacijsko telo med izvajalci. ■ V okvir delovnih obveznosti, ki jih izvaja Oddelek za družbene in društvene dejavnosti, sodi tudi urejevanje problematike s področja socialnega varstva. Zakon o socialnem varstvu namreč natančno opredeljuje področja socialnega varstva, ki se izvajajo v občini in za katera je občina dolžna zagotoviti določena sredstva. V našem občinskem proračunu so sredstva za te namene sicer razporejena, vendar smo doslej sredstva za socialne pomoči dodeljevali na predlog Centra za socialno delo Domžale in delno tudi po naši presoji. Ker želimo tudi na tem področju zadeve urediti tako, da bodo imeli občani enake možnosti za pridobivanje socialnih pomoči, smo v sodelovanju s Centrom za socialno delo pripravili poseben Pravilnik o dodeljevanju socialnih pomoči v Občini Mengeš. Pravilnik je objavljen v Uradnem vestniku, in med drugim natančno opredeljuje, kdo, na kakšen način in kako lahko zaprosi in pridobi socialno pomoč. OBČINSKA UPRAVA turistični spominek Občine Mengeš V okviru promocijske dejavnosti turistične ponudbe posameznega kraja, mesta, občine, se kot ena izmed oblik pojavlja tudi tako imenovani "turistični spominek". Ker želimo poleg že znane maskote Mengota razširiti tovrstno ponudbo, prosimo vse, ki imate idejo, predlog ali tudi že vzorec tipičnega spominka. ki na tak ali drugačen način ponazarja življenje v Občini Mengeš, da predstavite vaš predlog v pisni obliki, dopolnjen s skico in vrsto izdelave. Predlog pošljite najkasneje do srede, 6. maja 1998, na naslov Občina Mengeš, Oddelek za družbene in društvene dejavnosti, Slovenska četa 30, 1234 Mengeš. Vaše ideje bo pregledala posebna komisija, ki bo v maju pripravila tudi javni razpis za izdelavo turističnega spominka. Proslavitev 27. aprila, ki je dvojni praznik, dan upora proti okupatorju in praznik organizacije Združenj borcev in udeležencev NOB - dan ustanovitve OF, tudi letos pripravljajo Medobčinski odbor ZZB NOB v sodelovanju z ZB Dob-Krtina in Gasilskim društvom Žele-Sv. Trojica. ❖ V počastitev praznika bo v četrtek, 23. aprila, ob 20.00 uri koncert Partizanskega pevskega zbora v Kulturnem domu Franceta Bernika v Domažalah. ♦ V soboto, 25. aprila, ob 16.00 uri pa bo skupno praznovanje 5 občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče s tovariškim srečanjem (mitingom) v Žejah pri Sv. Trojici v tamkajšnjem gasilskem domu. Praznovanje bodo ob pozdravih domačinov, predstavnikov vseh štirih občin, predstavnikov strank, popestrili še godba, harmonikarji, pevci in recitatorji. ♦ Ob prazniku 27. aprilu želimo vsem udeležencem prijetno praznovanje! ■iMMMM^MMHiMMMHMHMMIliMfaNM ■ ■ ■■■■■■■■■ I MMm 11 MM I Tudi letos bomo proslavili mednarodni praznik dela I. maj. Vse občanke in občane Občine#Mengeš vabimo, I dae-sem, obiskovalcem jia lep večer! NAŠI PESNIKI IN PISATELJI JUNAK PRIMOŽ JUNAK JE NAD JUNAKI TAM ZGORAJ, SKORAJ POD OBLAKI, BREZ STRAHU KORAJŽNO SE SPUSTI PO STRMEM ZALETIŠČU, Kl V SNEGU SE VES BLEŠČI, SE ODRINE IN ZAPLAVA, KOT PTICA S KRILI URAVNAVA SVOJO POT PO ZRAKU, LE NA NOGAH IMA SMUČI, DA NA ZEMLJO BOLJ VARNO PRILETI. MED GLEDALCI ZADONI, PRISTANE, SNAME SMUČI: "BRAVO PRIMOŽ, NAŠ JUNAK SI TI." MLADI JUNAK MEDALJO DOBI, NATO SE HIMNA OGLASI, KI VSE SLOVENCE RAZVESELI, PONOSNI SMO NANJ, ŠE POSEBNO MORAVČANI. DA BI ŠE DOLGO BIL JUNAK IN NAŠ, SLOVENSKI, SVETOVNI SKAKALNI PRVAK. INA ABEL DRUŠTVA Kviz "Mladi in kmetijstvo" v 13. marec 1998 Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM) in Svetovalna služba sta letos organizirala že tradicionalni kviz "Mladi in kmetijstvo". Ekipa i/. Mengša, sestavljali so jo Boštjan Gašperlin, Marko Škerjanec in Janja Gašperlin, se je udeležila regijskega tekmovanja v Velikih Laščah. Letošnjega kviza se je udeležilo rekordnih 18 ekip iz vse ljubljanske regije. Teme so bile zelo zanimive: varno delo pri sečnji, kmetijsko zadružništvo, evropska unija in kmetijstvo, priporočila za ekološko kmetovanje. Zaradi velikega števila udeležencev je bil kviz. razdeljen na pisni in ustni del. Po pisnem delu s pogostitvijo je sledil ustni del s kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci OŠ Velike Lašče. Zasedli smo 5- mesto. Prva je bila ekipa iz Trbovelj, sledili pa sta ji Zagorje ter Kamnik. To pa ni bilo naše prvo tekmovanje. Leta 1996 smo se udeležili kviza v Ribnici, lansko leto pa smo v Rovtnh osvojili 2. mesto. Naša ekipa zadnje dve leti sodeluje pod okriljem DPM Kamnik-Mengeš. Društvo podeželske mladine Kamnik je bilo ustanovljeno leta 1993, leta 1996 pa se je preimenovalo v DPM Kamnik-Mengeš. Program društva je zelo zanimiv. Lansko leto smo na primer organizirali pohod, na katerem postaneš "ta prav Slovenc", pohod na Triglav. Niso nam ostali skriti niti ostali slovenski vrhovi, kot sta Kamniško sedlo, Grintavec. Zelo zanimivo je bilo tudi na dvodnevnem izletu Gardaland - Acjualand. Letos načrtujemo ogled lepih bavarskih gradov. Radi pa bi odkrili tudi prelepa Sedmera jezera. Imamo tudi vsakoletno novoletno zabavo, piknike... Organiziramo pa tudi razna predavanja, sodelujemo na kmečkih igrah oziroma tekmovanjih, kvizih ... Vsepovsod, razen majhnih izjem seveda, pa dosegamo dobre rezultate. Saj poznate geslo'Važno je sodelovati, ne zmagati". V lanskem letu se je društvo DPM Kamnik-Mengeš vključilo tudi v Zvezo slovenske podeželske mladine. Od takrat se naši predstavniki redno udeležujejo vseh njihovih skupščin. Kdor koli bi se nam želel pridružiti, naj pokliče po telefonu 738 051 (Janja) od 7. zvečer dalje. Janja Gašperlin D R U Š T V A Upokojenci smo zborovali Društvo upokojencev Mengeš je v skladu s svojim programom dela izvedlo svoj redni letni občni zbor, ki je bil v soboto, 21.3.1998 v avli Osnovne šole Mengeš. Na zboru se je zbralo veliko članov našega društva, poleg njih pa so se udeležili zbora tudi gostje: ZDUS - predsednik Vinko Gobec in član odbora Stane Simšič, Občino Mengeš pa je zastopal predsednik sveta Alojzij Janežič, zbora so se udeležili še predstavnik DU Komenda gospod Perčič, predstavnik DU Domžale gospod Cerar in predsednik AMD Mengeš gospod Ošep. V poročilu, ki sem ga podal, je bilo podrobno zajeto delo, ki ga je društvo opravilo v preteklem letu. Delo je bilo zelo živahno, saj so vse delujoče skupine vložile veliko napora za realizacijo sprejetega programa na lanskem občnem zboru. Iz poročila je razvidno, da smo bili zelo aktivni v raznih dejavnostih, kot so organizacije izletov, družabnih srečanj, delovanju sekcij, kot so balinarska sekcija, pohodniška sekcija, kolesarjenje in rekreacija. Upravni odbor pa je posvetil predvsem veliko pozornost vprašanju društvenih prostorov, saj je postopek po denacionalizaciji že kar predolgo potekal in smo živeli v negotovosti. Proti koncu leta 1997 pa se je zadeva vendarle premaknila z mrtve točke tako, da smo se z lastniki stavbe uspeli dogovoriti, da smo prostore, ki jih uporabljamo, dobili v najem za dobo 5 let za primerno najemnino. Seveda ta rešitev ni najbolj idealna in je le začasna, pa vendar pozitivna za zagotavljanje normalnega delovanja našega društva. V prihodnje pa se bomo morali še pogovarjati o dolgoročni rešitvi prostorov. Pri tem bo morala sodelovati tudi Občina Mengeš,saj DU zajema velik del upokojencev, ki živijo na območju Občine Mengeš. V letu 1997 smo imeli registriranih preko 750 članov, število v letošnjem letu pa kar solidno narašča. V poročilu se je predsednik dotaknil tudi aktualnih tem, ki so prisotne med upokojenci in delavci, to je pokojninska reforma. Upokojenci ne glede na to, da se sedanji generaciji upokojencev ne obeta nekih velikih sprememb, zaskrbljeno in s strahom spremljamo razne razprave in dogajanja v zvezi s tem. Dotaknil se je tudi nekaterih vprašanj, ot je zdravstvena zaščita, nuđenje zdravstvene pomoči v Zdravstvenem domu v Mengšu, saj trenutno lahko poiščemo zdravniško pomoč v Mengšu v ZD le pri splošnem zdravniku. V poročilu je predsednik omenil še sodelovanje s sosednjimi društvi in ugotovil, da se to stanje izboljšuje, saj se upokojenci srečujemo ne samo z lokalnimi in društvenimi problemi, ampak se bomo morali v prihodnje ukvarjati tudi s problematiko sociale in drugih problemov, ki vplivajo na življenje upokojencev. Ob tem uvodnem poročilu predsednika je računovodkinja podala podrobno poročilo o finančnem poslovanju, iz katerega je razvidno, da je poslovanje potekalo zadovoljivo in da smo sredstva uporabili v koristne namene. Poročilo Nadzornega odbora pa je podala predsednica Mara Vajt. Poudarila je, da so bili člani NO vse leto prisotni na sejah UO in da je bil UO aktiven na vseh področjih delovanja in ugotovila, da je bila blagajna vodena v skladu s predpisi in se tudi zahvalila računovodkinji. Poudariti moramo, da je občni zbor potekal vsebinsko bogato in da je prispeval k nekaterim vprašanjem, ki prizadevajo v tem trenutku vse upokojence. Občni zbor sta popestrila s svojimi prispevki predsednik ZDUS Vinko Gobec, ki je člane obvestil o celotni problematiki o poteku razprav o pokojninski reformi, s poudarkom na nekaterih nepravilnostih in očitkih, ki se v teh razpravah pripisujejo nam upokojencem. Gospod Stane Simšič pa je podrobno analiziral prispevek ZDUS pri usmeritvi nekaterih pozitivnih stališč, kot so usklajevanje pokojnin po novih predlogih, o višini osnove za pokojnino, predvsem pa poudaril nerešene vdovske pokojnine. Poudaril je tudi, da se ZDUS zavzema za rešitev trinajste pokojnine oz., da pokojnine usklajujemo tudi v prihodnje s plačami delavcev in z rastjo življenjskih stroškov. Gospod janežič je opravičil odsotnega župana gospoda Janeza Pera, ki se zaradi službene zadržanosti ni mogel udeležiti našega občnega zbora. Pohvalil je delo društva in obljubil, da bo občina pomagala pri dolgoročni rešitvi naših prostorov. Zaželel je še veliko delovnih uspehov. Tudi predstavniki sosednjih društev so zaželeli še boljšega sodelovanja v prihodnje in več skupnih delovnih akcij. Izvolili smo tudi novo vodstvo. Nosilne funkcije pa bodo v prihodnje opravljali: predsednik Slavko Pišek, podpredsednik Marjan Ozimek, tajnica Francka Trobec, računovodkinja Mirni Pavlic, bla-gajničarka Berta Šutar. Ob zaključku se je predsednik zahvalil dosedanjim članom Upravnega odbora za uspešno sodelovanje. Poleg tega se je v imenu vseh lepo zahvalil gospodu Božu Matičiču in gospe Jožici Kališnik za izvedbo uvodnega kulturnega programa. Sprejeli smo sklepe za delo v prihodnje, s posebnim poudarkom na razpravi o pokojninski reformi. Predsednik Slavko Pišek V L } E N j E OBČINI Praznovanje materinskega dne v Loki NAJVEČKRAT IZGOVORJENA BESEDA NA SVETU JE MAMA... S pesmijo in lepimi besedami o naših najdražjih so loški otroci voščili mamicam, mamam in babicam ob njihovem praznovanju materinskega dne. V prisrčnem programu, ki so ga izvedli Urška, Tina, Katarina, Matej, Gašper, Sandra, Eva, Sabina, Tjaša in Maša, pripravili pa Urša in Barbara, je bilo izgovorjeno mnogo prijaznih in čustvenih besed, zahval, pa tudi želja, ki so kar vrele iz nežnih otroških src. Kljub temu, da se je prireditve udeležilo "le" 23 slavljenk, je bilo čutiti obojestransko zadovoljstvo. Igrive očke in žareča lička nastopajočih so tisto marčevsko soboto doživela najlepše priznanje za to darilo mamicam -cvetoč mamin obraz. Vsaka izrečena misel je mamicam izvabila na obraz nasmeh, v srcih pa prav gotovo pustila vsaj kanček sreče in čiste otroške ljubezni ter za hip izrinila vsakodnevne nadloge in skrbi. To bi si mamice zaslužile skozi vse leto, a dobro vemo, da ni vedno tako, mar ne, otroci? jQ^e Rrojan IZOBRAŽEVANJE ZOBRAZEVANJE letih redne zaposlitve. Predavanje dr. Ane Krajne je še dodatno osvetlilo poslanstvo Univerze za tretje življenjsko obdobje in prisotne navdušilo za aktivno sodelovanje. Program univerze vsebuje področja iz umetnosti, pouka tujih jezikov, znanja iz zdravstva in družbenih ved, ukvarjanje z glasbo, hortikulturo, kuhanjem, ročnim delom, pa tudi pogovore z zanimivimi gosti in klubska srečanja. Imamo možnost, da si osvežimo znanje prometnih predpisov ter vožnje, če se kot šoferji bojimo vse gostejšega prometa. V aprilu se bodo predvidoma pričele naslednje oblike: - sproščanje za zdravje in ustvarjalnost -ob četrtkih ob 10.00 uri, - krojaška delavnica - popoldan, - cvetličarska delavnica, - začetni tečaj angleščine in nemščine, - umetnostna zgodovina, - računalniški tečaj. Za premagovanje začetnih ovir bo poskrbel Izobraževalno svetovalni center -ISCG Domžal e, saj imajo kot organizatorji bogate izkušnje. Kdor želi več podrobnosti, jih lahko dobi na sedežu omenjenega centra ali po telefonu 711 082 ali na naslovu Prane Poznič, Kamniška 11, Domžale. X bo pričela z delom Polna dvorana domžalske knjižnice na zadnji marčni petek je prepričljivo dokazala, da je veliko takih, ki vedo, kako prijetno in koristno preživeti tretje obdobje življenja. Ustanovljena je bila Univerza za tretje življenjsko obdobje, ki naj bi s svojo dejavnostjo vključevala občine: Domžale, Mengeš, Moravče, Lukovico in Kamnik. Izvoljeni so bili tudi člani sveta Univerze. Namen te univerze je na neprofiten način pokazati pot do kvalitetnejšega življenja, najti smisel in vsebino tistega ustvarjanja, ki smo si ga morali odrekati v 3332192449 IZOBRAŽEVANJE Povzeto po Dnevniku kot zanimivost za občane, ki so 13. in 14. marca 1998 članka spregledali: Med bananami odkril pajka in sc spomnil članka v Dnevniku Nevarni pajek tudi pri nas? Pajek je prenočil v avtomobilu inspektorice KAMNIK, f J. - Občan i* Mengšu je včitj«j dopoldne kupil škatlo / dvajsetimi kilogrami banan, ku pa jo je odprl, je odskočil. V' škatli je bil med bananami pajek, hi si ro u ni ti i možak pa K je br/ spomnil na članek, ki je bil pred tedni objavljen v pnevniku. Na usstrijskem Koroškem seje, kot smo poročali, nekomu 7£<>dil(i podobno v škatli / bananami jc bil smrtonosni pajek, ki je v Avstrijo prispel iz Ju/m Amerike. Pajek je velik okoli tri centimetri in je temno rjavi barve. (Fnto: Bojan Vel (kanja) S lem v mislili jc ob čan prev idiio pobral pajku, j.a spravil v posodico in ? njim oddrvel na policijsko postajo Kamnik. •,Mi-i;.'cšV p;ijk.i- i;: prevzela zdravstvena inšpektorica Albina ko/elj hi iia bo danes odnesla na Inititui /a varovanje zdravja ••. I jnbljano, kjer bodo preverili, ali je /a res nc\ aren. /.; mrvauijkkcjpi« pajka ki dognali, da je smrtno nevaren, tuj jc Ho ^a vrsto phoneulria 111 j-'i - vcMa, ki velja tu enega najnevarnejših pajkov. V Avstriji iiimak'< proti s trupa, kar pomeni, da ga verjetno tudi v Sloveniji nimamo »Vse podrobnosti, ki vas auMtmjo, bodo naj- hr> /urine seSe potem, ko hnmo zanesljivo vedel;, za katero viv.o erć.-< ic povedala mtoeklorkai NATAŠA RUĆNA "Mengeški" pajek spada v isto družino izredno strupenih pajkov kot "avstrijski" Zelo strupen in agresiven pajek V Sloveniji protistrupa za ta rod nimamo, a ga bodo naročili, ko ho znana še vrsta Ljubljana, 14. - Pajek, ki ga je predvčerajšnjim v škatli banan našel občan, ki je sadje kupil v mengeški prodajalni Sadni vrt, je zelo strupen in spada v isto družino kot smrtonosni pajek, ki so ga pred tedni v pošiljki južnoameriških banan našli na avstrijskem Koroškem. Pajek je mrtev, verjetno je bil mrtev tudi že včeraj, ko so ga našli, nam je povedal glavni republiški zdravstveni inšpektor dr. Jože Šamu. Mengeški pajek je tako kot avstrijski pripotoval s pošiljko banan iz Južne Amerike, natančneje iz Ekvadorja. Pregleda ostalih škatel iz pošiljke na zdravstvenem inšpektoratu niso odredili, saj so večino teh banan v trgovini najverjetneje že prodali. "Pajek je bil sicer že mrtev, ali je bil mrtev tudi ob prihodu v Slovenijo, pa ne vemo. Sicer pa so živali, ki pripotujejo z. eksotičnim sadjem, zaradi postopkov shranjevanja, ko sadje ohladijo na 10 do 12 stopinj Celzija, podhlajene in niso aktivne," je pojasnil dr. Šamu. Protistrupa za ta rod v Sloveniji najverjetneje nimamo (natančna identifikacija pajka bo znana čez nekaj dni), ko pa bo znano, iz katere vrste prihaja, bodo na Inštitutu za varovanje zdravja priskrbeli tudi ustrezni protistrup. O podobnih najdbah na inšpektoratu še niso bili obveščeni. Kljub temu pa opozarjajo, da previdnost pri ravnanju s sadjem, ki pride iz. toplih krajev, ni odveč. K;ini s pajkom Na inšpektoratu so se včeraj zjutraj znašli v precejšnji zadregi, komu dati pajka v preiskavo, saj v Sloveniji strokovnjakov, ki bi se spoznali na pajke, ni ravno na pretek. Po posvetovanju z Inštitutom za varovanje zdravja in Prirodoslovnim muzejem so pajka zaupali diplomantu Biotehnične fakultete Matjažu Kuntnerju, enemu največjih poznavalcev pajkov pri nas. "Gre za pajka iz rodu phoneutria, ki živi v Južni in Srednji Ameriki. Je izredno strupen, na njegov strup pa so še posebej občutljivi sesalci, torej tudi ljudje," je pojasnil Matjaž Kuntner, ki je pajka že konzerviral. Najverjetneje ga bodo shranili v Prirodoslovnem muzeju. Pajek v svojem naravnem okolju spada med izjemno agresivne in napadalne vrste. Je (udi izjemno hiter. Plen ugrizne, med ugrizom pa vanj izbrizga strup, ki je za človeka najverjetneje smrten. Sier pa so najdbe majhih živali med sadjem kar običajne. Matjaž Kuntner opozarja, če bi kdo med tropskim sadjem spet opazil kakšnega nenavadnega pajka, naj se ga ne dotika, naj ga tudi ne ubije, pač pa naj ga varno spravi v steklen kozarec in o tem obvesti biologe ali druge pristojne službe. ASA ŠOLA Kulturni dan m Gorenjskem Obiskali smo nekaj rojstnih hiš naših pesnikov in pisateljev in še cerkev na Gorenjskem. Te kraje, hiše in pa cerkev vam bom opisala: VRBA leži na robu višje savske terase in ima tri pomembne kulturne spomenike. Cerkev Svetega Marka V majhni vasici Vrbi smo spoznali veliko stvari. Najprej smo si ogledali cerkev sv. Marka. Vanjo nismo vstopili, ampak smo si jo bolje ogledali od zunaj. Pod nadstreškom so bila kamnita tla. Cerkev je stara že več kot 700 let, zato so jo že obnovili. Poskušali so, da bi cerkev obdržala svojo podobo. Bogatijo jO tudi notranje in zunanje freske. Največja freska je naslikana na južni strani cerkve. Ob vhodu v cerkev pa stoji spomenik Janeza Volka. Lipa sredi vasi Upa sredi vasi je stara malo več kot 200 let. Okoli nje je postavljenih 16 srenjskih kamnitih stolov. Na teh stolih SO se zvečer zbirali vaški možje. Volili so župana ali pa zbirali pastirja. Rojstna hiša pesnika dr. Franceta Prešerna Rojstna hiša dr. Franceta Prešerna (Ribičeva hiša) je od leta 1939 preurejena v pesnikov muzej. Hiša je primer kmečke stanovanjske hiše z razporeditvijo prostorov in opremo, kakršna je bila značilna za drugo polovico 19. stoletja. V izbi je bila krušna peč, kolovrat, ura in še nekaj manj pomembnih stvari. Ob izbi pa je bila narejena majhna kamrica. Imela je eno posteljo in zibelko, v kateri je spal najmlajši otrok. Ostali pa so spali na zapečku. Kuhali so v kuhinji. Kuhinji se je reklo krušna peč. Tako ime je dobila zato, ker je bila vedno vsa črna in zakajena z dimom, ki je prihajal iz peči. Desni del hiše je prenovljen. V njem so razstavljena dela dr. Franceta Prešerna. DOSLOVCE Rojstna hiša F. S. Finžgarja Na majhnem gričku stoji rojstna hiša F. S. Finžgarja. Ob tej hiški smo malicali. Po malici smo odšli v hišo. V hiši nam je neka gospa pripovedovala o pisatelju in njegovem očetu. Nekaj posebnega o očetu F. S. finžgarja je bilo tO, da je znal vse. Najbolj všeč pa mi je bilo, da je jablano cepil tako, da je na vsaki veji dozorela druga vrsta jabolk. F, S. Finžgar je pisal večino zgodb O svojem življenju. RODINE Rojstna hiša pisatelja Janeza Jalna Janez Jalen je bil pisatelj, ki ima še danes sorodnike. Pisatelj je prapraslric gospodu, ki nam je pripovedoval o njem. Povedal nam je, da je tudi Janez Jalen napisal kakšno resnično zgodbo, npr. Bobri. Bil je tudi župnik. V domačiji pisatelja Janeza jalna je bila razstava pirhov iz vse Slovenije. En pehar pirhov je bil tudi iz Mengša. ŽIROVNICA Rojstna hiša Matije Čopa V Čopovi hiši si nismo ogledali prenovljene hiše. Slišali smo nekaj zelo zanimivih besed, Matija Čop je bil najboljši prijatelj dr. Franceta Prešerna. Spoznala sta se v cerkvi. Ko je Matija Čop utonil v reki, je bil star 98 let, dr. France Prešeren pa 35. Barvali smo tudi velikonočne pirhe. Ko smo končali z barvanjem pirhov, smo se poslovili in odpravili domov. Bilo mi je zelo lepo in mislim, da bom še kdaj prišla na Gorenjsko. TfAŠA ORAŽEM, 4. B Zvonček pripoveduje... Ko se je začela pomlad, je zasijalo sonce. Pokukal sem iz zemlje. Videl sem žafrana, teloh, jetrnik in mačice. To so znanilci pomladi. Potem je prišla čebelica. Nabirala je med. Potem je odšla. Želel sem si, da pride še kdaj. Sandi Borkovič 1. c Ko sem se zbudil, sem bil še čisto majhen, majhen zvonček. Žalosten sem bil, ker sem bil še pod zemljo. Nekega jutra, ko sem se zbudil, nisem vedel, kje sem, a sem spoznal, da sem na travniku. Bil sem vesel. Pretegnil sem se in glej! Spoznal sem, da prav jaz oznanjam pomlad. Sedaj vem, da znam zvoniti. Čeprav sem bil prej žalosten, sem postal vesel. Katja Llovar, 1. d Jaz sem Zvonček. Sem lepe bele in zelene barve. Živim v gozdu. Rodim se spomladi. Lepo mi je živeti. Včeraj pa me je Matic utrgal. Dal me je v lonček. Lonček je odnesel na grob prijatelja Blaža. Blaž je bil vesel, jaz pa tudi. Matic Sašek, 1. d Prvošolčkov dan V četrtek smo imeli učenci prvih razredov poseben dan. Ko smo prišli zjutraj v razred, je na tabli pisalo: DANES JE PRVOŠOLČKOV DAN. Dopoldne smo v šoli izdelali in barvali zmaje, jedli palačinke in delali poskuse pri učitelju Bojanu. Popoldne smo v Kulturnem domu zaplesali lluga. Predstavili so se tudi učenci iz B, C in D razreda. Potem pa sta nas zabavala klovn in klovnesa. Ta dan mi je bil zelo všeč. Luka Ropotar, 1. a Prvošolčkov dan V četrtek, 19. marca je bil za prvošolčke na naši šoli poseben dan. Dopoldne so nam učenci iz višjih razredov pomagali delati zmaje. Učenke so nam naredile palačinke. Popoldne pa je bil prvošolčkov dan v Kulturnem domu. Najprej so predstavili učence vseh prvih razredov. Vsak razred se je predstavil s pevsko ali plesno točko. Vsi skupaj smo zapeli pesem o cirkuški predstavi. Na oder sta prišla dva klovna, ki sta nas zabavala. Srečanje s Slavkom Dušekom V petek 3.4.1998 smo se zbrali pred TVD in čakali na srečanje s košarkarjem Slavkom Duščkom. Ko se je pripeljal, smo vsi nestrpni stekli k njemu in ga pozdravili. Z učiteljicama smo se dogovorili, da mu najprej postavimo par vprašanj. Pa poglejmo, kako nam je odgovarjal na naša vprašanja. Kdaj si začel igrati košarko? Resno sem se z njo začel ukvarjati pred dvanajstimi leti. V katerem klubu si igral pred Olimpijo? Pred Olimpijo sem igral pri košarkaškem klubu Slovan v Ljubljani. Ali že igraš v državni reprezentanci? Da, že nekaj let. Na kateri poziciji igraš? Igram na poziciji "šuterja". Koliko košev daš na tekmo? Čim več, tem bolje za nas. Koliko si pravzaprav visok? Visok sem 194 centimetrov. Kaj priporočaš nam, mladim šolarjem? Najprej šola, potem košarka. Kolikokrat na dan treniraš? Dvakrat na dan po dve uri. Tvoj največji uspeh? S klubom smo bili tretji v Evroligi. Kdo je tvoj vzornik? Moj vzornik je Scotti Pippan. Katero številko nosiš na dresu? Pri Olimpiji imam številko 7. Kako se športnik, kot si ti, prehranjuje? Jesti moram zdravo kalorično hrano, najraje pa imam mleko s kosmiči. Ali imaš kaj prostega časa? Prostega časa imam zelo malo. Kaj takrat najraje počneš? Imam svojo družino in prosti čas porabim za druženje z njimi. Ali imaš kaj treme pred tekmami? Tremo imam, a trema je lahko tudi pozitivna. Ali si se morda kdaj že poškodoval? Da in eno leto nisem nič treniral. Koliko tekem odigraš v eni sezoni? Odigram približno 50 tekem. Slavko nam je razložil tehniko meta žoge na koš in nam to tudi demonstriral. Tudi učenci smo imeli priložnost pokazati, kaj znamo. Za košarko ga je navdušil učitelj telovadbe v 5. razredu. Od takrat ga ni premamil noben drug šport. Predno se je poslovil od nas, je podelil avtograme, nekaterim kar na žoge. Slavko je odšel na trening, mi pa v šolo. Učenci 4. b in 4. d razreda OŠ Mengeš Učiteljici: Simona Hroval in Darja Kruljec PRAZNIKI, ŠEGE IN NAVADE Nadaljevanje iz prejšnje številke: Luna sije dr. Prezir Naš rojak in pisatelj JANEZ TRDINA pripoveduje ... Tisti prvak, ki se je oženil s Prežirjevo Milico, je služil najprej v Ljubljani ali kje, pozneje pa ga je poslalo poglavarstvo v Rudolfom, Ker v mestu ni mogel najti jmjnavnega stanovanja, je šel v šmibel-sko župnijo in vzel v zakup Kumovo hišo, kar sem že omenila, ljudje so hitro izvedeli, kako znanje je imela njegova gospa na Gorenjskem. Povedali so jim uradniki, ki so prebivah nekdaj v Ljubljani; s Iyrežirjem so nekateri celo občevali. Pa saj ni bilo treba dosti pravili. Prezir govori o svoji ljubezni na vsa usta v pesmih, katere poznajo že zdavnaj tukajšnji Dolenjci. Kar jaz j>omnim, prepevajo v mestu: Luna sije... ne le dijaki, amj>ak tudi vse dekle in pestunje. Gospa je živela s svojim možem v prelepi prijaznosti in slogi, vsaj na videz. Bog ji je bil podaril tudi nekoliko krasnih in prav dobrih otrok. Nekateri so jia vendar ugibali, da ne more biti srečna, ker je bila zmerom tako bleda in dostikrat vsa zamišljena. Trdili so, da se ji sili v spomin še vedno zapuščeni Ijubček. Za hišno si je vzela neko suho Marijo, zvesto, ali precej sitno habnico. Razen nje ji je stregla moja znanka Neža, ki je služila prej obenem z mano v krčmi. Ti dve sta dobro vedeli, kaj se govori o gospe, in Marija, ki ni mogla nič zamolčali, jo je vprašala enoč kar naravnost, če je bila res že zaročena s tistim slavnim, doktorjem, ki je znal delali lake mile pesmi. Gospa se zasmeje nekako posiljeno in veli: "Da se ti ljubi jmbirali le stare čenče! Doktor Prezir je bil tak liček, kakor so vsi. Kvasil je o ljubezni vsaki, da se je pomenkoval z njo le pet minul. PRAZNIKI, ŠEGE IN NAVADE Kakor drugim, se je dobrikal kdaj ludi meni. Skrb me je bil! Truj>e, ki so mu verjele, je božal baje prav ljubeznivo, ali kadar mu je prišla muha, je pa znal ludi praskali kakor maček. Hodil je v gledališče in na plesišča, pa je metal po tleh majhne listke, na katerih so bile napisane vsakovrstne zabavljice na ljubljanske gospodične. Ti listki so šli potem od rok do rok po vsem. mestu. Ogrehal je na lak način tudi mene. jaz sem se strašno jezila. Ko je tO slišal, se je grohotal in hvalil po Ljubljani, kako me je razsrdil. Pa s takim jiorednežem, da hi se bila jaz zaročila? Tla, ha, ha!" Vidi se, da gospa ni hotela priznati resnice. Taji in zanika se lahko vse, še to, daje sneg bel. jaz in Neža sva bili trdim uverjeni, da je mislila še zdaj na doktorja. Dokler je bil živ, se ni pripetila nobena takova reč, ki bi jo bila izdala. Kmalu j><> njegovi smrti je šla z gospdom nekam na deželo. Domov se jima ni mudilo, ker je svetil mesec. Vrnila sla se nekaj pred polnočjo. Hišna, ki je bila obenem kuharica, prinese večerjo. Komaj začneta zajemati, zapoje nekdo za hišo z zvonkim glasom: "Luna sije - kladvo bije." Gospa sežgane, da ji j>ade žlica iz rok. Tresla se je kakor šiba. Ko je vprašal gospod, kaj ji je, zaječi: "Ob prišlo mi je tako slabo, da komaj diham" V posteljo so jo morali nesli, ker sama ni mogla ili. Vreme se je še tisto noč Spremenilo; deževalo je mnogo dni skoraj neprenehoma; noči so bile temne, da se ni nič videlo. Gospa si je opomogla in se zopet razvedrila, ali na njeno nesrečo se je razvedrilo kmalu tudi nebo. Zopet je sijal svetli mesec. Vreme je bilo lako toplo, mirno in prijetno, da sla ostala gospod in gospa do enajstih na vrtu. V Portovi bosti zavpije trikrat sova, precej za njo pa se oglasi s Krke: 'Luna sije - kladvo bije." Gospa zakriči in pade brez zavesti gospodu v naročaj. Drugi dan je vstala zdrava, ali ob pozni enajsti uri se je ponovila pesem in z njo tudi njena bolečina. Od zadnjega do prvega krajca in kadar je bilo oblačno, ni čutila nikoli nič težave, ker se tačas ni slišalo nobeno pelje. Ko pa se je začela Luna polniti, se je oglasil vsak večer neznani pevec in uboga gosjm je trepetala in omedlevala. Večkrat jo je lomil in zvijal lak strašanski krč, da jo je hotelo zadušili. Precej, ko je ponehalo petje, ji je prešla tudi bolezen. Neža vpraša Marijo, zakaj neki ne more slišali le prelepe pesmi brez hudih bolečin. Hišna odgovori: "To se zdi tudi meni neizrečeno čudno, če jo pobaram, pokima z ramama in pravi, da so krivi slabi njeni živci, katere razdraži zlasti ponoči vsaka malenkost. Mogoče! Ali jaz bi dejala, da je glavni vzrok morda nekaj drugega. Pesem Luna sije" jo domišlja dekliških let, vesele njene mladosti, pa se ji složi in milo stori, ker ve. da se ji ta zlati čas ne povrne nikoli, nikoli več. Marijino razlaganje se Neži ni zdelo dosti verjetno. Njo je obhajala že dolga huda slutnja, ki se je tudi potrdila. Neko soboto je sla prav pozno s kablom po vodo. Noč je bila jasna in svetla. Iz Krke se je vzdigovala sem in tja megla. Iz megle se pomoli naprej glava, potem tudi život velikega moža. Mahaje z rokami je leiela prikazen z meglo vred gor po Krki. Za Kamovo hišo. boš pod gospenjo spalnico, obstane ter se globoko trikrat prikloni in začne prepevati z močnim glasom: "Luna sije - kladvo bije." Neža se tako prestraši, da pustivši kabel, pobegne v hišo. odslej ne bi bila šla tako pozno po vodo ne za slo goldinarjev. Zdaj se je na svoje oči uverila, da pevec ni kak. drug človek, nego brez dvojbe doktor Prezir, ki bodi svoji izvoljenki še j>o smrti naznan-jevat neskončno svojo ljubezen. Marija ni verjela, da bi se mogel mrlič povrniti nazaj na ta svet. Nežiui pripovedki se je smejala in velela, da seji blede, da je imela prazno podobo megle za moža. jaz j>a sem bolje poznala svojo prijateljico. Ker vem. je govorila zmerom prav jiamelno in nihče se še ni pohvalil, da hi jO bil ujel v kaki laži. Resnico njenih besed je dokazoval tudi gospenjiprstan. Neža je imela sestrično Franciko, ki je jioznala mladega kovača. Ker je želela, da hi bila nje ljubezen trdna in brez greha, je šla s fantom v cerkev. Stopivši h kropilnemu kamnu, sla spustila vsak. svoj prstan v blagoslovljeno vodo. Pred velikim oltarjem sta potem prstana zamenila. Ali ta kovač je bil jako lahak človek. Še listi leden je napajal v mestni krčmi neko drugo jmnčaro. Zvečer je zapazil, da mu je Franičin prstan počil. Nesel ga je k zlatarju, da mu ga je zvaril. O sv. Vidu se je napotil k maši na Ljubno. Tam je kupoval vino iu se lagal neki Tojiličauki, katere ni prej še nikoli videl. Na roki mu zazvenči: tinkl Ko pogleda mu je bil jirsiau zopet počen. Dal ga je vdrugič zlatarju. Cez nekaj mesecev je ubila porednega kovača na isti gori strela. Po životu mu ni naredila nobene rane, ludi obleka na njem je oslala cela. Prstan pa mu je strela raznesla na drobne kosce, v očitno znamenje, da gaje zadela strašna kazen božja zaradi njegove grde nezvestobe. 'Tudi ljubljanska gospa je imela počen prstan, ki se za dolgo nikakor ni dal popraviti. Sama je povedala družini, da ga je poslala že trikrat k. zlatarju, ali v dveh dneh je odjenjal vselej ravno tam, kjer je bil jirelrl prvikrat. Naročila je ludi Neži, da je šla z njim k zlatarju. Ta bi bila rada vedela, kakšen je, in odpre spotoma škatlico. V nos ji udari oster mrtvaški duh! Obšla jo je laka groza, da seje zgrudila. Ko pove to prigodbo hišni, jo je začela psovati. Prismoda, avša, trapa in še druge grde priimke ji je dajala. Po nje misli je dišala pO /irbuelem stara volna, v katero je bil zavil prstan. Ali ta Marija je rada obrnila vsako reč tako, kakor bi se ne pripetilo na svetu nikoli nič posebnega in božjega. Smukaje se vedno okoli gospode, je zapravila vso vero. Trdila je celo vpričo otrok, daje našla v bukvah, da sv. Jurij vi nikdar živel. Rogala se je Blaženemu blagoslovu in o svetinjah sv. Feliksa je blebetala, da so toliko vredne, kakor če l>i ležala v oltarju kaka mačka. Prstana se je držalo tudi to čudno svojstvo, da je prišel sam nazaj, če ga je gospa izgubila. Enočgaje bila nataknila, PRAZNIKI, ŠEGE IN NAVADE preden je sedla v čoln. Vozila seje gor in dol z znanci vred po Krki in ogledovala vodo, ribe, bregove in ljudi, kar zapazi, da prstna nima več. Moral se ji je izmuzniti in zdrkniti v vodo. Ko pride domov, poči z rokama, kajti zagledala je izbgubljeniprstan na oknu. Modrijanki Mariji pa se je niti ta prigodek ni zdel nič skrivnosten. Bleknila je: "Gospa je mislila natakntiti prstan, pa je v naglici to pozbila in ga pustila na oknu." Ali vsak pameten človek mi bo potrdil, da je gospa gotovo bolje vedela, nego nje jezična hišna, kaj je vzela s sabo, ko se je šla na Krko vozit. Kadar se babnice lišpajo, se naključi presneto poredkoma, da bi pozabile dejali nase svoje dragotine. Ljubljanska gospa se po letih še ni bila postarala, ali ponočni strah in notranji črv, sta ji razjedale nežno truplo. Hodila je pripognjeno in ni je bilo drugega nego sama kost in koža. Slutila je, da ji življenje poteka. Neko noč se je čulo silno razbijanje z bližnjega otoka. Zjutraj sta stali gospa in hišna pri Krki. Po vodi pride mrtvaški les, se ustavi za hip pri Kamovi hiši baš pred gospo in odplava dalje. Gospa je dejala: "Krsta me opominja, naj se pripravim za daljno pot." Ribič je pozneje pripovedoval, da je videl tisto jutro na otoku gosposkega moža, ki je tesal črno skrinjo, ali kaj je bilo, in jo vrgel, koje bila dodelana, v vodo. Neža je precej velela: "Ta tesar je bil doktor Prezir," in meni se zdi, da je pogodila. Gospa se je še nekaj dni silila in hodila, potem pa legla in ni več okrevala. Od konca se je spominjala rada raznih posvetnih reči, mladostnih svojih let, prijaznega Rožnika, prelepe dolske župnije, kamor se je vozila za veselje v topla pomladanska jutra. Zadnjih štirinajst dni je mislila samo na svoje otroke. In na svojo dušo. Molila je slednjo uro in tako zbrano in goreče, kakor bi se zamikala. Če je prišel v njeno spalnico kak človek, je ni nič motil, ker ga ni niti zapazila. Bogu je vse mogoče, morda je bila res zamaknjena. Kdor jo je videl pred boleznijo, ne bi je bil zdaj spoznal. Okrogli nežni obrazek se ji je pomladil in svetil in smehljal kakor nedolžnemu otroku. Čudno je bilo tudi to, da je pozabila na smrtni postelji nemški. Po slovensko je mislila, po slovensko se razgovarjala z gospemi, po slovensko se f)oslavljala z gospodom in svojimi otroki. Prelivalo seje obilo solz, ko je izročila Bogu svojo čisto dušo. Reveži vse okolice so izgubili svojo mater, družina pa dobro gospodinjo, da boljše niso nikoli imeli in si je nikoli želeli. Truplo so odnesli na šmihelsko pokopališče, ki seje naj minilo po vsem svojem prostoru z gosposkimi in kmetiškimi pogrebci. Neža se je vstopila jnav blizu jame. Zraven nje je stal čuden gospod, ki ga ni videla v vsem svojem življenju. V rokah je držal debelo popotno palico. Bile so povsem suhe in brez žil. Oči je imel zatisnjene, kakor bi sj)al. Život se mu ni nič ganil in zdelo se ji je, da niti ne diha. Spreletel jo je strah, da je odskočila v stran. Domislila se je zopet - doktorja Prežirja. Ko se je pozneje ozrla, je bil neznani tujec že nekam izginil, na njega mestu je klečala pri grobu jokajoča Marija. Jaz nečem trditi, da je šel mrtvi slovenski pesnik za pogrebom nekdanji svoji prijateljici, to j>a je popolnoma gotovo, da je tisti dan, ko so zagrebli njo, našla mir in f)ok.oj tudi njegova duša. Od takrat je minilo, že veliko let, mnogo mnogo potov je svetil polni mesec na jasnem nebu, v Kamovi hiši j>a ni slišal o pozni ponočni uri nikdar več noben človek tiste krasne ali za rajnko gospo pregrozne pesmi "Luna sije - kladvo bije." Povzetek iz Trdinovih hajk in jiovesti o Gorjancih Franc Veider ,m ŠPORT Mladi skakalci Minilo je že dva meseca od tragične nesreče pri Naklem. V našem klubu se stvari po tragediji počasi normalizirajo. Najbolj pa je spodbudno, da poškodovani otroci, ki so bili udeleženi v prometni nesreči, ter David in Jože lepo okrevajo. Dvema so že sneli mavčno oblogo, vsi štirje pa pridno vadijo in nabirajo nove moči v Rehabilitacijskem centru Soča v Ljubljani. V veliko pomoč so jim seveda njihovi starši. Tudi trener David se jim bo kmalu pridružil in s fizioterapijo upamo na hiter povra-tek med naše mlade tekmovalce. Jožetu, našemu tajniku, bodo še operirali nogo, potem pa upamo, da bo kmalu prišel domov in opravljal tajniška dela, kot samo on zna. Zimska sezona se je končala, mi v klubu pa razmišljamo že o novi, saj se čas za letno sezono že približuje. Veliko tekem bo na skakalnicah, pokritih s plastično maso, žal pa se bomo morali z otroki spet na treninge voziti v Kranj in druge kraje po Sloveniji. Čim prej bi morali tudi mi v Mengšu prekriti s PVC maso vsaj dve manjši skakalnici. V kratkem času se je v naš klub vpisalo nekaj novih mladih skakalcev, kar je tudi lepa spodbuda za nadaljnje delo in napredek skakalnega športa pri nas. Pri spomladanskem vsakoletnem delu smo kot prizadevni člani O R V veliko pomoč so otrokom starši. počistili širšo okolico skakalnic, toda žal verjetno ne bo dolgo tako lepo urejena, saj nam z vandalizmom delajo škodo in gre izgled iz dneva v dan. Zakaj, se sprašujemo? Z občino smo bili dogovorjeni, da počistimo prvi del gozdička na Drnovem. To čistilno akcijo smo tudi izpeljali. V mesecu maju bomo organizirali krvodajalsko akcijo kot spomin na ponesrečene v nesreči pri Naklem. V počastitev občinskega praznika pa nameravamo v Kranju na 45-metrski skakalnici prirediti meddruštveno tekmo v smučarskih skokih za dečke do 13 let. Predsednik Brane Šuštar Odprto prvenstvo Občine Mengeš v veleslalomu na Kobli V soboto, 16.3.1998 je Smučarsko društvo Mengeš organiziralo že tretje odprto prvenstvo Občine Mengeš v veleslalomu pod pokroviteljstvom Občine Mengeš in posameznih sponzorjev. Tekmovanje je bilo na strmem pobočju Koble v poniladansko-zimskih razmerah (sneg le na pobočju, drugod že skoraj zeleno). Progo je s pomočniki zakoličil nekdanji olimpijec Andrej Koželj. Kol prvi SO se po progi spustili najmlajši tekmovalci in tekmovalke, za njimi pa še malo starejši in na koncu najstarejši smučarji in smučarke. Kot se za pravo Občni zbor športnega Partizan Mengeš V četrtek, 9. aprila so se na občnem zboru zbrali člani društva. Med 84 prisotnimi so bili tudi gostje, predsednik sveta gospod Alojz Janežič, predsednik Športne zveze Domžale gospod Marjan Gorza, vodja referata za družbene in društvene dejavnosti gospa Rika Binter, predsednik društva upokojencev Slavko Pišek, predsednik Turističnega društva Franc Zabret, predsednik Kolesarskega društva Ciril Porenta, predsednik Odbora za društvene dejavnosti in ravnatelj OŠ Mengeš gospod Branko Lipar in Marjan Tomazin, predsednik balinarske sekcije. V razpravi so gosjte čestitali članom društva in upravi za dosežene rezultate. Poudarili so predvsem, kako pomembno je delo z mladimi in da bi bilo potrebno storiti še mnogo več, da bi zagotovili ustrezne pogoje za vključitev novih članov. Vsi prisotni so podprli prizadevanja za dograditev športne dvorane pri OŠ Mengeš, predsednik sveta gospod janežič pa je obljubil, da bodo v okviru možnosti pri rebalansu proračuna skušali društvu zagotoviti dodatna sredstva, predvsem za vzdrževanje telovadnice, ki je obnove nujno potrebna. Gospod Marjan Gorza je v razpravi poudaril, da je Partizan Mengeš gotovo najaktivnejše društvo na področju bivše domžalske občine, tako po številu članov, kot s pestro ponudbo najrazličnejših aktivnosti, predvsem pa jim je čestital zn dosežene rezultate in aktivnosti pri zbiranju sredstev, občini pa svetoval, da nameni več denarja za dejavnost društva. Gospod Branko Lipar pa je poudaril, da je sodelovanje med šolo in drušlvom zgledno, da pa so pogoji za delo tako v šoli kot v društvu slabi, zato upa, nadaljevanje na naslednji strani > tekmovanje spodobi, so bili rezultati elektronsko merjeni, vsakdo pa je lahko že takoj po prehodu cilja prebral svoj rezultat na priročnem semaforju. Ob vzpodbujanju sotekmovalcev, in tudi nekaj obiskovalcev je bilo zraven, se je po progi zvrstilo skupno 44 tekmovalcev (od prijavljenih 112, ki so zaradi že napovedanega malo slabšega vremena in dveh prestavljenih terminih ostali raje kar doma). Po zaključku tekmovanja je predsednik društva Iztok Maver ob Bojanini in Andrejevi pomoči, ki je prevzel vlogo napovedovalca, podelil priznanja. Prvi trije v posamezni konkurenci so prejeli lične kolajne, četrti in peti diplomo, najhitrejši in najhitrejša udeleženca tekmovanja pokal, posebno priznanje sta prejela tudi najmlajši in najstarejša udeleženka. Prav vsi udeleženci pa so prejeli tudi darila, ki so jih prispevali sponzorji tokratnega prvenstva. Zaključek nadaljevanje na naslednji strani > O R T da se bodo uresničili načrti gradnje novega pokritega športnega objekta, pa naj se imenuje telovadnica, športna dvorana ali kakor koli drugače, pomembno je, da bo mladim zagotovil boljše pogoje za delo pri športni vzgoji in na področju društvene dejavnosti. Poudaril je, da so na šoli ponosni na mlade tekmovalce, ki dosegajo zavidljive rezultate. Iz predsednikovega poročila: Društvo je vodil IO v sestavi: Jože Mlakar - predsednik, Franc Zabret - podpredsednik in predstavnik tenisa, Zvonka Majdič - tajnica, Marija Sitar - bla-gajničarka in člani Tone Gostiša - predstavnik NT, Marjan Tomazin - predstavnik balinanja in nadzorni odbor: Slavko Pišek, Jože Čemas in Irena Jerič. IO se je sestajal skupaj z NO in vaditelji. Na ta način smo bili vsi seznanjeni z vsem, kar se je v društvu dogajalo. Vadba poteka po ustaljenem programu. Obisk je skoraj v vseh skupinah nad pričakovanji, problem je le skupina otroci s starši, saj je termin neprimeren (prezgodaj). Število članov je glede na lansko leto naraslo s 538 na 583, kar predstavlja 8,36 % rast. Število vadbenih skupin je večje za tri skupine. V okviru društva vadi 355 moških in 228 žensk, od tega jih je: - starih do 14 let 141, kar predstavlja 24,19%, - starih od 15 do 18 let 32, kar predstavlja 5,48 %, - starih nad 18 let 410, kar predstavlja 70,33 %. Menim, da je vadba kvalitetno vodena in organizirana, za kar gre vsa zahvala vaditeljem, ki še vedno z veliko mero požrtvovalnosti vodijo vadbo brezplačno. Pri organizaciji vadbe skušajo slediti željam ljudi, ki bi radi redno vadili. Tako smo na novo organizirali vadbo košarke za dve skupini in rekreativno igranje namiznega tenisa še za eno skupino ter vadbo badmintona za skupino žensk. Pogoji za določene dejavnosti so dokaj neprimerni, saj telovadnica Partizana komaj zadostuje vadbi za badminton, saj lahko hkrati vadijo le štirje udeleženci. Vendar smo tudi z nekoliko drugačno organizacijo vadbe pripomogli, da se je udeleženci lahko udeležijo. Enake probleme imajo tudi mladi, ki imajo vadbo odbojke v telovadnici Partizana, saj je telovadnica mnogo premajhna za normalno vadbo. Nekaj terminov za vadbo smo si zagotovili v telovadnici OŠ, s katero dobro sodelujemo. Medsebojne odnose pa urejamo s kompenzacijo v dopoldanskih urah, ko v telovadnico Partizana prihajajo učenci k športni vzgoji. Prav tako dva termina v dopoldanskem času namenjamo obema vrtcema. Vadba je tako vsak dan od jutranjih ur pa do 22. ure zvečer, dvakrat tedensko pa celo do 23.30. Vadba je tudi v soboto skoraj ves dan in v nedeljo dopoldan. Za vse to seveda potrebujemo denar. Če sem lani zapisal, da upam, da nam bo občina namenila več sredstev kot preteklo leto, žal danes ugotavljam, da so se ta sredstva še zmanjšala, saj je občina za osnovno dejavnost društva namenila 817.131,00 SIT, kar predstavlja 20 % manj kot v letu 1996. Če pri tem upoštevamo, da v letu 1997 občina za vzdrževanje ni namenila obenih sredstev, predstavljajo sredstva občine za delovanje društva glede na leto 1996 le 51 %. Žal je tako in tudi v letu 1998 ne bo mnogo bolje, saj je iz objavljenih podatkov razvidno, da bo občina Mengeš Partizanu namenila le 1.020.000,00 SIT, to pa je toliko, kot jih je namenila leta 1996, kar pa je še zmeraj manj, kot jih je bivša občina Domžale namenila leta 1994, ko smo za osnovno dejavnost dobili 1.200.000,00 SIT. letošnjega prvenstva pa so udeleženci sklenili v gostišču Zaje v Lahovčah, kjer so ob dobri hrani in pijači na kratko strnili vse sveže vtise in se poslovili v upanju, da bo 4. občinsko prvenstvo v lepšem vremenu in vsaj takšnih snežnih razmerah. REZULTATI: A. do 7 let: deklice: 1. Neža Špenko, 2. Karin Kosec • dečki: 1. Jaka Kosec B. od 7 do 10 let: deklice: 1. Tina Kobilšek • dečki: 1. Gašper Lužar, 2. Tilen Špenko, 3. Domen Lužar, 4. Matic Genu C. od 11 do 17 let: deklice: 1. Urša Maver • dečki: I. Sašo Limič, 2. Rok Kos D. od 18 do 30 let: ženske: I. Irena Klopčič, 2. Bojana Bur-nik, 3- Irena Cerar, 4. Rajka Kosec, 5. Karmen Kosec, 6. Klavdija Binter • moški: 1. Marjan Kosec, 2. Peter Kosec, 3. Aleš Ogrinc, 4. Klemen Kosec, 5. Andrej Kosec, 6. Rok Gregorc, 7. Marko Binter, 8. Peter Gale, 9. Matjaž Ogrinc, H). Robert Blejc E. od 31 do 40 let: ženske: 1. Majda Marolt, 2. Joži Špenko • moški: 1. Urban Kobilšek, 2. Iztok Maver, 3- Slavko Lužar, 4. Jože Muc, 5. Robert Špenko, 6. Metod Cerar,.,, F. nad 41 let: ženske: l. Majda Vrhovnik, 2. Rika Binter • moški: 1. Andrej Koželj, 2. Stane Marolt, 3. Prane Strchovec H. nad 50 let: moški: 1. Lojze Vrhovnik, 2. Peter Kosec,; Smučarsko društvo Mengeš se še posebej zahvaljuje vsem spodaj navedenim sponzorjem, ki so s svojimi prispevki pomagali, da je bilo 3. Odprto občinsko prvenstvo v veleslalomu organizirano, in sicer: Občini Mengeš, Kalcer, Trgoavto Burnik, Montaža Škerjanec, Armstrong Kobilšek, Igma Maver, Avto Car, Zlatarna Kosec, Studio G3, Izdelava cokel Bele, Itako Ljubljana, Ha-Ni Habjan, Ml AMIGO Sivec, Opticom d.o.o., Erdani šport servis, Oljarna Domžale, Maro d.o.o., Vifaam d.o.o., Vendo d.o.o., Ciklama bar Mengeš, Avto-pralnica Bolta, LB Ljubljana. ■ SI) Mengeš Žal udeleženci športne dejavnosti nimamo nobene možnosti vplivati na dodeljevanje sredstev občinske uprave. Občutek imam, da nam ne preostane drugega, kot da to javno povemo v javnih občilih, ali pa, da posredujemo občinski upravi in članom sveta javni protest! Iz finančnega poročila je razvidno, da smo bili skrajno varčni, da prispevek udeležencev vadbe predstavlja 56,74 % sredstev in da sredstva, ki jih zagotavlja občina, ne zadostujejo za pokrivanje stroškov kurjave in razsvetljave. V preteklem letu je tako delovalo 31 vadbenih skupin oziroma sekcij. Na področju tekmovalnega športa pa je aktivnost društva usmerjena predvsem na vadbo namiznega tenisa, tenisa in balinanja. Za vadbo je skrbelo 34 vaditeljev, hišnica in 4 člani uprave, ki pa so v večini primerov tudi vaditelji in bla-gajničarka. Knjigovodstvo vodimo v INCE. O delu vadbenih skupin in sekcije ne bom posebej poročal, saj nam je večini delo poznano, omenil bom le nekaj najpomembnejših dosežkov. Balinarji so svoje delo pregledali na svojem občnem zboru. Aktivnih je bilo 84 članov. Imajo svoj upravni odbor, ki se je sestal sedemkrat. Delavni so bili pri urejanju okolice balinišč, predvsem pa je velika pridobitev nova klubska soba v novi brunarici. Pri tem so člani sekcije opravili 1153 ur udarniškega dela. Za delovanje so pridobili 13 sponzorjev in nabavili nekaj nove opreme. Na tekmovalnem področju žal niso bili tako uspešni kot v pretekli sezoni, saj je 1. ekipa izpadla iz 1. lige. Tudi teniška sekcija je svoje delo pregledala na občnem zboru sekcije. V sekcijo je vključenih 65 članov. Organizirali so vadbo pod strokovnim vodstvom za ženske, drugih tečajev niso organizirali, saj zanje ni bilo zanimanja. Organizirali so en klubski turnir, srečanje s TK Slovenj Gradec, srečanje SPORT Mali : Veliki Mengeš in turnir za otroke. Sodelovali so v rekreativni letni in zimski ligi, člani sekcije pa so se udeleževali rekreativnih turnirjev v organizaciji drugih klubov. Dobro sodelujejo s Fit Top centrom. Z najmlajšimi dela trener Miha Sitar. Udeležili so se kar nekaj turnirjev in dosegli lepe uvrstitve in se uvrstili na točkovne lestvice Teniške zveze Slovenije. Igrišča so bila dobro vzdrževana. Tudi namiznoteniška sekcija je svoje delo pregledala na svojem občnem zboru. Gre gotovo za najbolj aktivno sekcijo, ki združuje mlade igralce od začetnikov do rekreativcev. Vadba je organizirana v šestih vadbenih skupinah, ki so vadile pod vodstvom trenerjev Dareta Tisaja, Gregorja Gostiše, Luke Pirša, Boštjana Vrhovnika, Simona Jenca, Polone Leskovec in Jožeta Mlakarja. Tekmovalci so sodelovali na 51 turnirjih. Prvič so se udeležili tudi mednarodnih tekem, Špela Burgar je postala redna članica pionirske državne reprezentance, David Orešnik in Natalija Lužar pa člana reprezentance mlajših pionirjev. Na regijskih tekmovanjih so osvojili 13 x 1. mesto, 9x2. mesto, 13x3. mesto, na državnih tekmovanjih so osvojili 6x1. mesto, 10x2. mesto in 13 x 3. mesto, na mednarodnih tekmovanjih pa: 5x3. mesto. V sezoni 1996/97 so pionirke v pionirski ligi osvojile 2. mesto, pionirji pa 3. mesto.V jesenskem delu sezone 1997/98 pa so pionirke osvojile 1. mesto brez poraza in pionirji prav tako 1. mesto brez poraza. Špela Burgar je postala državna prvakinja v kategoriji mlajših pionirk, skupaj z Natalijo Lužar je osvojila 3. mesto v dvojicah in Orešn i k/Ravni kar 2. mesto, prav tako v dvojicah. Špela Burgar in Žiga Ravnikar pa sta na prvenstvu starejših pionirjev osvojila 3. mesto v igri mešanih dvojic. Prevoze na tekmovanja smo organizirali ob pomoči staršev. Prevozili smo 5.944 km, kar je za skoraj 70% več kot v preteklem letu. Organizirali smo 9 turnirjev, vsekakor pa je potrebno poudariti, da smo dobili izredno pozitivne ocene za organizacijo državnega prvenstva za mlajše pionirje in ponirke v Domžalah. Pri izvedbi tekmovanj je sodelovalo v povprečju 17 strokovnih delavcev NTS (trenerji, vodstvo, sodniki), tekmovanja so trajala 85 ur, ali povprečno 9 ur, imamo pa tudi 26 namiznoteniških sodnikov z opravljenim izpitom in licenco. Vsega ne bi zmogli ob izdatni pomoči generalnega pokrovitelja Edigs Pege in sopokrovitelja Tisk in razmnoževanje Ravnikar Domžale. Ostala vadba poteka po ustaljenem programu: Cicibani vadijo pod vodstvom Alenke Friškovec in Zvonke Majdič, otroci in starši pod vodstvom Angeline in Anite Flerin, badminton vodijo vaditelji Jože Rogelj, Fredi Blejc, Jože Čolnar. Organizirali so 1. odprti turnir Občine Mengeš za dvojice in se udeležili nekaj tekmovanj. Rekreativci vadijo pod vodstvom Franceta Rahneta, članice pod vodstvom Marjance Lavrič in Francke Trobec, starejše članice pod vodstvom Jožefe Janežič, Kati Sršen in Albince Blejc, aerobiko pod vodstvom Lije Vrhovnik in Barbare Mlakar, odbojko pod vodstvom Francke Trobec in Jožeta Mlakarja, mladi pod vodstvom Blanke Poštrak, fitnes pod vodstvom Irene Jerič in Marka Re-msa. To je res najkrajše o vsem, kar se je v preteklem letu dogajalo v društvu, vsa podrobna poročila so priloga tega poročila. In na koncu: Zadovoljen sem z vsem, kar ste člani društva naredili v preteklem letu, predvsem smo lahko izredno zadovoljni z dobro organizirano in vodeno vadbo in treningi, za kar gre posebno priznanje in zahvala vsem vaditeljem, ŠPORT trenerjem, inštruktorjem, organizatorjem. Zadovoljen sem ob spoznanju, da nas kljub težavam nič ne odvrne od aktivne vadbe in druženja. Z veseljem ugotav-jam, da je v društvu delu z mladimi naklonjeno toliko pozornosti in zagnanosti. Vesel sem, da so prav pripadniki našega društva ponesli ime Mengša širom po Sloveniji, na Hrvaško, v Nemčijo, na Slovaško, Madžarsko... Ponosni smo na vse dosežene imenitne rezultate. Za svoje dolgoletno delo v društvu je Francka Trobec prejela plaketo Športne zveze Domžale in Špela Burgar plaketo za osvojeno 1. mesto na državnem prvenstvu za mlajše pionirke. Obema čestitam! Na koncu bi se rad zahvalil vsem darovalcem, donatorjem in sponzorjem za darovana sredstva, saj brez njih vsega tega ne bi mogli opraviti. In še to: Občinski upravi želim več modrosti ob razporejanju sredstev, namenjenih športu, predvsem pa spozanje, da je investicija v mlade najboljša investicija. Mladim omogočiti udejstvovanje na področju športa, kulture in drugih oblikah dela, je najboljše zagotovilo, da bo v kraju manj polomljenih luči, prometnih znakov, dreves. In če bodo to spoznali, bodo morda že z rebalansom zagotovili našemu društvu vsaj toliko denarja, kot smo ga za svoje delo dobili že pred štirimi leti in kot so ga namenili sebi s povečanjem za svoje honorarje za seje sveta občine. Po končanem zboru je bilo družabno srečanje članov vseh generacij, ki so se v sproščenem razpoloženju zadržali ob klepetu še nekaj časa v telovadnci, tokrat brez športne opreme. )ože Mlakar KMETIJSTVO Prikaz stroja - hrane za nego posevkov (česalni okopalnik) Še en razlog več, da se včlanite v Združenje za medsebojno sosedsko pomoč - strojni krožek Kamnik, ki deluje tudi na območju naše občine. Nakup brane je omogočila in financirala Občina Mengeš proti koncu leta 1997 in je na voljo preko strojnega krožka. Prikaz, stroja je bil v četrtek, 26. marca, v dopoldanskem času na polju med Mengšem in Domžalami. Da smo se odločili za nakup, so odločale prednosti uporabe stroja, saj je namenjen brananju žit, travnikov, koruze, krompirja, pese, poljščin, da bi zmanjšali uporabo fitofarma-cevtskih sredstev in mehanično zatirali plevel. Prednosti uporabe ugotavlja in navaja tudi gospod Andrej Simončič, mag. agr. v članku "Mehansko zatiranje plevela", in sicer: Pri pridelovanju žit smo, v nasprotju /. okopavinami, pri uporabi mehanskih ukrepov precej omejeni. Ob dovolj zgodnji pripravi tal in s krajšim odlogom setve lahko pred setvijo z. uporabo različnih bran zmanjšamo zapleveljenost s pleveli, ki kalijo najprej in so žitu tudi najbolj konkurenčni. Brane (predvsem žične) pa lahko uporabimo tudi po setvi, vendar pred vznikom žita. Med vznikom žita pa do laze razvoja treh listov z, mehanskimi ukrepi žita ne smemo več motiti v razvoju. Od treh listov naprej pa lahko Spel uporabimo česalne okopalnike (brane}, katerih uspeh je najbolj odvisen od velikosti plevela, priprave setvi.šča in vremenskih razmer. V povprečju lahko /, mehanskim zatiranjem plevela v fazi Kakor ste nekateri že sami opazili, smo v NK Mengo 28 aktivno pričeli z vadbo v mesecu marcu. V dveh selekcijah se število članov iz treninga v trening povečuje, kar vliva optimizem. Sedaj imamo 52 članov, ki trenirajo pod strokovnim vodstvom gospoda Braneta Švarca. Gospod Švarc je doma iz Ljubljane. Prej je deloval pri NK Slovan, kjer je vodil mladinski pogon in bil trener članske ekipe. Po nogometni izobrazbi je trener 1. A razreda, opravlja pa tudi dolžnost selektorja pionirske reprezentance ljubljanske regije. Aktiven je tudi pri NZS, tako da je z vsemi stvarmi, ki so pomembne za klub, dobro seznanjen. Na sestanku 25.3.1998 nam je predstavil svoj program dela, s katerim smo se člani 10 strinjali in mu dali podporo. V SPOMLADANSKEM DELU PREDVIDEVAMO NASLEDNJE AKTIVNOSTI: marec: trening 2x tedensko (po 90 min z vsako ekipo) april: trening 2x tedensko + 4 tekme maj: trening 3x tedensko +10 tekem in turnir junij: trening 3x tedensko + poletna nogometna šola (10 dni) Septembra pa bomo v ligaškem tekmovanju sodelovali najmanj z dvema selekcijama (U-12, u-14). Ker pa smo že sredi aprila, smo nekaj od predvidenega tudi že realizirali. Tako sta obe selekciji opravili vse predvidene treninge in odigrali po dve tekmi. Najprej so se fantje pomerili z ekipama Slovana iz Ljubljane, teden dni kasneje pa še z Logatcem, imeli smo polovičen uspeh, vendar pa je igra glede na število treningov zadovoljiva. Mlajši so obakrat izgubili, starejši pa zmagali. Ker nismo aktivni samo na nogometnem igrišču in nam ni vseeno za našo okolico, smo se pridružili splošni čistilni akciji. Opravili smo jo 7.4.1998 ob 17. uri. Sodelovali so vsi fantje, razen nekaj obolelih, tako da smo v dveh urah nabrali kar nekaj vreč smeti. Očistili smo okolico nogometnih igrišč, otroško igrišče, drevored in gozd nad igriščem. Na koncu bi se rad zahvalil staršem, ki so nam dali podporo, sponzorjem, ki so nam že priskočili na pomoč in povabil vse, ki ste pripravljeni na kakršen koli način pomagati. § , p M AlešJanežič KMETIJSTVO klicnih listov do dveh pravih listov plevela pričakujemo med 30 in 60% zmanjšano zapleveljenost, pri čemer je uspeh pri zatiranju boljši pri jarih (40 do 60% učinkovitosti) kot ozimnih žitih (30 do 50% učinkovitosti). Čeprav z uporabo izključno mehanskih ukrepov večinoma ne moremo zadovoljivo uravnavali plevelov v žitih, je njihova vloga pomembnejša, kot jim jo pripisujejo pridelovalci žita pri nas. Številni pleveli sicer res ne propadejo popolnoma, vendar pa so prizadeti in zato manj konkurenčni žitu. Uporaba česal-nih okopalnikov (pri nas jih še vedno zelo redko uporabljamo) ima poleg tega zelo pozitiven vpliv na rahljanje zemeljske skorje in razporeditev mineralnih gnojil ob selvi ali po njej. Marta Drča Obvestilo kmetom | Ministrstvo za kmetijstvo je v zadnjem Uradnem listu objavilo Uredbo o finančnih intervencijah v kmetijstvu za prvo polletje leta 1998. Na podlagi te uredbe vas obveščam, v kolikor izpolnjujete pogoje, da lahko vložite zahtevek za uveljavitev premije za krave dojilje. Zaradi poenostavitve postopka se lahko zahtevki vlagajo na sedežu Kmetijsko svetovalne službe v Komendi (Jagodic) ali pa v Kmetijsko gozdarski zadrugi (Smolnikar). Zadnji rok za vložitev prijave je 15.5.1998. Pri prijavi boste potrebovali: enotno matično številko občana, davčno številko, številko hranilne knjižice pri HKS. Posredovati boste morali tudi podatke o velikosti kmetijo in vrsti ter številu vse živine na kmetiji ter popisni list, ki vam ga je izpolnil kontrolor ob obisku na kmetiji. Angon jagodic ing. [___ ZDRAVJE IN LEPOTA AKOJA VSE ZA ZDRAVJE OBČANOV MENGŠA Akcijo - VSE ZA ZDRAVJE, ki jo organizirajo pod pokroviteljstvom RK in Občine Mengeš patronažne sestre iz Domžal in Mengša, je v polnem teku. Kot je bilo že objavljeno, je akcija stekla zadnji teden v februarju in v 6 tednih (enkrat tedensko - vsak četrtek od 8. - 9. ure zjutraj) se je oglasilo že več kot 80 občanov Mengša, ki so postali pozorni na svoje počutje in so se zaradi težav ali pa "kar tako", ker se že dolgo niso nikjer pozanimali za svoje zdravstveno stanje, oglasili pri naši URI ZDRAVJA, kjer smo jim izmerili krvni tlak in krvni sladkor ter seveda še malce poklepetali o splošnem stanju, pa o prehrani, razvadah (alkohol, cigarete, kava...), stresu in vsakdanjih skrbeh... Povedati moram, da se oglašajo ljudje različnih starosti (najmlajši je imel 17 let in najstarejši 81), največ pa je tistih med 40. in 60. letom, ki so glede nevarnosti obolenj modernega časa (predvsem srca in ožilja) najbolj ogroženi. Vsaj četrtina vseh, ki so se oglasili pri nas, je bila potrebna nadaljnje obravnave pri zdravniku, kamor smo jih tudi napotili in mnogi izmed njih so se po predpisani terapiji lečečega zdravnika prišli ponovno kontrolirati vrednost krvnega sladkorja in tlaka, kar pomeni, da so stvari vzeli zares in v svoje roke... Upamo, da bodo tudi drugi sledili njihovemu zgledu in se kdaj odločili priti... Kot že rečeno - vsak četrtek nas najdete v Zdravstvenem domu v Mengšu od 8. do 9. ure! Zaradi merjenja krvnega sladkorja je zaželjeno, da ste tešči! Mnogi sprašujete, če lahko izmerimo tudi maščobo v krvi, pa moram reči, da "žal", zaenkrat ne. Mogoče kdaj v prihodnosti! Naš moto je še vedno - STORIMO KAJ ZASE, DA JUTRI NE BO ŽE PREPOZNO! Vemo, da nas naš vsakdanji tempo nenehno sili "hitro živeti", pri tem pa pravzaprav sproti pozabljamo nase, na drobne pozornosti med seboj, na vrednote, ki nas bogatijo - morda nam za hip zastane korak, ko se za vedno poslovi naš dobri prijatelj, znanec... in pomislimo, kaj BI MORAL STORITI, PA NI... tedaj se zgane nekaj tudi v nas.. TOREJ - VABLJENI! Vida C, patronažna sestra PRI SOSEDIH Utik pri Vodicah Pestra dejavnost društva V soboto 7.marca ob 16. uri se je v dvorani doma krajanov Utik zbralo 117 članov Društva upokojencev Bukovica-Šinkov Turn. Tu smo se srečali na rednem letnem občnem zboru, ne samo domači člani, ampak tudi delegacije sosednjih prijateljskih društev upokojencev. S kulturnim programom so učenci Podružnične OŠ Utik počastili 8. marec - dan žena. Zbranim so čestitali in se spomnili tudi bližnjega praznika, 25. marca - materinskega dneva. Poročali in govorili so predstavniki društva upokojencev, kako je društvo v preteklem letu "obratovalo" in kakšne načrte ima za leto 1998. Razdelili so priznanja in zahvale letošnjim dobitnikom, ki jih ni malo. Iz društvene statistike je razvidno, da je bilo v letu 1997 včlanjenih 218 članov. Med letom so trije umrli. Včlanjenih je 82 moških in 133 žensk. Najstarejši član claištva je gospa Neža Kuster iz Sela, rojena leta 1906, sledita ji sovaščana gospod Janez Jeras in gospod Alojz Gosar, ki sta rojena leta 1906. Letos pa bo dopolnila 90 let tudi gospa Julka Rosulnik, tudi iz Sela. Društvo je počastilo s čestitko člane, ki so dopolnili okrogle jubileje, najstarejše člane pa sta predstavnik upokojenev in poverjenik obiskala na domu. Vsi obiskani so bili pozornosti zelo veseli. Člani kolesarske ter pohod-noizletniške sekcije so se preteklo leto zbirali in rekreirali na 18-ih različnih izletih. Tako kot vsako leto so moravski kolesarji obiskali prijatelje DU Bukovica-Šinkov Turn. Slovesno je bilo ob razvitju prapora v nedelo 24. avgusta 1997 popoldan pri brunarici v Utiku. Vsem, ki ste razvitje prapora denarno in material- no omogočili, vsem, ki ste na svečanem razvitju sodelovali in prispevali, da je prireditev uspela, lepa hvala. Program društva v letu 1998 je pester in tudi izvedljiv preko celega leta. V zimskih mesecih bomo organizirali več predavanj in imeli rekreacijo v dvorani doma krajanov v Utiku. Skozi celo leto bomo organizirali že tradicionalne kolesarske izlete in pohode po bližnjih krajih. Nekaj krajših izletov bomo organizirali z osebnimi avtomobil, pa tudi izlete z avtobusi po Sloveniji. Leto pa bomo zaključili s humano akcijo obiskov in obdaritvijo starejših in bolnih krajanov ob božično-novoletnih praznikih. Pinančna predvidevanja - prihodke za leto 1998 sestavlja saldo, t.j. presežek nad porabljenimi sredstvi iz leta 1997. Ob preudarnem in varčnem ravnanju z društvenimi sredstvi pa tudi letos ne bomo porabili vsega planiranega denarja -predvidene dotacije, članarina, prostovoljni prispevki krajanov za obdaritev ob novem letu ter dobiček od srečolova oz. piknika. Zanimivo je tudi informativno glasilo društva Naša jesen, ki izide v začetku leta v februarju (izšla je že številka 4). Glasilo dobijo vsi člani društva in sosednja društva upokojencev, s katerimi sodelujejo. Letošnje glasilo je natipkano na 26 straneh, in je zanimivo branje za vse. Razvidno je celotno delovanje društva in še veliko napisanih šal, ki jim pravimo "Nasmehnimo se". Glasilo je narejeno s prostovoljnim delom, razdelimo ga brezplačno. Pobudnik za izdajanje glasila in odgovorni urednik je gospod Prane Hribar s svojo ekipo, ki zasluži javno prizanje. Da se povrnemo malo k praznovanju: vsaka mamica je prejela šopek svežih rož s čestitko ob 8. marcu iz rok učencev OŠ Utik. Mešani pevski zbor DU Bukovica-Šinkov Turn pa je zapel nekaj pesmi s spremjlavo na harmoniko gospoda Franca Zamana. Seveda ni manjkalo pravih pesnic -upokojenk, ki so popestrile kulturni program s svojimi pesmicami in z. recitali. Skratka bilo nam je prijetno v družbi prijaznih gostiteljev - upokojencev DU Bukovica-Šinkov Turn. Enakega mnenja so vsi ostali, ki so se udeležili občnega zbora. LIvala organizatorju in vsem nastopajočim. Na priloženi fotografiji sta predsednik DU Janez Merčun in Mira Alfirev ob podelitvi "priznanja" harmonikašu in zborovodji gospodu Francu Zamanu, ki s svojo harmoniko razveseljuje izletnike -upokojence po Sloveniji in tudi v domačem okolju. Jože Novak VASA POSTA OBVESTILA Zakaj tako? ALI OGLASI Čiščenje Cobavice nas je vse zelo pretreslo. Malomarno odvrženo sodobno embalažo nešportno navdahnjenih in nekulturnih posameznikov, ki ne vzdržijo hoje navzdol brez skranja po slamici in brez sladke pomoči, smo pričakovali. Nekaj smo slišali o "žurih" okoli križa. Nismo pa pričakovali, da je nad Oranžerijo pravo narkomansko leglo in smetišče z ostanki pripomočkov, o katerih smo brali iz poročil iz ameriških filmov. Tudi nad nogometnim igriščem ni dosti bolje! Mlade je kljub vsemu težko obtoževati. Kje pa lahko izživijo svoj prosti čas in energijo, ki je v mladem človeku? Športna ploščad je že skoraj leto dni povsem osiromašena. Če se namesti nekaj malega opreme, je ta izdelana in nameščena robustno in nekvalitetno. Tako mladi lahko iz roba gozda opazujejo prazen prostor ali pa postopajo po prazni ploščadi. Ponovno prosim občino, da vsaj nekaj postori za to, da bodo mladi lahko koristneje živeli svoj prosti čas! Pobiralec smeti na Gobavici Z naslednjo številko uvajamo novo rubriko "Mali oglasi". Upamo, da vas je kar nekaj takih, ki prodajate ali kupujete, oziroma ponujate storitve, ki so zanimive le na lokalnem nivoju. Svoje oglase pošljite v sprejemno pisarno Občine Mengeš ali v.d. odgovornemu uredniku na naslov: Blaž janežič, Murnova 27, 1234 Mengeš. Na kuverto nujno pripišite "za Mengšana: mali oglasi". Uredniški odbor Naj ostane tako. V naravi se sprehajam (i^f) S '5S°m n0 VrV'C'* LOVSKA ZVEZA SLUVbNI|t obvešča, da bodo sprejemni preizkusi za nove učence za šolsko leto 1998/1999 na naslednjih oddelkih: DOMŽALE - v soboto, 9- maja 1998, ob 9. uri MENGEŠ - v soboto, 16. maja 1998, ob 9. uri za malo glasbeno šolo za pripravnico na instrument za malo glasbeno šolo za pripravnico za instrument na instrument starost 5, 6 let starost 7 let starost 8, 9, (10) let starost 5, 6 let starost 7 let starost 8, 9, (10) let DOB (OŠ Dob) - v soboto, 9- maja 1998, ob 9- uri RADOMLJE (OŠ Prcscrjc) - v petek, 15- maja 1998, ob 17. uri na instrument starost 8, 9, (10) let starost 8, 9, (10) let MliMI^MIlitfiirlillHH L.-__I_________y.J_.._J__III Brezskrbno udobje je lahko samoumevno, ko potujete iz ene slike... Opel CORSA ima vse, kar potrebujete za kratko vožnjo in tudi za dolga potovanja. Opremljena je z vsem udobjem, ki vam pride na misel. Pravzaprav je bila zasnovana tako, da pozabite na mestno gnečo in zares uživate na dolgi, celo zelo dolgi poti od Arktike do... 0+ tj* ...na drugo s samo tremi rezervoarji goriva. OPI.OV novi revolucionarni litrski motor ceotec je tako ekonomičen, da se boste lahko vozili po mestu tedne in tedne, preden boste morali natočiti gorivo (poprečna poraba pri mestni vožnji: 6.3 I / 100 km), ali pa boste na poti s prejšnje strani do MarakcSa porabili le tri rezervoarje goriva (poprečna poraba pri 90 km/uro: 4.2 I / 100 km). CORSA že za 14.990 DEM. OPEL CORSA - VEC KOT SAMO PRIKUPNA PODOBA. OPELO Opel v Domžalah - avtotehna VIS in KOSEC d.o.o Salon: Ljubljanska 110, Domžale, tel. 061/716-092, servis: Kamniška 19, Domžale, tel. 061/715-333 UGODNI KREDITI T+5% do 4. let Trdinov trg 9 Telefon: 061 738 977 • Pisarna in skladišče sta odprta vsak petkih med 16. in 18. uro. KLIC V STISKI IN SVETOVALNICA Vsak prvi in tretji ponedeljek smo Vam pripravljeni prisluhniti po telefonu 738 977, ali pa se oglasite osebno (nudimo kontrolo krvnega tlaka). Žiro račun: 50120-620-149 05 1301110-13498 Vsem občankam, občanom in strankam ob 1. maju čestitamo in želimo veliko delovnih uspehov. avtotehna m KOSEC d.o.o. SPOŠTOVANI, NE ČAKAJTE PREDOLGO - PREPREČITE BOLEČINE V HRBTENICI ZASEBNA FIZIOTERAPIJA SKITEK MIRA, KI SE NAHAJA V ZDRAVSTVENI POSTAJI MENGEŠ organizira vsak petek v mesecu maju ob 19. uri predavanja na temo BOLEČINA V HRBTENICI IN PRAVILNA DRŽA TELESA. Za predavanje se lahko prijavite vsak dan osebno ali na telefonsko številko 738 1 29. ZASEBNA FIZIOTERAPIJA SKITEK MIRA ASFALTIRANJE Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, parkirišč in dovoznih poti. Strojni izkopi, kiper prevozi in gradbena mehanizacija. Knjigovodske storitve. STAMPEDO d.o.o. Pahorjeva 10,1231 Ljubljana - Črnuče Telefon in fax: 061 374 307, 061 559 641, GSM 041 614 301 (@) iVR DOMŽALE S5 Servis in trgovina, d.o.o. 1230 Domžale, Ljubljanska c. 1 Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po naslednjem razporedu: 1. PONEDELJEK, 4. MAJA 1998 od 8.00 do 12.00 in od 1 3.30 do 1 8.00 ure v Moravčah pri Kmetijsko-gozdarski zadrugi 2. TOREK, 5. MAJA 1998 od 8.00 do 12.00 ure v Moravčah pri Kmetijsko-gozdarski zadrugi TOREK, 5. MAJA 1998 od 13.30 do 18.00 ure na Trojanah pred trgovino "Antras" 3. SREDA, 6. MAJA 1998 od 8.00 do 1 2.00 ure v Blagovici pred pisarno Krajevne skupnosti SREDA, 6. MAJA 1998 od 13.30 do 18.00 ure v Krošnji pred pisarno Krajevne skupnosti 4. ČETRTEK, 7. MAJA 1998 od 8.00 do 12.00 ure in od 13.30 do 18.00 ure v Lukovici pred pisarno Krajevne skupnosti 5. PETEK, 8. MAJA 1998 od 8.00 do 12.00 ure in od 1 3.30 do 18.00 ure v Dobu pred trgovino Napredek 6. SOBOTA, 9. MAJA 1998 od 8.00 do 12.00 ure v Mengšu v Jami SCT - Družbena prehrana Leben Topole 7. PONEDELJEK, 11. MAJA 1998 od 8.00 do 12.00 ure in od 13.30 do 18.00 ure v Studi pri "Matijevcu" 8. TOREK, 12. MAJA 1998 od 8.00 do 13.00 ure in od 1 3.30 do 18.00 ure v Radomljah pred Kulturnim domom 9. SREDA, 12. MAJA 1998 od 8.00 do 1 3.00 ure v Trzinu pred pisarno Krajevne skupnosti Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, naj na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, pregledajo naj zlasti kretni mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa naj imajo obvezno opremo: prvo pomoč in varnostni trikotnik. Na tehnični pregled prinesite prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz preteklega zavarovalnega obdobja, če je vozilo že evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila - račun, carinsko deklaracijo in pogodbo. Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov seznanjamo, da morajo NOVA VOZILA evidentirati pri Oddeku za upravne notranje zadeve Upravne enote Domžale v 30 dneh od dneva opravljenega tehničnega pregleda. S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled, in osebno izkaznico lastnika vozila. /O LB - Banka Domžale d.d. Je ponovno znižala obrestne mere. ■ • t « i ■ p ti § • t t STANOVANJSKA POSOJILA Najnižja obrestna mera znaša 5,25% POTROŠNIŠKA POSOJILA Najnižja obrestna mera znaša 6%. Oglasite se v eni izmed enot Banke Domžale, kjer vas bomo seznanili z vsemi informacijami. CEHIH OGLASNEGA PROSTORA V Olasilu MENG5RN • HOMERCIHLNi OGLAS Cena glede na velikost oglasa: - cela 1/1 stran (260 x 185 mm) 36.000,00 SIT - pol 1/2 strani (130 x 185 mm) 18.000,00 SIT - tretjina 1/3 strani (260 x 70 mm) 12.000,00 SIT - četrtinka 1/4 strani (90 x 130 mm) 9.000,00 SIT - šestinka 1/6 strani (90 x 65 mm) 6.000,00 SIT - osminka 1/8 strani (60 x 65 mm) 4.500,00 SIT - šestnajstinka 1/16 strani (65 x 45 mm) 2.000,00 SIT Doplačila na ceno komercialnega oglasa: - objava na 2. strani (notranji strani naslovnice) in zadnji strani naslovnice se poveča za 10% Popusti na ceno komercialnega oglasa: - za zakup oglasnega prostora za 1 leto (na podlagi sklenjene pogodbe z izdajateljem glasila) zaračunamo 9 oglasov, 2 oglasa sta tako brezplačna, - za zakup oglasnega prostora za 6 mesecev (na podlagi sklenjene pogodbe z izdajateljem glasila) zaračunamo 5 oglasov, 1 oglas je tako brezplačen, - v času volitev imajo politične stranke 1 stran oglasnega prostora brezplačno. • OBVESTILfl! POVflBTLfl. CESTITHE Obvestila, povabila in čestitke, ki vsebujejo do 30 besed stanejo 1.000,00 SIT, vsaka nadalnja beseda pa še po dodatnih 10 SIT na besedo. Zavodi in društva, ki imajo domicil v Mengšu, imajo v smislu popusta pravico oglaševanja prireditev, občnih zborov in humanitarnih akcij brezplačno - do velikosti oglasnega prostora 1/6 oziroma do 30 besed. • OSMRTNICE IN ZAHVALE Cena za velikost: - 1/3 strani po vertikali formata (245 x 70 mm) 6.000,00 Sit - polovica od zgoraj navedene velikosti (120 x 70 mm) 3.000,00 Sil Cene oglaševanja bomo letno uskladili z indeksom rasti cen na drobno. V ceni oglasov ni vračunan 5% prometni davek. • NAČIN ODDAJANJA OGLASOV Vsebino oglasa, s točnim naslovom, odda uporabnik oglasnega prostora v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Mengeš, najkasneje do 10. v mesecu. • POJASNILO! Da bo Mengšan redno izhajal ob koncu vsakega meseca, je uredniški odbor skupaj z občinsko upravo potrdil že prej določen zadnji rok za oddajo člankov do 12. v mesecu. Vsi članki, ki bodo prispeli po tem roku, bodo praviloma objavljeni v naslednji številki. Občinski svet pa je na zadnji seji sprejel Cenik oglasnega prostora, ki velja od maja dalje. Vsi interesenti morajo svoje ponudbe za oglasni prostor oddati v sprejemni pisarni Občine Mengeš v času uradnih ur do 10. v mesecu. EARJA HI-FI CENTER Velika izbir«: akustičnih aparatov UGODNE CENE ODLOŽENO PLAČILO UGODNI KREDITNI POGOJI Gorenje, Panasonic, Technics, Philips, Grunding, Sony in - gospodinjskih aparatov Gorenje, Philips, Moulinex, Bosch, Braun, Elektrolux Kamkorder Panasonic NV- RX 50 ZOOM 17x, 0,4 LUX, VHS - C, dodatni akumulator j39=s*j3([ 109.900,00 G/asbenf stolp Philips FW 335, mini, 2x25W 48.990,00 41.900,00 Walkman Son/ FX 151, z radijskim, sprejemnikom 7990(oo 6.990,00 Trgovina ZARJA, Slovenska cesta 30, Mengeš, tel.:061 /737-044 Delovni čas: od 8. do 19.30 ure, sobofa od 7.30 do 13. ure NAPREDEK- dobro ime med! it govci UN I VERZ AL Medvedova ulica 1 5, tel. 831 272 od 15. aprila do 15. maja vrsimo posebno akcijo stavbnega pohištva proizvajalca GLIN NAZARJE! _ TOVARNIŠKE CENE! ™ kOčna d GOTOVINSKI POPUSTI: 20.000-30.000 3%POPUST 30.000-50.000 4%P0PUST nad 30.000 5%POPUST SALON POHIŠTVA Kranjska cesta 1 /b, tel. 816 296 NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! od bogati izbiri pohištva po ugodni h cenah, vam od sedaj naprej nudimo ZELO UGODNE KREDITNE POGOJE! TITAN MERKUR Ljubljanska cesta l/a, tel. 812 552 akcijska prodaja NERJAVEČE POSODE S TROSLOJNIM DNOM - desetdelno garnituro dobite ze za 12.990 SIT!