------    227   ------
Slava perve polovice sedanjega stoletja.
Dokler je svet ustvarjen, se ni nikoli toliko imenitnih reci znaj tli o kakor v pervi polovici tega stoletja, v kterem mi sedaj živimo.
Se ve, da so te znajdbe marsikomu tern v peti in da psujejo dobroto teh znajdb le kot nevaren wmaterializema, pa tudi tiste, ki slovo pojo tem znajdbam, kot nevarne „materialisteu, — al nam, kterih ne motijo take jalove obrekovanja, ker jih skoz in skoz previdimo in ker dobro vemo, kako ves drug „materializemu njim v sercu in v djanji kraljuje,  vselej prizadeva veliko veselje,  ako pre-
misij uj eni o, kako človeštvo čedalje bolj svoj nebeški dar — um imenovan — v blagor sveta bistraje in zdaj to zdaj nno znajduje, ker med tem, ko pospešuje posvetno srečo človeštva, nikakor ne overa in ne moti dušnega blagra.
Ko pa slavo pojemo sedanjemu stoletju, poglejmo: ali pa tudi res slavo zasluži? ali je res toliko dover-ši!o, kakor nikoli pred?
Pred letom 1800 ni bilo še na morji ladij, ktere sopar goni (parobrodov) in tndi mehanika še ni rabila tiste moči, ktero sopar ima. Fulton leta 1807 je bil pervfr ki je spustil parobrod na morje, in sedaj se vozijo že po> vseh morjih; v sami Ameriki jih imajo čez 3000.
Leta 1800 še ni bilo nikjer železnih cest; sedaj se vozijo ljudje že skor povsod po železnicah, in svet je po njih veliko kraji, ker se pride hitro od kraja v kraj.
V malo trenutkih zvemo sedaj iz najdaljih krajev kar se po svetu zgodi po tistem dratu, ki se telegraf imenuje, kterega so še le leta 1843 napravili.
Elektro-magnetizem opravlja šele od leta 1821 svoje važne opravila.
Leta 1800 še nobeno mesto ni vedilo za gazno svečavo, ktera razsvetluje sedaj že skor vse večje mesta (itk bo tudi Ljubljano razsvetlovala o sv. Mihelu prihodnjega leta.
1839 je znajdel Daguerre tisto imenitno znajdbo, po kteri sama solnčna svitloba umetnost mala rja opravlja. Malo let pozneje so znajdli strelno pavoljor ktera ima strašno moč smodnika v sebi, — kloroform, tisto tekočino, ktera človeka in živali kakor mertve naredi, iz ktere mertvice se pa spet oživijo.
Tudi v kmetijstvu so bile velike reči znajdene po kmetijski kemii in različnih mašinah, od kterih se nekdaj še ljudem sanjalo ni, — sedaj imamo mašine, ktere sejejor mlatijo itd.