GLAS SVOBODE. SLOVENSKI TEDNIK Za Kok isti Delavnega Ljudstva. Glas Svobode. GLAS SVOBODE SLOVENIO WEEKLY Devoted To Tino Interest» Or GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. The Laboring Classe o. “OD BOJA DO ZMAGE”!__________^ ^ ^ “KDOR NE MIŠU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”! x ~ ; ^ 11 1 """ ... " ^ Štev. 3. Chicago, 111., 17. januarja 1908. Leto VII. GLASILO Slov. Narod. Podp. Jednote je izšlo zadni teden. Glavni tajnik Frank Krže mu je urednik. Velja za celo leto 50 c. V resnici lastno glasilo je bilo Jednoti prepotrebno sosebno če vzamemo nekatere vzroke, podane v glasilu na drugi strani pod naslovom “Zakaj smo ustanovili svoje glasilo?” vendar pa ravno v prvi izdaji tega glasila najdemo veliko stvari in odstavkov, ki si niso v nikakorš-nem prijateljskim smislu pisani. Na primer v eni vrsti graja politične liste kot nepriporočljivim za glasilo in potem zopet v - drugi trdi, da je političen list začetek napredka in zaseje misli itd. To so le male hibe, na katere se skoraj ni vredno ozirati. Zato imamo pa več večjih pregreh, katere pa zaslužijo kritiko. Na tretji strani pod naslovom: “Kaj nameravamo z lastnim glasilom?” v prvem odstavku čitamo med drugim: “O tem ne bodemo govorili ker so nova pravila dovolj jasna v tej točki itd.” Gospod urednik pa ni pomislil, da novih pravil še sploh ni med člani Jednote, vkljub temu. da bi se morala že davno na društva odposlati. Do sedaj še ne vemo kaj in kako se glase in sploh če •s»o dtruštva s istimi zadov.Fria. Na isti strani pod naslovom: “Kaj bomo prinašali v glasilu?” na obširneje popisujete, da bodete prinašali pred vsem obračune, imenik društev itd. Če pogledamo po vsih kotih glasila nikjer ne najdemo mesečnih računov. “Prej se je izdal vsakega pol leta račun, kateri pa je bil dokaj površen in nezanesljiv”, tako vi pravite, vendar nepremišljeno. Kako ste pri velepomebni tretji konvenciji mogli odobriti te nezanesljive in površne račune? — če so bili računi taki in ste jih sprejeli. potem v resnici je 'bila to velepomembna konvencija. Vse-kako pa, če so bili ti računi površni in nezanesljivi, so bili boljši kot pa takovi, kateri se vedno obljubljajo in nikoli ne priobčijo. Nadalje pravite, da bodete prinašali v glasilu: Kje se dobi delo, kje se kupijo zemljišča po ceni in sigurno nadalje o prošnjah na vojaške oblasti, dajali bodete zdravniške nasvete, nasvete pri tožbah itd. To z eno besedo ne spada v glasilo S. N. P. Jednote. Jednota ni nobena izposlovateljica služb, tudi ni nikakoršna odvetniška ali spekulacijska inkorporacija. Pod člankom: “Jednota in Politika” pa kažete svoj carizem. Omenim naj samo zadnji odstavek: “Zapomnite si toraj : Ne Jednote. ne njenega imena ne društev in ne članov kot takih ne 'smete priobčevati v nobenem političnem časopisu ampak samo v Jednotinem glasilu. Glavni odbor bode pazil na to in postavil pred porotni odbor vsakega, kdor se pregreši. Pravila so .tukaj, da set ravnamo po njih, n, pa, da jih kršimo in vlečemo vsak na svojo stran.” To je terorizem! Kako morete vi komu tu v svobodni Ameriki prepovedovati pisati v političnih aili drugih časnkih recimo o Jednoti. Gori omenjena opazka je protizakonita in se sploh na njo nihče ne bo oziral. To je mogoče dandanes samo še v Rusiji a ne tu v Ameriki. Potem zopet kako bode glavni odbor pazil' na to in postavil pred porotni odbor vsa-cega, ki se pregreši, saj vendar glavni odbor, kakor se trdi, da se je baje sklenilo na konvenciji, nima nikakoršnih sej, izvzemši, da se glavnemu* tajniku poljubi sejo sklicati. Sicer pa pravila so tukaj — vendar pa še ne tis-kana — da se ravnamo po njih, ne pa, da jih kršimo. Kako pa se naj člani vedo po pravilih ravnati, če jih drugi nihče ne zna kot glavni tajnik sam? Pod člankom: “Nekaj važnih točk iz novih pravil” na peti strani v prvi koloni zahtevajo pravila, da poleg društvenega blagajnika mora tudi tajnik poroštvo položiti, če to društvo zahteva in to radi raznih vzrokov, povedate pa ne nikjer za glavnega tajnika, koliko poroštva mora on položiti in če ga je že položil. Isto velja za blagajnika in druge odbornike. Iz vsega tega pa mora še vsaki tako zarobljen povzemate, da .se počutite kakor nekak glavar Jednote in hočete v prvi izdaji terorizirati člane in pokazati svojo oblast in nekako diktatorstvo od zgoraj! — Kar se tiče zadeve Klobučar in blagajne se mi ni treba vtikati, edino kar naj .menim je toliko, da stvar ste razložili samo iz svoje strani previdno pa molčite o važnejših točkah oziroma stališču. ki ga Klobučar zavzema. Člani, ko čitajo r.o glasilo bodejo prav gotovo omahovati s zaupnostjo na v us in, to prvič radi tega. ker niste nikjer najvažnejših točk, katere bi morale se nahajati v glasilu doprinesli, to so računi o dohodkih in izdatkih in potem Jedrno tirno premoženje; drugič ker nikjer ne vidijo, da bi sploh poskusili s stvarnimi podatki pokazati elanom, kaj je glavni odbor storil do sedaj, kje in kako so vložena poroštva, ki bi jamčila za vaše vestno delovanje, tretjič ker omejujete svobodo članov glede pisanja v druge časnike in jim pretite s grožnjami. za slučaj, da se pregreše v tem oziru1; četrtič, ker lahko povzamejo iz vsega čtiva, da to glasilo ni več glasilo temveč bolj podobno liberalnemu listu in petič ker v zadevi Klobučar in blagajna sebe lepega delate, med tem ko postavljate svojega nasprotnika v temno luč predno se je soidnijskim potom pokazalo ke-do ima prav. Tudi če pogledamo imenik krajevnih društev lahko opazimo, da ni niti črkice omenjene o društvu št.. 8. Kaj se je s tem društvom zgodilo, če še obstoji, če je suspendirano ali izključeno itd. nikjer ne najdemo, vkljub temu, da se stoprav tu v Chicagi veliko govori o tem društvu. Veliko je še drugih točk, ki se dajo kritizirati, ker pa želim ostati nevtralen v tem oziru sem omenil samo glavnejše hibe; to pa nikakor nisem storil iz slabega namena, temveč z namenom splošne koristi za Jednoto in njene člane. Seveda nekaterim se ta kritika ule ho dopala,, omenim pa, da razsodni možje se z menoj strinjajo že ne v vsem pa vsaj deloma. Kritika miapraivi še lc mojstra in urednik glasila se naj radi odkritosrčnosti ne huduje, ker škoduje mu ne če se mu pokaže kje in kedaj je zgrešil pravo pot. Ker se v urednikovo kritiko ne maram in nesmem mešati, naj samo toliko omenim, da je “Gla-(Dalje nai 8. strani.) Razgled po svetu. Berlin, Nemčija. ¡Moč s-oieijali-izima v Rerolinu, ki je protestirala proti nletpravičnim pruskim volilnim postavam je prišla.do take višine,da se j& dnžavia saimia boji in se je nadi tega poslužila zadnjo nedeljo najbolj vničdjiočih sredstev:, ki jiiih. je' sploh nemška zgo-dtovina ikiedaij1 vporaibljala. 80 tisoč demonstrantov se je udeležilo! mirntega korakanja proti onim dvonapiam v kaltierih s*3 so driaali važni govori in izdale razne reisolucijie in protesti proti kancelar Buelowi dvorni 'odredbi in ziavrženju občne violilne pravice. Policija* in 'orožnišhvo, kakor tudi vojaštvo zadiralo se je v mirno ljudstvo in ga vznemirjalo. Ti vladni služabniki rabili so sablje in bajonete; v vsakem slučaji, vendar to nil prestrašilo mime proie-tareel temveč jih čim bolj vzbujalo im nav-aduiševalio za zmago nad hamcelarjem! Buielow in nemško vlado. Policija im oražništvo ni prizanašalo nikomur in ko so demonstrant je uvideli, da z mirom nič ne opravijo., žbralo se je v bližini kaneelarjeve palače več tisoče proletarcev in vpilo: “Deli s kan. talarjem in. njegovo odre J.! o.” Vojaštvo jih je pregnalo Stotine otrok, žena in mož so surovi policisti, orožniki im vejaki poškodovali in namili. — Tri .sinovi pruskega princa Friderika! Leopolda se uče rofco--de-lj-stva v Gross-Lichterfelde. 15 letni princ Friderik Karel se uči ključavničarstva, princ Friderik Sigmundi -aei uči tesarstva' in prime Henrik Frielderik m uči čevljarstva. Njihov oče pravi, dla to je stara šega njegovega rodu,ki ima ved no pred očimi, da se možki tega rodu ule e rokodeljstiva .za .slučaj če pride sila, da si s poštenim de-iom in ne klafiiviteižtvom služijo vsialkdlanji kruh. Rusija. Iz zanesljivih poročil povzamemo,, da' so one prispevke*, katere so Amerikanci poslali družbi Rodečega križa zia* ipomloč revnih spravili veliki knezi in biro« krakajta) v svoje žepe. Ralf Cat-tra.ll, profesor zgodovine pravi, *da so Rusi največji lažniki im potem zopet izjava, dai avtokracija še vedno vlada, da je svoboda še daleč stojam in* odi civilizacije pa še govora mi. Hague, 16 jan. Holandskim tiru-pam na otoku Flores se je posrečilo zajeti vstaško trdnjavo. 130 M-atajeev je ¡bili» ubitih, njih vodniki so se udali. Princ oropan. Princ Firman Firma, guveroa-tor provincije Azerbaijan je bil o-ropian. Turki sp mu pobrali 150-000 dolarjev gotovine! in uimlogo karabiniarjev. — DENARJE V SIARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.30 ............... 50 kron, za $ 20.40 .............. 100 kron za $ 40.80 .............. 200 kron, za $ 101.75 ............. 500 kron, za $ 203.50 ............ 1000 kron, za $1016.00 ............ 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazan^ svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske to Domestic Postal Money Order alipa New York Draft. FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St., New York 6104 St. Clair Ave., N.E., Cleveland, Ohio ROJAKI, NAROČUJTE 81 “GLA8 SVOBODE." Ameriške Testi. Zopet katastrofa. .. Iz Boyertown, s 2000 prebivalci, Ikiacih oisemmiajist milj' od Reading, Pa,, se poroča sledeče: 160 življenj je zgubljenih, stotine -oseb nevarno ipoškovamihl vsled -ekplozije kinematografa (Moving Picture Machine) v Rhlclades gledališču. Gledalci s» bili .slkciro vsi bolj ali miaraj, premožni in avdijemea je bila polnoštevilna. Predstava “Škotska reformacija!” katera je bila prirejena v prid oetekve je bi-jia čim bolji se jtei ogeinlj širil. Tekočima, shranjena v posodi blizu' kinematografa je 'eksplodirala in užgala zavese. Neki uslužbenec na odru je v naglici razbil svetilko! napolnjeno s petrolejiem, kateri' se jiei užigail in razlil po podu. Ljudstvo je postalo! zbegano in sililo in pritiskalo proti izhodom. Gneča, je na,stala vedno večja čim bolj se je v gen j širil. “Kateri jialčji ta tlači” tako se jie zgodilo tukaj. Vsalk je gledal za se, dai reši. Otroki im slabejši so bili poteptani in našli gotovo smrt,. Tudi pod* gledališča se je vdrl in pokopal žive ljudi v goreči grob'. Prizor je bil nekaj strašnega, po-dolbem onemu v Chicagu v Iroquois gledališču z leta 1903. Spodaj' podajamo kratek pregled raznih, večjih, katastrof, ki sc 'Sfe, pripetile v gledališčih. Dec. 10,, 1811 Richmond, W. Via., 70 ubitih, 200 poškodovanih; Dec. 5., 1876 Con-way gledališče v B'roioiklynu 295 ubitih, 500 poškodovanih; Dec. 9., 1881 Ring— Dunaj, 700 ubitih, 400 poškodovanih: Dec. 9., 1881 Lehman, Petrograd 700' ubitih, 400 poškodovanih ; 1807 Dobncdelni zavod, Pariz 300 ubitih, stotine, poškodovanih; Dec. 1903 Iroquois, Chicago,, 111. 600 ubitih, stotine poškodovanih; 1. jian. 1908 Rhoades, Boyerton, Pa., IGO ubitih, 75 poškodovanih. Vojaštvo nad socijalizem. Iz glaVne-gai mesta Washington, D. C. prihaja sledeča vest: “Chicago, New York in Philadelphia so na robu soeijalnieiga izbruha in nemirov. Radi tega je potrebno, da sc- v to bližino pošl je' večja moč vojaštva, ki bi bilo kaj pripravljeno udariti na socijaliste.” Socijalizem raste, je postal velik faktor in straši republikance in demokrate, kateri se sedaj potegujejo z'a pomniožitev armade, katera naj bi talkorefcoč pogazila 'socdjiaiizem. Ali tega ne bo! —- Delavstvo se zavedal Luč Svobode blišči! Japonska zarota? Administracija mesta' Rio¡ Janeiro se boji ja-ponšk-e zarote-, katera biage namietava, poltiopiti neko. liko Bobovih ladij. Ali -niso Amerikanci pogümmi? Seveda z jezikom! Klobasa za klobaso. Waiukeeski krčmarji vodijo boj proti temperenclerjem, češ, alko morajo oni krčme ob nedeljah, zapreti ,morajo tudi -temperencleirji zopreti svoje cerkve. — Dobro so so izmislili! Ubogi John D. V Clevelandu se nlahaj-a neki -d&vtkioplaičevalec ki ni mogel najbrže' radi finančne krize plačati davkla v znesku $83.60. Davkarija, ki se pa ne pusti voditi za nos je davkoplačevalcu zarubila voz in konja, ki se nahaja- na takozvanom Forest Hill. Zarubljene stvari 'bodo- prodane, če John D. Rockefeller ne plača zaostalega davka. Zaradi takega položaja vzbuja Rockefeller povsod obilo sočutjla ( ?). N. D. IZ DELAVSKIH KROGOV. Štrajki. Iz Wiatshinlgton, D. O. se poroča, da je od predsednika v Goldfield, Nev. poslana delavska komisija predložila potočilo vladi o situaciji v Goldfield o. Predsednik se milo j*ok!a da je delavcem storil tako krivico. Iz poročila je razvidno, da so kapitalisti in ondotni guvernation lagali o nevarnosti, v katieri se nahajajo in da to j-e bila -samo pretvega, da so lažje dobili vojaštvo, s pcimočjo katerih so nameravali uničiti W. F. of M. Iz poročila jie razvidno,, da so se delavci ves čas spodobno in mirno obnašali in' da vojiaštva sploh treba 'bilo ni. Unijislki' delavci so še vedno na štrajku in se ne podajo. Družbe me morejo doibiti -dovolj garjev-eev, da bi zalčieie s delom poi vseh i rovih. Polovica zveznih vojakov je že zapustila Goldfield in druga pa ostane še aa nedoločen čas. Vsehako bosi bodejo morali privolita delavskim zahtevam in jim plačevati v gotovini (ne v skribis) in po 5 dol', mat dan in ne po štiri, kakor so to delodaj-alci hoteli storiti. — Štrajk ponličnih železničarjev v Munde, Ind. se vstrajno nadaljuje in v odbtvq%®trajfcnirjiev zatrjuje, da vstrajajo- do skrajnih moči. Milica z ukazom ulbojia od guvernatoijia Hainly je še vedno tam pripravljena natakniti straj-kamje na vsak miiglaj. — Central Trades Council kakor tudi Typographical Union št. 286 podpirata gmotno- in finančno štraijknjoče vslužbenee nia pocestnih - železnicah' v Marion, Ind. — 250 vsilu-žbeneeiv v izd-eloval--ni-eah zabojev (boxmakiers) v San Francisco, Oat. je na štrajku. Delodajalci -so jim od 10 do 20 odstotkov plače znižali že s 1. t. m. Brez dela. —■ V Sam Francisco, Gal. je 12.000 delavcev brez -dela. — V New Yo-rku, N. Y. je čel 165.000 delavcev. brez dela. — V Chicagi je čez 130.000 delavcev nai ulicah. — V Toronto, Oanad'a korakajo delavci- s črnimi zastavami. Povprečno se- sodi, da je čez 7 m-iljontov delavcev in delavk br-ez dela v Ameriki.; Haywood v Chicagi. |N-a potui p-roti New Yonkiu- ustavil, se je -so,drug W. D. Haywood bivši tajnik Zapadne Premogars-ke Zveze v Chicagi. Omenil- je, da bode skušal zdtru-žiti W. F. -of M. in United Mine Workers of Amerika v jedrno1 celoto1. V sredo je zapusti'! Chicago. V N-ew Yorku bodle predtaval “o razredni borbi ma Zapadu” in zajedno bode -omenil važne točke c obravnavi v Idaho. Iz. New Yo-rkia gre v Indianapolis na konvencijo U M. W. of A. in bo pris-o stvovai in govoril pri tlej konvenciji o situaciji v Goldfieldu' itd. Konvencija se prične 22 t. mi. Rudarji v okraju Moyie in Bon. dry distriktu so na štrajku že od 9. t. m.. .Člani W. F. of M. opa-zarjajo rudarje, da ne pridejo sem dela iskati tako dolgo dokler se stavka ne konča.. .Za garjevce ni tu prostora. Obširen dopis prihodnjič. Na devinski skali. Zgodovinska povest. Peti del. (Nadaljevanje.) XIII. Ob istem času j,e v tem stolpu \ svoji sobi sedel Rajmoudo pri večerji. ¡Stregla mu je Zulejka, ki je zlasti pazila, da je bil Rajmondov vrč vedno, poln rujne furlanske kapljice, katero je njen gospodar ljubil nad vse. V .predsobi višjega nadstropja, je sedel na stari skrinji Hasan in stiskal glavo, ob kolena, kakor bi dremal ¡ali pa bil ves zamakne v svoje misli. Hasan se ni ganil, tudi če je iz .sosedne sobe, kjer sta bila Juri in Hema, udaril kak šum na njegovo uho. (“Ah, Juri, mene je tako strah,” je tožila Berna. ‘‘Tako dolgo jih ni [A . .” “Potrpi, ljuba; ¡žena,” še ni u-darila dogovorjena ura.” Juri se je trudil, da bi ukrotil svojo razburjenost, kar se mu je pa le ■slabo posrečilo. Vse je v njem gorelo, vsak njegov 'živec je trepetal in nemirno je ¡begal po širni sobani somi in tja. “Hasan, prinesi vode,” je ukazal Juri, vidi da je vrč, ki je stal na mizi, prazen. Hasan je planil pokonci in štor pil k vratom, ki jih je bil Juri nekoliko odprl. “Milostni gospod ...” “Riajmondo mi daines niti vode ni poslal,,” se je jezil, Juri “in ti, Hasan, seveda tudi nisi mislil na tO'.” “Tudi vina ni poslal k večerji,” je pripomnila Hema in prenesla dtrugi -vrč iz sobe. “Takoj preskrbim vse,” je de-jal Hasan poslušno, vzel oba vrča in hitel po tesnih stopnicah v Rajmondovo stanovanje. “Nikdar v svojem življenju nisem kake ure Jako težko , čakal, kakor danes,” je začel Juri, ko j-e bil ¡zopet sam s Hemo. “Saj se gre za ¡mojo čast, za mojo svo-hodoi in lza moje maščevanje ; saj se gre za to, da tebi poplačam tvoje ljubezni.” Nestrpljivo je nadaljeval Juri svojo hojo po sobi. “Kako vesele novice mi je sporočil moj zvestii Ko mol j a. Goriški grof se pripravlja na vojno, da mie osvobodi; ¡Oton Vipavski je z raznimi drugimi velikaši zapustil patrij arhioivega legata; • stari Tomaž se srečno ¡brani v Retina, tudi Jablanica je še naša in danes me osvobodi Komolja in mi izroči zopet mojo prihodnjoet in maščevanje. Hema, ali pojmiš mejo srečo.” “Juri — mene je neznansko strah,” je dihnila Bena in se trepetaje stisnila k svojemu soprogu. “Ne boj se, ljubica. Ti me poznaš Komolje. Ti ne poiznaš tega -zlatega .sircia, kakor ga poznam jaz., (Ali to ti ¡pravim: Če je kdo na svetu dovolj smel, neustrašen in požrtvovalen, dia poskusil mene oprostiti iz te ječe, je :to Komolja. Srce -mi pravi, da se 'mu- posreči, bar je obljubil.” Kar sta si Juri in Berna ta dan že neštetokrat povedala, to sta si pripovedovala tudi sedaj in v-meis sanjarila o p-rihodnjosti. Med tem se je- bil Hasan že davno vrnil v predsobo. Sedel je zopet na stari skrinji, stiskal glavo ob kolena in se tiho pogovarjal sam s seboj. “Vino je. zastrupljeno in voda jie zastrupljena,” je mrmral Hasan. “‘Vem, kaj hoče Rajmondo; Zulejka ljubi Jurja in ,zato hoče Rajimondloi Jurja umoriti. Če pije Juri od tega vina ali od te vo-oie j— potem Rajmondo vsaj ne bo več mogel biti ljubosumen. Nesrelčen ¡bom samo jaz. Ne; jaz me dam Jurju ne tega vina, ne te vode — ker imam zdaj oba v rokah1.” Čim je bil Rajmondo izročil Hasanu ¡zastrupljeno vino in zastrup- Ijemoi vodo, se ga je polastila velika razburjenost. Začel je nemirno- begati po -sobi, nestrpno ča-kaje, kdaj da pride Hatsan z grozno novico, da j© Juri mrtev. Razburjenost njegova je rasla od tre-notka do- trenotka. Zaman jo ja skušal utolažiti z vin-orn. Praznil je vrč in še ga je davila ¡žeja in zde-lo- se mu je, da se mu- grlo čedalje bolj suši. Že j-e ves žarel zaužitega vina, a Zulejka mu je še polnila- vrč, dasi je že komaj hodil. In kako je bila Zu-iejika ta večer ljubezniva. Se nikdar mu ni tako ra-zgrevala krvi in razvnemala strasti. Stiskala' se je celo k njemu in ga poljubov ala, le kadar jo je hotel objeti in piti ž njenih usten lju-be-izen, tedaji je nagajivo odskočila. Zopet je Rajmondo izpraznil vrč. Kar za-gorelo je v njem. In kalko lepa j-e bila Zulejka. Samo razkošje ,jo je bilo. S tresočo se roboi je segel Rajmondo za njo. Ni je dosegel, ali zagrabil je za lahno sviflo ruto, s katero je bila Zul-ejikia. -ogrnjena. ¡Strgal jo j‘e in ko je zagledal vrat in prsi svoje sužnje prešinilo ga je blaizno požel j-enj© po> njeni ljubezni. Planil je za nj-o, Zulejka je bežala v sosedno sobo in Rajmondo ji j« sledil, skoro vriska j-e, da se ga ne brani. . . Po stopnicah v podzemsko jamo je prittirMjiala debela kroglea --dogovorjeno iznamenje. Komolja in njegovi tovariši so planili pokonci in segli po orožju. “Zdaj je prišla ura odločitve.” To je bilo vse, kar je Komolja rekel. Dogovorjen je bil s svojimi tovariši že za vse običaje in iz&to ni bilo več treba izgubljati besed. Komolja je šel sam po stopnicah v stolp. Tovariši njegovi so ostali v jami. Previdho si© je plazil navzgor. Noben dih ni izdajal, da se plazi po stopnicah človeško bitje. Prišedši do Rajmondove sobe, je Komolja obstal. Vzel je izza pasa: svoje, bodalo. Iz sobe se mu jr zdelo, da sliši govoriti. Nagnil se je k vratom in prisluškoval. Jasno jie- zdaj spoznal Zulejkiu glas in tudi razločil, kaj je govorila. “Moj ljubi Rajmondo' — ali spiš? Kaj ne slišiš svoje Zulej-ke? Rajmondi), ali me ne ljubiš.’ Počasi je odprl Komolja vrata. Zaječala so nekoliko, ali Komolja je bil 'pripravljen na vse in zato jo nevstrašno vstopil v sobo. V -tiem trenotkui je že stala pred njim Zulejka — napol, držeč v rokah velik ključ — ključ do vrat Jurjeve ječe. Ječanja vrat ni slišal Rajmondo pač pa Hasan in splazil se je k tem vratom- in d'asi sta Zulejka .in Komolja govorila tako tiho, da sta se ko ma j sam a razumela, j u je vendar razumel Hasan in česar ni slišal, to- je uganil. “‘Hvala ti, Zulejka,” je rekel Komolja vzemši ključ. “Vedel sem, da se bmem nate zanašati.” 1“ Storila -sem le to, kar sem obljubila:.” “A kako si dosegla svoj namen, k-ak-o si izvabila Rajmonda iz te sobe — da je celo pozabil, j-o zakleniti.” (Dalje prih.) Listu v podporo. Ker je pola precej dolga in radi poraanjfconjia prostora priobčimo prihodnjič. , LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Drank Prošen- Box 303 Con-e-maugh, Pal. Predno Vam zarno-remo premeniiiti naslov pošljite mm tudi stari- naslov, kamor sle d-ose-dlaji list dobivali. KDO VE za naslov Matije Kambič (Kambridge), ki je pred časom bival v Californiji. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov nekdanji prijatelj. Njegove sorodnike prosim, če vedo zanj, da mi naslov pošljejo na Uprav-ništvo “Glas Svobode”, 665 Blue Island avs., Chicago, Ul. ED. SICHRA — Izdelovalec — Finih Havana in domačih smodk 612 So. Center ave., Chicago, 111. ¡Slovenci v Ameriki! BERITE KAR VAM MI TUKAJ HOČEMO NAZNANITI. Mi Slovenci živimo tu v Ameriki sedaj v jako hudem času in to je gotovo že Vsaki posamezni opazil. Ne da bi mi mislili, samo delavce in navadni narod, ker to čutijo več ali manje vsi Slovenci brez izjeme. Dan-danes je v Ameriki samo humbug kateri se razširja med vsem narodom, ali naj več pa še med Slovenei in naj prvi so Me-dical Instituti, katere moramo omeniti. Ni več daleč, ko bodo ti Instituti popolnoma iztirani in to je edino na kar mi delujemo in kai si lahko vsaki Slovenec želi, ke: potem se bodo Slovenci in tudi drugi Slovanski Narodi obrnili v v slučaju bolezni, naravnost na poštene zdravnike kateri imajo sku paj Companijo in delujejo s združenim močmi v korist in blagot Slovanskega Naroda. Kam bi mi Slovenci pasli akobi se nikdo nebi pobrigal zato, da se ustavi to denarno ubiranje Medical Institutov proti Slovanskemu Narodu in kakor smo že omenili; čas je jako ki at ek v katerem bodo ti Instituti izplavali po vodi. Vidite Slovenci, ravno v tej zadevi bi Vas mi iadi opomnili na America Europe Companijo, katera ni Medical Institut in katera obstoji iz treh naj imenitnejših zdravnikov Dr Roof, Dr. Knight in Dr. Spillinger, katerim se lahko vsaki Slovenec v slučaju naj hujše bol-zni s popolnim zaupanjem pusti zdraviti, Mi smo v zvezi s svetovno znanim in mnogo odlikanim Laboiatoriom v Milanu in iz tega Laboratorija dobivamo mi zdravila po imenu OROSI, ker Amerikan-ska zdravila niso tako izkušena kakor OROSI ZDRA\ILA in zato mi tudi ne žalimo denarja, katerega moramo plačati, da mi ta zdravila tako daleč iz Europe dobivamo. Vedite, da rabijo po celem svetu v naj večjih bolnišnicah samo Orosi zdravila in sedaj so jih celo vojaške bolnišnice počele rabiti. ker čudoviti so uspehi, kate« imajo OROSI zdravila pri vsaki bolezni. Vsaki od Vas tudi ve, da hočejo biti Amerikanci mjj bolj pametni in da nočejo priznati nobene zuna-jnšne stvari, ali vidite rojaki, pri OROSI zdravilih se niso mogli zoperstaviti, ker prepričani so tudi Amerikanci da so edina Orosi zdravila, po katerih se vsaka bolezen sigurno ozdravi in upisani so Orosi zdravila tudi v Washingtonu kod prava in naturalna pod številko 3402 in to je tudi očitni dokaz, ka teremu vsaki mora verovati in zaupati. BOLNIKI kateri imajo živčne bolezni, ali kateri trpijo na želodcu, plučih, jetrih, ledicah, zamaše-nosti in vsi tisti kateri imajo bolezen v očeh, ušesih, nosu in vratu, kokor tudi vsi, kateri imajo bolezen v krvi, naj se takoj na nas obrnijo za svet, ker to so same take bolezni, katere imajo jako hude posled-ke ako ne dobi bolnik pravo časno pomoč. Bolezni v krvi, to vsaki ve, da so to vse tajne rnožke in ženske bolezni. Orosi zdravila so edina in naj hitrejša pomoč. TOKAJ SLOVENCI 1 Delujmo skupaj, da pridemo do cilja in da se udiranje našega. Naroda preneha. Ako ste bolni, naj si bode ka-koršnja bolezen koli in ako ravno je morda že zastarana to nič ne dene, ker OROSI ZDRAVILA Vas bodo gotovo ozdravila. In res je to, kar ljudje že govorijo, da do tistega, kateri rabi OROSI ZDRAVI-* A. SMRT NIMA OBLAST Pišite nam ranoj po naoo nu*u knjigo “SPOZNAJMO SE” katero Vsaki zastonj dobi, Naprivite Vaš natančni naslov in ako ste bolni nam brez okolnosti natančno opišite Vašo bolezen in mi bodemo Vašo pismo takoj uašim zdravnikom predložili, kateri bodo Vašo bolezen preučili in Vam na podlagi diagnoze določili prava OROSI zdravila, po katerih Vam je zdravje gotovo. ZAPOMNITE SI NAŠ NA SLOV, in pišite na: America Europe Company (OROSI) 161 Columbus Avenue. New York. Valetin Potisek ------ GOSTILNICAH ---- 1235—lst St., La^Salle, III. Se priporoča rojakom za obilen obisk. Postrežba točna in izborna ROJAKOM. Potujočim in tukaj bivajočim, priporočam svoj lepo urejeni xx—SALOON—- Kjer točim vedno sveže pivo, rzaz-na fina vina in likerje. Postrežba točna, Za obilen poset se c. rojakom priporoča Frank Blatnik, lastnik 230 S. Union Ave. PUEBLO, COLO. VACLAV DONAT " izdeluje neopojne pijače, so-dovico in mineralno vodo. 576 W. 19. St. Tel, Canal 0296 ettreeeteteeet*, .4- ft, Jjj WISCONSIN PHONE 41- ^ g r°£ - 5 «M-00/v ; til to ¡j Dvorana za društvene seje $ j* in veselice. Popotniki do- j* bro došli. Postrežba s sta- J * novanjem in hrano. * ¡¡j 24?Union Street. $ g KENOSHA, WISC. ? ip. _* MATIJA K1RAR GOSTILNIČAR v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke. TELEFON ŠTEV. 777 IDEALNA imn VOŽNJA v Italijo in druge kraje- ob adrijanskem morju vam preskrbi stara izkušena CIJNARD LINE Dva največja parnika na svetu Carmania in Caronia odpiujejo in sicer prvi dne 16. januarjo in Co-ronie 18.februaija, Dopevša v A-drijansko morje se ustavita v Madeira, Gibraltar. Gonovi. Neaplju^ Alexandriji in Reki. Drugi moder ni parniki s dvema vijakoma odplujejo: “CARPATHIA” 9. aprila “SLAVONIA” 12 mar. in 30 aprila “PANNONIA” 26. marca “ULTONIA” 16. aprila Za natančneje poizvedbe obrnite se na CUNARD STEAMSHIP COMPANY LIO. F. G. WHITING, ravnatelj, 67 Dearborn Sir. Chicago ALOIS PAVLOVIČ prva hrvatako-slovenska TRGOVINA S OBUČO Za gospe, gospede in deco. Popravila 623 So. Center ave., Chicago, 111. TOM. KTTLICA LINIJSKI TESARSKI MOJSTER 1294 Trumbull Ave,, Chicago. Sprejema vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižji ceni, in se priporočaza obilna naročila. TELEFON CALUMET 1678 Najfinejše fotografije izdeluje vendar-le samo P. Schneider FOTOGRAF 2222 State St., Chicago. Cene zmerne—postrežba hitra. John 0. Hruby TRGOVEC s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd. m«* Peči inringerji (wringers) se hitro in dobio popravijs 589-591 CentreJ* Avenue Chicago, 111. Te zebe? Omisli si deber površnik ali zimsko obleko, katero ti naredi hitro in po ceni Victor Volk & Co. izkušen krojač 838 lst St.. La Salle, 111. TEL. 645 R I Trgovina z železnino, pečmi, preprogami in z v-sem pohištvom Dobro blago po nizki ceni pri V. Kobzina-tu 580-582 Bine Island Avenue CHICAGO, ILL. POZOR ROJAKI! Slika predstavlja u^o s zlatom pretegnjeno (Gold filled.) in z dvojnim pokrovom. Size 16 JAMCI SE ZA 20 LET. Ura kna kolesje najboljših ameri-kaUskih izdelekov (Elgin, Waltham ali Springfield) ter ima 15 kamnov Cena je sedaj samo ™HU3.00= Za obilno naročbo se priporočam spoštovanjem Jacob Stonich, 72 E. Madison St. Chicago, 111. Zagovor iz cerkvenega stališča in stvarni dokazi. V zadnji številki prinesli smo pod “Ameriškimi novicami” malo notico: “Keđo je kriv štrajkovi” in smo pridjiali mal k ou mentar na rev. Gordonov okrajšan govor. Mi pa si čutimo1 v našo dožnost, da pobijemo vsak tali napad potem 'bodisi iz cerkvenega stališča, bodisi iz kapitalistovske-ga, bodisi iz delavskega, ali pa katerega koli druzega in pribijemo resnico na steno s vsak dan pojavljajočimi se stvarnimi dokazi, ki so neovrgljivi. Pa Ih er Francis Gordon je napadal socijalizam in radikalni u-nionizem (pri banketu prirenjenim na novega leta dan in podpiral svoj napad' proti socijalizmu in u-nionizmu na fakt, da je pomagal ne samo enkrat ampak mnogokrat kaziti delavske stavke, po domače rečeno breakal je štrajk. Mi iz našega stališča lahko čitamo njegovo mišljenje, njegovo čut na-prarn delavstvu, katero išče protekcijo pod rodečim praporom. |Ta njegov lastni izrek, da je pomagal Ibrekati štrajk postavi ga v črno temo od naše delavske strani in svitlo luč od strani kapitalistov. Kar je on proti socijalizmu govoril mu noben pri zdravi pameti ne vrjame in kapital se pa le ‘trošta’, češ: zopet jeden cerkveni hlapec, ki nam poljulbuje maše umazane čevlje, in je priprav, ljen varati še ne zavedno delavstvo in če treba s svojo cerkveno močjo in oblastjo napravi nejedi-nost med delavci ob času stavk. f ‘ Naša vera je edino sredstvo, ki nas varuje pred to monstrozno stvarjo, ki jo kličemo socijali-zem”, je izjavil Cerkvenik. “Socijalizem je storil več zlega na svetu kot vsi drugi nagoni k slabemu. Isti je direktni povod ateizma, nemorale in zločina. Istega kličejo bodoča svetovna vera, vendar pa nima v sebi nič sličnega rešilni veri in isti je sramota vsi m veram na svetu.” Na ta odstavek je treba stvarnega odgovora za nekatere, ki še ne razumejo dobro socijalizma. Govornik je infamen lažnik in zavijalec. In ni čuda, da takovi ljudje, človeške propalice, ki se kapitalu tako globoko ponižujejo in opravljajo dela garjevcev, bre-kajo šttajke so zmožni storiti vse, potem bodi še tak kriminal. Samoi jeden dokaz za to. J. R. Wil'liams, garjevee in skab, ki je prišel iz Chicage v Muncie, Ind, da breka ondotni štrajk unijskih delavcev na pouličnih železnicah je nia novo leto ustrelil dva unij-ska delavca. Stavkokaz (strajk-brekar) je tora j svetnik ka-li? — Kedo je ta Williams ali je mogoče socijalist? Ne, on je verski fanatik, ki misli, d-a si s tem nebesa zasluži, če ubije delavca, ki spada k uniji, katera je poklicana na štrajk. Father Gordon bi mogoče storil isto, ako se bi njemu kaj ta-cega storilo, ker kadar je šel bre-kat štrajk prav gotovo ni šel tja v pretečo nevarnost neoborožen. Gordon je zavijač prve vrste. Kaj ima vendar socijalizem proti veram? Nič, popolnoma nič. Ali št e še kedaj slišali,-da socijalizem mogoče uči kaj nasprotnega katoliški veri? Gotovo ne! Vera je postranska stvar in ne politična ali ekonomična. Kaj pa ima vendar socijalizem e vero, ali bi se mogoče rad' učil šest resnic božjih, ali 'bi mogoče rad postal vatikanski jetnik. Ne. Socijalizem' je1 politično ekononuj-ska stranka in ne verska—fanatična stranka. Socijalizem se 'bori za svobodo in zboljšanje delavca, med tem ko, ker me ravno tako daleč izživljate so vse druge stran ke potem bodisi verske1 ali kapitalistične za posužnenje delavca. To je pokazal e. g. Gordon s tem, da je bil večkrat ne samo enkrat svitla zvezda ‘strajkbreaker’ Ali se je še1 kedaj dokazalo socijalizmu kake zločine? Ne. — Če pa socijalizem ne uči verskih resnic v taki luči, kot cerkveni ■očetje,' potem1 je 'že ateizem tukaj nemorala in zločini. Seveda samo v očeh takih pohotnežev in štrajk. brekarjev, ‘kot je Gordon, kajti malokedajj se sliši, da se bi kateri verski učenjak spodtikal nad socijalizmom in ga prinašal v taki luči kot ga ravno nižja vrsta Cerkvenikov, katera še ni imela prilike poučiti se o politični ekonomiji. Koliko namreč Gordon razume o socijalizmu je najlepši dokaz njegovo razmotrivanje o socijalizmu, o katerem pravi, da je tako združen s anarhizmom, da ju je komaj ločiti, nadalje pravi, da njegova šola. v kateri hode poučeval otroke vernikov bo pred vsem vcepila mladini sovražstvo do socijalizma. To jih bo on učil. Nadalje pravi, da kedar kedo postane socijalist, da se oklene istega s tafeo gorečnostjo in udanostjo, da si revež ne more pomagati da ne postane zločin sami. Misleč, da si poje slavo in glorijo pove poslušalcem), da je pri stotinah štrajkov, katere so povzročili socijalni voditelji pomagal razbijati up delavcev in upa, da mu bo še priložnost dana še nadalje pomagati razbijati straj-ke. On pravi, da cerkev, ki je steber katoliške vere bode kmalu u-ničila socijalizem. Kaj si je množica o karakterju govornika mislila nam ni znano. Če se to bili kapitalisti so mu mogoče aplavdi-rali, če so 'bili delavci in mu aplav dirali so navadni tepci, ki so še navezani na “špagi” in se jim še lahko čita na čelih vtisnena črka “S” (suženj.) “Dajte Bogu, kar je božjega in dajte cesarju kar je cesarjevega,’ tako je rekel Krist farizejem in tako uče naši cerkveni učeniki pomislijo pa ne, kaj je Krist hotel s tem reči. Zgodovina uči, da so stoletja nazaj grofi, knezi, baroni in drugi plemiči ropali ljudi in jim konfiscirali premoženja ter se tako z ropom in silo nagromadili zaklade. To delajo sedaj tudi kapitalisti in njih hlapci. Delavca ropajo, ga bičajo prebadajo z bajoneti. Delavec, ki zahteva nekoliko večjo plačo je tepen, pusti se ga stradati in oni ki uče: “Dajte bogu kar je božjega in cesarju kar je cesarjeva”, pa dobro vedoč ta rek, pomagajo kapitalu, da si krivičnim potom lasti pridelke in izdelke delavčeve. To ni zločin, rop in uboj1?! Father Gordou se je grozno zmotil, kedar je tako nepremišljeno izustil besede, katere bi moral kot svojo najtajnejšo skrivnost obdržati. Vera nas uči, da smo vsi enaki. Kedo je še kedaj prišel na svet in prinesel s seboj lastno premože,-nje? Nikdo, kar svet obstoji. Ali so mogoče Rockefellerjevi sinovi prišli na svet bogati? Ne. Prišli so “plonk” tako kakor mi, edino, da njihov oče si je nepoštenim potom pridobil bo'gastvo, katero jim j,e mogoče potem1 razdelil. Ista je tudi s cesarji, kralji in drugimi kapitalisti. Nič jim ne dolgujemo temveč oni nam cesarjem—delavcem dolgujejo vse, kar imajo in dolžnost vsakega cerkvenega učenika je, da delavstvo spodbuja, da svoje zahteva nazaj ne pa ga še pritiska in pomaga kapitalistom. da ga še čim bolj derejo in ropajo ter če treba še za to nabodejo, ustrelijo ali pa obesijo. Tako je! Gospoda pridite z resnico na; dan in ne s zavijanjem in imeli ne bodete nikakih ovir ali zaprek od strani socijalizma. Socijalizem je monstrozen fac-ter in to' ve skoro vsak posamezni kapitalist in njegova, desna roka; oni dobro vedo posledice in radi tega tako hujskanje cerkve, katera j.e največji kapitalist na svetu, proti socijalizmu. Za cerkev, kar se premoženja in izkoriščanja tiče velja isto kot se je prej omenilo o grofih, knezih, cesarjih, kraljih, plemičih in kapitalistih. i Vsakdo1 ve, kaj sta socijalizem in unionizem storila za delavca v Združenih državah, omenim naj pa le to: Koncem devetnajstega stoletja, to se jih še veliko čitateljeiv dobro spominja, se je po tovarnah delalo na ‘kontrakte’. Jeden delavec, ki je imel privlačnost vzel je kou-trakt za kako delo v tovarni. Najel je otroke po 12, 14 k večjem 16 let, ki bi morali še v šolo hoditi, plačal jim je 25 c. do enega tolarja za deset, da še celo 12 ur na dan in njih očetje pa so doma posedali, ker dela niso imeli oziroma ga niso mogli dobiti. Sedaj se to ne prigaja več v toliki meri. Ali je mogoče ta industrijalni preobrat povzročila cerkev? Kaj še le! Socijalizem in delavske unije. — _ To je jeden zločinov socijalizma, kateri zbada oči slavnega štrajkbrekarskega govornika. Kedo je izposloval, da se je davek -— to je davek na predmetu, ki ga ljudstvo porablja — v Avstriji znižal? Ali morda klerikalna stranka ali mogoče cerkev? Nobena teh ampak agitacija na prednih strank in občna volilna pravica. — ^Vsakdo ve, da ruska sv. sinoda je nekak odsek trusta, ki ga kličemo “Cerkev”, in ta sv. sinoda je najveejia nasprotnica- delavca. ■Spod-aj podana statistika je najlepši proti dokaz strajkbekarji-vim trdilom proti socijalizmu in njega revolucijonarnemu gibanju. Po eelej Rusiji se je delalo v tkalnicah in sicer V letu Dnevno delo Ur za Ur na na ure obed teden 1896 121/2—14 1—iy2 74—84 1906 10i/2 11/2 60y2 V premogokopih 1896 12—13 i 11/2—2 >10—76 1906 IOI/2 iy2 60—65 V volnenih izdelovalnicah: 1896 12—13 l—li/s 72—76 1906 ioy2 iy2 61 Kedto je pripomogel, do tega delavskega uspeha? “Socijalna lumparija’ kakor je naziva štrajk breker. In hvala lepa, da imamo takovih lumparjj dovolj v Žaklju spomina in veselimo se, da delavec razume kaj je pravo in kaj je napačno. Nekaterim čitateljem se 'bo mogoče gnusilo, da sem častitljivega tako izzival, ali če pomislite, da s'e je on sam- bahiai, da je ‘štrajkbrekar’ potem mu jaz tudi druzega boljšega titula dati ne morem. Vsako delo je kritizirano in ko se ne bi odgovorilo g. Gordonu, bi se našlo ljudi, ki bi prav gotovo vrjeli njegovim zavitim tridi-tvam. Žalostno pa je, da se ravno duhovoma, katera se pri posvečevanju1 v mašnika odpove vsim posvetnim stvarem vtika v politiko, ki je posvetna in ne verska stvar. Oni naj bi se držali svojih predpisov in nihče jim ne bi skrivil lasu na glavi. Oni vedno iščejo boja in ga tudi vselej vsaj pri zavednem ljudstvu zgube. Kako prid e Vaš denar najvarneje v stari kroj? Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku in pošilja denar varno, točno in zanesljivo na določeni kraj. Ako potujete v stari kraj ali želite koga svojih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem kupite vozni listek istotako pri Mohor Mladiču. On Yam presriebi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah. MOHOR MLADIČ, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto 1908 je dobiti po 30 ct. poštnine prosto Koledar je zelo zanimiv ter ima obilo slik. Dobitiga je pri Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York, 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio. (50-7) Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique glavna prevozna družba. New \ crk v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........80.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine.........22.000 HP La Touraine.........15.000 HP i otniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. ¡Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. M.AURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. c. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavl Sarič, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missour. Slovenci pozor! § Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge © važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se og- J9L lasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini, (s/ Čistim stare obleke in izdelujem nove 8®“ — =po= Jt najnovejši modi in nizki ceni. ^ JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave. blizo 18. ulice Chicago, 111. i I © M. A. WEISSKOPF, M. D. ---- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK - 885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne od 1.—3. ure popoludne in od 6.—8:30 ure večer. ©- V lekarni P. Platt, 814 Ashland Ave.: od 4.—S. popoludne. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludae doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. i® Čemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svore, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjey, kupite peči in pohištvo pri 8®“ NAS “m as. Yasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. | LAGER | MAGNET | GRANAT | Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. GLAS SVOBODE 9 “Glas Svobode” [The voice op Liberty] WEEKLY Published by The Gl. Svobode Co 665 Blue Island Ave. Chicago, 111 Entered at the Pust Offioe at Chicago, 111., as Second Class Matter. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement. frvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik'. ‘Glas Svobode” Izide vsaM petek a velja za AMERIKO: ca celo leto ...............$1.50 «a pol leta ................7Bc ZA EVROPO: ca celo leto ............kron 10 ca pol leta .............kron 6 Naslov za dopise in pošiljatve je Grlas Svobode Co, 665 Blue Island A. Chicago, III Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg NOVEGA tudi STARI naslov. Pri sosedih so ipaga-zili finanie no 'krizi). Po 10 dolarjev, katere smia jim ponudili1 niso prišli. 25a)teij'? “Izvirnega’'’ dopisa nimajo-. H3 Cleveland ©bio Piše Amicus. (izvirnik.) Veselo se je pričel letošnji pnedlpust in ndle nam me 'k ato mir srda, da bi Me uživali z vso radosti) o razkošnjega veselja, ki ga mairn mudi letošnji predipmst. ¡Kaj se mi menimo za gospodarsko krizo, iza fiinamčne težave, mi; občudovanja vredni Clevelandea-ni, M mas Zavidajo Maši Mizni sosedi ter z bledo zavistjo gledajo na Mas im strežejo po maši slavi, kjer le morejo-. (Saj vendiar krožijo- o mas “izvirni dopisi”’ neizvirnega dopisnika'., ki sei 'trnd!i dokazati, da se piše čira ne čara in zopet čar,a ne čira ; kar jie pa za nas vše eno. -Glavna stvar je, da se imamo dobro, da uživamo ugled pri naših daljnih sosedih — izvirnikih in pa da si včasih dolg čas preganjamo, kedar se že vsega naveličamo p10a -o-b jiadnem se mošnjiček razveže, da skoči v mojo široko, odprto) mošuijic» srebrnjak ali pa tudi rumeni zlati. Bumf, ‘zaprem- vrata in- hitim dalje. Hvala Bogu. da- ljudje ne delajo-, da jih dbbitm vse lepo po vrsti -dloma ter si tako olajšam prepotrebno pot. Mošnjioa se kar vidno redi, da kar norim veselja me- gledie na to, da dobim sedaj tu sto tam krepko, sneženo kepo v vsega vajeni hrbet Zakiaji pa mislite, da rc mam od hiše dol hiše — i, se ve, da žabo-, da bodemo podarili bogatemu, gospodu (nemške fare) na West :Side — zlat križec, menda: za1 -zasluge ali kiaj — jiaiz ne velm. Premislite venldlar če utegnlam v resnici misliti ha kaj’ drfuzaga -kakor na zlati križec, čeprav ga jaiz ne bodem nosil. In grdo je kdor nič ne da v ta- blagi i prefcoristini mam-em, kdiolr isi upia izgovarjati, češ, nedelom, nimiam denlairjia-, žena je bolna, sem dolžan itd.; tistega takoj zapišem v “črne: bukve” ... Prišel sem v neko podrto hišo, bog orne varuj1, da sem se bal, da: se strop- zdalj ih zdaj -podere na me, vendar -začel sem iskati živih bitij pol borni ¡koči. Žena je ležala na postelji, trije otr-ofc pa nia uma za nih tleh. Brž ji. povem' kaj, kako in koliko dobrega lahko stori za natnod, za naše otroke in vse potomce — prispeva naj za zlat križec. Ginjena je vprla v me objokane oči ih me še vprašala če je vse resi, kar pravim. Jaz ji še en krat iZaitirdim, da boljšega dobrega- dela ne more storiti, kakor če daruje kaj: za zlat križec. “Vidite”, ji rečem-, “če bi v dualga mati kupili vašim na pol nagim otrokom obleke itn: jedil, da Me- bi stradali .ato -če bi dali vsem 50.000 brezposelni m delavcem na enkrat delo, da bi preživeto sebe in svojo stradajoče družine, -ali -afco bi zidlali “Sirotišnico”, to vse -bi mle bilo nič v primeri s tem, da mata pomagate kupiti zlat- kri-žeic pi ¡suiti z briljlanti bogatemu gospodu nemške fare, vidite to se pravi po domače: Delati za narod, za niais, naše ¡otroke in naših potomcev potomce.” Segla jo rito pod zglavje in privleče nia: dan -dobro rejeno mošnjo ter naglo vrže pest srebrne j-ahov -v -mojo nastavljeno mošnjo. Izbuljenih oči -sem zrl v srebrnjake in dejal ženi: “Dajte še, dajte še- le še “tako dolgo dokler ni bila njena mošnjiea dol -cela pnaszua, moja: p:a- dokaj! debelega. Z;ato sem pa. ravno kiar vsitoplemu možu-, z veliko- trhlo bruno na rami, stisnil >1 , . n ■ i, t . . rtavjAj mri bN cent. romisii pa, cuuanKo po/l STObraiJlakia V fr^ko./ ikio le w^el l),ača5 $35.00 z* ravno takšno uro ako 30 kupiš od + _ lUkLlDib.« ~ . domačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlačeno tC tlTullK.KO1 DillITKO T>8.)Z Tl!&fm!0 IQl^ s.0 je verižico in privezek darujemo z v*ako uro, ter celd koča stresla. Hvaležno 1 CENTRAL “Zlodi naj vzame to stranko in papir”, tako je rentačil pred par dhevi- nek član J.-------druž- be i-n mečkal v rokah “edini” so-cij-alistični in delavski slovenski list v Amerilki in ga potem- zagnal skoz: okhoi na dvorišče. “No ¡tej pa ti je Jiamez, kaj se t; je (taikio- hudega pripetilo, da se tako jeziš1? ” “'O. saj se ne jezim, toda škrat r.a j vzame taikega proroka, ki bi le po svojem bližnjem mlatil, a sam sebe pa tepeic ne vidi, da je ves zamazan.” Praviš, d» imate samo 300 naročnikov, a delnic, da ste prodali že nad 100 pa nobenega beliča več v blagajni, to je vendar ne m 0-goče.. “Saj sem tudi jaz tako trdil, da je nemogoče, potem pa je začela vsai druhiai niad menoj upiti, da kaj mislim; da se papir sam tako lepo (?) piše in tiska. Potem sem pa. šel, sedia-j mi pa. še ta. vražji papir v hišo! prinesle menda samo zato-, da se bi še bolj jezil?” “No pa- bd ga n,e rabil ven metati, Janez, lahko bi ga. porabil za — —. ” '“One, ne! Bi se še lahko zastrupil, raje ga1 ven vržem.-------- Lahko noč ! ’ ’ “Hej ti, pa pridi zvečer, ko bo Tone dama, pa se bomo* zmenili, za kaj bomo porabili enih 10 dolarjev, katere nam “Glas Svobode” ponuja.” “0, beži, beži! Z-a boga, kje imate pa “izviren” dopis iz Clevelanda? “Thaiti’s ri-ghit., nimamo ga in nič ne boi, norce se -bodejo iz nas brili in tega vsega je kriv naš — Jože” — “Ja, lahko noč.” — “Lahko noč, pia potroštan b-od’.” Naši zastopniki, in s-iieer : Fran Budna- potuje po Kansas, Martin Šie.bdir po Minnesoti in sodrug Ludwig Mayer po državi Ohio, so opravičeni pobirati naročnino za Glas Svobode in drugo'. Rojakom jih' najtopleje priporoča' Upravništvo. 1» 17 JEWELED RAILROAD WATCH Patentiran navijalnik, za možke aliženske I8k SOLID GOLD filled z lepo okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čis. primerne del« vcem na železnicah. AMČENA ZA 20 let. a prihodnjih 60 dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot __ se tu reprezetira n E PLAČAJ NITI EN CENT. Pomislipa, da lahko FR. SAKSER CO. 109 Greenwich St. NEW YORK PODRUŽNICA 6104 St. Clair Ave. N.E. Cleveland, O. Oficijelno zastopništio vseh parobrodnih družb, Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodaj« parobrodnih listkov po najnižji ceni. Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi. Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho. Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko 109 Greenwich Street, in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, predno seda pregovoriti, da komu vroča denar v mnenju, da ima opraviti z nami. Rojaki Slovenci! NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO. Novih 50.000 iztisov. se zastou j razdeli med Slovence. ’’ZDRAVJE” Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod. The *UNS N. r. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te^razvideli, da je zdravnik COLLINS.N. Y. MEDICAL ¡Noli UTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko citate v časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv načii^ ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko precitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. Zatoraj i*ojalci9 ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: THE COLLINS Y. N, MEDICAL INSTITUTE 140 West 34. Str. NEW YORK, N. Y. O Dopisi. Izvirnik brez popravka.) (Konec.) Milwaukee, Wis., 1 .jan. 1908 V opombi na zapisnikov strani št. 24 slednji dve vrsti stoji. Sicer pa Ibodlo Veliko delo tretje konvencije dokazala pravila sama, katera' izidejo še to leto. Oaisotmer jle že prekoračil svoje sijajno mejo. Vse tovarne so naznanile prekod iz starega leta na novo- s celo uro trajajočim piskanjem in Skoro so me obhajali spoiminli z srednje Afrike ob tem času na v puščavi rjovečega leva. Star pregovor pravi: “Obljuba dela dolg. Talko je tudi pri naših pravilih) S. N. P. J. Z prvim prosincem1 1908 stopijo pravila v pravo moč. Ne ve se pa -ali jih bodejo naša' -društva sprejela zadovoljno ali ne. Morda bodo morali zmivati še pike iz njih, ako -bodo talko prevlečena s staničico kolt jie zapisnik. Pri vsaki stvari, ako tudi ni nobenega bossa, treba točnosti in tudi natančnosti. Tor a j nekoliko hitreje- -s vsako stvarjo na dan, ravno tako- tudi s mesečnim poročilom-, -za katerega je -določena svota na konvenciji. Novo leto se je pričelo s številko 1908, nesme-mo spati ampak napredovati. A-fco je jedlen vešč pomagati svojemu bratu v jedtrii ali drugi stvari, pomagaj mn. Ako smo res svobodno -misleči, moralm-o tudi napredovati svobodno. Po vsem pravično rečeno: naš narod j-e majhen v primeri z drugimn narodi, toda pono-s naših voditeljev je le nekoliko previsok. Ako se bodo naši voditelji vozili s-e-m in tja z “pull-mah” vo-zovi, zgubili bodo naklonjenost ljudske sile. KeT »mo p-a v malem številu (naša številka v svetovnem štetju lju-dli še ne prese-za 2 miljena), moramo delovati n-a vsak- način 'bolj varčno1. Vzemimo si za vzgled -priprostoga. kraškoga 'kmetovalca. Kakio- varčno in štedljivo on -dela. Vsak se tako majhen košček z-eme-jo ogradi in -obdela, ne gled-a na trud', ki ga mora požrtvovati za to, ali on vendar živi zadovoljno v svojih pokrajinah. Takega gospodarstva, iki je v zvezi Le- z o-gromnimi izdatki se moramo- varovati. 'Za strici Kloi&učarja pa, ako se g-a driu-gpičc nemore nikakor u-krotiti, da. naj se na glasovanje vseh' društ-ev ih ona naj ukrenejo vse potrebno, da- bode- zopet popolni mir pričel vladati mie-zi nami. (Ne pa, ako pride kateri od zunaj v "'Chicago povprašat po važnih stvareh, -da bi dirjali odborniki jedem- za površnikom, dhugi za rakovicami itd ter -se .¡skrivali drug za druze-g-a in se hoteli o-gniti povedati pravi princip njihovega dela, kajti v jedn-otnih stvareh ni tajnosti za društva jednoti podrejena. fXiatan'eniotst- in. tpčnost vodita vsalk-o orgami-zalcijo talko se- je vsaj izrazil naš Anka luj. A. P. (Izviren dopis.) Chicago. 12 januari j a 1908 Chicago, 111. 61. 'Svobode Co. Co. Naznanim Varni D,a imam sedaj Vaš List Patečeno nairo-č- ni no Ter Vam mazn-anim Da mij-o nikar vieč n-ei Pošljite ker Lista Polovičarske in Hinarvške Vsebine Sploh mem-a-ram Videt Vam Povem Dia Job o z -mano j Še Dosti Drugih1 Roj oko Pustilo kar sem Jaist Pri Dobil Bom Tudi Poderl zato ker stojite n-a. Tako slabi Podlagi Danes -ste- svobodni Jutri socijalisti Potem Klobnčiaristi nadalje čelz socialiste Zato pa; List sami čitajte ali ga. Pa namesto mene Pošiljajte Vašemo Brume-mn klobučarju Pozdrav Frank Mnavljla., 814 W. 21.st Pl. ako sebo Pa List Pobolšal Sem pa še nje-gov Prijatelj. — # # * Zapisnikar S. N. P. J. g. Frank MraVljlai ua: vsalk način hoče, da ga malo orišemo v časopisu. V zadhj-em dopisu, Iki ga smo priob- čili v št. 1. so se stavki tako lepo vezali kakor v tem gornj-em dopisu. Ker sm-o mislili, da je -mož ■vsaj tako knušten, da zn-a napisati podoben dopis smo istega priobčili, disinavno smo morali -rabiti mikroskop, da smo lažje o-pazili slovnične kiozle in potem jih tudi popravili. Ker je pa tako neznosen in ki ima čast, da- je zapisnikar S. N. P. J. pai srno priobčili njegov gornji do-pis v izvirniku, da bodejo vsaj društva in- delegatje ki so ga v odbor zvolili sprevideli svojo pomoto. Kak bo sede zapisnik to se bo pozneje videlo in če vam j-e za korist Jednote m če trezno pomislite pa bodete videli, da zapisnikar niaij bi bil vsaj taka oseba, ki zna nekoliko v-eč kot podpisati salmo -svoje ime. Gospoda Mravlja obžalujemo, da se pusti varati od‘ -drugih in da prepisuje in podpiše dopise, kateri pa niso njegovo- lastno delo ampak kaieega vrhovnega diktator j-a kot je mogoče 1—k—. (Izviren dopis.) (Cenjeni urednik pro-sim, da sprejmeš sledečih, par verstie v esni-co-ljiulbni nam list Glas Sv.’’, žal pa niknaim kaj bolj veselega sporočati. Kruta, smrt, katera nikoli -ne počiva, obiskala je tudi nas Lovranske Slo vence, in nam vzela -še le 28 l-etnega rojaka Ivana Štnukeljna, kateri j-e po ka.t-ki im mučni vročinski boleznij u-m-rl, -dne 31 Dae. 1907. Pokojni j-c bil bolan- samo 2 dni, in je- bil član dlruštva sv. Barbare K. S. K. J. Pro-greb se je« vršil dne 2. jan. ob 10 uri dopoldan, dotično društvo mu je priredilo jako kraise-n progreb, kait-erega so se tudi vse druge- slotve-nlslka in. hrvaška- društva vdeležila s svojimi zastavami. Tudi naše dlruštvo “Bled” št. 17 S. N. P. J. se je vdežilo z-goraij- imenovega pogrebai. Pevsko društvo “Planinski raj” mu je zapelo v Cerkvi in .pri gomili lepe žalostili-ke v zadhi spomin. Pokojni je bil doma na Notranjskem iz Rakeka, v ti domovini je kake 4 leta im zapušča, tukaj več žalujočih ipriijaltoljeiv in z-marncev, v domovini -pa stiariše trate in sestre. Pozdravljam vse čitatelje Gl. Sv., pokojniku p-a bodi laihlklai tu-ja zemlja-. Frank Vevar. SLOVENSKI JAVNOSTI V PREGLED. V zadnji številki smo priobčili na p-rvi- strani “Odgovor -sosedom na vprašanje na- slovensko javnost1” in približno odgovorili na -zavratni niapad ki je prišel izza kulis modernega časnikarskega gledališča. Mi smo bili že takrat prepričana o neresnični trditvi, da je dotični dopis prišel iz. Clevelanda- in da jie- “ izvinenl”. Pomudili smo ji-m priložnost, -dia si ohranijo čast im poleg tega pia. še dober zaslužek 10 dolarjev. Dopisa niso prinesli, ker ga nimajo in čast — časnikarska čast — je obvisela v saloonu! — Ali jie- mogoče to načelo ? Nikakor mei! Ljudje, ki predbaieiviajo svojim tekimeeam za prvenstvo brezzna-čajlnosit, čei se dovoli napadeni o-ee-bi par vrstile v (Zagolvor, in se- .potem -spod-tifcajo v takih iizmišljie-n-i.h dopisih nad načelom ttacega lista prav got-ovo nimajo in ne poznajo načela. če pa vkljub- temu Se skušajo trditi, da imiai njihov list še sploh kakp načelo potem to načelo je trošenje laži med pošteno občinstvo. Sosedi; so imeli dovolj; časa pokazati njih “izviren” dopis iz Clevelanda im ker tega. niso storili jib pribiljermo za- lažnike in izkoriščevalce ljudske zaupnosti. V tem lažnjivem, izmišljenim do-pisui nam predbaci vaj o, da. je “Gl. Svob.” sprožil prvi st.re-1 in jih nialpaidel. Zopet infamna laž. Njihov list izšel je kot tedbik 3. dleeemhra 1907 in “Glas- Svoib.” pa je- izšel dne 6. dleeemhra 1907. To-raj v njihovem.' listu št. 12 čitamo na -prvi strani v peti koloni pod naslovom-: Iz urada JugosIoL vamsfcei socialistične Zveze med drugim tiol-le: ‘ ‘ So drugi naj se to-raj v vseh stvareh, ikd se tičejo naše organizacije obračajo1 * le na “nlaš list” in se naj nikakor ned|a-i-o v tem oziru- slepiti od dru-zega takoimenovaineigai * ‘ socijialističmiet-ga” lista (toi jie ‘‘ Glas Svobode”). Mi šmo -na to v 49. št', z -dne 6. d-e-oembr-a 1. 1. odgovorili: To-raj kodo je prvi napadal “Glas Svobode” .ali sosedi ? Sosedi prav gotovo ! Seveda to so pozabili takrat ko so fabricirali- “izviren” dopis iiz -Clevelanda. Ravno v 12 številki- skušali ste n;am dati zaušnico pod naslovom: “Témpora mmtantur” in dobili ste -nazaj poper, katerega ste- iskali v isti- obliki-, kakor ste ga nam posvetili. Tako jie z Vsemi napadi. Vi ste pričeli i-n- mi bomo končali, ker sniov, katero imamo v zalogi je tako otročjla in praktična, da vam bo celo valšei življenje po ušesih brenčala-. Le zapomnita 'si -to! Boj ste želeli iui boj je sprejet, sedaj samo iza zmagoi! Vaš manever nam je znam do cela. Uvideli Ste, da je Cleveland močna trdnijlava, na, katero j-e “Gl. ¡Sv.” ponosen im radi tega ste mislili, da krogla ki jo sprožite iz -dhiicaškega saliooma bede zadela; našo trdnjavo im jo demoralizirala. Ali -Zmotili se Ste. — Olevel-andčiani so možje, ki se- ne da-j-o vstnašiiti kar tako nagloi in ves vaš -manever se je izjalovil. Za to imamo idbvolj pisem- iz Clevelanda, ki jasno pričajo o vašem manevru. Nadalje “Radovedneži iz Clevelanda in države Ohio*’ zbrani v saloonu na Center ulici in 18. cesti vtihotapijo svoje lokavo vprar sanje o ustanovitvi in inikorpora^ ciji “Glas Svobode Co1.” in potim zopet nadaljujejo: “Čitali smo- vesi članek' petkrat in iskali imena -odbornikov te družbe” itd. itd. — V resnici v št. 50 -objavili srno inkorporaieijo ‘Glas Svobode C-o.’ in naznanili, da je ¡tia, družba inkorporirana- pod ustavo1 države Illinois in zabilježena, v tukiajš-uami uraidn “ Re'cio'rđov ”, im dai j-e pričela s rednim poslovanjem že dne 1. decembra 1907 in tudi mislimo, da smo vsaj deloma storili svojo dolžn-ost, med tem iko nikjer ne vidimo, da bi bilo objavljena inkoipcnaicijia J. D. T. družbe. To j-e doslednost, kadi? Sosedom bi svetovali, da pometejo im operejo- najprej svoj prag, iki jie poln blata in nesnage im potem greijo še -le pometati pred našega. Da pokažemo občinstvu kako •nedosledni, breznačelnd, brezzna-čajlni im dr'zmd -sto- nekateri teh cbi-caških “edinih” socijia-listov naj omiemito salmo ito. Pred' par -dimovi prišel jje v uredništvo (urednika ni 'bilo v pisarni, ker jie; šel k obedu-) neki J. P. in zahteval -od upravitelja, dia mu izr-oči vsa pisma iti-čtočia se organiziranja] klubov itd. Kaj s-i sploh-ti ljudje -domnevajo se' bi že bedaku neumno zdelo. -Vprašam Vas od' kod vendar -dobe ti ipredrzmiemci toiiklo; potgu-mm, da si upajo zahtevati od kace-ga uradlniikia družb-iuia privatna pism'a. Kje je vendar to zapisano, da bi mogla ' družba Glas Svobode izročiti svoja pisma kake-mh takemu piredzimežu, ki ga še sploh- dobro ne poznamo. Ko bi bil urednik v pisarni bi se umi' prav gotovo pokazal» vrata. — To j¡e¡ samoi jedem značaj, ki jih krasi kakor -zmagovalca lavorov venec. Nadalje piše zopet: “Imamo druge1 Sl-ovenske liste' v Ameriki, ki so soteijalističmim nasprotni: “Glas Nareda”, “Nova Domovina”, “Amerikanski Slovenec’ itd. Priznati pa moramo tem listom, dasi so naši- nasprotniki, da se drže svojega načela. ’ ’ “Ali moremo to reči o “Glas Dalje|na 8. strani ‘TRIGLAV’ Zdravilna Grenka Vinska Tonika “BAN JELAČIČ” V Zelodečna ^CAL Grenčica Svoji k svojemu! Kupujte naše blago! 1648 West 22nd Street, Chicago, 111. Rodovitna zemljišča v državi Michigan Ogemaw County po $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej aker. Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi John J. Pollak, 534z W. 18th St., Chicago, 111. Pozor! Slovenci. Pozor! “Salon” z MODERNIM KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in dragim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 564 S, Centre k. Chicago, lil. Tri najboljša zimska zdravila. Improved Laxative Quinine Tablets ozdravijo prehlajen je v glavi v 12. urah. Prvi da vzemite jeden prašek vsako uro, dokler jih deset porabite, in potem po en prašek trikrat na dan za 2 ali 3 dni. Za hud glavobol vzemite 4 praške in ponovite za. jeeno ure če potrebno. Cena 25c. Hermanekov balzam za kašelj je najboljše zdravilo za kašelj, davico, sulico in hiij( . Cena 2oc in 50c Hermanek-ovo, električno olje, je najboljše zdravilo za bolna prša. križ zobobol glav6bol, tr '3 ganje po ušesih, bol v kosteh, zvitje itd. Cena 25c in 50c, Izdeluje in prodaja J. C. HERMANEK, LEKARNAR | 585 Centre Ave. Chicago, 111. 62*^62 6 Bi (JE/SL A hi D firf C2l*CACto ■v®* ROJAKI ČITATELJI Pri meni dobite pohištvo, razno kuhinjsko opravo, porcelanasto in stekleno posodo; podobe, svetilke, žimnice in divane.Z eno besedo kar se pohištva tiče vse; od začetne črke. A do končnice Z. Proti plačilu ali na o-broke Dobro blago po najnižji ceni. Edina polska, in sploh največja zaloga pohištva na severozapodni strani mesta. 21 let v tej trgovini. Prepričajte se. IZ STARE DOMOVINE in jugoslovanskih pokrajin Župnik Lesar v Šmartnem pod Šmarno goro radi častikraje pred sodiščem. “ FajmOlSter Lesar krabkomalo ne dovoli plesati, gameljski fantje pa se ne puste od fajmdštra psovati. Pozvali so ga radi tega po svojem zastopniku gosp. dr. Franu Novaku radi častikraje pred sodišče. Župnik se je pri razpravi dime 23. t. m. začetkom' siieeir nekaj obotavljal, hotel je imeti dolgo pridigo, mereč da je v cerkvi in dia ima o-praviti 'z Marijinimi devicami, a končno je obžaloval in preklical vise psovke, plačal gameljskim fantomi im pričam dekletom pričnimo, 10 K zia gasilno društvo in vse zastopniške stroške. Edino na ta načini, kiaikor so ¡storili gameljski fantje, bodlo prišli duhovniki dk) prepričanja, da veljajo tudi .zanje posvetne postave. Gameljskim fantom pa le čas ti tam o. dia so nastopili pot tožbe za svojo čast. 17 mesecev po nedolžnem zaprta. Iz zaporov v Begunjah so izpustili včeraj Marijo Bauer, ki je bila v Gradeui Skupino >s svojim možem obsojena mia smrt., češ, da sta umorila neko uslužbenko v Puntu gamski pivnici, vsled prošnje na1 cesarja pa sta bila oba poni ileščemia v dosmrtno ječtoi. V sredo je pa obolel blizu Gradca 20. letni fant, ki je poklicanemu duhovniku povedal -da je om umori] dotično uslužbenko, 'ker mu ni ih otela dati 5 goldinarjev denarja. Na tel ©grafičen poriv- so izpustili ženoi in moža iz ječe. Mož jie bil zaprt v Klairlau-u pri Gradiču. T>omia stia ^ Šoprouja na Ogrskem im sta bila* zaprta 4 mesece v preiskovalnem1 zaporu ter 13 mesecev v ječi. Hrvaški sabor pred 59. leti. Dne 12. decembra. 1848. je irišlo kraljevo lastnoročno ipismo, v katerem se je izrekla Hrvatom topla zahvala za njihovo borbo proti Madžairomi. Po- 59 letih se je ravno istega dne ban Rafcodezav prečita! v saboru kraljevo pismo, k katerimi se sabor razpusti, ker je prišel v konflikt z Madžari. Katoliški duhovnik prestopil v protestantizem. — Kaplan v Gorjah pri Bledu Capuder je prestopil k protestantom ter se poročil z mlado Švcdinno, katero je spoznal na Bledu. Sedaj bo Capuder baje protesitantovski pastor na Bledu. — Ljubezen je zmagala mladi vero! Pred par leti je izstopil v Mri neki hrvatski duhovnik iz katoliške cerkve ter prestopil tudi k protestantom. Deželni zbori. — Goriški, kranj- ski.. češki in giališki deželni zbori 59c 559,561,563^565 ßlUE fSLAND ÂVE. V zalogi imam vsakovrstne domače in importirane likere. katere prodajam na debelo in diobno. Zitiatiia naročita se spremejo. M. Sikyta, trgovec s raznimi domači mi vini in likerji. 582 S. Centre Ave. Chicago, 111. SVARILO! Delavci stran od Goldfield, Nev. Tam jie štrajk. Bosi so odtrgali de. lavcem $1.00 na dan. Samo skabi in garjevci delajo pod varstvom nabitih pušk. Unijski možje zahtevajo, da se jim plača po sklenjeni mezdni lestvici. Bosi tega nočejo storiti. Varujte se agentov, ki nabirajo delavce za Nevado so-sebno Goldfield. Unija bo izdala oficijelno naznanilo kadar se stvar poravna med delavci in bosi. Slovanska brivnica. 610 S. Centre Ave., Chicago. Za obilen obisk se priporoča JOHN HORVAT, lastnsk. Emil Bachman, 580 S. Centre Ave., Chicago. ] zdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge potrebšečine. Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane, za društvene seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselice. Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. Potujoči rojaki yedno dobro došli! Priporočam se vsem v obilen poset. Frank Mladič, 587 S. Centre Ave. Chicago, lil. MED NAMA! Ako hočeš imeti dobro fotografijo, pridi k meni. Jaz se bavim s tem poslom že 25 let in moj delokrog seje med tem časom zelo razširil. To pove dovolj. Pridi k meni in bodi prepričan, da ti izdelam po zmerni cene fino sliko v najbolji izdelovalnici fotografij, kar jih je na zapadni strani (West Side) mesta. Izkušen fotogralW- 391—393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAGO, I LL. ESTABLISH 1883 phone Canal 287 ^ Severova domača zdravila se najbolj i j^ znana kot čista, vspešna in zanesljiva f Oslovski kašelj in davica. ■ Té nevarne in mučne boleni o-trok nie delajo materam nobenih sklrbi im strahu, če imajo vedro pri rolkah Severov Balzam za Pljuča. Ta balzami miri kašelj in ziai datvi-co dlaijiatie bolniku od 10—30 fcap-lic. dbkletr ne -odneha. «, UJlfiS alcohol n rm. cs$x ¡ ■ un* *•***( Vi «g «rt***»* «V «îè, .bilans. • , im wwm «*«*> pnoumonia, Croup. CWtwt *****« __ tu**««*** ,**» ***rt': J5 PBíCE 5ÓCEWTS ‘ ftf.srmt», ; ! çtM» fUPWrt. !°** kaj pravi Karol Brezmy iz OoOiinsville, Okla. o tem zdravilu. Severov Balzam za pljuča je najzanesljivejše zdravilo. Isto je ozdravilo kašelj! mojega fanta, ko je zavzel istega samo parkrat. Prej je kašljal cele tri mesece in kupovali smo razna zdravila, pa brez uspeha. Vaš balzam mu je pomagal in radi tega ga priporo, čam vsakomur, ki ga ta bolezen muči......................... Severov balzam za pljuča se prodava -za 25e in 50e steklenica. Kožne bolezni z nečiste krvi' O uspehu Severovega krioistilca za kožne bolezni naj priobčimo sledeče pismo g. M. Kozic iz Wilmington Del, Isto se glasi: “Moj prijatelj je bil prizadet s grdo kožno boleznjo, svetoval mu sem Vaš Kričistilec in ozdravil j e popolnoma On želi, da t e V7am zahvalim za dobroto ka tero je vše zdravilo nj"mu storilo” Cena $1.00 Pomoč trpečim ženam. Najboljšo toniko za trpeče žene dobiti s Severov življenskim balzamom,ki regulira naravne funkcije,pre novi život in eneržijo katero navadno ženske slabosti pokvarijo. Isti daje dober tek in okus. Cena 75c. Pošljite po knjižico ■‘Ženske bolezni” — Brezplačno. Takojšno pomoč. za nervozne, belne in nevralgične glavobole so Severovi Praški za glavobol in nevralgjjo Isti so jamčeni glede čistosti in najhitreje pomagajo za glavobol ali nevralgijo in so najbolj znano zdravilo na svetu. Cena 25c Belezni na ebistih in jetrch. Obisti in jetra čistilni v človeškem telesu. Ce se ta zapacajo potem se smrtonosni u-ric acid nazaj razlije, kar povzroči bolezni na obistih in jetrih. Cisti te orga»e s Se-verovim lekom za o-bistiin jetra, in kma lu bodete videli vs-peh tega leka. Cena 75c in $1.25 Na prodaj v vseh lekarnah. Severov slovenske Almanac zastonj. Zdranniški . nasvet zastonj, Poštnim potom lahko vlagate denar. Da zamoremo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej. Pišite po navodila na SOHI CHICAM 5I71S6S SAE 278—92nd Street Chicago, III. MOČNO BLAGO. Najbrže, da ste videli že kako oznanilu in si predstavljah, kako po ceni se blago dobi. Ali se spominjate, kako slabe blago ste dobili in si sami sebi rekli: “Nikoli več tam niče- sar ne kupim”. Večina nas ima tako skušnjo, inče je vi niste imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predmete oznamovane in tako lepo popisane, da se vam priljubijoin si jih hočete nabaviti Grete in si jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To je glavni vzrok, da mi ne navajamo naših cen po o-glasih. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega predmeta je za polovico znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo y6, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Naša trgovina obstoji vže 15 do 20 let, in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letne spodnje obleke itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za možke obleke. NOVO SLOVENSKO GOSTILNO JE OTVORIL rar* k H ud ale ----na.----- 611 So. Centre Avenne Chicago. Slovencem in drugim bratom! Slovanom se toplo priporočam! ¡za obilem obisk S spoštovanjem Frank Hudale Dobra unijska gostilna, kjer se dobi mrzel in gorak prigrizek. POD VODSTVOM Jos. J. Stastny, na 650 Blue Island Ave., Chicago Velika dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte ženitbe in domače zabave TEL. 1023 CANAL Kasparjeva državna banka. 823 Blue Island Ave. Chicago, III, plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun, in od 1. jul. pa do 30 dec, po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police. I Razmotrivanje prisege Opazoval in zapisal Viljem K. Brunschmid. Prisegal in zopet prisega. Dokler normalni človek ni obdolžen prelomlka naravne ali človeške postave- ali -zakona, ne napravi prisega skoro- nikaeega vtisa manj. On vidi v prisegi le par zlogov, ki ise večinoma, brez da bi se kaj mislilo, zgovore skoraj v jedni sapi, v jedni s-kupaj se držeči besedi : Prisega je noprizadatemu mapredinemu človeku nekaka neštetokrat premlena- stara fraza, nekak star in obrabljen bdsedni sestavek, zložen v temnejših- -časih preteklosti, mio-goče po- človeku, k: je- bil sam hudodelec, gotovo p-a po umrjočem bitju, katerega duh ni Ml dovolj; razvit, dla bi odgovarjal p-otrebam- sedanjega na prednega časa. Vse drugače pa doni prisega istemu, vse -oj stre j e zadene istega č-loveka, ki se sumi kake krivde, ki stoji obdolžen hudioldelnik pred sodnimi zborom-, s kogar življenjem se igra zakon in ljudje, /mnogokrat taki ljudje, ki iztokoma ne razumejo, in bi -se radi njih ne-vednosti ne smeli Micati sodnikom. /Obdolžencu- hudodelstva je prisegat neskončno dol-ga deklamacija., in maj se- ista z govori še tako naglo. Vsak zlog pade- natančno na njegovo poslušno uho, vsako besedo pretehta njegova napeta p o-zorn ost. In kako goste in naglo vršeče s-e so te prisege. Komaj je prvi pričniik, prvi porotnik, končal z zadnjo besedo, že- je drugi na vrsti, da položi v ta namen- desnico na sveto pismo. Zopet in zopet odimeva' jek jodnih in istih besed1 po sodni sohi ; besed1, ki so odmevale oid so linijskih sten že leta in leta, ISodlni-k, ogrnjen- s črnim plaščem, ponovi kak resni b-esedni o-bna zec p re du o nasto-pi svo jo službo. Odvetniki prisežejo, da bodo opažali vzvišenosti 'sodnij-e. Pisar prisega, na natančen in pravičen spis. Državni pravdnik, -pripravljen n-a naskok obdolženca, priseže, da bo po- najboljši moči služil -državi, ki obdolžuje prestopnika -zakona v tej dvorani pravice. Nikdo maj me misli, da -so te izgovorjene besede prisege, ki se začenjajo in nehajo skoro vsako minuto, le- glasovi brez pometaa za človeka, ki je v preiskavi za smrt ali -svobodo. Onim-, ki so v sodni sobi le, kot radovedni poslušalci, zdi se to poroštvo nekaj brezskrbnega,. /nevladnega. Obtoženec p-a vidi v vsakej besedi gotovo resnost, gotovo- žuganje-. ¡On zre v obraz porotniku, možu, katerega mogoče še nikdar pr-ej-e videl ni, opazujoč njegove poteze, in premišljujoč kaj, jn če sploh kaj, tem človeku prisega pomeni. Obtoženec glej- porotnika; j •• rotnik gl o obtoženca. I nso-gaš 11 slovesno" Pomagaj Ti Bog!” Kaj- misli porotnik, -ko pokima z glavoi? Se li zaveda globokega mnenja besed’, katerim pritrdi? Leta prakse dala so u-radniku, ki izgovarja' prisego nekak resen glas, ki daje prisegi slovesnost, .katero razume le isti ki skusi preiskavo za življenje svoje. Dvanajstkrat sliši obtoženec isti neljubi glas in odgovor “prisegam’1'. Dvanajstkrat- mora zreti -v obraze porotnikov, katere je sam izbral. To so trenotki v katerih opaža obdolženec stvari vs-e dru-gače kot neprizadeti ljudje. Obraz porotnika- zdi se mn c'ob-rosrčen, smehljajoč ko vstane iz sedeža na poklic uradnika. Njegove oči, -zdi se mu, -da ga sočutno gledajlo-, mu obljub-ujejo pomoči. A ko si zreta- porotnik in obtoženec- med prisego oko v oko. zginil j-e,' smehljajoč obraz, in pogled kot oni hijene šine iz njegovih .oči. Ko- je zadnji porotnik prisegel, dvigne se vs-eh dvanajst v ponovitev one osodhe -rubrike postave, katero so izgovarjala porotna za- oedanjia od takrat ko je biloi prvič zaukazano soditi človeka po i-fctih sobratih, katere je izbral sam, in ki so bili sprejeti tudi od sodnije. A to še ni konec priseganja. Na uho obtoženca breče v raznih zvokih še prisege prič, istih maščevalcev, ki ga blate in črne, da je joj, in na drngej strani neprizadetih] strank in prijateljev, ki gta skušajo z njih izpovedbami osvoboditi. Prisega sledi -prisegi tako dolgo, da' se- ta sodnijsfca f-oirmu-la za ve-dn-o v-cep-i v spomin nesrečneža, katerim pomenil-a bi obsodba odvzetje življenja. Vendar bo treznomdisleč opazovalec in promotriv-ee takega sod-nijskega manevra- v vsem -tlemi videl nekako igro, nekako norčijo. Čemu vse to prisezanje porotnikov in prič in uradnikov na podlalgi sv. pisuna, ki se njim porine pod roke. Se ve, da je ta knjiga predložena v spomin na božjo za-poved “Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega.” Nikdo -pa niti trenotek ne 'pomisli, cia stoji tik te velikodušne zapovedi druga,, ravno tako, mogoče še bolj vzvišena ideja verska., ki se glasi “Ne ubijaj.” (Dalje prih.) JAVNA ZAHVALA. Slavni director Collins N. Y. Medical Instituta! Prejela sem Vaše pismo in zdra. vila, katera so mi v tem kratkem času izdatno pomagala ter me o-zdravila. Zahvaljujem se Vam in tudi Vas bodem priporočala mojim prijateljem naj se na Vas o-braičajo, kbr ste edini -zdranitk, kateri v resnici zamore pomagati. — Se Vam še enkrat zahvaljujem ter ostanem hvaležna do- groba. Marija Majer 16 Seeley1 Str., Little- Palls, N. Y. ROJAKI, NAROČUJTE Sl “C LAS SVOBOrE.” Ne trpite za reumatizmom. Drgnite otekle in bolne ude z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpeHerjem in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-bi v slučajih reumatizma prehlajen j a, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. Rev. H. W. Freytag, Hamel, III. . JV Na vsaki steklenici je I Anaša varnostna znamka Mgr “sidro”. 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F. Ad. RICHTER CO. 215 Pearl St., New York. Iniportiran tobak iz stare domovine. V zalogi ima po 7, 8, 13 in 1? kr., kakor šport, sultan in damske cigarete. J. vOKOUN, 559 W. 18tli St. VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7641 NAZDAR!!!-- =SALOON=: Kosi ček Brata 590 S. Centre Ave. Chisago ANON LINHARD & SON — Pogrebnika — Kočije za dobiti za vse priložniti.. 471 W. 19th Street Chicago, IR , MATIJI EMC. Edini slovenski krojač v Chicagi; naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vse po zmerno nizkih cenah. 624 South Centre Avenue. CHICAGO Kadar kak član družine zboli, takrat mora biti odločitev hitra; razven v slučajih ne-prebavnosti, ali ne slasti do jedil, in da se počutite slabe, kar ne štejemo kritičnim momentom, in to tudi vemo. Vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej preti, da «OflEPH TBINKB’3 i take bolezni, s katerimi se Izvrtrno učinkuje na želo-itivno vse organe, tako, da vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej pripeti, da .ftECIST.CRE» nimate slasti do jedil, se počutite utrujene, imate teški glavobol, nemorate mirno spati, ali da ste bledi je čas, da upotrebujeteTrinerjevo zdravilno grenko vino, ker le ono edino spravi vse pre-bavljenje zopet v pravi red. Dela, kri čisto, obraz lep, telo močno in živo mižljenje. RABITE G-A V VSIH POTREBAH. NA PRODAJ V LEKARNAH in PRI IZDELO VATELJU 799 So. \shlatid Ave., CHICAGO, ILLINOIS Trinerjeva Brinjevec in Slivovka so nepresegljive pijače. Uprašajte trgovce po njih. y,i y h y.*i'..y .h Nadaljevanje iz 1. strani, silo Slov. Nar. Podp. Jednote”, katero je izšlo zadnje dneve toliko pomanjkljivo, da moram nekaj o njem spregovoriti. V prvi vrsti pa prosim, da se mi kot članu Jednote ne šteje v zlo, ker ako smo v njej vsi enaki potem bodimo tuli bistveno res vsi enaki, kakor tudi vsi enako plačujemo, dodatno pa omenjam, da se na vašo prepoved v glasilu, pisati glede Jednote itd. v političnem listu popolnoma nič ne oziram, ker je nesmiselno, ker s tem da kritiziram vaše deh> in napake nikakor ne škodujem Jed-noti temveč delujem za korist Jednote in radi tega se ne bojim nobene kazni. Da so društva že komaj čakala lastnega glasila je samoumevno. Zakaj ? 1. Da vidijo koliko elanov katerega društva je bilo med tem ♦dolgim časom, od kar se ni oglaševalo sprejetih, suspendiranih, zopet sprejetih in izključenih. Kolibo' članov katere društvo šteje itd. 2. Da lahko vsak član vidi kako obstoji Jednota v premožen-skem oziru itd. Tega vsega pa nikjer ne najdem. Kako pa obstoji društvo “Delavec” št. 8 v So. Chicago, katerega je baje novi odbor izključil ali suspendiral? In zakaj se je to zgodilo? Tega tudi nikjed ni zapisanega. Kakor sem jaz podučen so društveniki omenjenega društva asesment vsak mesec redno plačevali in ako zastopnik oziroma blagajnik omenjenega društva denarja za asesment Jednoti ni izročil, zato se vendar ne sme vsih članov iz Jednote kar tako rekoč meni nič tebi nič ven baeniti. Pomisliti moramo, da društvo št. 8 je eno prvih društev te Jednote in da je pri tem društvu par članov že dalij časa bolnih, ki sedaj trpe pomanjkanje in da na taki bratski —?— podiagi naša organizacija ni bila ustanovljena. Glavna stvar pa je ta, da ne vidimo v glasilu poročil nobenega odbora. Tajnik priporoča društvenim uradnikom redno poslovanje in da si pravočasno preskrbe jam-ščine med tem je pa pozabil poročati. ali imajo glavni uradniki jamščino in ali so iste v redu ali ne. To so važne točke in pomisleka vredne in zato sem jih tu zapisal,. da poklicani faktorji storijo tudi svojo dolžnost napram vsim članom Jednote. S bratskim pozdravom M. V. Konda. lizuna in delovanju socijalist-ičnie stranke' gotovo še ne znata, da volijo iali imenujejo vsi socijalisitič-ui .klubi literarnega agenta', kateri imia skrb nia brošure in časopise, na katerega raizni soieijiali-stičtni listi pošiljajo liste, tiskovine, brošuro, Letake itd., dia jih razproda, razdeli ali kakor že pride. Ali hočete še1 več vedeti? Potem pojdite po ihformiaeijio» nia soeijali. stično stranko in se o stvari poučite predtao pridete na dan s vašimi neumnimi vprašanji. Seveda edinisocijiaMstični klub v Chicagu tega ne ve in niti pozna, da bi oni za kateri drugi list razven njihlotvo plahto delovali, ker njihovo mnenje je, da samo njihov list naj eksistira, vsi drugi pa naj gredo vr. žvižgat. Podla 'zavist in nič druzega. 6—15 funtov težka debela repa, vse vrste sočivja in vrtnega semena. Pišite za pojasnila in cenike. Trgovcem posebno nizke cene dovoljene. Na vsak način obrnite se zaupno na spodaj podpisanega. P. GRAM 576 W. 21st St., Chicago. 111. Zastopnik zemljišč v juž. Missouri Stark Bros., največje drevesnice sveta Hermann’s Grape Nursery in American Seed Co. NAJBOLJŠA DOMAČA VINA DOBIŠ PEI John Dornik* u izdelovalcu raznih vin 143 Blue Island Ave. Chicago. Ne brigajo se. Nekateri ljudje sanikdar ne brigajte' im' me -zmenijo za kako stvar, d>a še celo ¡za samega ¡sebe ne. Nič jih me rnoriei .zdramiti iz brezbrižnosti še bolezen ne. 'Skoro nevr-jetno je, da ljudje bolehajo za želodčnimi bolezni, ¡čeprav dobro vedo. dla je Trimerjevo ameriško ■zdravilno guemfco vino najboljši pripomoček za take bolezni. Navadno odlašajo da je prepozno. Nastopite takoj proti prvim pojavom' proti izgubi teka in moči in obvarovali se bodete mnogih bolečini. Resnica je, da ta dva ¡pojava pogostokrat zgineta, ne da b” se .rabil proti ¡njima kak pripomoček^ vendar pa so večkrat Oznanjevalci nemmie bolezni. Čemiu se podajati v nevarnost, ko imamo pri rokah sredstvo, ki vedno pomaga1? Isto je dobro za vsak ¡želodec in se bi moralo imeti vedno d'onn'a kot prvi pripomoček v vsakem slučaju. Rabite ga vedno, sosebmo če vaši prebavni organi niso v redu, če se ne počutite dobiro, če je vaš jezik p.reriečen, oči trubne, ustnice sežgane. koža suha itd. To vino vam gotovo pomaga. Dobiva se v lekarnah in pri izdelovalcu Josipu Triuer — 616— 662 So. Ashland Ave., Chicago, Ul Potrebujete premog, drva ali se mogočete želite seliti tedaj se zglasite pri MARTIN-U LYMAN, 617 So. Center ¡ave., Chicago, 111. Tel. št. Canal 915 Edward Paucli ----- gostilničar - 663 Blue Island Avenue CHICAGO. KOTAS BRATA LASTNIKA GOSTILNE 'N RESTAVRACIJE na 535 Blue Island Ave., Chicago. Priporočava svoje dvorane za shode, veselice itd. Vsako nedeljo popoldan izborni koncert. Vstopnina prosta. TEL. CANAL 2017 PAZITE NA TA PROSTOR! Ta prostor se hrani za EI)WAED RIMSA, 606 Centre Avenue, Chicago, Illinois. Isti je lekarnar in izdelovalec raznih želcdečnili in lečivil) zdravil, vin in tonik Rojaki Slovenci, čitajte ta oglas v prihodnje za svojo korist.............. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 Edina vinarna. ki tori naiboliše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v'svojem življenju poku-bolišo kapliico Vsi dobro došli! Nadaljevanje iz 5. strani. Svcibodie?” Kaj še!” Čiaist ‘Glas Narodu,’ ‘Ameri-ktaraisfoemu Slovencu’, ‘Novi Domovini’ in' me oporekamo, dla ni-miajo' svojih .niaičel; kar se pa tiče n,as im “Glais Svobode” pa nočemo in niti ne mianamo, d)a mam bi takov list, ki jle 'zgrešil, že zdavma svoje načelo,, priznal časnikarsko načelo1. Sosede samot opozarjamo na preteklost, ko je bil njihov list še mesečnik. Redio je pripomogel, da je izšla prva izdaja lista, kedo je m vas dobil sociolntd' Cliass miat-teir in kedo je tafcorekoč žrtvoval trud im denar? Morda Jožei, ¡ali Janez? Resnica, da ta dira sta od strani gledala, ko sta se sodrug F. P—e in njegova seproga z vso reisnJostjo' oprijela! dela in največ pripomogla, dla je vaš list zagledal beli dan. Kaj- se pa je par mesecev kasneje zgodita s isodrugom, F. P—e1. Ali ga niste vi, ki imate načela, mazali po1 predalih vašega lističa? To je hvaležnost in mačeta!? Gospoda Logačana boli glava in. bi rad zvedel kaj pomenja beseda literaturmi ali1 literarni' agent. Glede tega smo dobili tudi intimno (?) pismo od’ “hrvaškega socialcaRiačubolk (Óaimulg Či-širuj). Ta dva rojaka, ki se toliko ponašata' na1 svoje znanje o socija. Rojaki, kam bodete šli na starost? \ _____________________ j “Na kmetijo!” odgovor popolnoma kratek in velikega pomena. Izvrstne priložnosti se Yam sedaj nudijo za nabavo lepih posestev v južnem delu države Missouri. Na prodaj imam lep svet obdelan in neobdelan, 'kakor si kateri želi in koliokr hoče. 40, 80, 160 ali pa še več akrov v jednem ali več kosih pod zelo ugodnimi pogoji. Sedaj je čas, da kupite zemljišče dokler so cene primerno nizke, kajti cena zemljšiča raste s slehernim dnem. 18 Slovencem spo-sloval sem kupčijo prelepih farm v Missouriju. In zakaj bi ne Vam? Večina teh kupcev ima že prepise in lastninsko pravico od Title in Trust Co. ali pa od bank potrjene. Tekom prihodnjih deset le ti j se bode štela naselbina v južnem Missouriju jedinim največjim slovenskim naselbinam v Ameriki in svet bode desetkrano, da celo stokratno podražal. Naložite toraj svoj krvavo zaslužen denar v gotovo ih varno zemljišče. Še nekaj! Slovenci, Pozor! Na mnoga vprašanja in zahtevanja rojakov, kje bi se dobilo fino sadino drevje, trt j e in semena v obče, obrnil sem se na Washington, D. C., od kod pa sem dobil nasvet, da naj se Obrnem na sledeče tvrdke in sicer; Stark Bros. jedna ¡največjih drevesnic na svetu, potem Herman’s Grape Nursery in American Seed Co. Čast imam zastopati gori omenjene tvrdke in vsa tozadevna naročila so dobrodošla. V zalogi dobite vse vrste dreves od visokosti po 5—7 čevljev in v vrednosti od 12—55 etov. Trije cepljeno (sadike s koreninami) za ceno od $2.50—$9 100 komadov. Razna semena, kakor: “Rex” zelje, glave težke po 15 do 25 funtov, vse vrste tobak, 50 vrst fižola, avstrijska koloraba,