CENA 2000 din - Leto XLII - št. 28
Kranj, torek, 11. aprila 1989
(©@3MlS!fcJJ©ISnGLAS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
stran 3
UBIJA NAS SIVO POVPREČJE
Osebni dohodki nam že deset let upadajo, s podatki je moč dokazati, da smo s plačami padli na raven leta 1966...
• vsejugoslovanski in mednarodni pregled kmetijske in gozdarske mehanizacije
• predstavitev prehrambene industrije
• mikavni nakupi za gospodinjstvo, opremo stanovanj, hiš ter vsakdanjih potrebščin
NE PREZRITE: na kranjskem sejmu prisotnost tržnih zakonitosti v ponudbi, kakovosti, popustih
LOVSKI PROGRAM: obravnava visoke divjadi;
lovska oprema in pripomočki
27. MEDNARODNI SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA KRANJ,
20.4/89
Temeljna banka Gorenjske
/O   ljubljanska banka
GORENJCi FORMULf^^R
Trenutek streznitve
Kranj je še donedavna veljal za trdo industrijsko mesto, tovarne so imele na stežaj odprta vrata za krepke delovne roke od drugod, trda je bila tudi politika, ki se je najraje ponašala z metri in tonami, sloviti Ibi je bil dolgo tako rekoč le izjema tega pravila. Kakor nobeno pretiravanje ni dobro, tudi enostranski razvoj Kranja ni, toliko bolj, ker so se razblinile utvare o propulzivnih industrijskih panogah, "stara" industrija pa se je zaradi metanja denarja v te jame brez dna že krepko upehala.
V trenutku streznitve razmišljanja hite tudi v smereh, ki so bile še donedavna neprimerne, da ne rečem kar prepovedane. Danes ni več bogokletno pripovedovati, da je bil Kranj včasih, zaradi svoje lege, cvetoče trgovsko središče, zmehčana politika ne gleda več srepo, če vlečemo primerjave s tridesetimi leti in ugotovimo, da je imel Kranj tedaj 36 gostiln, ki so uspešno poslovale, in nekaj hotelov, bansko Ministrstvo za trgovino in industrijo pa je decembra 1936 Kranj razglasilo za letoviško mesto s klimatskim (planinskim) značajem. To jim je uspelo, ker so marsikaj storili, da je
Kranj postal "vrtno mesto, s številnimi lepimi parki, vse od novozgrajenega Narodnega doma pa do kanjona reke Kokre... ko bodo dovršeni še novi parki in zvezani z drevoredi do gozdov in ko bodo spravljeni v medsebojno zvezo vsi krasni izprehodi, ki se nahajajo v kranjski okolici, bo kranjsko vrtno mesto letovišče, kakršnih imamo malo v naši domovini..."
Žal ga je prehitela vojna, po njej pa so štiri desetletja v Kranju gradili le tovarne, turizem je bil pahnjen na skrajni rob družbene pozornosti. Sele v trenutku streznitve so se spomnili tudi nanj in občinska konferenca socialistične zveze je za sredo sklicala problemsko konferenco o turizmu, pripravila zajetno gradivo in povabila širok krog ljudi. Za Kranj je res morda že prepozno, saj nikoli več ne bo vrtno mesto, toda če ne letoviški, bi lahko postal vsaj izletniški kraj. Veliko možnosti za razvoj turizma pa imajo manjši kraji v kranjski občini, spomnimo se le na zaspano Jezersko, nedograjen Krvavec, neizkoriščeno Brdo...
M. Volčjak
Kadrovska merila in zveza komunistov
Kdo hoče biti sekretar
Ko je Drago Rozman, predsednik komisije za kadrovska Vprašanja pri občinskem komiteju ZKS Radovljica, na četrtko-Vl seji komiteja "predstavil" me-ri'a za kadrovsko evidentiranje v Zvezi komunistov Slovenije, je eden od članov komiteja na pol v sali na pol zares pripomnil, da b° v tostranstvu težko najti tako Vsestransko popolne ljudi. Kot Pise v "kriterijih", naj bi pri kadrovanju upoštevali predvsem 2rianje, sposobnosti, strokovnost, avtoriteto osebnosti, do-slednost (pri uveljavljanju samoupravljanja m uresničevanju Politike ZK), politično odgovornost, ugled, ki ga ima kandidat v °k°lju, zaradi dela, moralnih in človeških lastnosti... Še strožja *° "posebna merila"! Kandidati aJ bi bili strokovnjaki na svojem delovnem področju (tudi žalu- -da. Di se lahko po končani po-"cni karieri vrnili na delovno esto), prepričljivo opredeljeni
za razvoj ZK ter demokratičnih in pluralističnih odnosov, za pravno državo ter organizacijsko in idejno odprto ZK, demokratične in odprte osebnosti, pripravljene za sodelovanje in skupinsko delo, sposobne za javno nastopanje, vztrajne in zavzete za ustvarjalnost, za inovativnost, za moč argumentov... S kadrovanjem naj bi zagotovili tudi dobre delavce iz proizvodnje, znanstvene in kulturne delavce, mlade in ženske.
Če bo zveza komunistov vzela te kriterije kot merila za vsakdanjo prakso (in ne le kot dolgoročni cilj), potem se bo pri svojem delu še večkrat kot doslej ubadala z vprašanjem - kje, denimo, dobiti sekretarja v osnovni organizaciji, ki šteje vsega pet, sedem, deset ljudi... V takšnih organizacijah - in takšnih je resnici na ljubo čedalje več - bo namreč odpadlo "preštevanje" po merilih, ampak se bo-
Kakšen bo decembrski kongres jugoslovanske partije
Slovenija je za predčasen kongres
Ljubljana, 7. aprila - Centralni komite Zveze komunistov Slovenije je sklenil, da bo 11. kongres ZKS novembra letos. Koaj in kje bo odločeno dva meseca pred kongresom. Pripra-ve na slovenski kongres so zaupali predsedstvu cekaja. Glede 2Veznega kongresa in pobude vojvodinskih komunistov, da bi Dll kongres izreden, pa je slovenski ceka ponovil in potrdil svoje, že znano stališče: 14. kongres Zveze komunistov Jugoslavije naj bo reden, vendar predčasen, kar je slovenska parija med prvimi predlagala. Vojvodina ima sicer pravico pred-'agati, naj bo kongres izreden, vendar so njeni argumenti vsaj za nas neprepričljivi, saj nalogo, ki bi jo imel izredni kongres, 'ahko opravi redni in predčasni. Prevlada naj argumentacija, sicer pa je najvažnejše, kako bo jugoslovanska partija izkoristila čas do kongresa. Če bomo odšli na kongres skregani in Jezni drug na drugega, bo kongres kvečjemu poglabljanje razcepa v jugoslovanski partiji, ne pa pot k sintezi poslanstva Zveze komunistov v družbi. Ob izrednosti, ki se grozeče sprehaja po Jugoslaviji, nove izrednosti ne sprejemamo, posebej oe je v ozadju bistveno spreminjanje odnosov v Jugoslaviji in Zvezi komunistov. Slovenski ceka je še posebej ostro zavrnil trditve vojvodinskih komunistov, da je vodstvo ZKJ nesposob-n°. zbirokratizirano, odtrgano od ljudi, skorumpirano. Če to za koga velja, potem ne za slovenske člane v cekaju in predsedstvu.
J. Košnjek
do vsa merila strnila v vprašanje - kdo hoče biti sekretar, kdo je pripravljen prevzeti to funkcijo. Časi, ko so se ljudje tepli za funkcije, so namreč minili in v marsikaterem kraju morajo po dolgem in po čez pregledati kadrovske spiske, preden dobijo partijskega sekretarja, predsednika SZDL, predsednika sveta krajevne skupnosti...
Merila, kakršna so pripravili v CK ZKS, so lahko le cilj, ki naj bi se mu skušali čimbolj približati, sicer pa naj bi jih prilagodili posameznim ravnem. Za kadrovsko šibke osnovne organizacije bi bila dovolj že najosnovnejša merila, za občinsko raven bi bila lahko že strožja, za republiško še strožja.
C. Zaplotnik
Kurirčkova pošta v Kranju
Kranj* aprila - Včeraj, 10. aprila, je letošnja kurirčkova pošta, ki je šla na pot 21. marca iz Ljubljane od Muzeja NOB, prispela v kranjsko občino. Zaključna prireditev bo 20. maja na Zboru pionirjev Slovenije v Mariboru.
Lani so pionirji prvič v torbicah prenašali namesto pisma konkretne naloge sosednjemu pionirskemu odredu, ki so mu prinašali torbico. Najzanimivejše so zadolžitve, ki jih pionirji sami oblikujejo: organizacija srečanj z nekdanjimi partizani, urejanje spomenikov, iskanje podatkov o posameznih dogodkih ali osebah v knjigah, muzejih. Pa ne le naloge iz časa NOB, zastavljajo si tudi sodobnejše naloge, med njimi so tudi iz ekologije. Tako raziskujejo črna odlagališča, smetišča, deponije. Rezultate posredujejo naprej, tudi sredstvom javnega obveščanja.
18. aprila bo v Domu JLA v Kranju občinska pionirska konferenca, na kateri bodo vsi pionirski odredi poročali o svojem delu, o poteku letošnje kurirčko-ve pošte. 20. maja pa bo v Mariboru slovesen zaključek, katerega se bo iz kranjske občine udeležilo 10 delegatov. D. D.
TVD Partizan Duplje je vzorno organiziral prvi suhi tek Po poteh koroškega odreda. Pod pokroviteljstvom DO Slovenija-les trgovina je nastopilo nad 1200 tekačev in tekačic iz vse Slovenije. Nastopili so v devetindvajsetih starostnih kategorijah. Borci pa so opravili spominski pohod. Foto: F. Perdan
Sejem gozdarstva in kmetijstva
Trg že deluje
Kranj, 10. aprila - V petek se bodo v Savskem logu v Kranju spet odprla sejemska vrata. Letošnje sejemsko leto v Kranju, za katero prireditelji tovrstnih prireditev pričakujejo oziroma napovedujejo precej drugačno delovanje trga kot doslej, bo začel 28. sejem gozdarstva in kmetijstva, ki bo trajal od 14. do 20. aprila.
Zanimanje za to prvo letošnjo sejemsko prireditev na Gorenjskem je bilo med razstavljalci oziroma proizvajalci veliko. Sejemski prostor na 30.000 kvadratnih metrih oziroma 7.500 kvadratnih metrih pokritih razstavnih površin je razprodan, na njem pa se bo tokrat predstavilo okrog 700 razstavljalcev. Domala vsi razstavljalci oziroma proizvajalci gozdarske in kmetijske mehanizacije in opreme napovedujejo predstavitev novosti, veliko bo tudi reklamnih prodaj in prikazov posameznih strojev in orodij. Čeprav gre tokrat za specializirano sejemsko prireditev, bo na sejmu tudi precejšnja izbira izdelkov za široko potrošnjo.
V sejemskih dneh pa bo tudi bogat spremljajoči program. Tako bo na primer v soboto dan lovcev, v okviru sejma pa bo v soboto in v nedeljo organizirana tudi prodaja rabljene kmetijske in gozdarske mehanizacije. V ponedeljek, 17. aprila, bo dan KZK Gorenjske, torek pa si je za svoj dan izbrala Mesna industrija Primorske. Zadnji dan sejma, v četrtek, 20. aprila, bo dan gozdarjev...
Na sejmu pa bo tokrat tudi več zanimivih razstav. KŽK Gorenjske bo prikazal 25 let semenarjenja s semenskim krompirjem, Splošno združenje gozdarstva Slovenije bo pripravilo ekološko razstavo o varstvu gozdov, Zadružna zveza Slovenije pa razstavo o opremljanju prostora za kmečki turizem in čebelarsko razstavo... ^ g;
Gorenjski gledališki utrip
Tržič - Zavesa se je spustila nad letošnjim gorenjskim gledališkim srečanjem. Iz letošnje gledališke ustvarjalnosti je selektorica-Barbara Hieng izbrala osem predstav, dve sta sodelovali izven konkurence - zamejci in domača igralska skupina iz Loma. Zal je bolezen v skupini GČC Kranj pre-
prečila, da bi gledalci videli tudi Flisarjevo Kostanjevo krono.
Vendar pa - kot se je v zaključnem razgovoru za okroglo mizo pokazalo, revija gledaliških skupin ni namenjena izključno občinstvu. V enaki meri je namenjena tudi primerjanju, opazovanju in ne nazadnje tiidi učenju gledališ-čnikov samih. Toda ljubiteljskim gledališčnikom iz vseh gorenjskih občin pač si mogoče ogledati vseh na pet dni porazdeljenih gledaliških predstav. Zato bi kazalo upoštevati predlog, ki ga je bilo slišati ob zaključku gorenjskega gledališkega srečanja, naj bi ga v prihodnje skrčili na dva dni. Takšnega stališča je že nekaj časa tudi gorenjsko gledališko združenje, vendar pa se je vselej zaustavilo pri denarnih problemih. Naj bo tako ali drugače, škoda, da si gorenjski ljubiteljski gledališčniki že letos niso mogli ogledati vseh predstav svojih kolegov, še posebej, ker je večino predstav selektorica ocenila zelo dobro. — Na sliki: Turini-jev Najbolj nori dan v izvedbi DPD Svoboda Predoslje. L. M. - Foto: G. Šinik
Jože Školč spet na Gorenjskem
Škof ja Loka, 6. aprila - V četrtek se je v Škofji Loki na povabilo tamkajšnje občinske konference mladine, mudil predsednik slovenske mladine Jože Školč. Širok naslov, ki so ga za »okroglo mizo« izbrali organizatorji, »ZSMS za danes in ZSMS za jutri ter družbenopolitične razmere v SFRJ« je napovedoval dokaj zanimivo debato. Školč je okrog sto prisotnim v predavalnici šolskega centra »Boris Ziherl« odgovarjal na njihova vprašanja o (ne)profesio-nalizmu v družbenopolitičnih organizacijah, o predvidenih temah za prihodnji mladinski kongres, o vlogi ZSMS v zvezi z razmerami na Kosovu, o ZSMS znotraj morebitnega večstranskega sistema, celo o različnih oblikah sožitja med jugoslovanskimi narodi je bilo govora... Več na naslednji strani. \ k
Zvišanje stanarin
Kranj, 10. aprila - Kaže, da so se izvršni sveti gorenjskih občinskih skupščin ob aprilskem zvišanju stanarin znašli v dokaj neprijetnem položaju. Tokrat namreč niso odločali zgolj o povišanju stanarin, marveč tudi o povečanju cen komunalnih storitev. Prav zaradi tega oziroma zaradi nenehnega zviševanja življenjskih stroškov odločitve niso bile ravno lahke in soglasne.
Tako so v kranjski, radovljiški in škofjeloški občini sklenili, da se stanarine povečajo aprila za 65 odstotkov. V trži-ški je izvršni svet odločil, da' 65-odstotno zvišanje uveljavijo prihodnji mesec (maja), medtem ko so se v jeseniški občini odločili za postopno zvišanje stanarin v prihodnjih treh mesecih. Ta mesec (aprila) se bodo stanarine v jeseniški občini zvišale za 27,2 odstotka, za enak odstotek pa potem še maja in junija. a 2.
Jovanu in Grilcu kolajne
Kranj, 10. aprila - Za konec smučarske sezone so z dobrimi uvrstitvami razveselili naši mladinci. Na svetovnem prvenstvu na Aljaski so osvojili tri kolajne.
V super veleslalomu je bil Ra-dovljičan Matej Jovan tretji, v kombinaciji pa je osvojil srebrno kolajno. Član kranjskega Triglava Grega Grilc je svoji lanski zmagi na svetovnem prvenstvu v veleslalomu na Aljaski v nedeljo dodal še srebro v slalomu.
D. H.
3*
o i—
m
C/D
UJ >o
O £ CD O
IGOR GUZELJ
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Slabe plače so tudi znak, da s podjetjem ni vse v redu
CoCom
in Coca Cola
V Parizu se danes začenja zasedanje organizacije CoCom, širši javnosti manj znanega telesa, ki pa ima izredno velik vpliv na mednarodne gospodarske tokove in na svetovno menjavo. CoCom je kratica za Nadzorno komisijo, katere članice so vlade vseh držav znotraj zahodne vojaške zveze (NATO) in vlada Japonske. Komisija je pravzaprav neke vrste hladne vojne oziroma otrok nezaupanja, porojenega v obdobju blokovske razklanosti planeta Zemlja. Ponaša se z izjemnimi pristojnostmi, čeprav drži, da le-te obsegajo razmeroma oziroma področje visoke tehnologije in znanja, ki sta podvržena strogim izvoznim omejitvam.
PoslanstvoCoComa, je torej kontrola nad vrhunskimi tehničnimi dosežki in iznajdbami zahodnega porekla, kar pomeni, da prepoveduje in preprečuje prodajo indeksiranih izdelkov in patentov v vzhodnoevropske ter druge socialistične države. Na omejitvenem seznamu, ki je po trditvah zahodnoevropskih podjetnikov odločno predolg in ki ne sledi vojaško —politični otopitvi med obema taboroma v zadnjih letih, so zlasti stvari, uporabne v oborožitvene namene, a tudi blago strateškega in prestižnega značaja. Namen je jasen: ohraniti tehnološko prednost »svobodnega sveta« v posameznih ključnih panogah, kakršne so računalništvo in mikroelektronika, biotehnologija, komunikacije, radarske naprave, kompozitni materiali in še kaj.
Zanimivo je, da celo najhujši kritiki iz dežel — ustanoviteljic ne zahtevajo CoComove ukinitve, namreč zgolj tolerantnejše kriterije, kijih lahko zrahlja edinole dogovor na najvišji ravni. Takšen dogovor naj bi prinesel sestanek voditeljev osmih najbolj razvitih držav, sklican letos poleti. Vendar je končni razplet v mnogočem odvisen od sedanjega zasedanja strokovnjakov in od stališč ZDA, že po tradiciji glavne nasprotnice popustljivosti do kupcev iz »sovjetske interesne sfere« in onih drugih, katerih nejasni status dovoljuje sum, da bi mogli igrati vlogo posrednika, vlogo mešetarja v kočljivih poslih. (Jugoslavija, denimo, že ne more računati s kakšno posebno naklonjenostjo CoComa).
Seveda je zadržanost Združenih držav Amerike razumljiva; ob Japonski so še vedno večinski producent novosti, ki naj bi bile dostopne zelo ozkemu krogu zaveznikov. Lojalnost slednjih jamči podreditev načelom, katerih spoštovanje (in sankcioniranje) je domena Nadzorne komisije. Hkrati pa obča odjuga, zajeta v pojmu detanta, obeta prinesti Washingtonu bistveno manj ekonomskh koristi kakor Bonnu, Parizu, Bruslju, Londonu, Rimu ali Ottawi. Se pravi, da ne bo brez odpora pristal v rešetanje omejitev, ki preprečujejo vsaj legalno odtekanje skrivnosti na secirne mize potencialnih nasprotnikov. Ze tako jih menda po ilegalnih poteh dosti preveč uide čez črto ločnico, kajti odprtost zahodnih družb bistveno olajšuje delo vojaškim in industrijskim vohunom, podkupovalcem in vohljačem,
In dejansko strašljiva previdnost Američanov ni čisto brez podlage. CoCom je nastal in rastel iz grenkih izkušenj, spočeli in krepili so ga »propusti« v zadnjih dveh, treh desetletjih. Treba je upoštevati, da najmanj ducat after in diplomatskih zapletov, ki jim je tudi naš tisk posvetil ustrezno pozornost, gre na račun prepovedanih kupčij, v katerih je »občutljivo« blago padlo v roke napačnih odjemalcev — kajpak gledano z očmi zahodnih generalov, strategov in politikov. Sredi šestdesetih let je, vzemimo, ZRN dobavila Sovjetski zvezi blizu 2000 kilometrov brezšivnih jeklenih cevi, namenjenih gradnji plinovoda in naftovoda iz Sibirije. Sovjeti tedaj še niso obvladali proizvodnega postopka zanje, iz česar je Pentagon logično sklepal, da je nemška industrija prihranila Rusom obilo truda in jih rešila ogromnih stroškov. (Mimogrede: danes brezšivne cevi izdelujemo tudi v Jugoslaviji).
Spet drugič je kanadska firma prodala domnevnemu grškemu ladjarju dva super tajna žiroskopa. Toda v resnici so ju kupili Sovjeti. Zi-roskop pa je nepogrešljiva sestavina »možganov« sleherne medcelinske rakete. In če je ameriške projektile do tistega časa odlikovala tri do štirikrat večja natančnost zadevanja kakor podobne sovjetske izstrelke, so ob poizkusnih lansiranjih novih inačic smrtonosnih cigar z rdečo zvezdo na boku — bilo je kakih osem mesecev kasneje — Penta-gonovi analitiki zgroženi ugotovili, da treskajo le še v akcijskem radiju do 250 metrov okrog tarč v Tihem oceanu, medtem ko je prejšnji najmanjši odklon znašal 900 metrov. V raketah je očitno tičal izpopolnjen center za ravnotežje, ki se mu reče žiroskop.
CoCom je skoraj čez noč dobil stokrat večje pristojnosti: v Pariz so morali nenadoma hoditi prosit za dovoljenja tudi trgovci z dehidrirano hrano. Ampak vseeno se je zgodilo, da je po krivdi japonske tvrdke Toshiba konec prejšnjega desetletja Moskva »posvojila« tehnologijo izdelave neslišnih ladijskih vijakov. In posledice? Kot vlak glasne sovjetske jedrske podmornice so kmalu postale nezaznavne za sistem ameriških sonarjev in akustičnih tipal; mornarica ZDA ni nič več vedela, kje natanko plovejo podvodni arzenali tekmeca.
Spodrsljaj najbolj svežega datuma pa je že dokazano sodelovanje zahodnonemških koncernov pri opremljanju libijske »tovarne zdravil« v Rabti, ki je v resnici potencialna tovarna kemičnega orožja. Bonnski predstavniki na shodu v Parizu ne bodo mogli ravno prepričljivo propagirati krčenja nevšečnih seznamov z vročimi artikli, čeprav njihov obstoj samo ZRN baje stane okoli 4 milijarde dolarjev zaslužka na leto. Libijski greh je spet okrepil položaj skrajnežev v CoComu, zaradi česar so najbrž umestne napovedi, da se ne posebno svetle perspektive dežel v razvoju, željnih sodobne tehnologije, še dodatno mračijo. Vsaj do nadaljnjega. Civilizirana Evropa in Amerika sta jim pripravljeni odstopiti kvečjemu zastarelo, napol odpisano, prepotratno in ekološko sporno tehniko, ki so ji domača okolja odpovedala gostoljubje.
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik ^kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Žlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naročnina za II. trimesečje 52.500 din
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
uredništvo tel. 21860
Trg delovne sile
je predvsem trg ustvarjalnosti
Ljubljana, 7. aprila - Motivacija ljudi v tržnem socializmu je bila osrednja tema petkove seje centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Motivacija za delo in nagrajevanje ustvarjalnosti je nasploh središčni problem socialističnih družb, tudi naše. Preveč se namreč zanašamo samo na to, da človek pač rad dela in da se po tem razlikuje od drugih živih bitij, kar pa ni dovolj. Biti mora denarno stimuliran, predvsem pa tudi moralno, kar je za nas še poseben problem. S tem v zvezi je vprašanje, koliko bo ostalo nam in koliko bomo dali drugim. To je problem sedanje Jugoslavije, bratstva ali samo skupnega življenja. Vse skupaj nas tepe inflacija, ki pa ni nič drugega, kot dokaz neuspešnega gospodarjenja in kraja v korist zadolženih.
Nad dve leti je minilo, da je v organih Zveze komunistov Slovenije, ob sodelovanju nekaterih zunanjih strokovnjakov, političnih in javnih delavcev, nastalo gradivo na temo "Usmeritve in stališča o motivacijah v samoupravnem tržnem socializmu". V petek je o gradivu razpravljal centralni komite Zveze komunistov Slovenije, opozoril na pozitivne in negativne plati gradiva, čeprav je pobuda doživela soglasno podporo, in sklenil, da gre v javno razpravo. O stališčih se mora še pred počitnicami izreči centralni komite. Razpravo na petkovi seji je "poživil" prispevek na beograjski televiziji, v katerem je bilo med drugim rečeno, da v Sloveniji znaša mesečni družinski proračun tudi dve stari milijardi, če sta zaposlena oba zakonca. Nekateri člani centralnega komiteja, med drugim tudi Vlado Kle-menčič, Marko Bule in Dušan Šinigoj, so beograjsko trditev
zanikali in dokazovali, da plače v Sloveniji že dve leti realno padajo, da pa so nekateri pokazatelji gospodarjenja v Sloveniji boljši kot v državi, je zasluga prilagajanja novim pogojem gospodarjenja. Delež Slovenije v jugoslovanskem izvozu dosega skoraj tretjino, v prednosti pa smo po dohodku na delavca, po dohodku na porabljena sredstva in po akumulaciji.
Polemičnost se je razvila po razpravi člana predsedstva centralnega komiteja ZKJ dr. Stanka Radmilovića iz Vojvodine, ki je dejal, da ne kaže graditi na pluralnosti lastnine, ampak predvsem na družbeni lastnini, čeprav je pluralnost tudi ustavno zajamčena. Po jasnem vprašanju Andreja Marinca in Janeza Kocjančiča je Radmilovič odgovarjal, da je za pluralnost lastnin, vendar mora biti družbena enakopravna, kar pa mora sama, v tekmovanju z drugimi oblikami lastnine, dokazati.
Uvodničar Vlado Klemenčič je v uvodu k razpravi med drugim dejal: osebni dohodki tudi letos ne love inflacije, plače naj uravnava tržna logika, stalnost in pretirana zavarovanost delovnega mesta kaže slabosti, zato kaže oblikovati specifičen trg delovne sile, drugačen, stimulativ-nejši mora biti sistem nagrajevanja, ki naj bi bil deljen in bolj odvisen od uspešnosti podjetja in posameznega delavca, socialna politika pa mora poskrbeti za ljudi, ki bodo ob produktivnem zaposlovanju in konkurenci za delovna mesta ostali na cesti, politiko osebnih dohodkov pa kaže še naprej uravnavati z družbenim dogovarjanjem, v smislu kolektivne pogodbe. Kategorijo najnižjega osebnega dohodka kaže obdržati, saj je to po eni strani socialni mehanizem, po drugi strani pa znak, da v takem podjetju nekaj škriplje. Zaposlovanje in nagrajevanje pa morata upoštevati dolgoročni in-
teres za dobro poslovanje in s tem povezano nagrajevanje in delovno mesto.
Kako praktično izpeljati tak sistem vključno s trgom delovne sile, je sedaj še preuranjeno govoriti. Pogledi so različni, skupna pa je ugotovitev, da je sedanja delovna zakonodaja vključno s sistemom nagrajevanja padla na izpitu, in je treba graditi na tako imenovanem "samoupravnem samolastništvu", kot pravi dr. Matjaž Mulej. Opisi del in nalog utegnejo postati vprašljiva zadeva in so upravičeni le, če so v funkciji dolgoročnega proizvodnega procesa. Predvsem pa se bomo morali nehati bati ljudi z znanjem, voljo do dela in temu primernimi plačami. ČJe bomo uvedli trg delovne sile, se ta ne sme zožiti le na trg delavcev, ampak predvsem v trg ustvarjalnosti, tudi v nekakšno borzo, kdo v tej družbi kaj ve in zna.
Zveza komunistov Slovenije se je očitno lotila žgočega problema. O njem bo na cekaju in njegovih organih še govora. Napak pa bi bilo, če bi se s tem ukvarjala samo partija, ampak mora v delo vključiti zbornico, sindikat, skratka stroko.
J. Košnjek
Radovljiški komunisti o gospodarskih rezultatih
Znanja ni tako malo, kot je slabo izrabljeno
Radovljica, 6. aprila - Občinski komite ZKS Radovljica je v osrednji točki četrtkove seje obravnaval gospodarske rezultate v minulem letu. Kot je dejal Pavel Žerovnik, predsednik občinskega izvršnega sveta, je radovljiško gospodarstvo lani doseglo rezultate, ki so v glavnem boljši od gorenjskega in slovenskega povprečja in celo boljši od napovedi ob tričetrtletju.
Gospodarstvo je kar četrtino prihodka ustvarilo z izvozom, število zaposlenih se je v primerjavi z letom prej malenkostno zmanjšalo (za pol odstotka), izguba pa je znašala šest milijard dinarjev in so jo Veriga Lesce, Sukno Zapuže, KZK-tok  Radovljica, smučarska
centra Kobla in Vogel, Jelplast Kamna gorica in Kompas Bled pokrili z lastnimi rezervami ali s pomočjo drugih. Delež akumulacije v dohodku je bil približno enak kot predlani, vendar spet predvsem na rovaš osebnih dohodkov, ki so bili lani v radovljiškem go-
Ali kranjskemu sindikatu ni usojeno začeti na novo
Vse kaže, da je v kranjskih sindikatih postala že tradicija, da letne seje sindikalnega sveta ne morejo izpeljati v prvem zamahu. Tudi letos se je namreč primerilo, da se je ni udeležilo dovolj članov, da bi lahko vol javno sklepala. Tudi to je eden od dokazov, da pojema vera v sindikat, kakršen je zdaj in kakršnega so se namenili spremeniti. To pot namreč ni bil ponujen formalni dnevni red, temveč dokaj domišljen in konkreten program prenove kranjskih sindikatov, ki obeta nov veter v jadrih te organizacije.
Kaže pa, da sindikatu ni usojeno začeti po novem. Tisti, ki so se nameravali v razpravi oglasiti s kakih konstruktivnim predlogom, kako v prihednje zastopati razredne interese, so lahko le negodovali nad nepripravljenostjo delegatov za udeležbo na seji s tako usodnim dnevnim redom. Iz tega je moč izpeljati tudi grenko ugotovitev, da interesov delavcev v teh organih doslej očitno niso zastopali pravi ljudje. Tako se je, denimo, pridušal doslej neuradni sindikalist Lado Bevk, znan sicer kot vodja stavkovnega odbora v Kibernetiki. Modrovati o kadrovski prenovi v tako ozkem krogu kajpada ni imelo pravega smisla, zlasti ker ni bilo zraven vseh tistih, ki so pri delavcih padli v nemilost. Navzoči konec koncev tudi niso hoteli kršiti za zdaj zveličavnega pravila o dvotretjinski udeležbi. Resda v sindikalni prenovi snujejo gibljivejša organizacijska pravila, a ta naj bi obveljala šele po seji, ko naj bi zanje dobili privolitev širšega kroga ljudi. Ta začarani krog je seveda svojevrstna ironija. Zato tudi ni bilo pomislekov, ali letno sejo občinskega sindikalnega sveta sklicati vnovič. V upanju na polnejšo udeležbo jo sklicujejo za 19. april.
D. Z. Zlebir
Zasedanje kranjske skupščine
Kranj, aprila - V sredo, 19. aprila, ob 15. uri se bodo sestali vsi trije zbori kranjske občinske skupščine, osrednja točka dnevnega reda je informacija o gospodarskih rezultatih v kranjski občini v lanskem letu.
Poročilo o gospodarjenju v lanskem letu je občinski izvršni svet že obravnaval in rezultate nič kaj spodbudno ni ocenil, saj se je v Kranju lani nazadovanje gospodarstva nadaljevalo. Izjemno suha zima je povzročila katastrofalno sezono na Krvavcu, ki je bilo štiri leta zapored ocenjeno kot naše najboljše smučišče, zato bodo delegati glasovali o pomoči, RTC Krvavec naj bi iz občinskega proračuna dobil 150 milijonov dinarjev nepovratnih sredstev.
Delegatom je v sprejem predložen odlok o ureditvnemnačrtu deponije odpadkov v Tenetišah, in odlok, ki podaja celovit pregled območij in imen naselij ter ulic v kranjski občini. Poslušali bodo poročilo o reševanju problematike borcev v lanskem letu in o varnosti cestnega prometa v lanskem letu.
Med kadrovskimi zadevami velja omeniti, da je za direktorja Geodetske uprave kranjske in tržiške občine predlagan Aleš Seliškar, za podpredsednika občinskega izvršnega sveta Jože Pešak, sedaj predsednik občinskega komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, na njegovo mesto pa Miha Perčič iz Gradbinca.
M. V.
spodarstvu (povprečje 657 tisoč dinarjev) nekoliko nižji od gorenjskega in slovenskega povprečja.
Stane Košnik je opozoril predvsem na slabšanje razmer v tekstilni industriji, na posledice slabe zime v gostinstvu in turizmu in na dejstvo, da v gospodarstvu primanjkuje razvojnih programov, za katere bi lahko rekli, da so perspektivni. Vlado Kovač je menil, da se pri nas preveč ubadamo z dnevno politiko in premalo z gospodarskimi problemi in da bi komunisti v delovnih organizacijah morali prevzeti pobudo za prenovo proizvodnih programov. Tonček Smole j se s tem ni povsem strinjal in je pripomnil, da komunistov v neposredni proizvodnji skorajda ni več in da je za komunista zdaj celo bolje, da molči, kot da se izpostavlja. Miro Ulčar je dejal, da se je ob šeststo nekvalificiranih delavcih, kolikor jih je v Verigi, težko pogovarjati o prenovi proizvodnih programov, vendar bi bilo tudi to možno, če bi odpravili monopol na delovno mesto. Prestrukturiranje gospodarstva tudi ne bo šlo brez socialnih nemirov.
Janez Smole je opozoril na to, da sta se občinsko vodstvo in vodstvo Verige odločila pri ukrepih za izboljšanje razmer v tovarni za "politiko majhnih korakov" - za način reševanja krize, ki sicer ni "boleč" (brez odpuščanja delavcev) , vendar na kratek rok dajo skromne učinke. Znanje, ki ga imajo delavci Verige ni tako majhno, kot so slabi rezultati. Razlog je v tem, da je znanje slabo izrabljeno, ker je slabo nagrajevano in ker prevladujejo težnje po uravnilovki. Gvi-do Melink je dejal, da lahko vodi tovarno le takšno vodstvo, čigar člani se med seboj dobro razumejo, sicer pa je v svoji razpravi dal poudarka metodam dela in načinu delovnega organiziranja. Pavel Žerovnik je dal pobudo, naj bi v občini ustanovili organizacijo ekonomistov, ki bi bila le del iskanj na poti, kako doseči še boljše gospodarske rezultate. Janko Stušek pa ni soglašal s stališčem enega od razpravljalcev, da so komunisti nemočni. Komunisti bi toliko poguma in vere le morali imeti, da bi se prizadevali za izboljšanje razmer.
C. Zaplotnik
Kranjska mladina
w
Se vedno nič
Kot je bilo na tihem pričakovati, se na Volilni konferenci II (nadaljevanje neuspele marčevske volilne konference OK ZSMS Kranj) ni primerilo čisto nič tistega, kar bi se moralo. V prostorih kranjske občine, v sobi številka 14 se je zbralo le 47 (z besedo sedeminštirideset) delegatov in ker je za potrebni kvorum zaželena prisotnost vsaj 73 delegatov-volilcev, smo se za izvolitev vrhovnih organov kranjske občinske konference mladine lahko obrisali pod nosom. Tako kljub naporom začasnega predsedstva ni bilo mogoče zagotoviti dovolj mladincev, ki bi dvigali roke oziroma obkrožali kandidate. Statut sicer dopušča še eno možnost, saj je v roku petnajstih dni mogoče sklicati še eno volilno konferenco (Volilno konferenco III). Tako bodo okrog dvajsetega aprila volitve tretjič in če se ravnamo po logičnem zaporedju, bo prišlo kakih 25 do 30 delegatov (prvič je prišlo slabih 80, drugič pa 47 delegatov). Sicer pa v tretje gre rado, kot pravi očitno že prastar pregovor.
Kakorkoli že, začasno predsedstvo bo moralo sesti za mizo in preštudirati, kako privabiti mladince in mladinke na volišče, na tak način, da ti ne bodo imeli občutka, oprostite izrazu, da jih kdo nateguje. Mimogrede je bilo prisotnim povedano, s kakšnimi aktivnostmi se je v zadnjih dnevih ukvarjalo začasno predsedstvo, prisotni pa so tudi potrdili predlog delovne predsednice, da v času brezvladja honorarno, za 25 % predsedniške plače, na OK zaposlijo človeka (organizatorja), ki se bo ukvarjal za zadevami tehnične narave.
Priče pa smo bili novemu rekordu, vse skupaj se je namreč končalo v neverjetnih petnajstih minutah. Kako bo naslednjič, se nam obeta kakšen drug rekord?
Igor Kavčič
Torek, 11. aprila 1989
Po desetih letih realnega padanja osebnih dohodkov
3. stran mmmssmGLAB
Ubija nas sivo povprečje
Kranj, 10. aprila - Osebni dohodki nam že deset let zapored upadajo, s podatki je moc prikazati, da smo s plačami padli na raven leta 1966. Sicer pa vsi to bolj ali manj občutimo na svojem žepu, kaj ni dandanes prav tako težko kot sredi šestdesetih let kupiti nov avto? Poleg tega pa nas ubija sivo povprečje, uravnilovka, ki se je pri nas tako razbohotila, da marsikje s posebnimi oblikami nagrajevanja skušajo zadržati strokovnjake. Med posameznimi dejavnostmi pa prihaja pri enakem delu celo do 44 odstotnih razlik, zato postaja bolj pomembno, kje si zaposlen, ne kako delaš.
Enega meni, enega tebi
V vse bolj zaostreno problematiko osebnih dohodkov je zdaj dregnila zveza komunistov, centralni komite ZKS je na zadnji seji minuli petek obravnaval motivacije v samoupravnem tržnem socializmu in izluščil razpetost med socialno pravičnostjo in priznavanjem različnih sposobnosti ljudi, drugače povedano med uravnilovko in boljšim vrednotenjem najbolj ustvarjalnih, razprava pa naj bi dorekla stališča in usmeritve. Prvi razgovor o tej temi je medobčinski svet ZKS za Gorenjsko pripravil že minuli četrtek, že v pripravah na sejo CK ZKS so gospodarstveniki nanizali kopico problemov, ki so toliko bolj boleči, ker so osebni dohodki zelo občutljiva stvar.
Uravnilovka krni inovacije
Posledice sivega povprečja, uravnilovke, ki ubija ustvarjanost je moč najbolje Ponazoriti s primerjalnimi podatki o inovacijah. Pri nas na sto zaposlenih pride 'etno od 1,5 do 2 inovaciji, v Zahodni Nemčiji 10, na Japonskem 100, torej v Povprečju na vsakega delavca ena inova-cija, v najboljšim japonskih tovarnah pa Celo ena inovacija na delavca mesečno. Kakšna je razlika med uspešnostjo našega in japonskega gospodarstva seveda ni Potrebno pripovedovati.
Zanimiv je tudi podatek, da je pri kar 95 odstotkov inovacij prispevajo strokovnjaki, inovativnost torej še zdaleč ni množična. Toda tudi strokovnjaki imajo malo materialnih motivov za dobro delo, saj je običajno osebni dohodek dobrega inženirja le za 20 odstotkov večji od osebnega dohodka slabega inženirja, stimula-
cije se namreč sučejo od minus 10 do plus 10 odstotkov. V razvitem svetu so te stimulacije seveda povsem drugačne, saj ima uspešen inženir lahko petkrat večjo plačo od manj uspešnega.
Strokovno delo vse manj vrednoteno
V razvitem svetu se je tehtnica nagnila v prid nagrajevanja uspešnega dela, drugače povedano v prid različnih sposobnosti ljudi, pri nas pa je že dolgo pretirano nagnjena v prid socialne pravičnosti, ki je do neke mere seveda opravičljiva, nikakor pa ne do tako skrajne meje, ki nas vodi v revščino.
Nagnjena je celo vse bolj, saj so razlike med najvišjimi in najnižjimi plačami manjše, kot so bile pred dvajsetimi leti. Leta 1966 je visokoizobražen delavec zaslužil 2,74 krat več kot nekvalificiran, lani pa le 2,24 krat več.
Padajo, padajo.
Lani so nam v Sloveniji osebni dohodki realno padli za 11,4 odstotka, v zadnjih dveh letih so padli za 16 odstotkov, realno pa upadajo že deseto leto zapored, padle so že na raven leta 1966, padcu pa še ni videti konca... Problem torej ni zgolj v sivem povprečju, ubijajo na že posledice pretirane uravnilovke.
V zadnjih desetih letih je v Sloveniji delež čistega dohodka v dohodku upadel s 54,8 na 38,3 odstotka, zmanjšal se je tudi delež akumulacije, vsa ostala zajemanja pa so narasla.
Zaradi nenehnega spreminjanja obračunskega sistema je primerjave težko potegniti, zato so pri podružnici SDK v Kranju prikazali, koliko so znašale obremenitve glede na 100 dinarjev čistega dohodka. Tako so leta 1974 obremenitve za skupno in splošno porabo znašale v Sloveniji 54,4 dinarja, na Gorenjskem pa 58,2 dinarja, leta 1984 (zadnje leto vladavine Milke Planine) so v Slovenije znašale 63,1 dinarja, na Gorenjskem 61 dinarjev, lani pa tako v Sloveniji kot na Gorenjskem 78,4 dinarja. Ostale obveznosti so narasle v Sloveniji na 16,7 dinarja, na Gorenjskem na 16,6 dinarja. Prispevek na nerazvite pa se je lani povzpel v Sloveniji na 6,4 dinarja, na Gorenjskem na 6,9 dinarja, leta 1979 pa je v Sloveniji znašal 6,3 dinarja, na Gorenjskem 6,8 dinarja. Prispevek za nerazvite se torej ni tako povečal, seveda pa so v to všteta le direktna vlaganja, ki ga počasi le zamenjuje sovlaganje.
Ce torej seštejemo 78,4 dinarja za skupno in splošno porabo, 16,6 dinarja za ostale obveznosti in 6,9 dinarja za nerazvite dobimo 102 dinarjev. Na 100 dinarjev čistega dohodka je torej lani prišlo 100 dinarjev obremenitev čistega dohodka. V naših podjetjih torej takole štejejo čisti dohodek: enega meni, enega tebi...
V Sloveniji plače polovico večje
Drugod po Jugoslaviji najbolj bodejo večje slovenske plače, toda pri tem zami-že pred drugimi podatki. Lani so bili v Sloveniji osebni dohodku za 50,3 odstotka na jugoslovanskim povprečjem (na Hrvaškem za 9,6 odstotka), dohodek na delavca pa je bil za 65,2 odstotka in akumulacijska stopnja za 71,9 odstotka nad jugoslovanskim povprečjem. . Dodati pa velja, da so navkljub temu lani osebni dohodki v Sloveniji realno bolj padli kot v Jugoslaviji, saj je bil pri nas realni padec 11,4 odstoten, v vsej državi pa 8,1 odstoten.
M. Volčjak
Skupščina samoupravne interesne skupnosti za ptt promet Kranj
Neučinkovita, zgolj formalna vloga
Kranj, 10. aprila - Položaj območne samoupravne interesne skupnosti za ptt promet Kranj je milo rečeno presplošen in nedorečen. Zaradi takšne formalne tvorbe bi se bilo treba v prihodnje odločiti, a'i naj takšen Sis še obstaja ali ne. Prenekateri upravičeni, pa tudi neupravičeni, kritiki pa bi se izognili, če bi del denarja, ki se zdravje v samoupravni interesni skupnosti, dobile tudi krajevne skupnosti...
Skupščina območne samoupravne interesne skupnosti za ptt Promet Kranj je v četrtek minuli teden na redni seji sprejela prodam oziroma plan investicij za letos in namesto Toneta Polajnarja jzvolila za novega predsednika skupščine Franca Žagarja iz škofje-lQške občine.
Po programu bodo letos 686,5 milijona dinarjev združenih sredstev namenili za nabavo in montažo vozliščne avtomatske telefonske cent,rale v Radovljici. V jeseniški občini bodo 396,6 milijona dinarjev namenili za investicije na mejnem platoju na Hrušici, v kranjski 751,6 milijona za kable za razdelilno avtomatsko telefonsko pentralo v Stražišču, v Škofji Loki 183,7 milijona dinarjev za medkrajevni kabel Škofja Loka - Gorenja vas in v Tržiču 31,6 milijona za °dPlačilo posojila za ATC Križe. Svoje del sredstev v višini 238,8 mi-Uona dinarjev pa bodo za vozliščno avtomatsko telefonsko centralo namenili tudi v Radovljici.
Ob sprejemanju plana, za katerega so menili, da je ob sedanjih inflacijskih gibanjih najbrž precej nerealen in bo najbrž med letom potreben rebalans, pa so delegati poudarjali, da je sedanja vloga samoupravne interesne skupnosti milo rečeno zelo neopredeljena in nedorečena. Sis je največkrat nemočen, saj glavni dogovori zdaj praviloma vedno potekajo na ravni občin in podjetja za ptt promet. Najmanj, kar bi veljalo, če naj sis v prihodnje še deluje, bi bilo treba opredeliti njegov pomen in organizacijo.
Če pa bi del sredstev, ki se danes združujejo v samoupravni interesni skupnosti namenili tudi za krajevne skupnosti, bi se izognili prenekaterim očitkom na račun Podjetja za ptt. Že zdaj se dogaja, da v krajevnih skupnostih na Gorenjskem sami gradijo omrežje, ponekod pa tudi centrale in ostale naprave. Prav bi bilo, da bi vsaj 20 odstotkov skupnih sredstev namenili za takšne, skupno opredeljene programe.
Razprava o drugačni organiziranosti samoupravne interesne skupnosti, če je ta še potrebna, in trdnejši povezanosti med občinami pri odločanju ter razporejanju denarja med krajevne skupnosti bo zato letos nedvomno tudi ena glavnih nalog strokovne službe ptt pri uresničevanju letošnjega plana.
A. Ž.
Prva zasebna trgovina s signalnovarnostnimi napravami v Jugoslaviji
Bo tatovom odzvonilo?
^ru.nj, 6. aprila - V petek sta v Tomšičevi ulici v Kranju Zdenka in Ho°JZ **0(*8oršek iz Naklega odprla prvo zasebno trgovino s signal-^varnostnimi napravami pri nas. V ALARMU se bo dobilo prav vse prave iz Podgorškove delavnice pa tudi Radikovičeve specialne vajjavnice i" signalnovarnostne naprave drugih priznanih proiz-
Devet let je že, kar se je Alojz Podgoršek v svoji elektromeha-niki specializiral za izdelavo si-Snalnovarnostnih naprav vseh Vrst. Vsa ta leta je največ delal za Varnost Ljubljana, da pa bi Svojo dejavnost in proizvode kar najbolj približal občanom, se je Pdločil za svojo prodajalno, kjer Podo naprodaj njegovi proizvodi Pa tudi proizvodi drugih priznanih proizvajalcev varnostnih na-Prav, med drugim se bo tu dobi-lo. tudi znane specialne ključavnice kranjskega mojstra Radi-koviča.
Le kratek pregled številnih ^arnostnih naprav zagotavlja, aa skorajda ni stvari, ki bi se je jje dalo zavarovati. V ALARMU, *°t se prodajalna imenuje, bodo naProdaj jekleni zidni trezorji,
detektorji loma, stekla, vse vrste siren, stanovanjske alarmne naprave, senzorji proti vdoru vode, avtoalarmne naprave, centrale za hišne alarmne naprave, eno-in večkabelske, naprave za vklop in izklop luči, mali tajni trezorji, ki jih lahko skrijemo v steno kar pod električno stikalo, bliskavke, sirene in podobno. Morda bo posebej za ženske, ki jih je rado strah, prišla prav sirena v obliki spreja.
Posebna zanimivost pa je nedvomno kovček za prenašanje denarja. Zavarovan je z barvno bombo. V kolikor vam ga kdo hoče izpuliti iz rok, se aktivira alarmna naprava v obliki barvne bombe. Ta eksplodira in obarva denar in tatu.
ALARM pa ne bo le prodajal-
na, tu bo enkrat mesečno dajal pojasnila in nasvete strokovnjak Varnosti Ljubljane, dogovarjajo pa se tudi, da bi občasno tu dajal napotke glede zavarovanja zasebnega in družbenega premoženja strokovnjak - krimi-
nalist. Prodajalna ALARM, soseda prve kranjske komisijske prodajalne v starem delu mesta, bo odprta vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 15. do 18. ure.
D. Dolenc
Lačni
milijarderji
Če bo inflacija tako hitela in plače z njo, bomo konec leta vsi milijarderji.
Inflacija je sedla na dirkalnega konja, plače so se urno zavihtele na domačega žrebca, rekoč, bolj kot nič, da nam divja jahalka le ne uide izpred oči. Tako vse bolje drvita oba, razdalja med njima pa se je daljša, lani za 11,4 odstotka, v zadnjih dveh letih za 16 odstotkov, v zadnjih desetih letih pa smo prijezdili nikamor drugam kot v leto 1966. Kdor se spomni tedanjih razmer, ve, kako težko je bilo tedaj kupiti avto, približno tako težko kot danes, s to razliko seveda, da smo tedaj vsi pričakovali izboljšanje življenjske ravni in smo se zato upali zadolžiti, danes pa gre pot navzdol in kdove, kje se bo ustavila, tega nihče ne ve.
Kakorkoli obračamo stvari, poglavitni problem naših plač je, da so najmanj za polovico premajhne, najsi so številke na plačilnih kuvertah vse višje. Že tako visoke so, da bomo konec leta vsi milijarderji. Kajti, če bo inflacija galopirala s sedanjo hitrostjo, bo konec leta tisti, ki je januarja zaslužil 150 starih milijonov, konec leta dobil 800 starih milijonov. Ker pa se hitrost nenehno pospešuje in verjetno jo bo še naprej, bomo konec leta vsi po vrsti milijarderji, resda v starih dinarjih, ki so pogovorno še vedno v uporabi, čeprav jih že dolgo ni več, sicer pa tudi novega dinarja že nekaj časa ni več.
Kmalu bo torej resničnost postala šala, kije pred kratkim krožila med ljudmi, pripovedovala pa je, kako se dva delavca pogovarjata, koliko kdo zasluži. Prvi pravi, da milijardo in pol, drugi pa dve milijardi, nakar olajšujoče ugotovita, da razlika le ni tako velika, saj znaša le tri marke.
Šala ima dvojni pouk. Prvi pravi, kako pomembno je dandanes, da plače slede inflaciji, vsi drugi motivi so manj pomembni, če ne že povsem obrobni. Drugi pa pove, kako nas ubija sivo povprečje, kako pri nas pretiravamo z uravnilovko, ki nas poleg vsega drugega ne vodi v svetle čase popolne socialne pravičnosti, temveč v revščino.
Problematika plač torej ni več razrešljiva s popravki, potreben je korenit zasuk k priznavanju različnih sposobnosti ljudi, najsi je še tako težak in na prvi pogled nemogoč. Vsaj cilj bvsi morali zastaviti takšen, za njegovo dosego pa najprej zbiti inflacijo, saj bomo sicer kmalu lačni milijarderji. ^ Volč ak
II GOSPODARSKEGA SVETA
Japonska prva trgovinska sila sveta
Japonska je imela lani 94,8 milijarde dolarjev zunanjetrgovinskega presežka, kar je bil rekord v njeni zgodovini. Japonska pa je bila seveda zaradi tega prva trgovinska sila na svetu. Januarja letos je bil presežke nekaj manjši, februarja pa je spet porasel, saj je znašal 6,8 milijarde dolarjev, izvoz pa so februarja povečali za 10 odstotkov, kar verjetno je bo ostalo brez odmeva v Ameriki in Evropi. Ob teh številkah le globoko vzdihnemo, ko se spomnimo, kakšne težave imamo pri nas.
V DELOVNI HALJI
Drago Rogelj:
Staro obnavljati je zamudno
Kranj, aprila - Po svoje je člOvek kar vesel, da gradbinci nimajo toliko dela, kot nekoč. Zdaj imajo vsaj čas še za kaj drugega. Če bi s tako ihto gradili bloke, kot smo jih na primer na kranjski Planini, bi zagotovo še vedno ne prišla na vrsto obnova starih hiš v mestu. Zdaj pa se jih lotevajo, druge za drugo, v Tomšičevi in Tavčarjevi ulici, na Pungratu, pod mestom, Kranj pa dobiva vse bolj žlahtno podobo.
Ena od Gradbinčevih delovnih skupin pravkar obnavlja staro Zorčevo hišo na Vodopivčevi, v Mohorjevem klancu. Tu je bila nekoč ena najstarejših kranjskih gostiln, pri Kumru se je reklo. Ob živinskih sejmih je bilo tu najbolj živahno. Več kot 200 let stara hiša je resnično potrebna prenove. Delovodjo Draga Roglja smo povprašali, s kakšnimi težavami se ubadajo pri svojem delu, saj je splošno znano, da je staro popravljati najtežje in najdražje.
"Velik problem v vseh starih hišah je vlaga. Omet moramo odstraniti, osušiti, poskrbeti, da ga po nepotrebnem ne moči. Uporabljamo bolj suhe materiale, apno namesto cementa. Na celo vrsto problemov naletimo pri popravljanju take hiše, ki jih moramo sproti reševati. Najhuje je z betoniranjem plošč. Pri novogradnji armaturno železo pač sproti polagaš, tule smo pa vse armaturne mreže morali spraviti pod ostrešje hiše, jih tam zgoraj privezati, potem pa smo jih po potrebi spuščali na plošče. Z navadnim betonskim železom bi ne bilo problema, skozi vsako okno ga spraviš, mreže pa ne. A statiki na take stvari še pomislijo ne.
Hudo je tudi na začetku, ko odstranjujemo stare strope, praznimo podstrešja. S podstrešja te hiše so morali delavci najprej pospraviti dvesto let star gnoj golobov, vrsto krame. Vsak stanovalec je kaj pustil. Nobene tehnike ne moreš uporabiti, vse je treba ročno. Vso malto je treba z vedri znositi, na novem objektu ti jo prinese dvigalo^Ogromno je zamudnega ročnega dela, ki bi ga morali pri obračunu osebnih dohodkov delavcev bolj upoštevati. Z visokim faktorjem tu nič ne rešiš.
Moti me, da se, če se že lotimo tako zahtevnega dela, ne damo v plan res vsega, da bo za dolga leta mir. Lokal v hiši in več stanovanj bodo potrebovali močnejšo elektriko, več števcev za vodo, pa taka malenkost nastane problem. Pri obnovi vse hiše nismo zamenjali kritine, ker je pač tako naročeno. Pa bi bila potrebna in tudi vse drugače bi hiša izgledala. Tudi Kranj. Ko sem danes gledal na mesto s Šmarjetne - naslednje naše delo bo gradnja ploščadi za kabelsko TV - sem, ugotavljal, da je kar okrog 10 odstotkov kranjskih streh na novo prekritih. Lep pogled je na mesto, kako izstopajo obnovljene hiše! Posebno Kieselstein in Delavski dom. Podobno kot zanju bi se morali arhitekti potruditi za vsako staro hišo v mestu. Posebej za njen zunanji izgled. Ne le Zavod za spomeniško varstvo, tudi kakšen strokovnjak od turističnega društva bi po moje moral sodelovati. Zunaj obnavljanje starih mestnih hiš jemljejo z veliko večjo mero pozornosti in odgovornosti."
D. Dolenc
KRATKE Z GORENJSKE
Vsak četrtek od 1. februarja naprej so se gospodinje iz Šenčurja skupaj z Zalko Jovanovič učile, kako hitro pripraviti okusno kosilo in druge jedi...
15-letnica TD Šenčur
Ročna dela in kulinarika
Šenčur, 10. aprila - Turistično društvo Šenčur bo konec tedna slovesno proslavilo 15-letnico delovanja. Že v petek ob 17. uri bodo z Gorenjskim muzejem v Mestni hiši v Kranju pripravili Večer šen-čurskih domačih jedil, v soboto pred občnim zborom pa bodo v domu Kokrške čete v Šenčurju odprli dve priložnostni razstavi.
Uspehi, ki jih je v petnajstih letih delovanja doseglo turistično društvo Šenčur, niso ravno majhni. Spomnimo se samo, da so si z velikim prizadevanjem in delom uredili prostore, v katerih se danes odvijajo različne dejavnosti. Vedno pa so v društvu skrbeli tudi za podmladek.
Zadnje leto, ko so se pripravljali na praznovanje jubileja in na občni zbor, so dejavnost v društvu še posebno poživili. Tako so pozimi organizirali večere pletenja. Kaj so se naučili to zimo, bodo tokrat prikazali tudi na razstavi pred občnim zborom. Prvič pa so letos v društvu organizirali tudi kuharski krožek, ki ga je od 1. februarja naprej vsak četrtek v tednu vodila kvalificirana kuharica Zal-ka Jovanovič.
»To ni bil začetni tečaj, marveč neke vrste izpopolnjevalni,« je
minuli teden v četrtek, ko so se udeleženke tečaja, mlade in starejše, zadnjikrat srečale v prostorih turističnega društva pred razstavo, ki jo bodo pripravile za občni zbor društva, povedala Zalka Jovanovič. »Vseh 15 udeleženk tečaja moram pohvaliti, saj so z velikim zanimanjem sodelovale na vseh srečanjih. Sicer pa je bil ta tečaj neke vrste izmenjava izkušenj. Učile smo se in delale tisto, kar danes gospodinjo, ki je zaposlena, največkrat najbolj obremenjuje, če tako rečem. To pa je, kako po rednem delavniku hitro pripraviti dobro, okusno, kalorično dovolj bogato in raznoliko kosilo oziroma jed. Vesela sem, da smo se veliko naučile; saj je bil ta tečaj tudi zame bogata izkušnja.«
Ob 15-letnici delovanja bo turistično društvo najprej v petek, 14. aprila, ob 17. uri skupaj z Gorenjskim muzejem v Mestni hiši v Kranju pripravilo Večer šenčurskih domačih jedil. Po strokovnem ogledu razstave Hrana v Šenčurju, ki je v Mestni hiši že od junija lani, bodo v sobi pred poročno dvorano ponudili šenčurski budel, godljo s krompirjem, domače flancate in medeno žganje. V soboto, 15. aprila, pa bodo v Domu Kokrške čete najprej odprli ob 19. uri razstavo ročnih del in tečajnic kuharskega krožka, ob 19.30 pa bodo potem na občnem zboru pregledali delo in sprejeli program za letos in prihodnje leto. Ob tejpriložnosti bodo ob 15-letnici društva podelili tudi več priznanj. ^ Žalar
Vabilo radovljiških naturistov
Radovljica, 7. aprila - Pred dobrim letom so v Radovljici ustanovili Društvo naturistov Triglav, v katerem je povezanih okrog 40 ljubiteljev prirodnega življenja, predvsem družin. Srečujejo se ob rednih dnevih za rekreacijo v kopališču in savni, skupnih izletih v gore in športnih prireditvah na snegu. Posebna dejavnost radovljiških naturistov je poletno taborjenje ob Savi, zato v bližini Radovljice grade prostor za kampiranje in športno rekreacijo.
Kot ljubitelji potovanj bodo ljubitelji naturizma prav gotovo veseli povabila radovljiškega društva na 5-dnevni izlet v najbolj južno naturistično naselje Ada Bojana pri Ulcinju med prvomajskimi prazniki. Tja se bodo popeljali z vlakom iz Ljubljane 27. aprila zvečer, si vmes ogledali okolico Skadarskega jezera in Ulcinj, domov pa se bodo vrnili 2. maja popoldan. V društvu bodo .sicer sklenili zbiranje prijav že 10. aprila, a bo predsednik Cene Globočnik (tel. 70123) najbrž vseeno odgovoril interesentom, če se lahko še pridružijo na izletu.
Krožek za ročna dela
Lesce - Pri krajevnem odboru Rdečega križa v Lescah že od 1982. leta uspešno deluje krožek za ročna dela, ki se ga redno udeležuje okrog 30 žena iz krajevne skupnosti Lesce. Krožek vodi učiteljica Anka Medja, ena glavnih pobudnic za redno delo v krožku pa je predsednica krajevne organizacije RK Jožica Rauch. Na srečanjih v krožku se članice seznanjajo z različnimi deli in oblikami, si izmenjujejo izkušnje in utrjujejo medsebojno prijateljstvo ter zaupanje. Vsako leto (razen lani) pred dnevom žena pa izdelke prikažejo tudi na razstavi. Na letošnji razstavi od 4. do 6. marca je svoja dela predstavilo 36 članic in med drugim prikazalo kar 35 namiznih garnitur v raznih pestrovezenih izvedbah s slovenskimi in drugimi motivi, ki krasijo namizne prte, serviete in prtičke, zavese in brisače. Razen tega pa je bilo na razstavi tudi več drugih izdelkov vezenja, pletenja in kvačkanja. Leske članice krožka zaslužijo za svojo pridnost in domiselnost, s katero pestrijo vsebinsko dejavnost krajevne organizacije Rdečega križa, priznanje in pohvalo, (jr)
Vsi lanski načrti OCKS Škof j a Loka uresničeni
Delavni gasilci
Kranj - Člani Industrijskega gasilskega društva Sava v Kranju ne varčujejo z močmi. 16 prostovoljnih gasilcev v tem društvu se je usposobilo za delo in pomoč poklicnim gasilcem. Tako bodo zdaj lahko namesto poklicnih gasilcev dežurali ali pa se vključevali tudi v druga tovrstna poklicna dela. Sicer pa je v gasilskem društvu v Savi tudi nekaj deklet in žena. Že leta 1950 je imelo to društvo tri ženske desetine, ki so redno sodelovale tudi na različnih društvenih tekmovanjih, (ip)
Obnavljajo postajo
Radovljica - Železniška postaja v Radovljici je imela včasih pomembnejšo vlogo kot danes. Nekdaj je ta postaja imela odpre-mišče, kjer so nakladali in razkladali vagone. Zdaj pa je namenjena v glavnem potnikom. Lepo postajno poslopje pa je z leti začelo izgubljati bogat in privlačen videz. Zato so se v Železniškem gospodarstvu odločili, da ga obnovijo. Delavci iz Kranja naj bi prenovo poslopja končali do maja letos, (bb)
ureja ANDREJ ŽALAR
Gospodarstvo ve, da brez cest ne gre
Škofja Loka, 10. aprila - Danes teden je zasedala skupščina občinske cestno komunalne skupnosti Škofje Loke. Ocenila je uresničevanje lanskega programa cestnih in komunalnih del, hkrati pa sprejela tudi program za letos. Glede lanskega programa, je bila na skupščini podana nedeljena ocena, da so bili po zaslugi obeh odborov (za ceste in komunalno dejavnost), izvajalcev, krajevnih skupnosti in občanov pa tudi upravnih organov in strokovne službe načrti uresničeni in predvsem glede cest na nekaterih področjih celo preseženi. Seveda takšne ocene danes nedvomno ne bi bilo, če se ne bi že na začetku tega srednjeročnega obdobja, ob sprejemanju programa, gospodarstvo oziroma združeno delo v občini s samoupravnim sporazumom dogovorilo, da bo prispevalo na primer za ceste kar 1,8 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Ta stopnja je zdaj sicer zmanjšana na 1,31 odstotka, vendar pa še vedno zagotavlja ob velikem deležu k posameznim akcijam v krajevnih skupnostih uspešno uresničevanje programsko začrtanih nalog, pa tudi želja in posameznih potreb v občini, v prihodnje.
Lanski program, so glede cest, pa tudi komunale, na nekaterih področjih celo presegli. Predvsem je pri cestah pomembno, da je občinska cestno komunalna skupnost zagotovila v celoti vsa sredstva tudi za skupni program oziroma za sofinanciranje del na regionalnih cestah. Če ne bi bilo denarnih težav v Skupnosti za ceste Slovenije, bi v občini lahko naredili še kaj več. Vendar pa so v odboru za ceste z narejenim in predvsem z začetimi deli, ki obljubljajo tudi na regionalkah uresničitev srednjeročnega programa v tem obdobju, zadovoljni.
»Dokončno je bila lani končana sanacija regionalne ceste Trebija-Žiri, kjer je občinska skupnost sofinancirala dela prejšnji dve leti,« ugotavlja predsednik odbora ceste Lado Bernard. »Žal po planu ni bila uresničena ureditev ceste Sovoden j-občinska meja, vendar smo z denarjem občinske skupnosti lani z deli vseeno začeli. Letos naj bi z njimi nadaljevali in sicer v drugem polletju. Začeli pa smo lani v občini tudi skupno akcijo na modernizaciji ce-Lado Bernard* ste  skozi studeno,
kjer prav zdaj potekajo dela v polnem zamahu. Rok za dokončanje v dolžini 1,2 kilometra je 15. maj. Marca pa so se začela tudi dela na Ljubljanski cesti na prvem odseku Lipce-Škofja Loka. Tudi na tem odseku je rok za dokončanje 15. maj letos.«
Regionalni in tudi lokalni program z njim, ki so se ga lotili na tem odseku v občini pa je precej široko zastavljen. V skupnosti za ceste Slovenije so se uspeli dogovoriti, da bo še v tem srednjeročnem obdobju urejen najtežji prometni problem v občini na odseku Lipce-Stari dvor-Grenc skupaj s križiščem za Kranj in Ljubljano. Začeli so že s
postopkom za pridobivanje zemljišč in v odboru za ceste upajo, da po sprejetem lokacijskem načrtu pri lastnikih zemljišč ne bo težav.
»Zares škoda, da ne rečem neprijetno, bi bilo, če bi se zdaj zapletlo pri soglasjih, saj bi to lahko zelo otežilo dinamiko, da ne rečem celo izvedbo tega programa, po katerem bi glede denarja in vsega ostalega lahko končali do konca tega obdobja. Že tako smo pri teh prometnicah v občini kar predolgo odlašali, zato bi zdaj, ko je vse pripravljeno, morali načrt speljati do kraja. Tako-nam za naslednje obdobje ostane le še rešitev glavnega problema v mestu; to je vhoda v Poljansko dolino. Pričakujem torej, da bo prihodnje leto glavno gradbišče na odseku Lipce - Stari dvor - Grenc. Še letos pa naj bi bil po programu uresničen tudi načrt uredi-
1200 metrov dolg odsek skozi Studeno mora biti po programu in pogodbi končan do 15. maja...
tve pločnikov v Žireh in že dolgo načrtovana ureditev ceste od mostu do Dobrave v Gorenji vasi. Žal pa bo prav tako potrebna prometnica od rudnika proti Lučinam morala počakati naslednje srednjeročno obdobje,« je povedal Lado Bernard.
Največ pa je bilo doslej v tem srednjeročnem obdobju, in tako tudi lani, narejenega v občini na lokalnih cestah. Že lani je občinska cestno komunalna skupnost poskusno začela uresničevati zamisel o skupnem fi' nanciranju posameznih cestnih odsekov V krajevnih skupnostih. Letos so se odločili, da to obliko še bolj utrdijo.
»Poskus skupnega financiranja je presegel vsa pričakovanja,« ugotavlja Miha Bizjak, strokovni delavec v občinski cestni komunalni skupnosti. »S sredstvi občinske skupnosti ter krajanov oziroma krajevnih skupnosti smo lani uredili kar 19 cest v občini. Letos smo ta lokalni program razdelili na tri dele. Na prvem mestu je sedaj vsekakor nadaljevanje že lani začete obnove in urejanja Kidričeve ceste. Letošnji program do križišča naj bi bil gotov do 30. junija. V drugem delu programa so štiri ceste, ki bi sicer prišle na vrsto šele prihodnje leto, vendar smo jih uvrstili letos zaradi skupnega sodelovanja. To so ceste Žiri _ -Goropeke, Selca - Kališe, Selca - Lajše in Rotka - Spodnje Danje. Potem pa je na podlagi dogovora od dve tretjinskem deležu krajanov oziroma krajevnih skupnosti, eno tretjino pa prispeva občinska cestna skupnost, še 12 cest, ki pravzaprav niso v programu. Bili smo presenečeni nad velikim interesom in smo listo morali zapreti. Upamo pa, da bomo, če ne bo posebnih finančnih presečenj, tudi ta program uresničili-Edina težava, ki se trenutno že kaže, je želja, ker bi vsi radi začeli takoj, denar pa se bo pač natekal skozi celo leto.«
Kaj pa dolgoročni program? Že lani je bil izdelan idejni projekt od Praprotnega do Selc, letos pa bo od Gorenje vasi do Trebije. Na obeh glavnih prometnicah v dolini postopno pripravljajo tudi že zemljišče oziroma traso. Zato so v cestno komunalni skup; nosti skoraj prepričani, da jim bo ob takšni zavzetosti, kot je bila doslej, uspelo uresničiti ta pomembni cestni program v občini.
A. Žalar
Miha Bizjak
Napet dialog
Zaradi delegatskega vprašanja Iskre Telematike o stanju oziroma težavah kranjskega umetnega drsališča v Savskem logu je bil pred nedavnim v prostorih Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem širši sestanek, ki se ga je poleg predstavnikov sejma, Iskre Telematike, Telesno kulturne skupnosti in še nekaterih udeležil tudi predsednik izvršnega sveta občinske skupščine. Bolj kot sklep, da je treba najti štiri stare milijarde dinarjev za pokritje minule drsalne sezone, je bila prav gotovo pomembna odločitev, da je treba do jeseni v vprašanje drsališča (obratovanja, ureditve in vzdrževanja) razrešiti, sicer se drsalna sezona sploh ne bi smela začeti.
Svetovanju v razpravi s tem v zvezi, in glede opredelitve Savskega loga oziroma tega prireditvenega prostora v Kranju, da bi bilo treba napete sedanje dialoge umiriti, ne gre oporekati. Vendar pa bi veljalo iz vsega izluščiti še eno ugotovitev. Kranja, ki si je v preteklosti pridobil sloves bogatega mesta, se takšna patina še vedno drži. In tako se, kar recimo zadeva športnih panog (predvsem vrhunskih),še vedno (rad) obnaša. Vendar pa je današnja resnica bogatega blišča zelo revna in zato tudi ni čudno, da prihaja pogosto do napetih dialogov; pa ne samo pri drsališču... Najbrž bodo zato morali v Kranju tisti, ki jim je bolj in tudi manj mar za šport in rekreacijo drugače sesti skupaj. Najprej se bo treba resno dogovoriti, da je treba vse sedanje (in bodoče) športne objekte enakovredno vzdrževati. In če potem ne bo dovolj denarja za vse profesionalne športe, bo najbrž potrebna selekcija ali pa &množičnost'. Najbrž bo potem v tej celoti tudi (Savski) log lahko »strpneje deloval«.
A. Žalar
V soboto na Primskovem
Pridružite se društvu upokojencev
Kranj, aprila - Številni upokojenci se včlanijo v društvo upokojencev, ki v Kranju skrbi za dobro počutje ljudi v tretjem življenjskem obdobju. Nespametno se je namreč zapirati med štiri stene, se odrekati aktivnosti in čakati, da se kaka bolezen naseli v organizem.
Da je tudi na stara leta nujno nekaj početi in krepiti organizem s športom in rekreacijo, so že davno dognali tisti, ki tvorijo številno članstvo Društva upokojencev v Kranju. V vrsti njegovih sekcij dela veliko število članov. Organizirane imajo sekcije za zimske športe, kolesarjenje, strelstvo, kegljanje, balinanje, plavanje, planinske izlete in pohode ter šahiranje, člani pa se lahko razvedre tudi v ljubiteljskih dejavnostih, kot so gobarjenje, ročna dela, kulturna dejavnost, dopisništvo, pevski zbor...
Veliko odziva ima izletniška dejavnost. V društvu prirejajo številne izlete, lani so jih 17, letos jih bodo 20. Organizirajo razna srečanja upokojencev, pa tudi predavanja, za katera je veliko zanimanja. V klubskem prostoru se člani družijo pri igranju šaha, ženske se srečujejo vsak torek popoldne pri ročnih delih. Tudi v okrepčevalnici, kjer je na voljo raznovrstna izbira pijač po zmernih cenah, je veliko obiska. Vsako soboto in nedeljo lahko starejši plešejo ob živi glasbi.
Društvo upokojencev Kranj pa bi rado svoje vrste pomnožilo z vrstniki, ki se doslej še niso včlanili, da bi tudi njim omogočilo poti do pravic, ki jim pripadajo z minulim delom. Kdor namreč postane član društva, ima pravico do regresa za letovanje v Počitniškem domu upokojencev v Izoli: v Rogaški Slatini in Žirovnici, do regresa pri stroških izletov in še nekaj drugih ugodnosti. Tisti, ki se bodo odločili postati člani društva, jih vabijo v ponedeljek, sredo ali petek od 8. do 12. ure v društveno pisarno na Tomšičevi 4, kjer bodo opravili formalnosti ob sprejemu.
Že šesto družabno srečanje
Primskovo, 10. aprila - Krajevna organizacija Rdečega križa Prim-skovo bo v soboto, 15. aprila, ob 16. uri v Zadružnem domu pripravila za vse upokojence in starejše krajane iz krajevne skupnosti tradicionalno srečanje. Tudi tokrat člani odbora obljubljajo, da bo spet veselo in lepo...
Če letos odbor krajevne organizacije Rdečega križa Primskovo pi'i Kranju ne bi pripravil tradicionalnega srečanja, bi bilo to prav gotovo veliko razočaranje za nekaj sto upokojencev in starejših krajanov v krajevni skupnosti Primskovo. »O tem, da srečanja ne bi bilo, nismo v odbo; ru krajevne organizacije RK niti za trenutek pomislili. Nasprotno, že 7. januarja letos smo se začeli pripravljati na letošnje že šesto srečanje, ki bo v soboto popoldne v Zadružnem domu. In čeprav so bila vsa dosedanja srečanja v minulih letih zanimiva, nepozabna, vesela, skratka uspešna, smo vsi v odboru prepričani, da bo takšno, pravzaprav upamo, da bo še lepe, tudi to v soboto,« je pred dnevi napovedal predsednik krajevne organizacije RK Primskovo in hkrati predsednik občinskega odbora RK Jože KI j« i n.
Tudi tokrat so v odboru sledili cilju, da mora biti vsako srečanje boljše od prejšnjega. To pa bi jim prav gotovo težko uspelo, če že dosedanja srečanja ne bi potrjevala ideje in zamisli, da se vsi starejši krajani v okviru organizacije Rdečega križa vsaj enkrat na leto srečajo, pogovorijo in poveselijo. Tako pa so tudi letos odboru oziroma prirediteljem rade priskočile na pomoč številne delovne organizacije iz Kranja in obrtniki s Primskovega.   Tokrat   so poslali       okrog 700 vabil   za sobot;
no popoldne v Zadružnem domu na Primskovem. Če ga morda kdo ni dobil, naj vseeno pride. Za veselo razpoloženje bo skrbel ansambel Fantje z vseh vetrov iz Novega mesta, v kulturnem delu programa pa bodo nastopili Obrtniški pevski zbor Kranj, Kvintet bratov Zupan, na citre bo igral Aleksander Prime, nastopil bo tudi ansambel Veseli srčki, manjkalo pa ne bo tudi smeha, saj bo prišel tudi humorist Marjan Roblek-Ma-tevž. Torej sama bolj ali manj znana imena, ki jih bo v sporedu povezoval Janez Dolinar. Seveda pa ne bo manjkalo tudi tradicionalnega, tokrat še posebno bogatega, srečelova.
Ansambel Fantje z vseh vetrov, zadnje čase dobro znan z Lojtrce domačih, bo v soboto popoldne popestril družabno srečanje Zadružnem domu na Primskovem...
»Vsem, ki so do sedaj prireditev podprli, še posebej pa delovni organizaciji Petrol v Kranju, se v imenu odbora že sedaj zahvaljujem, hkrati pa še enkrat vabim vse upokojence in starejše krajane z območja naše krajevne organizacije Rdečega križa, da se dobimo v soboto popoldne na veselem družabnem srečanju...« je povedal Jože Eljon. A. Zalar
Torek, 11. aprila 1989
KULTURA
5. STRAN
GLAS
Srečanje gledaliških skupin Gorenjske
ŠARM LJUBITELJSKEGA GLEDALIŠČA
Tržič - V nedeljo se je zaključil letošnji pregled gledališke ustvarjalnosti na Gorenjskem. Za tr^jfJ^ f"n.^f^Jf^!jP izbranih osem predstav, dve izven konkurence, žal pa je zadnja Kostanjeva krona odpadla zaradi bolezni v ansamblu.
Srečanje se je zaokrožilo z razgovorom za okroglo mizo.__
Ne, ne gre za nobeno laskanje, čeprav je selektorica letošnjega gorenjskega srečanja odraslih gledaliških skupin režiserka Barbara Hieng postavila gorenjski gledališki amaterizem nenavadno visoko. Seveda je vrneš tudi nekaj izjem, vendar gledano v celoti vsekakor izjemna raven. In kaj je takega, kar izstopa? Vsekakor je to po mnenju Barbare Hieng določena doslednost, enovi-tost, disciplina, že kar profesionalna moč Pri ustvarjanju gledaliških predstav. Že res, da pri marsikateri predstavi sodeluje po eden ali včasih tudi več poklicnih gledališ-cnikov, vendar predstavam nikakor ne bi mogli odvzeti pečata ljubiteljske ustvarjalnosti.     Toda prav gotovo ni ta vpliv stroke, ki se pri delu nekaterih skupin res pozna, prevzel letošnjo selektorico, saj je podobno laskavo ocenila tudi predstave, ki so ^h postavili na oder tudi »čisti« ljubitelji. Vendar je tudi te predstave, delo izključno gledaliških  ljubiteljev,  odlikovala velika stilna dovršenost, nekakšna zvestoba zastavljenemu konceptu, osnovni idejj uprizoritve. Takšna ocena je prav gotovo na mestu tako za Turrinijev Najbolj nori dan v izvedbi DPD Svobode iz Predoselj, takšna je Kostanjeva krona kranjskega Gledališča čez cesto, takšen je Moliere, kot so ga zaigrali Jeseniški gledališčniki, takšna je predstava kranjskega Teatra ante portas, takšen je Linhart, kot so ga znali v Pustem otoku Predstaviti igralci z Boh. Bele...     V razgovoru ob zaključku srečanja naj bi bilo vse Jasno, vse znano: pa ne ravno to, kdo zna dobro igrati, kje je bila režija izvrstna, kakšne so šibke točke v tej ali oni predstavi; Pač pa je bil znan gledališki vtis, ki ga prinašajo gledališke skupine. Kajti gledališče se dogaja ali pa se ne dogaja in so samo Predstave. Toda tako, kot je težko ljubiteljskemu igralcu povedati, zakaj hodi na naporne vaje, izgublja popoldneve in večere v
Matija Milčin-ski, ZKO Radovljica: »Zdi se mi, da bi bilo za amatersko gledališko srečanje primerneje, če bi se odvijalo v krajšem času, vsega v dveh dneh. To si sicer Združenje gledaliških skupin Gorenjske že nekaj časa prizadeva. Gledališčniki bi lahko videli tudi vse ostale predstave - in se ob vsem učili, tudi ob razgovorih.«
Jože       Basa j,
DPD Svoboda Predoslje: »Kakor ni vsak tekst dober za vsako skupino, tako tudi vsaka predstava ni primerna za vsako občin-stvo. Pri nas ne bi uspeli s kakšnim avtorskim teatrom, pač pa se skušamo prilagajati tako igralcem, ki so na voljo. Če se čuti pri naši predstavi, da imamo dolgoletno igralsko zaledje, potem tem bolje.«
pripravah na predstavo, doživlja predpremi-erno vročico, dočaka bučen ali šibek aplavz, tako je gledališkemu ustvarjalcu težko ugotoviti, kje, kako in zakaj se je ob nekem besedilu za gledališče rodila osnovna ideja: In ta ideja je bila »kriva«, da je nastala takšna
Iztok Alidič,
Teater ante portas: »Predstava je res skupinska igra, toda ni vedno najlažje jI prepričati igral-ce za kakšne novosti. Vse, kar se dogaja prej, pa je trda in lahko bi rekel huda priprava na predstavo, ki včasih traja pol leta ali dlje.«
Barbara Hieng,
gledališka režiserka: »Z nekaj izjemami bi gledališko dogajanje med gorenjskimi gledališkimi skupinami zelo visoko ocenila. Gre za neko doslednost v izpeljavi zamisli, za veliko sproščenost nastopajočih, predstave so bile daleč od hotenj za vsako ceno ugajati občinstvu. Prav zato so tudi uspele, tako jih je sprejelo tudi občinstvo in tudi kritika. No, nekaj izjem je bilo vendarle, toda teh tudi ni na tem gorenjskem pregledu dogajanja.«
a Miran Kenda,
1 Gledališče Tone § Čufar: »Zanimanje za gledališ-I če je treba pri občinstvu vzdrževati načrtno in pri tem pose-§ gati tako po lažjih bulvarkah kot po resnih i klasičnih gledaliških delih. Pri tem zori tako gledališka skupina kot občinstvo. Kakšno pa je gledališče na Gorenjskem, pa se zdi, da je stvar take ali drugačne presoje, velikih nihanj prav gotovo ni. Če je letošnja ocena tako zelo dobra, potem jo seveda z veseljem vsi sprejemamo.«
in ne drugačna predstava. Pa če so nastopajoči vedeli za to idejo ali ne, čeprav jo je poznal le režiser.
l-Tavzaprav je gledališka predstava občutljivo dogajanje, v katerem igralci in ostali ustvarjalci predstave ne morejo biti le poslušni vzvodi, ki brez vedenja osnovne režiserjeve ideje, uresničujejo njegovo zamisel. Oder je kot svet, v katerem se začno dogajati posledice, potem ko je začelo delovati ne-~ ko sprožilo. Ali je bil sprožilo režiser, niti ni tako pomembno. Pomembneje je pač, da so vsi skupaj stopili v ta odrski svet dogajanj, na katerem ni nobenega samotnega otoka, ki bi dovoljeval kakšen od vsega ločen indi-vidualizem, pač pa so vsa valovanja podrejena končnemu zvoku, ki daje značilnost predstavi. Pri tem pa so vse besede, kot so dresiranje, vodenje nastopajočih skoraj prepovedane. Ali se je torej v gorenjskem gledališkem dogajanju zadnje čase dogodila sprememba? Najbrž ne. Ton gledališkemu dogajanju še vedno kot že nekaj let dajejo jeseniško Gledališče Tone Čufar s preizkušenim gledališkim ansamblom, mladi amaterji z Boh. Bele, vedno gledališko »posebni« kranjski gledališčniki pa naj gre za GČC ali za novejši Teater ante portas in druge. Tudi pri drugih gledaliških skupinah, ki s predstavami ne eksperimentirajo, pač pa skušajo klasično predstavo narediti kar najboljšo in morda prav zdaj žanjejo sadove dolgoletne tradicije - pa ne na vsiljiv in vsem viden način, pač pa tradicija transpa-rentno preseva v predstavi. Ali je to pravi obraz amaterskega gledališkega dogajanja ali ne, je povsem odvečno vprašanje in s tem se okrogla miza v Tržiču sploh ni hotela ukvarjati. Kajti gledališko dogajanje ima toliko obrazov, kot je gledaliških skupin, kot je ljudi, ki so zapisani gledališču. Vse, kar je pomembno, je ustvarjanje, toda ustvarjanje, ki zazveni z odra s sporočilom spoznavnim za vse. Lea Mencinger
Foto: Franc Perdan
Razstave v Prešernovi hiši
Kranj —
NARAVA V SLIKAH
. ^ v,    .  n, i   •   i tu i,«-;« t« Anlintt Nad i že ne privlačijo samo ljubitelja narave, temveč tudi slikarko, kot Naravne znamenitosti Soških in Tolminskih korit m doline munze ne pi ivm j j
je Jana Dolenc. ■____
Skalnate tesni, skozi katere se Preko neštetih ovir prebija reka, skrivajo v sebi nekaj dramatičnega in nehote spominjajo na človekovo življenje, na njegove stiske in boje. Ta vtis slikarka Se potenciira z barvo in izbiro naJbolj impresivnih detajlov ter Jih prilagaja svojim izpovednim smotrom.
Dramatičnost motiva stop-nJuJejo oble, plastično močno Poudarjene oblike skal in oste-niJ\ ki grozijo, da se bodo zdaj
zdaj zrušile na nas. Monumenta-len vtis panoramskega posnetka narave se pogosto umika izbranemu detajlu, ki pa vendar ohranja značilnosti celote: razgibano silo vode in grozečo negib-nost skalnatih gmot. Prav poudarjanje nasorotij med dinamičnim in negibnim, med fluidnim in trdnim ustvarja v sliki napetosti, ki so osnova tistemu ekspresivno poudarjenemu razpoloženju, ki je tako sklenjeno prisotno v slikarkinih delih.
Detajlni izrez zgubi včasih stik s svojo celoto in njenimi lastnostmi in dobi videz abstraktne kompozicije. Toda ker ohranja svojo naravno oblikovno izhodišče, se ni bati, da bi prestopi usodni prag. In tudi če
bi ga, bo bogati domišljijski svet slikarkine mladosti še naprej ostajal nevidni navdihovalec njenih oblikovnih in vsebinskih iskanj.
Cene Avguštin
Lepi uspehi učencev Glasbene šole v Kranju
MLADI GLASBENIKI
Kranj — Učenci, ki obiskujejo Glasbeno šolo, imajo različne možnosti, da s svojimi nastopi pokažejo, kaj so se pri tem pouku naučili. Kranjska Glasbena šola je poleg nastopov v svoji dvorani letos pripravila več programov, s katerimi je sodelovala na novoletnih prireditvah, ob kulturnem prazniku, dnevu žena, itd.
Najboljši učenci, ki so se izkazali na omenjenih nastopih, imajo možnost, da nastopijo na zaključnih javnih koncertih, pa tudi na tekmovanjih učencev glasbenih šol na republiškem, zveznem in na mednarodni ravni. Naši učenci so pred kratkim sodelovali na dveh tekmovanjih: 18. tekmovanju učencev glasbenih šol SRS, ki je bilo letos v Novi Gorici, in na mednarodnem tekmovanju mladih violinistov v Gradišču (Italija). Nastopajoči so na obeh prireditvah dostojno predstavili kranjsko Glasbeno šolo in s tem tudi naše mesto. Na republiškem tekmovanju sta Gregor Mavčič (violina iz razreda Branke Marčun) in Petra Mohorčič (klavir iz razreda Jasmine Pogačnik) prejela III. nagrado, Katja Frelih (klavir iz razi1. Sabire Hajdarevič) pa je prejela pohvalo. Katja Klančnik (violina iz razreda Dušana Vodiška) se je med dvajsetimi mladimi prvokategorniki iz Avstrije, Italije in Jugoslavije uvrstila v tekmovanju v Gradišču tudi v skupino nagrajenih (5. mesto).
Nekatere nagrajene učence vseh gorenjskih glasbenih šol pa smo imeli priložnost slišati na zelo uspelem Srečanju Glasbenih šol Gorenjske, ki je bilo 7. aprila na Jesenicah.
Peter Škrjanc
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja akad. slikarka Jana Dolenc. V Kletnem razstavišču iste hiše pa so na ogled slikani objekti Jifi-ja Kočice.
V galeriji Kavka razstavlja tihožitja Emilija Erbežnik (mentor Savo Sovre) iz Ljubljane.
Prešernovo gledališče Kranj gostuje danes, v torek, ob 20. uri s Filipčičevo Božansko tragedijo v Cankarjevem domu v Ljubljani. Predstavo bodo ponovili tudi v sredo, ob 17. in ob 20. uri ter v četrtek ob 20. uri.
JESENICE - V galeriji Kosove graščine je odprta razstava Slovenski nemi film 1905 - 1938. Razstavo je pripravil Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana.
V razstavnem salonu Viktorja Gregorača v delavskem domu na Javorniku razstavlja slikarka Helca Krasnik. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je odprta razstava akad. slikarja Daniela Demšarja.
V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine Justi Fink razstavlja fotografije na temo Valujoča polnokrvnost barv.
ŠKOFJA LOKA - V petek, 14. aprila, ob 17. uri bo na osnovni šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi revija pevskih zborov občine Škofja Loka.
Jutri v sredo, ob 18. uri bo v knjižnici Ivana Tavčarja Robert Gortnar ob diapozitivih predaval o Portugalski. V četrtek, ob 18. uri bo v Fotokinu klubu predavanje z diapozitivi o lepotah loške pokrajine.
TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja slike na steklo Niko Ahačič.
LUTKOVNI ČETRTEK
Kranj - Zanimiva lutkovna predstava bo ta četrtek, 13. aprila, ob 17. uri v Domu JLA, Nazorjeva ulica. Kranjska lutkovna skupina Čačke bo v govorici lutk, ob živi glasbi in malo tudi ob govorjeni besedi zaigrala Zvonimirja Baloga Nagajivo hruško.
Mednarodni festival amaterskega filma
FESTIVALSKE JESENICE
Jesenice - Konec minulega tedna je petčlanska mednarodna žirija pregledala filme, ki so jih na letošnji mednarodni festival amaterskega filma poslali iz petnajstih dežel. Izbor filmov bo predstavljen na festivalu, ki bo potekal od 20. do 22. aprila v dvorani Gledališča Tone Čufar.
Letos je na razpis festivala prispelo rekordno število filmov -kar 60. Poslali so jih filmski amaterji iz Alžirije, Avstrije, Belgije, Bolgarije, ČSSR, Finske, Italije, Kanade, Madžarske, NDR, Nizozemske, Španije, Švice, ZRN in Jugoslavije. Med jugoslovanskimi filmskimi ustvarjalci so na festival poslali filme črnogorski, makedonski, srbski in slovenski filmski amaterji. Med filmi prevladujejo animirani filmi, igrani in dokumentarni filmi, bolj malo pa je eksperimentalnih filmov. Festival organizirata ZKO Jesenice in Filmska skupina Odeon.
L. K.
Otvoritev v Moderni galeriji
TRANSLIMINA
Ljubljana - Danes, v torek, ob 19. uri odpirajo v ljubljanski Moderni galeriji razstavo likovnih izdelkov mladih iz treh dežel: Furlanije - Julijske krajine, Koroške in Slovenije.
Z likovnimi deli se predstavlja 24 umetnikov iz treh mejnih dežel. Vsi razstavljalci so mlajši od 35 let, njihova dela pa so bila pred ljubljansko predstavitvijo že na ogled v galeriji Luigi Spazza-pan v Gradišču; po ljubljanski predstavitvi pa se razstava seli še v Celovec. Umetnost mladih slovenskih likovnikov predstavljajo dela Mirsada Begiča, Sandija Červeka, Igorja Fistriča, Bojana Go-renca, Marjana Gumilarja, Matjaža Počivavška, Zmaga Posege in Braneta Sever j a.
PLANŠARSKI MUZEJ BODO OBNOVILI
Stara Fužina - Zdaj kaže, da bodo po dolgih letih brezuspešnih prizadevanj letos končno obnovili Planšarski muzej. Stanovanjska skupnost občine Radovljica se je odločila, da bodo hišo, v kateri je muzej, povečali za tri stanovanja. V sodelovanju z Gorenjskim muzejem Kranj pa bodo uredili tudi muzejske prostore. V obnovljeni hiši bo tudi manjši lokal za prodajo sira ter izdelkov domače obrti.
Planšarski muzej v Bohinju so lani znova zaprli, Gorenjski muzej pa je odpeljal razstavljene predmete na varno, sicer bi jih vlaga popolnoma uničila. Republiško kulturno skupnost so prosili za 25 milijonov din pomoči pri obnovi planšarske zbirke, finančno pomoč pa bi potrebovali tudi prihodnje leto. Kljub obnavljanju pa že letos prostori Planšarskega muzeja ne bodo prazni. Gorenjski muzej naj bi predstavil dve razstavi in sicer Gorenjski kraji in ljudje po drugi svetovni vojni ter razstavo Gradovi na Gorenjskem. Gradbeno podjetje Bohinj naj bi z obnovo zaključilo v juliju.
Vlasta Felc
SREČANJE ZBOROV SLOVENSKIH POKRAJIN_
Zagorje ob Savi - Konec tega tedna, to je 15. aprila, bo v Zagorju prvi od štirih koncertov zborovske pesmi, ki jih ZKO Slovenije in Slovenska pevska zveza organizirata kot »odpiranje prostora srednji plasti slovenskega zborovstva«. Najboljši slovenski zbori namreč nastopajo na prireditvi Naša pesem v Mariboru, tu gre tudi za tekmovanje. Združevalni namen pevcev in petja predstavlja Tabor pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Svoj »prostor« pa potrebujejo tudi tisti pevski zbori, ki jim je domači in celo območni okvir že pretesen in bi radi svoje programske in izvajalske dosežke predstavili širše in tudi primerjali z drugimi zbori. Na prvem od koncertov se bo v Zagorju predstavil tudi kranjski mešani pevski zbor KUD Primskovo, ki ga vodi Nada Kos. Na četrtem koncertu, ta bo 22. aprila v Titovem Velenju, pa bo med osmimi pevskimi zbori nastopil tudi Komorni zbor Peko Tržič, ki ga vodi Jože Močnik.
/ ureja
LEA MENCINGER
mm^m^oiLAse. stran
PODLISTEK, PISMA, ODMEVI,
Torek, 11. aprila 1989
ZASTONJ
TELEFONSKI
PRIKLJUČEK
Kako je mogoče krasti pa obenem ne krasti? Vse je mogoče, vam pravim. In to za denar. Le garsonjero s telefonom morate najeti, potem... Malo prehitevam. Oprostite.
Pred dnevi sem v časopisu bral oglas, vreden zlata: »Garsonjero s telefonom oddam najboljšemu ponudniku.« Takrat sem pomislil, kako srečen bo lahko najemnik te garsonjere, ko bo zastonj prišel do svojega lastnega telefonskega priključka. Saj je dandanes telefonski priključek zelo iskana dobrina in tudi vse skupaj ni poceni. Malo spretnosti boste potrebovali in dobili ga boste zastonj. Zato ne vihajte nosu nad zasoljeno ceno lastnika garsonjere.
Raje ga vprašajte, kje stanuje, če ne stanuje v hiši, kjer oddaja garsonjero, mu hitro plačajte zahtevano ceno, najbolje za celo leto vnaprej. Tudi za plačevanje telefona se vestno domenite. Ko ste to uredili, ste že na pol poti do uspeha. Sedaj na pristojnem uradu prijavite novo bivališče in pričnite živeti v novi garsonjeri. Vse mora biti narejeno uradno in s čim več podpisi in štampiljkami. Trud ne bo zaman. Vse kar ste »preveč« plačali za najem garsonjere, se vam bo več kot povrnilo. Ko boste odšli iz stanovanja, boste s seboj vzeli poleg potovalk in zobne ščetke tudi telefonski priključek in ga namestili v svojem novem stanovanju in to, kot smo že rekli vejica zastonj.
Tega »izuma« me je naučil moj prijatelj roletar.
»Znajdi se,« mi je rekel »in pomagali ti bodo PTT, policija in sodnija.« Ko sem ga trapasto pogledal, je zmajal z glavo nad mojo nevednostjo, a mi na koncu dovolil, da sem izvedel za njegov izum:
»Kot mlad roletar sem se moral znajti,» je pričel svojo pripoved in me ošinil s pogledom kot slabo dojemljivega učenca, se odkašljal in nadaljeval. Če sem hotel delati na terenu, nisem mogel biti doma. Doma pa še telefona nisem imel. Zato so me stranke neprestano iskale, jaz pa nisem imel dovolj dela. Pa sem se domisli: najel sem garsonjero s telefonom. Bolj kot garsonjero sem potreboval telefon. Iz Nemčije sem prinesel (seveda nimo carine) telefonsko napravo za snemanje telefonskih klicev. Nasomestila mi je tajnico. Zvečer sem poslušal telefonska sporočila mojih strank in posel je pričel cveteti. Telefon je bil na ime lastnika garsonjere. To je bilo pravzaprav najpomembnejše: moji telefonski računi so bili znatno cenejši, ker nisem plačeval telefona kot obrtnik, po
drugi strani pa sem z imenom svojega gazde naredil pravi biznis, pri čemrr mi je pomagal PTT in naši predpisi. Gazda je stanoval drugje. Včasih je prišel malo pogledat naokoli. To je bilo tudi vse, kar je imel z menoj. Seveda do konca najema. Potem pa... Zopet prehitevam.
Nekega dne sem šel na PTT pokazat potrdilo o bivanju in zahteval, da dajo telefon na moje ime. O tem nisem gazdi ničesar povedal. Le zakaj bi ga po nepotrebnem razburjal. Potem sem vestno plačeval telefonske račune. Prijahali so v moj poštni nabiralnik, na moje ime. Tudi nov telefonski imenik še ni izšel. Tako ni nihče vedel za nojo domislico. Po letu dni sem končal najem in se izselil iz garsonjere. Preden pa sem odšel, sem na PTT zaprosil za prenos sedeža telefonskega priključka. In tako je iz garsonjere odšel telefonski priključek naravnost v mojo novo delavnico.
Lastnik garsonjere je pridrvel v mojo delavnico in vpil: »Tat, ukradel si telefon!« Da me bo tožil, je še kričal, da bo šel na policijo in podobne neumnosti. Mirno sem ga poslušal. Vedel sem, da se bo umiril, ko bo bolj natančno proučil predpise o telefonskih priključkih. Kot sem predvideval, je zdrvel naravnost na PTT, kjer so mu pojasnili: »Vse je v redu. Kupili ste garsonjero s telefonom in jo sedaj oddajate, pa še v njej ne stanujete? Kako ste to mogli? Nihče ne more prodajati ali oddajati telefonskega priključka. Saj je last PTT. Le uporabnik stanovanja je njihov trenutni »lastnik«, ne pa vi. Ali je vaš roletar stanoval v vaši garsonjeri? Vidite, zato je lahko dobil vaš priključek na svoje ime in tudi prenesel ga je lahko v svojo novo delavnico. Preselil je svoj sedež podjetja.« Gazda je vse bolj lezel v dve gubi. »Kradel je, vi pa mu pomagate,« je tarnal. Ni vedel več kam. »Kako naj pridem do svojega telefona?« je končno izdavil iz sebe. »Preprosto, plačajte nov telefonski priključek in vse bo zopet v redu.« Ko so mu povedali, koliko to stane, ga je zvilo. »Saj to je toliko kot najem garsonjere. »Plačati, da bom dobil, kar je moje, plačati namesto tistega, ki je kradel. Ogoljufali so me, je tarnal, a nič ni pomagalo. »Tu ni pravice: ne na PTT, ne na policiji, ne na sodišču...« je skrušeno rekel in odšel domov. »Ne vem pa, ali je razumel, da so »predpisi vendar predpisi,« je končal svojo pripoved moj znanec roletar.
Ojunačil sem se in ga vprašal: »Ali si res izmaknil tisti telefon?« »Seveda,« je rekel, »samo brez domiselnih predpisov ne bi šlo. PTT ni bil prav nič oškodovan. Namesto mene je plačal lastnik garsonjere.«
Torej kradeš in ne kradeš — obenem?« sem ga previdno vprašal. Nasmejal se je. »Ti bi
lahko bil še kaj velikega, na pa navaden roletar,« sem mu na koncu občudujoče rekel.
Njegovi »izum« je dobro prestal preizkušnjo. Izkoristite ga.
Vaš Zalar Aleksander
POSVETOVANJE OBČINSKIH VODSTEV ZZB NOV
GORENJSKE
Na pobudo Medobčinskega sveta ZZB NOV za Gorenjsko je predsednik Ivan Košir povabil 16. marca v Kranj predstavnike predsedstev odborov ZZB NOV vseh petih gorenjskih občin.
Zavoljo vse večjega političnega vrenja v naši družbi, ki je pogojeno z različnimi družbenimi pojavi, od kriznega stanja v gospodarstvu do nasprotujočih pojmovanj in stališč o nadaljnjem razvoju in ravnanja za izhod iz nakopičenih težav, se vse več govori o tem problemu tudi na krajevnih in občinskih ravneh v borčevski organizaciji. Povod za kranjski posvet je bil tudi v ustavnih spremembah, pojavih raznih alternativnih gibanj, zvez in združenj, na katere je treba objektivno gledati v okviru vse bolj očitnih prizadevanj za uveljavitev političnega pluralizna. Razgovor sta vodila član CK ZKJ Vinko Hafner in sekretar MS ZKS za Gorenjsko Boris Bavdek.
Razumljivo je, da so udeleženci želeli tako rekoč iz prve roke zvedeti kaj več o ocenah 17. in 20. seje CK ZKJ ter pripravljenem konceptu prenove ZKJ, pa tudi o razhajanjih in razlikah v pogledih na razvoj ZK, ki so prisotne v posameznih delih ZK. Te razlike so še najbolj očitne med srbskih in slovenskim vodstvom, in zaenkrat ni videti, da bi se zmanjšale. Dejstvo, da smo imeli po osvoboditvi 20 uspešnih let 25 let pa stagnacije in celo nazadovanja, terja po mnenju udeležencev posveta nove organizacijske in politične prijeme, niso pa se strinjali, da bi to mogli opraviti že kar letos z izrednim kongreson ZKJ, ki ga predlaga ZK Vojziodine. Izrekli so podporo slovenskemu političnemu vodstvu in odločno zavrnili podtikanja, da je krivo za slabšanje mednacionalnih odnosov. Pri tem imajo odločilne zasluge sredstva javnega obveščanja, zlasti beograjska, ta pa si lahko mirne duše podajo roke tudi z nekaterimi slovenskimi časopisi in revijami.
Omenjena je bila Mladina, ki z raznimi pamfleti in ironičnimi domislicami upravičeno izziva revolt v jugoslovanskem prostoru, njeno pisanje močno žali posebej udeležence NOB, ki jim je iz kdove katerih pobud v mar-čevski številki posvetila kar štiri in pol strani žaljivih natolcevanj o borčevski organizaciji pod naslovom Vojne je konec. Svoboda tiska še ne pomeni sle-
herno pomanjkanje odgovornosti in tudi dobrega okusa njihovih avtorjev, četudi jim to dviga naklado (in finančno uspešnost), ker hoče biti čimbolj šokantna!?
Namesto takšnih pisarij bi bilo bolj koristno najti skupni jezik za premagovanje vsakdanjih resnih težav, ki jih čutijo predvsem mladi. Ko je tekla beseda o izgledih za prihodnje, ki jih je Vinko Hafner slikovito primerjal z barko, ki jo zapuščajo podgane, ki pa bo kljub temu še dolgo plula in se vzlic vsemu ne po potopila. V tej zvezi so spregovorili tudi o političnem (strankarskem) pluralizmu, o katerem so bila mnenja precej deljena, vsekakor pa enotna v tem, da je treba podpreti demokracijo v naši družbi in zlasti predvidevanja za vse reformne spremembe, za katere je po mnenju večine, novi predsednik ZIS Ante Mar-kovič pravi mož, ki ga je treba podpreti. , ^
14. aprila ob 10. uri
bomo v Stražišču na Delavski c. 19 odprli novo samopostrežno prodajalno
Trgovina bo odprta od ranih jutranjih ur (6.30) do večera (22.) ter v soboto do 20. ure in v nedeljo do 17.30 ure. Obiščite nas, izbira je izjemna.
IZ ZGODOVINE
NOB
Ivan Jan
(51)
Preurejeni in novi bataljoni Gorenjskega odreda
Pomlad 1943 bi upravičeno lahko imenovali partizanska pomlad, kajti po hudih izgubah tako na terenu kot med partizanskimi enotami je tako OF kot partizanske enote začelo oživljati. Nemška mobilizacija se je vse bolj spreminjala v partizansko, dasiravno ne še v taki meri, kot je bilo pričakovati. K temu je še vedno svoje doprinašalo okupatorjevo nasilje, ma-loštevilnost partizanov in slabe zveze. A vztrajno delovanje najbolj predanih političnih in vojaških delavcev, je bil priliv novincev v partizane postopoma vedno večji. Majhne prvotne bataljone so začeli preurejati ter ob njih in iz njih začeli sestavljati nove.
Najhuje je bilo, ker je primanjkoval koli-kortoliko usposobljen poveljniški kader, ki je bil 1942 domala uničen. Vendar je 1. marca 1943 uspelo postaviti najprej novo poveljstvo Gorenjskega odreda. Za komandanta je bil (drugič) imenovan Franc Biček — Bruno, za po-litkomisarja Evgen Matejka-Pemc, njuna namestnika pa sta postala Stane Kersnik—Jelov-čan in Stane Bizjak—Kosta, zdravnik pa je bil še vedno dr. Edvard Pohar, da ostalih ne naštevam. Ti voditelji so veliko prispevali, da je gorenjsko partizanstvo spet začelo oživljati.
Kako je bilo najprej s preurejanjem dotedanjih štirih bataljonov: Cankarjevega, Pokljuškega, in Kamniškega?
Cankarjev ali 1. bataljon GO, ki je oktobra 1942 izpod Stola prešel na območje Jelovice in Mohorja in je bil zelo skrčen, je bil v začetku januarja 1943 preimenovan v Gregorčičevega. Vse bolj je postajal kadetovska enota, ki je dajal ljudi novim bataljonom.
Pokljuški ali 2. bataljon GO je še vedno deloval na prvotnem območju, a v istem času kot L, je bil preimenovan v Stražišarjevega. Spomladi 1943 je naglo naraščal in iz njega je v aprilu postal tudi Uradni vod, ki je bil pod neposrednim poveljstvom odredneea štaba.
Kebetov ali 3. bataljon GO je bil ob novem letu 1943 preurejen iz dotedanjega Poljanskega, kar pove, kje je deloval.
Kamniški bataljon, ki je bil do konca 1942. leta v sestavu Kokrškega odreda, je prišel pod poveljstvo 4. operativne cone — Štajerske, na območju Storžiča in Krvavca pa je ostala oslabljena Kokrška skupina, ki je izmed vseh najpočasneje (razmere še vedno hude) nastajal nov, Kokrški ali 5. bataljon (14. maja) GO.
Novi bataljoni GO pa so bili: Selški ali 4. bataljon GO, ki je bil ustanovljen v začetku marca. Začetno moštvo in poveljstvo je dal Gregorčičev, 1. bataljon GO.
6. ali Koroški bataljon GO je začel nastajati v aprilu 1943, vendar zaradi ostalih napadov v Karavankah tedaj ni mogel biti razvit. Največ moštva je dal 2. bataljon.
Kranjski ali 7. bataljon je bil osnovan sredi maja 1943. Kader in moštvo sta dala predvsem Poljanski in Začetno moštvo in ponovljeno je del Gregorčičev, 1. bataljon OG.
6. ali Koroški bataljon GO je začel nastajati v aprilu 1943, vendar zaradi ostalih napadov v Karavankah tedaj ni mogoel biti razvit. Največ moštva je dal 2. bataljon.
Kranjski ali 7. bataljon je bil osnovan sredi maja 1943. Kader in moštvo sta dala predvsem Poljanski in Gregorčičev bataljon, vanj pa je prišlo tudi več novincev iz Selške doline in iz južne okolice Kranja.
Loški ali 8. bataljon ter 9. ali Dražgoški sta bila ustanovljena v začetku maja, oz. junija 1943. A o tem več kdaj prihodnjič.
Tako je Gorenjski odred do začetka junija 1943 narastel na 9 bataljonov, kar je bilo nekaj izjemnega.
Prihodnjič: Uničenje tehnike v Mišačah
Sergej Nikitič Hruščov
UPOKOJENEC ZVEZNEGA RAZREDA
Prevedla S. P. in E. T.
Vse to, kar se je dogajalo v zadnjem času, šepetanja pozno v noč, nedorečenosti, namigovanja — vse to je vzbujalo mojo radovednost in me vznemirjalo.
Skozi vrata ni bilo mogoče več slišati, o čem je govora, pa tudi nisem hotel, da bi ostal v vlogi prisluškovalca. »Konec koncev pa se me to nič ne tiče«, sem si rekel in odšel na teraso.
Na desni strani je bilo osvetljeno okno kabineta in skozi steklo je bilo videti tri moške postave okoli telefonskega aparata. Videl sem, da je zdaj pri slušalki Titov. Njegov glas je bilo slišati dobro, medtem ko je bilo besede le težko razločiti.
Zelo sem si želel slišati, o čem se pogovarjajo s Podgornim tako skrivnostno. Ignjatov se je sicer rad postavljal s tem, kako blizu si je s člani Prezi-dija CK in je glasno vpil v slušalko: »Zdravo, Le-nja!« ali »Pozdravljen, Kolja!«
Komaj sem odšel s terase, sem opazil postavo,
ki se mi je bližala po stezi.
»Vasja, kje je Nikolaj Grigorjevič?« me je nagovoril neznanec.
Bil je Trubilin. Ni opazil, kdaj so izginili Ignjatov, Titov in Vorobjev in jih je zdaj iskal po parku.
»Tam so vsi zbrali,« sem pokazal Trubilinu na razsvetljeno okno kabineta.
Odhitel je v hišo, a se je takoj vrnil.
»Skrivajo se. Vse vedo, jaz pa nič...« *0 kom to?«
uredništvo tel. 21860
Trubilin se je zdrznil:
»Nočem govoriti, naj jih. Tudi brez njih vse vem, saj gredo vsi ukazi preko mene...«
Godrnjaje si nekaj sam zase pod nos, se je izgubil v temi.
Iz kabineta so prišli Ignjatov, Titov in Vorobjev. Polglasno so o nečem govorili, očitno so pretresli pogovor s Podgornim.
Ko so me opazili na terasi, so utihnili in se začeli poslavljati. Krasnodarci so ostali, da bi prenočili v sosednji dači, drugi pa so se odpravili na svoje domove.
Zjutraj, ko je pospremil Krasnodarce domov, me je Nikolaj Grigorjevič povabil na sprehod. Pogovarjala sva se o včerašnjem sprejemu.
»Si videl, nihče mu niti nazdravil ni. To je dobro!« je zadovoljno rekel Ignjatov.
»Komu?« nisem razumel. »Nikitu.«
Brez očitne zveze s tem, kar je pravkar rekel, je še dodal:
»Titov je dober človek.«
To je bila njegovo običajno ocenjevanje ljudi, ki so ga obkrožali: tisti, ki se strinjajo z Ignjato-vom in ga podpirajo so dobri ljudje, vsi ostali pa so slabi ljudje v raznih niansah.
»Nič, Vasja,« me je pomiril, »počakaj malo, tudi zate je prihodnost in perspektiva. Ne vznemirjaj se.«
Nisem vztrajal na tem, da zvem, kaj ima v mislih in beseda je stekla o ribolovu.
V Sočiju se potem ni zgodilo nič več, kar bi bilo vredno pozornosti. Počitnice so se bližale koncu in še enkrat sem opozoril Nikolaja Grigorjeviča na njegov načrtovani obisk Armenije.
»Ne bom šel. Zarobljan je bil pri Brežnjevu v Moskvi. Čas je, da gremo domov,« mi je odgovoril.
V Moskvo sva se vrnila 19. septembra.
V ponedeljek sem bil v njegovi dači, pobrigal sem se za organizacijo raznih domačih opravil. Ignjatov me je velikokrat uporabljal za svojega sekretarja in tudi tokrat me je zaprosil, naj ga zve-žem s Kirilenkom, ki je bil na dopustu v Novem Atonu. Slušalko je dvignil dežurni. Ko je zvedel, kdo kliče, je odgovoril, da se Andrej Pavlovič kopa v morju in da ne more priti k telefonu.
Ta običajni odgovor je na moje začudenje razburil Ignjatova.
»Ali se zares kopa ali pa noče govoriti?« je mrmral sam zase.
Nikolaj Grigorjevič je živčno začel klicati Brež-njeva v CK. Slušalko »vjertuške« je dvignil njegov sekretar.
»Leonid Iljič danes ni prišel na delo in tudi ne bo prišel, ker je zbolel.«
Zdaj so Ignjatovu zares že popustili živci. Ko-račil je iz kota v kot in govoril:
»Je bolan ali ni bolan? Kakšna neki je ta njegova bolezen? Je potrebna ali ni potrebna?...«
Videl sem, da sem mu odveč in sem odšel.
Čez eno uro sem se vrnil v kabinet. Ignjatov je sedel v usnjenem fotelju in se spokojno nasmihal.
»Nič, je že vse v redu. Gripo ima, vse je normalno,« je rekel. Nisem razumel: zakaj je gripa pri Brežnjevu — dobra? Tudi ta pogovor sem uvrstil v spisek nenavadnih dogodkov, ki so se vrstili tokom zadnjega meseca.
Če se vse te posameznosti obravnava skupaj, dobimo sumljivo sliko. Nedorečenosti, namigovanja, razgovori na samem s sekretarji oblastnih komitejev, nepričakovano prijateljstvo s Šeljepinom in Semičastnim, pogosto telefoniranje Brežnjevu, Podgornemu, Kirilenku... Zakaj se toliko omenja november? Kaj naj bo opravljeno do novembra?«
Goljukov je začel, natanko opisovati razne epizode, ki so bile značilne za odnos Ignjatova do mo-
jega očeta — nekaj jih je bilo iz prejšnjih let, ne katere pa so se zgodile nedavno.
Za slab značaj Ignjatova so vedeli vsi, tudi nje; govo sovraštvo do Hruščova ni bilo skrivnost, sa] se nikakor ni mogel sprijazniti s tem, da ni bil bran v Prezidij CK. Tudi prej je Ignjatov po neka] šilcih v svojem krogu ljudi rad povedal, da vse delo v CK-ju leži na njegovih ramenih, drugi so top0' glavci in lenuhi, Hruščov pa samo podpisuje odl°' ke, ki mu jih je on pripravil, in drži govore.
O vsem tem je bilo treba brez naglice premisi1' ti in se odločiti, kaj storiti. V takem poslu ne sWeS biti prenagljen in zaletav.
Pogledal sem na uro — sprehajala sva se ze skoraj dve uri. Povsem se je stemnilo. Vrnila sva se k avtomobilu.
Zahvalil sem se Goljukovu za informacije ij1 mu zatrdil, da imam do tega, kar mi je povedali polno zaupanje in da jemljem to z vso resnostj" Obljubil sem mu, da bom vse povedal očetu, ko vrne. Za vsak primer sam ga prosil za številko hiš' nega telefona. Vasilij Ivanovič mi jo je nerad pove' dal.
»Sergej Nikitič, prosim vas, telefonirajte mi ■ mo v slučaju nujne potrebe,« je rekel neodločno-»In prosim vas, ne govorite nič po telefonu, sam0 toliko da se dogovoriva za srečanje. Mojemu tele' fonu sprisluškujejo, prepričan sem v to. Sem ze preverjal: dolgo nisem plačal telefona. Po vseh z3' konih bi mi bili dolžni aparat izključiti, a tega nis° storili. To pomeni, da mi prisluškujejo,« je zaklju' čil Goljukov.
Spet sem, se počutil kot udeleženec detektiv ske zgodbe — špijoniranje, prisluškovanje telef°' na, zarote. Vse to je bilo nenavadno in neresničn0' Dotedaj -sem bil prepričan, da so KGB in druge službe v taboru zaveznikov. Njim se lahko verjaj me, nanje se je mogoče nasloniti. Odkar sem vede1 zase, so okoli hiše stali stražarji z modrimi kap3' mi. V teh ljudeh sem zmeraj videl svoje prijatelji sobesednike in celo soudeležence v otroških igrah-
Nenadoma pa se je ta organizacija znašla oni strani. Ni več ščitila, vohunila je, vedela je z vsak korak. Ob takih mislih me je obšel srh.
Torek, 11. aprila 1989
PRAV JE, DA VEMO
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
7. STRAN C(mWSSSSSSOlAB
VITAMIN B3
Ta vitamin vpliva ugodno na kožo in rast las. Potreben je za razvoj centralnega živčevja in sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov. Znaki pomanjkanja so vnetje kože, pleša, mravljinčavost, diareje (driske). Je v drobovini, gobah, rumenjaku, arašidih, soji, v ovojnici m kalčku žitaric. Uživajmo črn kruh, ker vsebuje več vitaminov kot bel.
PET MINUT
ZA BOLJŠI VIDEZ KOPEL IZ BOROVIH IGLIC
Naberite sveže borove iglice, ki zelo prijetno dišijo. Posušite jih na vetru in jih shranite na hladnem kraju. Ko si pripravljate vodo za kopanje, uporabite tudi te dišeče iglice.
Uporaba: v kad dajte najprej vrečko s posušenimi borovimi iglicami in jih pustite v vodi kakšnih deset minut, nato dodajte še jedilno sodo. Potem pa uživajte v prijetno dišeči osvežilni vodi. Koža bo postala žametna, sveža in rožnata.
Pred nami je
POMLADANSKO ČIŠČENJE
Se je tudi vam nabralo čez zimo papirjev, navlake pa seveda tudi prahu sem in tja, in zdaj nas sonce izdaja. Hočemo ali ne, morali se bomo lotiti spomladanskega čiščenja. Kako naj se ga lotimo, da bo delo čim manj naporno?
Najprej naredimo načrt. Predvsem ni potrebno, da postavimo vse stanovanje na glavo v enem dnevu. V enem dnevu, morda ob koncu tedna, očistite samo en prostor. Po vrsti se lotimo najprej spalnice, otroške sobe, dnevne sobe, kuhinje, predsobe in kopalnice.
Za začetek snamemo zavese in jih operemo. Nato očistimo okna, okvire in stekla. Na omelo napnemo mehko krpo in z njim obrišemo strop in stene. Z vlažno krpo obrišemo hladne radiatorje, obrišemo slike. Nato pridejo na vrsto vrata: če so iz naravnega lesa, jih zbrišemo s suho krpo in očistimo s sredstvom za čiščenje lesa. Očistimo lestence. Izpraznimo omare, jih zbrišemo z vlažno krpo, posušimo in garderobo oz. perilo zložimo nazaj. Knjige čistimo s sesalnikom za prah. Tla očistimo, kakor pač zahtevajo: nelakiran parket ostrugamo, namažemo in osvetlimo, lakiranega obrišemo z vlažno krpo, tapisom in preproge očistimo s sesalnikom, če so zelo zamazani, jih očistimo še s peno, posušimo in posesamo. Oblazinjeno pohištvo temeljito posesamo in jih ne stepamo, pač pa temeljito prezrači-nio.
Pri čiščenju obvezno uporabljamo lestev, električnih aparatov ne prijemamo z vlažnimi rokami! Med čiščenjem nosimo nizke pete, kratka krila, najboljša pa je trenirka, dolge lase spnemo v čop. Čistilna sredstva po čiščenju takoj pospravimo, da do njih ne pridejo otroci.
TA MESEC NA VRTU
Domači zdravniK
ČE NAS NAPENJA
Odličen prašek proti motnjam v prebavi, napenjanju in koliki je zmes 10 g janeža in 10 g zdrobljenih brinovih jagod. Pred vsakim obedom vzamemo po eno noževo konico na žlički vode. Dalje dobimo zelo dobro zdravilo v prahu iz enakih delov arnike, koprive, hrasta, lešnika, žajblja, trpotca (zdrobljeni listi) in bezgovega cvetja. Za izboljšanje krvi in poživljenje želodca ga vzamemo trikrat na dan na juhi ali na kavi.
POSKUSIMO ŠE ME
ZDROBOVI ŽLIČNIKI Z GOVEJIM MESOM
Včasih nam ostane kuhano goveje meso, ki ga je premalo za samostojno jed, zato naredimo žličnike.
Koščku kuhane mrzle govedine odstranimo maščobo in kite in jo zmeljemo na mesoreznici, posolimo, dodamo 1 ali 2 jajci, nastrgan muškatov orešek ali drobno narezan peteršilj in toliko belega zdro-ba, da je masa primerno gosta. Hitro dobro zmešamo in z žličko oblikujemo žličnike, ki jih zakuhamo v vreli goveji ali juhi IZ KOCKE. Masa ne sme stati, da žličniki niso trdi. Tudi mesa ne sme biti preveč, da nam žličniki med kuho ne razpadejo.
Pa še majhen nasvet: Včasih je goveja juha brezbarvna in bleda, če nočemo spremeniti okusa z Magijem, si pomagamo s starim preprostim načinom. Ko je juha že zakuhana, v vrelo spustimo ščepec Franckove cikorije in pomešamo. Vendar res samo ščepec, da dobi barvo, a okus ostane.
PALAČINKE S SKUTO MALO DRUGAČE
25 dag skute, 25 dag moke, 1/2 1 mleka, 4 jajca, 2 žlici sladkorja, sol po okusu, sladkor za posipanje, maščoba za peko.
Gladko vmešamo skuto in mleko, osolimo, dodamo rumenjake in moko, nazadnje pa še sneg iz beljakov. Spečemo približno 1/2 cm debele palačinke, jih posipamo s sladkorno moko in serviramo.
Nasvete za zdrobove žličnike z govedino in o "polepšanju" juhe nam je napisala naša bralka in pridna dopisovalka Ivana B. od Zgornjih Gorij, o malo drugačnih skutinih palačinkah pa Slavica P. s Kokrice. Obema prisrčna hvala in oglasita se še!
April je najprimernejši mesec za sajenje grmastih in stebelnih (debelnih) vrtnic. Pred saditvijo vrtnicam nekoliko skrajšamo korenine in močno obrežemo nadzemne dele. Na vsakem lanskoletnem poganjku naj ostane le 3 do 5 očes. Poganjke spe-njavk porežemo na 8 do 10 očes. Slabotne poganjke popolnoma odstranimo. Rastline sadimo 40 do 50 cm narazen. Če sadimo vrtnice na grede, naj bodo vrste 60 cm druga od druge. Stebelnim vrtnicam damo 75 do 100 cm visok kol, spenjavkam pa 1 do 2 m visokega, odvisno pač od tega, kje rastline rastejo. Grmaste vrtnice so posajene prav, če je mesto cepljenja tik pod površino tal.
Stebelne vrtnice sadimo poševno, ne navpično. Navpično sa-jene vrtnice moramo jeseni upo-gibati za 90 stopinj. To se posreči le, če smo zelo previdni. Zato sadimo stebelne vrtnice tako, da dela steblo s tlemi kot 60 stopinj. Vsaki vrtnici moramo dati kol, obenj pa jo privežemo v navpično lego. Jeseni moramo potem premagati samo kot 60 stopinj, s tem pa ni nikakršnih težav. Razen tega moramo vrtnice posadi-
ti tako, da jih lahko upognemo pri koreninskem vratu.
Spenjavke moramo dobro razredčiti, poganjke, ki ostanejo, pa enakomerno razdeliti in privezati. Ko vrtnice redčimo, odstranimo razen slabotnejših tudi nekatere najstarejše poganjke. Enoletne poganjke privežemo kolikor mogoče vodoravno na oporo, da lahko poženejo popki po vsej dolžini. Teh poganjkov ne krajšamo.
Takoj ko začno vrtnice brsteti, pazimo, da jih ne napadejo listne uši. Iz jajčec, ki so prezimila, se ob toplem vremenu uši razvijejo že aprila. Pri tem gre za ženske živali, ki dajejo mlade brez oploditve. Mlade živali zrastejo in se enako zelo hitro množe. Zato je pomembno, da uničimo že maloštevilne matere. Najbolje je, da že mlade poganjke naprašimo. Z rastjo poganjkov pa moramo popraševati vedno znova.
Če sadimo vrtnice spenjavke nanovo, dajemo prednost pona-vljavim. Čeprav ponavljave spenjavke nimajo naenkrat tako lepega cvetja, kot enkrat cvetoče, so s svojim celoletnim cvetenjem vendarle zelo dragocene.
EN SAM CVET
Aranžiranje šopkov je v svetu, posebej na Japonskem, prava umetnost. Za lep šopek ni potrebna množina cvetja, veliko lepši je lahko s polno mero občutka za lepoto aranžiran en sam cvet. Presenečeni boste: lepo bo, pa še poceni boste prišle do šopka. - Foto: D. D.
ureja DANICA DOLENC
Svetovni dan zdravja
Vsak človek ima veliko želja, vendar je največja zdravje, kajti ce tega ni, vse drugo ni pomembno.
Zdravje je stanje popolne fizične, duševne in socialne blaginje. Velikokrat razmišljam, kako naj človek živi, da bo dočakal starost zdrav in čil. Odgovor pa je samo eden. Vsakdo bi moral za svoje zdravje skrbeti sam, da bi prenašal telesne in duševne obremenitve današnjega časa. Mnogim ljudem dandanes pomeni pehanje za denarjem več, kakor sprostitev v naravi in sprehod po svežem zraku. Prav gotovo pa nam krojijo življenje tudi bolezni današnjega časa. Jo so: AIDS, rak, vsa vrsta obolenj, ki so posledica nepravilne prehrane in razvade, kot so kajenje, alkohol in uživanje mamil. Vse to Pa ni prizadelo le odraslih, temveč tudi otroke. Vsaj na svetovni dan zdravja bi se moral vsak zavedati svojega početja in opustiti vsakdanje razvade, na katere nas bo opozarjalo zdravstveno stanje v zrelih »tih.
Spominjam se pregovora, ki se glasi: Bolj občutimo kapljico bolezni, kot pa sod zdravja.
Miha Zupan, 5. a r. OŠ Staneta Žagarja Kranj
Zakaj so žvečilci najslajši med poukom?
Žvečilce radi žvečimo, se posebno v soli teknejo, k njih radi balone delamo, da živce s tem masiramo.
Tovarišice nas okregajo, da žvečilce naše zbegajo, saj zletijo nam v koš ln niso nam nič več v ponos.
zakaj grejo odraslim prav žvečilci v nos?
Mina Kunstelj, 6. b bratov Zvan Gorje
OS
Plonkalni recept
V četrtek, ko smo pisali spoznavanje družbe, sem napisal plonk listek. Lep listek je bil to. Vse od ena do dve je pisalo na njem. Ko je tovarišica delila naloge, sem ga skril pod klop. Ko smo pisali, je malo manjkalo, da mi tovarišica ne bi odkrila listka. Seveda sem zaradi pridnega listka dobil odlično oceno. Slišal sem, da niserrf bil edini, da je plonkal cel razred. Vsi smo se smejali. Tovarišica je rekla, da se nam bo maščevala.
Listek sem shranil, da ga bom uporabil še kdaj drugič.
Gašper Gaber, 5. b r. OS Matije Valjavca Preddvor
Zbiranje odpadnega papirja je lahko tudi zelo zabavna stvar. - Foto: F. Perdan
fiuopi
Mufek in Pufek
JAufek Pufku se baha, da on svoboden je, a Pufek mu obrne rep in z gospodarjem raje gre.
Zvfčer pa Pufek je meso, povrhu še kosti, postrani Mufek gleda ga in nos mu k tlom visi.
Tedaj pa Pufek vpraša ga, zakaj tako je len, a Mufka bilo tako je sram, da raje molčal je.
Alenka Šmid, 5. a r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka
Vsako soboto imamo plesne vaje. Učimo se plesati različne plese. Vsak ima svojega plesalca ali plesalko. Dobro poslušam tovarišico, ki vodi krožek. Včasih vzamem s seboj tudi bratca, ki gleda, kako plešemo.
Martina Ropret, 2. b r. OŠ J. in S. Mlakarja Šenčur
Kako je s prostim časom?
Ker hodim v glasbeno šolo in na rokomet, mi ostane zelo malo prostega časa. Največkrat ga porabim za branje knjig in za lenarienje. Laura Špik, 6. b r. OS heroja Bračiča Tržič
Na Jezersko kuka pomlad
Na naša okna že trka pomlad. V našo vas bo prišla čisto tiho. S seboj bo prinesla tudi rože. Po naši lepi domovini bodo zacveteli zvončki, mačice, teloh, vijolice in polno dišečih rož. Vse bo oze-lenelo. Postalo bo bolj toplo in že bodo cvetela sadna drevesa. Ko bo prišla pomlad, bo sonce toplo grelo. Vsi se je že veselimo.
Špela Šemrov, 2. r. OŠ Jezersko
Sonce in dež
Kaj bo zdaj, ko sonce sije? Kaj bo zdaj, ko dež prši?
Nič ne bo, nič za to,
sonce nam ogreva polje, dež hladi nam travnike.
Justi Barle, 5. b r. OŠ Franceta Prešerna Kranj
REZERVIRANO ZA ZVEZDE
Hay!
Danes vam bom opisala zadnje čase ZELO uspešno irsko skupino U2. Njihov začetek sega v leto 1975, ko so fantje (bolje, še otroci) ustanovili skupino, imenovano Feedback. Skupino so sestavljali Paul Hewson, ki je" bolj znan po imenu Bono Vox (rojen 10. maja 1960), Adam Clavton (13. marca 1960), Dave Evans (8.
avgusta 1961) in njegov brat Dick, ki ni več pri skupini, ter Larry Mullen (rojen 31. oktobra 1961). Bono je pevec in včasih poprime za kitaro, Dave je vodilni kitarist, Adam igra bas kitaro, Larry pa na bobne.
V mladih letih niso imeli večjega uspeha, leta 1980 pa so posneli prvi album Boy, ki jim je prinesel uspeh in znano pesem A day wit-hout me, ki se je uvrstila na lestvico britanskih hitov. Proti koncu leta 1980 so odšli na gostovanje v ZDA in doživeli velikanski uspeh. Ko so se po nekaj mesecih vrnili domov, so posneli še štiri nove albume, najpomembnejši je Unforgettable fire. Po triletnem odmoru so leta 1987 posneli nov album The Joshua tree. Njihove pomembnejše pesmi so I stili havent foundvvhat Im looking for, Sunday, Blo-ody sunday, With or vvithout You, Desire, Angel of harlem, In the name of love, VVere the streets have no name, In Gods country, Under a blood red sky, Live at ročk, A room at the Heartbreak Hotel, Love Rescue Me. Fantje so posneli film, ki se je vrtel tudi v naših kino dvoranah.
Čao,
Marjeta
Naša vhodna vrata
Našo hišo krasijo zelo stara vrata. Včasih so taka vrata izdelovali ročno. Stara so že več kot sto let. Narejena so iz macesnovega lesa, ki je zelo trden in odporen proti vlagi. Vrata so široka, dvokril-na. Okrašena so z rezljanimi, zanimivimi vzorci. Enak vzorec je tudi na steklenem delu vrat. Vzorec je sestavljen iz raznobarvnega, pisanega stekla. Kljuka je črna, ročno izdelana. Mislim, da teh vrat ne bomo nikoli zamenjali z drugimi, bolj modernimi. No, saj tudi taka ne bi pristajala, kajti hiša je stara in moderna vrata ne bi prišla v poštev. Zmeraj, kadar pridem domov, pozvonim na zvonec in opisovanja vrat je konec.
Monika Tavčar, 4. d r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka
Noč, ko je posijalo sonce
Člani dramske skupine Raglje iz osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju so nam poslali šolsko glasilo Iskrice, ki so ga tokrat sami oblikovali. Celotna številka se vrti okrog nastanka predstave, ki nosi naslov: Noč, ko je posijalo sonce. Z njo že nekaj časa zabavamo učence višjih razredov osnovnih šol v kranjski občini. Udeležili pa so se tudi srečanja pionirskih gledaliških skupin na Jesenicah. Odziv učencev je za krožkarje zelo spodbuden. Dokaz, da predstava ni nastala kar čez noč, so Iskrice. Bravo za predstavo, bravo za Iskrice!
GLAS 8. STRAN
Cerkvam in vernikom se ni več treba skrivati pred oblastjo
Izročilo evangelija popustilo pred političnimi strastmi
Ljubljana, 4. aprila - Bojim se slabih komunistov, slabih muslimanov in slabih kristjanov. Dobri, ne glede, na kateri strani so, se vedno znajo sporazumeti. Pozabili smo na moralo, oproščanje, mir in na ljubezen, pravi voditelj islamske verske skupnosti v Sloveniji Ishak Alešević. Politična nasprotja so najbolj izrazita med verniki. V duhu ekumenizma smo ustvarili dobre odnose, sedaj pa se verniki srbske pravoslavne cerkve počutijo v Sloveniji kot okupatorji. Spor pisateljev pred leti je bil začetek razhajanj, zadnji dogodki, posebej Kosovo, kjer ne gre za nikakršno sprego pravoslavne cerkve in politike, pa so nas še bolj razdvojili, je menil paroh srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Peran Boškovič. Dr. Anton Stres s Teološke fakultete v Ljubljani pa je sodil, da je za kristjane nasedanje politiki škandalozno. Temu bi se morali upreti, ker je to tragedija in izraz nemoči krščanstva in evangelija. Krščanska Cerkev je upravičeno dvignila svoj glas zoper trpljenje Albancev in napovedani samomor rudarjev, prepozno pa je dvignila glas, in to je edina napaka, ko je šlo za trpljenje Srbov.
Torek, 11. aprila 1989
Časi, da bi postala Slovenija versko uniformirana družba, so verjetno mimo. Naloga te generacije je, da se s tem navadimo živeti in da ne "zdrsnemo", kot se je to že dogajalo nekaterim prejšnjim generacijam. Dr. Marko Kerševan z ljubljanske Filozofske fakultete pravi:
"V takem položaju, kot je sedanja, ni bila nobena predhodna generacija Slovencev. Pogoji za versko pluralnost pa so duh strpnosti, tolerance in spoštljivosti do razlik. Pogoj, da ta generacija prav na tem problemu ne zdrsne, je zadostno število skupnih institucij, potrebnih za skupno življenje. V zgodovini je verska pluralnost že marsikdaj bila, pa ni bilo prav teh ustanov, zato je prihajalo do islamskega bloka, katoliškega bloka, pravoslavnega bloka. S tega vidika se mi zdi tvegana ideja, ki je v Sloveniji že delno realizirana v krščanskem socialnem gibanju, političnega organiziranja kristjanov kot kristjanov. Že ob siceršnji delitvi na cerkve dobivamo še politično delitev na osnovi cerkva s tendenco, da se to vse skupaj konča s posebnimi nogometnimi, gasilskimi društvi. To je nevarno za tiste, ki živijo v tem prostoru in so prisiljeni izbirati, radi ali neradi, saj se sicer nevtralni prostor zmanjšuje. Krščansko socialno gibanje je predstavilo svoj program, vendar v njem ni ničesar, kar je sprejemljivo samo za kristjane, kar bi bila samo krščanska značilnost. To bi pomenilo delitev človeka kot celovite osebnosti. Biti državljan ne pomeni delovati za cerkev, za oznanjanje evangelija, ampak sodelovati pri zadevah, ki so skupne vsem."
Popačena slika o veri in verovanju
V tem oziru je pogosto slišati opozarjanje nad izrazito negativnimi definicijami vere v slogu "da je vera opij za ljudstvo". Bolj ko se je problem verovanja v družbi zmanjševal in ga praktično danes v večjem delu Jugoslavije skoraj ni, glasnejše so zahteve po pravi, nevtralni opredelitvi vere in verovanja, s tem v zvezi pa tudi o ideološko nevtralni šoli.
Ishak Alešević, voditelj islamske verske skupnosti v Sloveniji razmišlja:
"Pripadam islamski kulturi, ki je avtohtona na jugoslovanskem ozemlju. Šele po vojni so muslimani prvič krenili s svojih domov v večja urbana središča in z muslimani se prvič v večji meri spozna Slovenija, Hrvatska, in lahko rečem tudi Srbija. Doslej se je krščanstvo pred islamom zapiralo, pa tudi islam se je zapiral. Danes živimo v pluralističnem svetu, dialoškem. Če različnih interesov ne bomo spremenili v dialog, ne bo dobrih rezultatov. Islam lahko prvič pove svoje nazore. Nujno je sožitje ob tem, da kultura ne bo lastništvo politike. Za vse kulture lahko najdemo v Jugoslaviji dovolj prostora, razumevanja in volje. Zahtevi po
svobodi vere in svobodi ateizma morata biti enakovredni. Da bi lahko ralno ocenjevali religijo, bi se morali o njej učiti v šoli. Mnogi o veri nič ne vedo, imamo slabe definicije in celo intelektualci imajo pred njo predsodke. O veri se govori kot o nečem, kar je odtrgano od stvarnosti, pa ni res."
Dr. Marko Kerševan o tem vprašanju meni, da imamo po šolah predmete, kjer bi lahko strokovno in nedogmatsko, brez navijanja, obravnavali družbeni pomen religije. Nikakršnega novega predmeta ne rabimo, samo ljudi, ki bi bili nalogi dorasli.
Peter Kovačič, predstavnik društva 2000 in krščanskega socialnega gibanja na Slovenskem, nadaljuje misel:
"Dokler ne bo nevtralne šole, ne bo objektivne informacije o religiji, ne o ateizmu kot svetovnemu nazoru. Naša šola je bila zamišljena kot ideološka šola, nevtralna šola pa je pogoj za demokratizacijo na tem področju."
Znani slovenski teolog dr. Anton Stres s Teološke fakultete v Ljubljani, meni, da je potrebna strpnost in razumnost, da je treba začete procese nadaljevati, ve pa se, kaj mora kdo narediti.
Nezaceljene rane zgodovine
Gradnja objektov, cerkva in domov za verske skupnosti, potiska v drugi plan vse druge probleme vere in verskih skupnosti. Vsaj tako je soditi na osnovi razgovora s predstavniki skupnosti, ki ga je organiziralo Društvo novinarjev Slovenije in je osnova za ta sestavek. Dr. Anton Stres je v imenu rimskokatoliške cerkve v Sloveniji povedal, da se kar veliko gradi, da pa se pojavljajo tudi problemi in izgovori brez prepričljive osnove. Vendar je vse skupaj tudi posledica sorazmerno dolgega hladnega obdobja, ko je bila gradnja "zamrznje-
na", sedaj pa prihajajo toplejši časi in je gradbena vnema večja.
Paroh srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Peran Boškovič je dejal, da ima vsak svoje probleme, problemi pravoslavne cerkve pa se vlečejo še iz vojne. Rimskokatoliška cerkev nima toliko porušenih cerkva, na stotine pobitih svečenikov, na tisoče umorjenih vernikov. Problem je gradnja novih pravoslavnih cerkva na ruševinah starih.
"Problem je v Mariboru in Celju, kjer sta bili cerkvi, enaki ljubljanski, vendar so Nemci obe porušili. Posebej nas vznemirja, da na ruševinah starega ne moremo zgraditi novega, čeprav verniki, ki so v Sloveniji prispevali enako kot drugi za reševanje drugih problemov, to želijo. Potrkali smo na vsa vrata, pa nič. V Ljubljani smo želeli zgraditi ob cerkvi župnišče in kulturni center, imeli smo denar, pa je bil razdeljen drugače. Pravijo nam, da smo nestrpni, prezahtevni, da ne delamo na pravi način. Mi bi lahko vse probleme povedali drugje, pogovarjali na jugoslovanski ravni, izkoristili tisk, vendar menimo, da se je treba pogovarjati tam, kjer živimo. Sprašujem se, ali kdo lahko želje tisočih vernikov tako podcenjuje. V Celju letno krstimo okrog 100 otrok, v Mariboru prav toliko. To naredimo v rimskokatoliških cerkvah, kar je znak ekumenizma in sodelovanja, pa tudi bogoslužje imamo v mnogih rimskokatoliških cerkvah, kar bi bilo pred 20 leti nemogoče, da bi pravoslavnega Srba spravil v rimskokatoliško cerkev. Pravico pa imamo to delati v svoji cerkvi tu. Mnogi odhajajo domov krstit svoje otroke. V Kranju nam je rimskokatoliška cerkev ponudila streho. V mestu, blizu, pa je že dolgo ruševina, ki bi jo radi predelali, pa nam ne pustijo in pravijo, da bo za turistične namene. Siberlova sta nas sprejela v hišo, sedaj se pa tožimo. Za ljubljansko cerkev so Slovenci, mnogi ugledni, prispevali nad tretjino denarja, zato se mi zdijo danes ti problemi nerazumljivi. Problem se je od svečenikov prenesel med ljudi."
Primož Hainz z republiške konference SZDL zanika politične blokade pri tem, ampak poudarja urbanistične in krajevne, ker ljudje pač žele tam narediti nekaj drugega ali ohraniti zelenice. V Ljubljani so možnosti, tudi v Kopru, v Mariboru pa je na tem mestu sedaj Maistrov spomenik, pa tudi v Celju je lokacija nemogoča.
Na brezdomje opozarja tudi islam, vendar je njegov predstavnik slikovito dejal, da od tistega, ki ti je prvi večer dal prenočišče, ne moreš naslednji dan zahtevati vse spalnice ali celo hiše. Slovenijo je treba razumeti. Nad 200.000 ljudi se je priselilo, v marsičem spremenilo dotedanji način življenja, zato se moramo drug drugemu odpreti in ne nasedati dnevni politiki.
Bo Kosovo tudi verski problem
Aktualna jugoslovanska politika zadnjih let, posebej pa kosovska politična razhajanja, nista obšla vere in vernikov. Tako dobro zastavljen duh ekumenizma ali sodelovanja različnih ver, v Jugoslaviji predvsem katoliške, pravoslavne in tudi islamske, je vsaj v glavni zvezi med katoliko in pravoslavnimi zastal. Kot glavna stebra ekumenizma sta omenjana ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar in metropolit srbske pravoslavne cerkve. Ko je ta slavila v Beogradu, so na proslavi peli katoliško liturgijo. Nad 20 let sodelujeta ljubljanska in beograjska teološka fakulteta, slovenske katoliške cerkve nudijo streho pravoslavnim, načrtovane so bile skupne akcije med ljudmi, nadškofu Šuštarju pa je bilo namenjeno najvišje odlikovanje srbske pravoslavne cerkve. Sedaj pa so se, čeprav oboji kristjani, razšli.
Paroh Peran Boškovič s srbske pravoslavne cerkve trdi takole:
"Naši ljudje pravijo: pred petimi leti je bilo krasno biti Srb v Sloveniji, potem, po prvem pisateljskem sporu, pa smo se začeli počutiti kot okupatorji. Ljudje so začeli razmišljati, zakaj ne morejo razreševati svojih problemov. Razpadati so začeli nekateri mešani zakoni. Potem so prišli zadnji dogodki: izjava komisije za pravičnost in mir, Cankarjev dom in nastop dr. Antona Stresa, skupna molitev katoličanov in Albancev pred ljubljansko frančiškansko cerkvijo. Verniki so dejali: če so slovenski rimskokatoličani našli drugega partnerja, naj delajo z njim. Zato nas ni bilo na proslavo 70 letnice Teološke fakultete v Ljubljani. Upam, da se bo cerkev uspela ozdraviti teh predsodkov. Škoda, da smo mi kot verniki neposredno sodelovali, čeprav mislim, da ne bi smeli ostati nezainteresirani. Ekumenizem mora trajati naprej. Ni pa res, da srbska pravoslavna cerkev in srbska politika delujeta skupaj."
Dobri poznavalci in analitiki te aktualne problematike pa menijo, da se utegne kosovski spopad prenesti tudi na versko področje, kar se za zdaj še ni. Čeprav so po mnenju Aleševiča Albanci slabi verniki, saj izobraženi nekaj vedo o tem, nepismeni pa malo, so Albanci zgubili partijo, ki so ji zaupali, in bodo iskali svojo identiteto v veri. Dr. Kerševan napoveduje prebujenje bojevitega islama predvsem med mestno mladino, izobraženo in nezaposleno, brezperspektivno ali slabo zaposleno. Zdi se mi, da se bo morala družba in vsi njeni deli usmeriti k človeku, njegovi svobodi, takšni ali drugačni, posvetni in zasebni. Zavest posameznika je vedno višja od zavesti spolitizirane množice. Sistemi se lahko rušijo, človek pa ostane.
J. Košnjek
Škotski računalničar Sandy Hood gost v kranjski "gimnaziji"
Vaša šola je čudovito opremljena
Kranj, 10. aprila - Profesorja iz kranjske "gimnazije" Slavka Kocijančiča je slovenski Zavod za šolstvo poleti poslal na Škotsko, v Pai-sley blizu Glasgowa, kjer je Center za razvoj mikroelektronike v izobraževanju priredil mednarodno delavnico. Sodeloval je v skupini Sandvja Hooda, ki v Centru vodi področje za uporabo računalniških merilno krmilih sistemov. Pod plaščem slovenskega projekta posodobitve pouka fizike v šolah se je sodelovanje obeh strokovnjakov nadaljevalo. Na minulem 14-dnevnem delovnem obisku v kranjski "gimnaziji" sta združila delo, ki sta ga vsak zase razvijala po poletju, hkrati pa pripravila program za podobno delavnico, ki bo delovala v okviru 10. razstave učil in šolske opreme v Ljubljani od 10. do 14. aprila in se je bodo poleg slovenskih udeležili tudi srbski učitelji fizike.
Ugledni gost s Škotske, ki je gimnazijce presenetil tudi z značilnim škotskim kiltom, se je ob vprašanju o bistvenih razlikah med našo in njihovo šolo najprej obregnil ob rano sedmo uro, ki je po njegovih besedah grozljiva. Sami začenjajo ob devetih. Sicer pa njihovi otroci stopajo v šolo s petimi leti (v t.i. In-fant School, ki traja dve leti, učitelji upoštevajo, spodbujajo in razvijajo otrokove interese -op.p.). Osnovna šola traja do otrokovega 11. leta, nakar preide v srednjo šolo, ki je obvezna do 16. leta, za tistega, ki nadaljuje, pa se konča pri 18. Škotska ima lasten šolski sistem. Na območju, kakršen je Kranj, bi imeli tri enotne šole.
»Kranjska šola je čudovito opremljena,« je polaskal Sandy
Poznajo ga le mladi
četku leta, so računalniki zelo redki, pa sem zato za vsak primer vzel s seboj prenosnega, da ne bi bil spet v zadregi.«
Imajo tudi na Škotskem šole podobne stiske z denarjem kot pri nas? »Ne,« je dejal Sandy Hood, »vlada daje denar, ki ga potem nekdo v šoli razporeja za nakupe, od krede do računalnika.«
In kako doživlja Slovenijo, naše ljudi? »Dežela je lepa, ljudje
Hood, »celo bolje, kot katera pri nas. Ko sem prihajal v Slovenijo, nisem vedel, kaj naj pričakujem. V Indiji, kjer sem bil v za-
prijetni, prijateljski. Le kadijo preveč. Mislim, da nisem zad-njikrat pri vas.«       R Jelovčan
Foto: F. Perdan
Modni atelje Etino pero
Kranj, aprila - Tako skromno, z malim panojem pred vrati na koncu Cankarjeve ulice v Kranju, prav tam, kjer se pri "petelinu" ulica zoži proti glasbeni šoli, opozarja mlada modna oblikovalka Eta Kafol na svoj atelje v prvem nadstropju. Pa bi glede na njegovo vsebino, na modo, ki je za mlade in samo za mlade, glede na izredno zanimivo, malce vzhodnjaško urejen lokal na vrhu stopnic, zaslužila kaj več.
Saj ga mladi že dokaj pozna-    spremembami lahko modna več     vali le v sijaju. Izredno lepi mo
let. Izredno je pri tem hvaležna črna barva, ki je modna tudi letos, le da ji bomo dodajali rjave barve. Vse rjave barve bodo letos modne, od peščerfe do barve zemlje, kave, kakaa. Celo jeans
jo, toda še vedno premalo. Morda tudi zato, ker glava dame s klobukom in velikim peresom iz tridesetih let obeta bolj damsko modo... A šolarke so jo že našle in pogosto zaidejo k njej. Kak-
deli so to, le za večer. Vsi so unikati."
sen teden pred plačami pridejo same, potem pripeljejo s seboj mamo...
"Dekleta, ki spremljajo sodobno modo, vedno najdejo kaj zase. Smo pa resnično modni. Tako modni, da se je že zgodilo, da smo model, ki smo ga pripravili za pomlad, prodali šele naslednjo pomlad, ko so ga naša dekleta in žene že videle kje zunaj, v Trstu, Celovcu. Je že tako, da za kakšne modele ali barve morajo dobiti potrditev zunaj, prej jih ne sprejmejo. Vemo, da danes oblačila niso poceni, zato šivamo tako. da so z majhnimi
Pisec Marijan Krišelj
bo rjav. Iz jeansa pri nas sicer ne šivamo, ker smo bolj naravnani na oblačila za svečanejše priložnosti. Pripravljamo pa seveda tudi oblačila za mladostni vsakdan.
Posebno priljubljene so debelejše mako majice z indijanskimi vzorci, pa majice za večer s svetlečimi se aplikacijami, ki so kot nalašč za na ples, za v disco. Aplikacije izdelujemo sami, z novimi barvami, ki so obstojne in bleščice ostanejo tudi po pranju. Pripravljamo se že na maturantske plese. Veliko bo črne barve, materiali se bodo razliko-
O tem ni dvomiti, kajti Eta Kafol se spozna na svoje delo. Po srednji šoli za oblikovanje se je vpisala na fakulteto za naravoslovje in tehnologijo, smer tekstilna tehnologija in oblikovanje oblačil. Svoje prve modele je nosila prodajat v Intershop v Ljubljani. Pritegovala jo je vzhodnjaška moda in še danes je v njenih oblačilih ta skrivnostni mik. Pred dobrim letom je potem le v Kranju našla lokal, da je začela čisto na svoje, arh. Opremil ga je Aleš Šeligo, grafični oblikovalec Darko Pokorn se je domislil Etinega peresa-. Tudi njen lokal spominja na Vzhod. Če vas bo zaneslo v ta del mesta, okorajžite se in se povzpnite po stopnicah. Če drugega ne, si boste lahko izbrali droben okras, broško, ali kaj podobnega. Vsi so sami unikati. Pa še na teko-* čem boste, kaj trenutno hočejo nositi mladi.
"Kakšna pa bo letošnja moda nasploh, ne le v Etinem peresu?'
"Modne bodo hlače, široke, dolge, kratke, bermuda, potem široka dolga krila, zraven pa ža-keti, blazerji. Seveda pa brez mi-nija tudi letos ne bo šlo. Barve bodo sladoledne s črno in belo, zeleno in močno violičasto, s fluorescenčnimi poudarki, Pa rdeča in kot sem že omenila -rjava v vseh odtenkih."
D. Dolenc
Zanimanje za planinsko literaturo
Srednja Bela, 7. aprila - Marsikdo se spominja priljubljenih oddaj ljubljanskega radia Odmevi z gora, ki jih je dolga leta urejal in vodil Marijan Krišelj. Njegova zasluga je, da se je veliko besedil ohranilo v več knjigah. Pred dnevi smo spoznali njegovo tretje literarno delo, že aprila pa bo na televizijskem sporedu nadaljevanka V hribih se dela dan s Krišljevim scenarijem in besedilom.
Poklicne dolžnosti radijskega novinarja so ga tesno povezale z gorami in planinstvom. Njegove oddaje Odmevi z gora so doživele odmev tudi v dolini, med ljudmi. Zato mu je nekdanji urednik Planinskega vestnika, pokojni Tine Orel, večkrat prigovarjal, da bi bilo tako dobre tekste vredno ohraniti tudi v pisani besedi. Poslušal ga je; izmed 800 oddaj je izbral najzanimivejša besedila in kar nekaj avtorjem pomagal urediti knjige. Tako so izšle T. Škarje Stene mojega življenja, D. Cedilnika Congma je hodil spredaj in A. Kunaverja Brezna in vrhovi ter Moje steze. Ciklus besedil iz teh oddaj je zaključil s svojo knjigo Zlata naveza, pričevanji o slovenskem planinstvu in dr. Mihi Potočniku.
Prilagajanje radijskih besedil za književno rabo je bilo dokaj zahtevno delo,« se spominja danes 57-letni vodja radijskega centra za izobraževanje novinarjev, »saj je radijski stil bolj
ohlapen in nenatančen. Zato sem bil ob izdaji vsake knjig*-' toliko bolj zadovoljen. Kot urednik Planinskega vestnika sem nato zbral in uredil še besedila dr. Leva Svetka, ki so izšla v knjigi Svoji na svojem. Sam sem prek radijskih zvez spremljal potek odprave na najvišjo goro sveta, po kateri sem napisal knjigo Mount Everest-Sagar-matha. Moj zadnji književni izdelek, zbornik Gore v ljudeh, pa ste že predstavili.«
Marijan Krišelj je že v preteklosti napisal scenarija za uspešni televizijski oddaji V Zlatoro-govem kraljestvu in Kako zelena je moja gora. Še bolj ponosen je, da so ljubljanski televiziji sprejeli njegovo pobudo za nadaljevanko o Slovenski planinski poti. Napisal je scenarij in besedilo za osem oddaj pod na; slovom v Hribih se dela dan, ki bodo stekle konec aprila in predstavile najzanimivejše točke na poti.
S. Saje
Torek, 11. aprila 1989
RAZVEDRILO,
9. STRAN
KAJ MENIJO O: PRIJATELJSTVU_
Prijatelj je tisti, ki mu zaupaš
»Vdan prijatelj je redek,« pravi eden od številnih slovenskih pregovorov o prijateljstvu in prijateljih. Tudi naši mladi sogovorniki se strinjajo s tem, da je imeti prijatelja silno prijetno in dobrodošlo, da pa ga je zelo težko najti. Vsaj takega, ki bi ti bil pripravljen pomagati, te v stiski tolažiti; skratka, deliti s teboj vse dobro in slabo.
Darja Brezar z Mlake obiskuje 8. razred Prešernove osnovne šole v Kranju: »Kakšna naj bi bila moja prijateljica? Takšna, da bi ji vedno lahko povsem zaupala. Vse! Zdaj imam v razredu veliko prijateljev in prijateljic, veliko si povemo, a vem, da bi bila res prava tista, ki bi ji sleherno minuto zaupala pač vse.«
Martin Erjavec, dijak Iskrine šole iz Kranja: »Pravzaprav se še nisem prav opredelil, kakšen bi bil moj prijatelj. Za zdaj ga še nimam; večinoma so to bolj kolegi in kolegice, vsekakor pa je dober prijatelj nekaj zelo dobrega in koristnega.«
Samo Zupančič iz Iskrine srednje šole: »Imam dobrega prijatelja, s katerim se izvrstno razumem. Vendar mislim, da je med mladimi vedno manj takih, ki bi jih imel rad za prijatelje. Ne maram tistih, ki se zadržujejo po gostilnah in lokalih; veliko raje sem s tistimi, ki živijo športno življenje.«
Renata Lampe, dijakinja trgovske šole: »Seveda imam prijateljico in to zelo dobro. Simona ji je ime, veliko časa preživiva skupaj in deliva vse dobro in slabo. Mislim, da je največja odlika prijatelja, da te nikoli ne izneveri, ne izda...«
Simona Ovniček, dijakinja trgovske šole v Kranju: »V teh letih je veliko lažje imeti dobro prijateljico kot prijatelja; to morda pride kasneje. Sama sem vesela, da prijateljico imam; skupaj se učiva, hodiva v kino in nasploh veliko prostega časa preživiva skupaj. In tudi vse si zaupava, seveda..«
Jože Jarc, dijak srednje lesne šole, doma iz Medvod: »Kajpak imam dobrega prijatelja, Marko mu je ime. Mislim, da je dober prijatelj tisti, ki ti zna pomagati in te ne izkorišča. In tudi v stiski pride zelo prav. Prijateljstvo se mi zdi dragoceno, če je pristno in obojestransko..«
D. Sedej Foto: F. Perdan
ANEKDOTA
Darvvin v zadregi
Rado se zgodi, da spravi najbolj preprosto vprašanje v zadrego tudi največjega učenjaka. To se je primerilo slavnemu naravoslovcu in učenjaku Charlesu Daminu, ko mu je njegova mala nečakinja zastavila naslednjo uganko:
»Kaj ima mačka, česar nima nobena druga žival?«
Darvvin je dolgo premišljeval in ugibal in se nazadnje vdal. Deklica
je bila na moč vesela, da ga je spravila v tako zadrego.
»Ah, dragi stric,« je dejala, »kaj res ne veš tega? Mucke vendar!«
Župan - večna izjema
Angleški igralec Samuel Foote je na potovanju po Zahodni Angliji obedoval v neki krčmi. Ko je hotel plačati, ga je krčmar vprašal, ali je bil zadovoljen.
»Jedel sem kot nihče drug v Angliji,« je rekel Foote.
»Z izjemo župana,« je dodal krčmar.
»Brez izjeme!« x
»Pač! Župana morate izvzeti!«
Foot se je razjezil: »Niti župana!«
Prišlo je do burnega prepira in Foot se je moral potruditi k županu.
»Mr.Foote,« je rekel župan, »tukaj je že od pradavnih časov navada, da je župan zmeraj izjema. In da se boste na to spomnili, vas bom obsodil na šiling kazni ali na pet ur ječe: kar vam je ljubše.« Foote je plačal šiling, toda na vratih se je obrnil in rekel: »Na vsem svetu ne poznam večjega norca, kot je krčmar, pri katerem sem jedel - z izjemo župana...«
KAJ STA PISALA KRANJSKI ZVON LETA 1929 IN JESENIŠKA STRAŽA 1906
Le trezni in pošteni mladeniči
Namerava se v Kranju ustanoviti godba na pihala, če se bo priglasilo dovolj mladeničev in mlajših mož. Vsi oni mladeniči ali mlajši možje, ki imajo veselje do godbe in žele pristopiti k tej godbi na pihala kot delovni člani, naj se priglase v dvorani ljudskega doma. Kot člani godbe se bodo sprejeli le trezni in pošteni mladeniči in možje iz Kranja in bližnje okolice. Godba na pihala ima le potem bodočnost, če so njeni člani in v moralnem oziru neomadeževani. Ti potem drže disciplino, ki je pogoj za obstanek godbe. Vse potrebno se bo razjasnilo na sestanku. Če bo dovolj primernih članov, se prične takoj s teoretično šolo.
Spominske plošče povodom prebitja karavanskega predora je dalo napraviti železniško stavbeno ravnateljstvo. Načrt zanje je izdelal profesor Tantenhavn. Spodnja stran predstavlja trenutek, ko se izvrši prebitje predora. Iz skalnate stene se prikaže delavec, ki podaja od nasprotne strani došlemu tovarišu roko. Spodaj sta napisani imeni dveh postaj: Rožna dolina in Hrušica. Zadnja stran kaže karavansko partijo, v ozadju pa prevrtan predor in podpis - Železniško ravnateljstvo. Tako v zlatu izdelano medaljo bo jutri, v nedeljo izročil železniški stavbni ravnatelj sekcijskemu šefu pl. Millemoth nadvojvodi Leopoldi Salvatorju, ki bo v imenu cesarja prisostvoval tu.
m^mmmm^mmi^m^,^^mmmmmmmm^^^m MilOŠ Likar
pisov. On je uporno, mesece in mesece, pošiljal neke vojaške pozive Sergeju Krikalevu, da se mora javiti na raport, čeprav se je o podvigih Krikaleva v vesoljski postaji Mir govorilo vsak dan na televiziji in po časopisih. Javnost je za uradnika in njegove pozive zvedela šele tedaj, ko je sam Krikalev v neki oddaji za moskovski radio milo zaprosil neznanega uradnika, naj mu vendarle preneha pošiljati pozive na hišni naslov, saj je že štiri mesece v vesoliu!
Močna Kissingerjeva firma
Kissinger v Ameriki še vedno uživa ugled največjega poznavalca zunanje politike. Upravlja s firmo, v kateri klienti plačajo od stotisoč dolarjev do 450.000
Cvek
Prvi evro - potni list kralju
Prvi evropski potni list, ki so ga izdali v Španiji, pripada španskemu kralju Juanu Carlo-su, ki je tako postal prvi državljan nove Evrope. Njegova soproga kraljica Sofija ima potni list s številko 2, njuni trije otroci pa so lastniki potnih listov s številkami od 3 do 5. Kraljevski par je z novima potnima listoma že odpotoval na obisk v Bruselj, nato pa bosta obiskala še Luksemburg.
Ah, ta birokracija
Neki mladi uradnik v sovjetskem vojnem aparatu očitno ne gleda televizije in ne bere časo-
THE ARCH
WE SHOOT THE MUSIC TO THE PEOPLE_
Koncert belgijske skupine v Kranju
V sredo, 12. aprila 1989, bo v Kranju - Delavski dom ob 20. uri koncert belgijske skupine The Arch. Fantje, pet jih je, prihajajo na krajšo jugoslovansko turnejo (Beograd, Kranj, Zagreb, Nova Gorica) iz Belgije, ki je povprečnemu spremljevalcu njihove glasbene scene znana bore malo.
Ve se nekaj o diskografskih hišah, kot sta Antler in Play it Aga-in, Sam, pri katerih snema tudi skupina Borghesija, drugače pa nič.
Skupina se bo predstavila s skladbami s svojega prvega LP-ja A Stranger Point of You, ki je izšel februarja leta 1988. Pred tem fantje, ki družno nastopajo že od leta 1986 izdajo maxi singel z naslovom As Quiet As.
Njihovo govorico bi lahko uvrstili v zvrst electronic body music, po izrazni podobnosti pa bi jih lahko uvrstili med Bauhaus in skupino The Cure, še iz časov Starin at the Sea. Njihov čvrst, močan zvok kaže na dodelanost. Prevladuje čustvena atmosfera, pospremljena z dozo melanholije in močnega cinizma, vse skupaj pa je skozi njihov osebni sound eksponirano z ortodoksnim rokovskim riffom kitar in svežino ritem mašine.
Če želite kaj več izvedeti o belgijski glasbeni sceni, vas center za prosti čas pri OK ZSMS Kranj in Skuc - Art ročk vabita v &sredo, 12. aprila, ob 20. uri v delavski dom mesta Kranja.
Boris Davidovič
Narodnozabavna lestvica Radia Žiri
Na sporedu bo v sredo, 12. aprila, med 16. in 19. uro v okviru glasbene srede radia Žiri. Ob že ustaljenih rubrikah bo oddaja V ritmu valčka in polke imela obilo glasbenih novosti in novic od predstavitve sodelujočih ansamblov na letošnjem Alpskem večeru na Bledu. V rubriki Naš gost bo ansambel Rž z novo kaseto Četrta žetev in Alpski kvintet, med presenečenji pa bo tudi pogovor z Otom Pest-nerjem, ostalo pa naj bo še skrivost... Zavrteli vam bomo tudi aprilsko narodnozabavno lestvico Radia Žiri. Iz pretekle oddaje so se na prvih pet mest uvrstile naslednje viže:
1. Praznik v domači hiši - Ansambel Vinka Cverleta
2. Očetu - Alpski kvintet
3. Za vse hvala ti - Ansambel Franca Miheli-ča
4. Ko pride pomlad - Nagelj
5. Ko muzikant slavi - CIK
Predlog novih narodnozabavnih viž:
6. Če bi se še enkrat rodil - Štirje kovači
7. Mix uspešnic - Ansambel fantje treh dolin
8. Fotograf - Ansambel Rž
9. Glasba iz Slovenije - Ansambel Slovenija
10. Lojtrca - Ansambel Lojtrca Izmed
poslanih kuponov sta bili izžrebani: &01ga Čadež, Delnice 7, Poljane' in &Marta Balantič, Zagorica 3, Stahovica'. Po pošti bosta prejeli dve glasbeni kaseti. Tudi tokrat izrežite objavljeni kupon in ga pošljite do 30. aprila na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, Žiri 64226. Sodelujte!
Kupon
Ime in priimek............
Naslov........................
Glasujem za...............
Prihodnji gost oddaje
dolarjev letne članarine, za to pa lahko vsak trenutek dobijo informacije od sodelavcev firme, štirikrat letno pa se lahko srečajo z direktorjem osebno. Firma prodaja pamet: velikim firmam odgovarja, kam investirati, kako bo z mednarodnimi finančnimi zadevami, pomembne pa so tudi zveze z uglednimi osebnostmi tujih vlad. Svetovalci v firmi so seveda vrhunski strokovnjaki.
VREMENSKI PREGOVOR^_
April deževen, kmet ne bo reven.
Slana v aprilu je bolj nevarna kot poleti
toča in suša soparna. Če v dežju drevo cvete, nikdar sadja ne daje.
Male gorenjske vasi
Vrba
Piše: D. Dolenc
*Vor» odganja točo
pnfSaJ i° vsi poznamo, boste zasnovo rekli. Kdo pa še ni bil v xeserriovi Vrbi?! Vsak otrok!
Vrl? 1 T^et vsen soIarčkov je prav
Vn T°da. nnznatp 1p Pročornn-M
ch
.----j^. j/m,
v0   - t°da, poznate le Prešerno rojstno  hišo,  cerkvico sv.
pa priznajte,
Prevod •     m P°mis11 je o    Je znana- Toda nanjo me Tai;Pi0mnila neka naša bralka.
«KQle mi ničo- "O-^,.™---- j„
Pravkn'- drušeša Pa Poznajte di r mc Sicer pa, verjemite, tu Jaz nisem pomislila nanjo, njo me bralka.
obisx"l mi Piše: "Prosim vas, da Prež      Vrbo' Na.lPrej slikajte
Po vlrn°oV0 hiš0» P°tem P°Jdite Vna T?  bredl vasi stoji staroda-
slika'fa S kamni naokrog. Vse čari! ■ Potem pojdite k Pogani- Amami- ki Je v 95-letu sta' la k u na vam bo veliko poveda-vrlo . Je bil° med prvo sveto-kosilVO',no, kako Je sama orala-
sam! Sejala' ko sta bili z mamo ji ip Pa se gostilno so imeli. Oče bil v Umd v mladosti, brat pa je za LV°jski- Pa kako se Je daJala Pa ?eezniški zvon- Vzeli so dva, gla j prav ona največ pripomo-Pa k 1S0 tavelkega dobili nazaj. okrancljanega so pripe-
sl»ko t8^' vam bo P°kazala Hwi Tla zvon je imel posebno
°trok rekeI tastar Kraleč nam irtia t1' k° smo šli iz šole' da Zbra, a+zy,0n tako
moč, če so se se -T težki oblaki nad vasjo, pa °blit0glasil ta zvon, da so se a*i takoj razpršili..."
Pri Flis se šunka reže
No, vidite, kako bi potem ne
obiskala Vrbe. Z zgornjega konca sem se pripeljala v vas, mimo stare Flisove gostilne, pa bom kar tu začela. Nekoč sem že pisala o tej gostilni. Takrat je slovela po kuhani šunki in slovi še danes. Le toliko se je v teh nekaj letih spremenilo, da mame Amalije, ki je izgorevala za gostilno, ni več. Je pa tu še hčerka Francka Pristov, ki je tudi ta dan  kuhala  šunko  in ribala
Cerkvica Sv. Marka dobila novo podobo
hren. Nekoč sem o tej gostilni takole zapisala: "Kot bi se njen duh zajedel povsod, v vsako poro te hiše: v zidove in strope, v pečnice, v okna in vrata, v vsak podboj posebej, v stole, v tla. Po-vsoc? čutiš njen omamni vonj. Koliko let se že v tej hiši dan za dnem kuha šunka? Menda od vsega začetka, že dobrih trideset let. Noben belež je ne spravi ven. In prav je tako. Duh po dobrem starem te potegne skozi vrata in ti ne da oditi, dokler ne poskusiš vsaj rezine šunke s hrenom in domačim belim kruhom. Eno brez drugega ne gre..."
Še vedno bi lahko tako zapisala in hudo žal mi je, da je Francka ostala sama. Gostov je zdaj manj, ni cvenka, kaj hočeš. Morda je še bolj prav, da se je hčerka, ki jo je namenila za gostilno, poročila na kmete. Ona bo vztrajala. Vsaj ena gostilna vendar mora biti v vasi, posebej še v taki kulturno turistični, kot je prav Vrba.
Ribčova morska deklica
Včasih je bila gostilna tudi pri Ribčevih, tik zraven Prešernove rojstne hiše. Marija Arko, pesnikova prapranečakinja in njen mož Polde sta jo vodila enajst let. Koliko otrok se je takole ob koncu tedna zgrnilo v njuno hišo! Tudi po dvesto in več sendvičev. so naredili, kadar je prišlo več avtobusov, po celo de-žo zaseke so namazali na kruh. Iz Metlike so vozili domačo šunko in s sobote na nedeljo so včasih zrezali tudi po štiri velike
šunke. Ko pa se je začela tista zoprna administracija tudi za gostince, sta gostilno opustila. Nanjo spominja le še lepa kovana morska deklica na pročelju hiše, napis "Pri Ribču" pa so sneli.
Pri Ribču
Morska deklica ima zanimivo zgodbo. Gospodar Polde je v jeseniški železarni vozil granik. Okoli leta 1959 je bilo, ko so v železarno dobivali ameriški odpad, in je nekoč v nekem paketu stisnjenega odpadnega železa našel to kovano deklico. Verjetno je krasila eno od ladij in ko so jo razrezali v odpad, se je med že-lezjem znašla tudi ta umetnina. Polde si jo je obesil na granik in pri njegovem delu ga je spremljala vse do dne, ko je prišel iz
pisarn nalog, da jo mora sneti zaradi varnosti. Ko pa je leta 1966 šel v pokoj, jo je odkupil, Ribčev Veno jo je malo popravil, še kodre ji je naredil, dodal napis, pa so jo ob otvoritvi gostilne še isto leto obesili na steno. Zdai
čaka, da bi se kdo od obeh otrok okorajžil za gostilno in ji spet pripel napis. Tudi Prešernova slika v veži čaka, da bo pri hiši spet Prešernova soba...
Še 19. Prešernovih prapranečakov
Tudi ta slika ima svojo zgodovino. Marija Vovk, Prešernova pranečakinja jo je odkupila od zbiratelja starin Rada Prešerna, za en goldinar. Imeli sojo pri
starem Kuntu, v neki avstrijski rodovini na Selu, kjer je zdaj dom upokojencev. Toda, kot vemo, tudi ta fotografija ni izvirna, narejena je le po spominu. Prave podobe pesnika verjetno nikoli ne bomo poznali, še ena zanimiva fotografija visi v Ribčevi veži: skupinska slika, ki je nastala leta 1923, ko je škof Vovk novo mašo pel. Tudi pisatelj Fin-žgar je na sliki in cela vrsta Prešernovih pranečakov. Z mamo Marijo naštejeva še devetnajst živih pesnikovih prapranečakov: 7 je Ribčevih, 4 so Lovrenčevi iz Smokuča, 3 Žnidarčkovi iz Žirovnice, ena od Joža iz Lesc in 4 Dovarjevi iz Vrbe. Ona in njenih. 7 sestra in brat so bili rojeni še prav v Prešernovi rojstni hiši.
Sv. Marko je najboljši sosed
Ribčeva Marija in Polde mi povesta tudi, da Markovo cerkev obnavljajo, da so začeli maja lani, pa delajo vse leto, freske zunaj so že obnovili, hrib so razkopali, da ni več tako ošiljen, travo posejali. Zdaj urejajo notranjost, klopi in stole pa imajo pri njih spravljene. Najboljši sosed je sv. Marko, se šali gospodar Polde, najbolj tih in miren je.
Vrba je kmečka vasica, saj razen nekaj novih hiš skorajda ni hiše, kjer ne bi imeli vsaj nekaj glav govedi v hlevu. Če nimajo govedi, imajo pa konja. Ljudje tod so navezani na zemljo, na kmetovanje. In pridni ljudje žive tod, gospodarni, razmiš-lja Polde.
ureja DARINKA SEBI
V četrtek na Jesenicah
Skupščina ZTKO
Jesenice, 10. aprila - Predsednik Zveze telesnokulturnih organizacij občine Jesenice Srečko Strajner je sklical za četrtek, 13. aprila, ob 18. uri 4. sejo skupščine Zveze telesnokulturnih organizacij jeseniške občine. Zasedanje bo v spodnjih prostorih restavracije Kazina na Jesenicah. Kot je zapisano v poročilu, sta te-lesnokulturna skupnost in ZTKO Jesenice sodelovali dobro, kar ponuja razmišljanje, da bi ob reorganizaciji sisov združili dela na enem mestu, sodelovanje z osnovnimi telesnokulturnimi organizacijami se je zboljšalo, čeprav so tu še velike rezerve, akcije so bile varčno in racionalno organizirane, bistvenega napredka pri uveljavljanju športa v vrtcih in šolah pa ni bilo. Enaka ocena velja tudi za šport upokojencev in invalidov. Objekti in naprave ostajajo še naprej problem številka ena. Klubi in društva se trudijo, vendar je velika ovira slab gospodarski položaj, zato so sedaj nekateri problemi praktično nerešljivi. ZTKO je s svojim delom v letu 1988, da so bila vsa razmišljanja, da ta organizacija v jeseniški občini ni potrebna, neutemeljena in da je dovolj telesnokulturna skupnost. Takšno razmišljanje je naredilo telesni kulturi več škode kot koristi.
Tudi za naprej jeseniškemu športu in telesni kulturi nasploh ne bo z rožicami postlano. Denar bo problem številka 1. Telesnokulturna skupnost bo lahko zagotavljala le 30 odstotkov denarja za vrhunski šport (hokej, vse tri smučarske panoge), 70 odstotkov denarja za tekmovalni šport, kamor na Jesenicah uvrščajo žensko košarko, moško odbojko (OK Železar), namizni tenis (NTK Jesenice), judo (TVD Partizan), drsanje (DK Jesenice), šah (ŠK Jesenice), sankanje (sankaški klub Jesenice), lokostrelstvo (LK Jesenice in sekcija Javornik Koroška Bela) in alpinizem (AO Jesenice in Mojstrana), in 80 odstotkov denarja za rekreacijo. Vrhunski in tekmovalni šport bosta morala tako še naprej iskati denar za preživetje tudi drugod.
J. Košnjek
V Škofji Loki
Tek in pohod
po poteh spominov
NOV
Škofja Loka, 10. aprila - Škofjeločani že osmo leto vabijo vse, ki radi tečejo na daljše proge, na 15 kilometrov dolg rekreacijski tek Po poteh spominov NOV. Organizatorji, ZTKO Škofja Loka, družbenopolitične organizacije in sekcija za teke pri TVD Partizan Škofja Loka, bodo tek organizirali v soboto, 15. aprila, ob 16. uri. Start in cilj bosta v vojašnici Jožeta Gregorčiča v Škofji Loki (Groharjevo naselje). 15 kilometrov dolga proga za članice in člane bo potekala od vojašnice do Moškrina na Križno goro, kjer bo na 716 metrih visoko glavna okrepčevalnica. Tek se bo nato nadaljeval do Planice in do Crngroba in odtod do cilja v vojašnici. Tek bo zahteven, imel bo skoraj 300 metrov višinske razlike, menjavali pa se bodo valovit teren, kolovozi, makadam in deloma asfalt. Člani bodo tekli v dveh starostnih skupinah: do in nad 40 let, prav tako tudi članice (do in nad 30 let).
Ločani pa vabijo na tek tudi starejše pionirke in pionirje letnik 1972 do 1975 ter mlajše pionirke in pionirje, letnik 1976 in mlajše. Njihova proga bo dolga 3000 metrov. Prijave bodo sprejemali uro pred startom. Startnina za odrasle je 5.000 dinarjev, mlajšim pa je ne bo treba plačati. Najboljši bodo prejeli kolajne, diplome, priznanja in praktične nagrade, pionirji pa knjižna darila.
Na prireditev ste vabljeni tudi vsi tisti, ki ne tečete, radi pa hodite. V okviru vseslovenske akcije Razgibajmo življenje bo organiziran tudi pohod Po poteh spominov NOV, na katerega bodo po-hodniki lahko krenili med 9. in 15. uro. Pohod bo potekal po tekaški trasi. Vsak bo prejel kontrolni karton, s katerim se bo na cilju izkazal, da je prehodil traso, razen tega pa priponko. Na pohod vabljena predšolska in šolska mladina, borci, upokojenci, družine, skratka vsi, ki radi hodite. Posebej dobrodošli cicibani in šolarji, ki tekmujejo za športno značko. Zanje je pot krajša, s seboj imejte tekmovalne knjižice, v katere bodo na Križni gori vtisnili žig o opravljenem vzponu. Oprema, obleka in obutev naj bodo pogojem in vremenu primerne.
M. Kalamar
Kegljanje_
V soboto na Jesenicah finalni turnir
Kranj, 10. aprila - V gorenjski kegljaški ligi so odigrali 16. in 17. kolo. zadnje kolo pa je bilo v petek, 8. aprila, vendar izidov srečanj še nimamo. Zato objavljamo rezultate srečanj 16. in 17. kola. V 16. kolu so igrali takole: Bled : Lubnik 5005 : 4919, Elan : Sava 4821 : 4765, Triglav : Kranjska gora 4966 : 5001, Jesenice : Adergas 5050 : 4908 in Simon Jenko : Ljubelj 4850 : 4751. V 17., predzadnjem kolu pa so bili doseženi naslednji izidi: Simon Jenko : Bled 4770 : 4699, Ljubelj : Jesenice 4869 : 4835, Adergas : Triglav 4863 : 5081, Kranjska gora : Elan 5039 : 4829 in Sava : Lubnik 4896 : 4845.
Kranjska gora je premočno prva, saj je pred zadnjim kolom imela 29 točk. Triglav, Jesenice in Simon Jenko so zbrali po 22 točk, Ljubelj 21, Lubnik in sava po 16, Bled 14, Elan 6 in Adergas 2 točki.
V soboto, 15. aprila, bo na jeseniškem kegljišču začetek finalnega turnirja za pokal Gorenjske. Tekmovala bodo moštva Bleda, Ljubelja, Lubnika in Triglava.
T. Bolka
Namizni tenis
Naslov Jesenicam
Kranj, 8. aprila - Z zmago Jesenic in nekoliko presenetljivim drugim mestom Kondorja se je končala gorenjska namiznoteniška liga za sezono 1988 - 1989. Jeseničani so tudi v drugem delu lige nadaljevali z dobro igro in so tako že drugič zapored osvojili naslov gorenjskega prvaka. Vodilnemu po prvem delu, Gumarju, je šlo v drugem delu slabše in ga je zaradi boljše razlike v setih prehitel tudi Kondor z Godešiča. Uvrstitve drugih članov lige so bile pričakovane. Le Murova je zaradi težav odigrala samo prvi del lige.
Vrstni red: 1. Jesenice, 2. Kondor, 3. Gumar, 4. Križe, 5. Sava in 6. Murova.
J. Starman
»Suhi« tek Po poteh Kokrškega odreda
Nad tisoč tekačev in dobra organizacija
Duplje, 9. aprila — Nad tisoč dvesto tekačev in tekačic od mlajših cicibanov do veteranov ter nad sedemdeset pohodnikov, so značilnost letošnjega prvega suhega teka Po poteh Kokrškega odreda. Po dežju pride sonce in tako je bilo nedeljsko jutro in dopoldansko vreme. Organizatorji TVD Partizan Duplje, krajani domačini in s pomočjo sosednjih krajevnih skupnostih so zavihali rokave in vzorno pripravili suhi tek pod pokroviteljsvtom DO Sloveniijales trgovina. Suhi tek je bil nadomestilo odpadlega množičnega smučarskega tekaškega maratona Po poteh Kokrškega odreda.
Nad tisoč dvesto tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slovenije se je v nedeljo zbralo in prvič v tem letu merilo svoje tekaške sposobnosti na suhem množičnem teku Po poteh Kokrškega odreda v Dupljah, ki je bil nadomestilo za odpadli množični maraton smučarskih tekačev Po poteh Kokrškega odreda. Na tem teku, katerega pokrovitelj je bila DO Slovenijales trgovina, so nastopili tekači in tekačice kar v devetindvajsetih starostnih kategorijah. Od mlajših cicibanov naprej do starejših veteranov. Borci NOV, ki jih je bilo nad sedemdeset, pa so šli na pohod do mesta, kjer se je med vojno boril Kokrški odred.
S športnega vidika smo z nastopi vseh lahko zadovoljni. Vsi, od mlajših cicibanov naprej, so pokazali pravo borbenost. Vse to kaže, da vsi tisti, ki se rekreativno ukvarjajo s športom niso počivali, saj so pokazali dobro pripravljenost. Na razgibanih progah po Dupljah, Strahinju in Udin borštu niso imeli preveč težav. Iz tekmovalnega vidika so najbolje pripravljeni tekači in tekačice iz Tržiča, Logatca, Na-kla in Kranja. Prav tekmovalci in tekmovalke iz Tržiča so s šestimi zmagami pokazali, da bodo na takih in podobnih tekih in krosih vedno v ospredju. Enako tudi velja za vse ostale.
Vrstni red — mL cicibani (600 m) - l.Šubic 1:10, 2. Pajk (oba   Naklo)   1:12,   3. Rodman
(Mošnje) 1:13, ml. cicibanke (600 m) — l.Ahačič (Tržič) 1:19,
2. Kuhar       (Cerklje) 1:23,
3. K. Gradišar (Duplje) 1:24, cicibani (1000 m) — 1. Eržen (Loka pri Tržiču) 3:15, 2. M. Mali 3:25, 3. A. Mali (oba Križe), cicibanke (1000 m) - l.Lapajna (Šk. Loka) 3:28, 2.Žibert (Bela) 4:57, 3. Habas (Logatec) 4:58, ml. pionirji (1500 m) — 1. Jerman (Bistrica) 4:26, 2. G. Grašič (Duplje) 4:27, 3. Perko (Bistrica) 4:31, ml. pionirke (1500 m) — 1. Zelenec 4:40, 2. Bostnjak (obe Hote-deršica) 4:55, 3. Jerina (Logatec) 4:56, st. pionirji (2000 m) — 1. Rener (Križe) 6:40, 2. Majsto-rovič (Ljubljana-Fužine) 6:47, 3. Gostiša (Logatec) 6:52, st. pionirke (1500 m) — L Eržen (Loka) 4:39, 2. Rupnik (Logatec) 4:46, 3.Jurjevčič (Bistrica) 4:47, ml. mladinci (4000 m) — 1. Zelene (Hotederšica) 11:55, 2. Zupančič (Posavec) 12:35, 3. Tepina (Kokrica) 14:00, ml. mladinke (2000 m) - l.Dodič (Golnik) 7:29, 2. Žibert 7:30, 3. Dolenc (obe Logatec) 7:32, st. mladinci (4000 m) - 1. Sinko (Kranj) 12:07, 2. Dane (Domžale) 12:53, 3. Soklič (Tržič) 13:42, st. mladinke (2000 m) - l.Fečur (Logatec) 7:05, 2. Meta Naglic 7:06, 3. Marija Naglic (obe Kokrica) 7:08, mL članice (4000 m) — 1. Bradač (Kokrica) 17:02, 2. Pe-trič (Ljubljana) 17:16, članice (4000 m) - 1. Jerman (Tržič) 13:00, 2. Menegalija (Duplje) 18:15,   veteranke   (4000 m) —
ure j a JOŽE KOŠI
Finale košarkarskega mladinskega, prvenstva
Prvak Smelt Olimpija, drugi Triglav
Kranj, 9. aprila — Dvorana na Planini je dva dni gostila štiri ekipe mladincev, ki so v finalu tekmovali za republiški mladinski košarkarski naslov. Za naslov najboljšega v SR Sloveniji so se borili mladi košarkarji ekip: Maribor 87, Merx Celje, Smelt Olimpija iz Ljubljane in domači Triglav. Po dobri organizaciji KK Triglav in dobri košarkarski predstavi vseh ekip so naslov zasluženo osvojili mladi upi košarke Smelt Olimpije, ki so pokazali najboljšo košarkarsko predstavo v vseh treh srečanjih. Dosti za njimi niso zaostali mladinci Triglava, ki so v tekmi za naslov popustili proti boljšemu naspro-I tniku.
Izidi — I. kolo — Smelt Olimpija : Mene Celje 132 :56 (46 :26)
Triglav : Maribor 87 107 : 88 (43 :37), sodnika Tomšič, Kaučič (oba Ljubljana).
Triglav — Ferjančič 10, R. Horvat 33, Jolič 4, Šmid 10, Šu-bic 15, Mihajlovič 2, Kastigar 18, Jeras 13, Mali 2.
H. kolo - Smelt Olimpija: Maribor 87 125 :94 (61 :43)
Triglav : Merx Celje 57 :90 (28 :39), sodnika Geltar (Radovljica), Kaučič (Ljubljana).
Triglav — Ferjančič 4, Horvat 23, Jolič 4, Šmid 4, Kalar, Škrjanec, Kravanja, Šubic 16, Mihajlovič, Kastigar 9, Jeras 15, Mali 17.
III. kolo : Maribor 87 : Merx Celje 120 :95 (63 :49), sodnika Kaučič (Ljubljana), Majce (Kranj:
Smelt Olimpija : Triglav 88 : 83 (44 : 39), sodnika Tomšič (Ljubljana), Geltar (Radovljica),
Triglav — Ferjančič, Horvat 23, Jolič, Šmid, Kalar, Škr-janc, Kravanja, Šubic 19, Mihajlovič 4, Kastigar 18, Jeras 16, Mali.
Oba dneva si je turnir ogledalo na tisoče gledalcev.
Najboljša peterka — Matijevič (Maribor 87), Tomič, Šiško (oba Smelt Olimpija), Kastigar, Horvat (oba Triglav), najboljši — strelec —Matijevič (Maribor 87) 117, najboljši skakalec — Horvat (Triglav) najboljši igralec — Šiško (Smelt Olimpija). Tekmo za prvo mesto si je ogledal tudi selektor za mlade reprezentan te Janez Drvarič.
D. Humer Foto: F. Perdan
(SAP) 24:10, st. veterani (6000 mj
- 1. Smodiš (Ljubljana) 27:48, mL člani (12000 m) — 1. Dolenc (Radovljica) 37:10, 2. Hojak (Litostroj) 37:25, 3. Kovačič (Logatec) 38:20, člani (12000 m) -1. Bohinc (Tržič) 37:47, 2. Sajevic
V najdaljši disciplini, teku na 12.000 metrov, je zmagal pri članih Radovljičan Klemen Dolenc.
1. Lampe    (Ljubljana)- 18:30,
2. Ambrož (Križe) 20:15, 3. Ka-trašnik (Kranj) 21:20, mL članice (6000 m) - 1. M. Trobec 23:03, 2. U. Trobec (obe Polhov Gradec) 25:16, 3. Hočevar (Logatec) 25:27, članice (6000 m) — 1. Žakelj (Predoslje) 23:27, 2. Papler (Gozd Martuljek) 24:31, 3.Čel-har (Kranj) 27:45, veteranke (6000 m)    -    l.Filipič 24:10,
2. Bregar (obe  Logatec) 25:20,
3. Bogataj (Šk. Loka) 26:27, mL člani (6000 m) — 1. Novak (Lesce) 18:13, 2. Uršič (Kamnik) 19:14, 3. Rupnik (Črni vrh) 19:56, člani (6000 m) - 1. Kalan (Žab-nica) 18:26, 2. Vidakovič (Kranj) 22:20, 3. Klančnik (Duplje) 22:27, ml. veterani (6000 m) — 1. Mer-lak (Logatec), 2. Ozebek (Mošnje) 22:50, 3. Vrtač (Duplje) 23:37, veterani (6000 m) — 1. Meglic (Podljubelj) 22:12, 2. Lampe (Ljubljana)     23:43,     3. Soklič
Ženske so imele tri dolžine proge. Tekle so na 4000, 6000 in tudi na 12.000 metrov. Vse so se dobro držale in vse tudi prešle ciljno črto.
(Olševek) 40:35, 3. Senk (Jezer sko) 40:57, ml.-veterani (12000 m) - 1. Oblak 38:42, 2. Sitar 39:57, 3. Hafner 41:07, veterani (12000 m) - 1. Ambrož (Križe) 42:32, 2. Logar (Virmaše) 42:57, 3. Sitar (Mošnje) 43:16, st. veterani (12000 m) — 1. Plive-rič, milica, TO, vojaki (6000 m) - 1. Kotnik (Radovljica) 17:50, 2. Rupnik (Tolmin) 18:08, 3. Per-še (Radovljica) 18:40, 4. M. Kor-dež 19:10, 5. Vodušek (oba VP Kranj) 19:22.
D. Humer Foto: F. Perdan
Prva B zvezna vaterpolska liga
Triglav boljši od Beograda
Ljubljana, 8. aprila — Prva B zvezna vaterpolska liga Triglav : Beograd 12 :9 (5 : 1, 3 :3, 1 :2, 3 :2), bazen Tivoli, gledalcev 100, sodnika Čubeli (Dubrovnik), Grašič (Novi Sad).
Triglav —Naglic, Hajdinjak, Brinovec, Sirk 1, Cvitkovič, Čadež 1, Jerman 1, Grabeč 2, Marinič 5, Peranovič, Richter, Troppan 2, Ho-movec.
Beograd — Tomović, Žigič, Maric, Vukoje, Njegovan, Nešič, Di-metrijevič 3, Šarič 1, Pantelič 3, Mihailovič 1, Milanovič 1, Adžič.
Izključitve — Triglav 9, Beograd 7, kazenski streli — Triglav 1(1), Beograd 0.
Po porazu v Budvi so tokrat Triglavani dobili srečanje v Ljubljani z Beograjčani. Že dolgo nismo videli tako poštene igre, kot je bila ta. Nasprotnika se v vodi nista pretepala in ni bilo grobih udarcev. Obe moštvi sta pokazali dobro vaterpolsko predstavo, zmago pa so zasluženo slavili igralci Triglava. Gostje iz Beograda so bili boljši le v tretji četrtini in se domačinom približali za dva gola. V zadnji četrtini pa je bila igra spet na strani Triglava in zato tudi zmaga. V tretji četrtini pa se je pokazalo, da Triglavani še vedno niso našli svoje prave igre za še večjo zmago.
V naslednjem kolu Triglavani gostujejo pri Gusarju iz Mlinov.
D. Humer
Triindvajseti   pionirski pokal Šumi_
Gorenjke osvojile prvo mesto
Škofja Loka, 10. aprila — V
dvorani Poden v Škofji Loki je bil finalni turnir pionirskih košarkarskih ekip za pokal Šumi za starejše pionirke. Na tem turnirju so nastopile selekcije pionirk Šaleške deline, Maribora, Slovana iz Ljubljane in ekipa Gorenjske. Naslov so osvojile mlade igralke Gorenjske. Za to selekcijo so igrale mlade košar-
Ko lesarstvo
Aleš Pagon drugi v Avstriji
Kranj, 10. aprila — V Spittalu v Avstriji je bila" dva dni močna mednarodna članska in mladinska kolesarska dirka. Na dirki so nastopili kolesarji Nizozemske, ZRN, ČSSR, Poljske, Jugoslavije in Avstrije.
Lep mednarodni uspeh sta dosegla Bonča iz Idrije in Savčan Pagon. Bonča je bil skupni zmagovalec, Pagon pa je bil drugi.
Na prvi dirki je zmagal Trexel iz Avstrije, 4. Bonča, 5. Pagon, 17. T. Žumer, 20. B. Žumer, 27. Kalan, druga dirka — 1. Bonča, 2. Purnner (Avstrija), 4. Pagon, 13. Kalan, 19. B. Žumer, 25. T. Žumer; skupno — člani — 1. Bonča, 2. Pagon, mladinci — 6. Bertoncelj, 7. Cvjetičanin.
D. H.
karice Jesenic, Blegoša, Zirov in Kranja.
Pod vodstvom trenerjev Nataše Mitič in Boštjana Križnika so naslov osvojile igralke: Pej»c< Žakelj, Omejc, Oblak, Zorman, Čajič, Brkič, Korošec, Čremoz-nik, Gerbajs, Lesar.
Izidi — Gorenjska : Šaleška 59 : 33 (26 :11), Maribor : Slovan 47 :45 (28 :23), za tretje mesto — Slovan : Šaleška 51 : 35 (18 :20), za prvo mesto —Gorenjska : Maribor 43 :34 (19 : 18).
Vrstni red — 1. Gorenjska, 2-Maribor, 3. Slovan, 4. Šaleška.
D. H-
Drevi slovenski ženski rokometni derbi
Kranj, 11. aprila — Drevi ob 20. uri bo v športni dvorani na Planini republiški derbi v drug' zvezni ženski rokometni ligi- » prestavljeni tekmi se bosta P0' merili ekipi Velenja iz^ Titovega Velenja in Kranja — Dupelj.
Obe ekipi sta na sredini lestv1; ce. Velenjčanke so šeste, Kranj Duplje pa sedme. Obe ekipi ima; ta po triindvajset točk. Da Dl Kranjčanke na lestvici prehitel Velenjčanke, bo potrebna zrna' ga. Za to pa bo potrebna dobfa igra in podpora gledalcev.
D. H-
Ilegalci na »zeleni meji«
Čez mejo skrivoma, a z odlično karto in potovalnim načrtom
Zelena meja rečemo tistemu delu državne meje in mejnemu pasu, ki poteka po naravnih      I . ~ . _
npuJolik__/"•"„___• i______x:_______i__:__l.su .—1__.,:u xr„;».„i: „,:!,...,.,..     „„ t,; l,: aKOZ1 ZCICZn
Zelena meja rečemo tistemu delu državne meje in mejnemu pasu, ki poteka po naravnih predelih, na Gorenjskem večinoma po planinskih vrhovih. Najbolj mikavna je za tiste, ki bi radi skrivoma prišli v sosednjo državo, ker iz kakršnihkoli razlogov nimajo potnih listov. Navadno se skušajo pretihotapiti čez mejo tisti, ki jim je tuja država odrekla gostoljubje, ker so prišli navzkriž z zakonom. Veliko jih pri skrivnem prehodu čez mejo primejo, nekaterim pobeg tudi uspe. Ti se izgube v širnem svetu in le sledovi kažejo, da so mejo počastili s svojo navzočnostjo. Druge tuja država zavrne in jih deportira. O izkušnjah na »zeleni meji« ZDENKO GUZZI, vodja sektorja za mejne zadeve in tujce pri UNZ Kranj.
Skozi železniški Karavanški predor, ki velja za najnevarnejši prehod ilegalcev, se je lani uspelo pretihotapiti skupini 15 Libanoncev. Invalidnega tovariša so na vozičku nesli na avstrijsko stran.
Kakšne izkušnje imate s kršitvami na »zeleni meji«?
»Zaradi kršitev zelene meje smo lani na Gorenjskem obravnavali 256 oseb, 164 tujih in 77 naših državljanov. Preprečili lil smo 159 ilegalnih jH prehodov meje, koliko pa jim je uspelo pobegniti, ni zanesljive številke. 208 oseb je skušalo priti v sosednjo državo prek zelene meje, ostali pa prek mejnega Prehoda Jesenice, ki je značilen, ker poteka Po železnici. Ilegalci se tihotapijo na drugo stran kot slepi potniki v vlakih, veliko skrivnih prehodov pa beležimo tudi skozi Karavanški železniški predor, kjer nas na 'ilegalce' opozarja signalno-varnostna naprava.«
Zadnja leta buri duhove trgovina z romskimi otroki. So tihotapski kanali tekli tudi cez mejo na Gorenjskem?
»Z Romi nimamo toliko opravka kot s Primorci. Gre za romske otroke, ki jih vozijo v posebne kampe v bližino velikih mest v Italiji, kjer služijo s tatvinami, prosjače-njem... To je že desetletje hud problem, ki Je v zahodnoevropskih državah sprožil alarm in je tudi eden od razlogov za uvedbo vizumov med Francijo in Jugoslavijo.«
Kje ilegalci najpogosteje prehajajo čez zeleno mejo?
Med kršitelji »zelene meje« je bila pisana mednarodna druščina. Največ je bilo Romunov, Čehov in Turkov, nekoliko manj pa Libanoncev, Irancev, Sirijcev in Madžarov.
»Tam, kjer konfiguracija terena omogoča lažje prehajanje, so ilegalni prehodi najpogostejši. To je bližina mejnih prehodov Korensko sedlo, Jezersko, za Italijo pa Rateče. Naše mejno območje je ilegalcem dobro znano. Osebe, ki jim uspe pobegniti čez mejo, namreč navežejo stik s tistimi, ki imajo podobne namene, in jih tudi oskrbijo s podrobnimi zemljevidi, skicami s točno označenimi mesti, imeni krajev in drugimi okoliščinami, da se laže znajdejo. Ravno minuli petek smo preprečili nameravan ilegalni prehod trem Libanoncem, ki so ob pomoči dveh Nemcev s podrobno zarisanim potovalnim načrtom skušali skrivaj čez mejo na območju Košute.«
Kaj se primeri mejašem, ki jih zaloti mejna patrulja?
»Osebe v mejnem pasu prijemajo na poziv vojaške obmejne patrulje. Le redko je potreben opozorilni strel v zrak ali v tla, saj se oseba navadno že prej preda. Tudi konfiguracija terena na meji z Avstrijo in Italijo ne dopušča streljanja, saj bi lahko hitro prišlo do mejnega incidenta.«
Kakšna pa je nadaljnja usoda prijetih na meji?
»Vojaki karavel JLA jih predajo postajam milice na območju, kjer so skušale ile-
galno priti čez mejo, nato pa jih obravnava sodnik za prekrške, ki jih navadno kaznuje z zaporom od 15 do 30 dni. Begunce - med njimi je večina Romunov, pa tudi ubežnikov iz drugih držav Vzhodne Evrope in Bližnjega vzhoda - navadno pošiljamo v Beograd, kjer je begunsko taborišče Padinska skela. Izprašamo jih o vzrokih njihovega pobega, o njihovi nadaljnji usodi pa se posvetujejo na Visokem komisariatu za begunce. Večina jih kajpada noče nazaj v matično državo, namenjeni so v Avstrijo, od tam pa v prekomorske države. Postopki za odobritev potovanja so dolgi, tudi selekcija je stroga, tako da vsem ne ugodijo. Nekateri znova poskusijo skrivaj čez mejo, nekatere vrnejo domov, tiste s kaznivimi dejanji na vseti izročijo varnostnim organom, nekatere izženejo iz naše države in jim prepovedo, da bi se vrnili, skratka doletijo jih različne usode.«
Kakšni so motivi jugoslovanskih ubežnikov? Morda politični?
»Po dosedanjih izkušnjah naših ilegalcev na zeleni meji v glavnem ne gre za politične motive, bolj za ekonomske in socialne, med ubežniki pa je največ takih, ki so problematični tudi v drugih pogledih. Ko smo razčlenili razloge pri 530 deportirancih, smo ugotovili, da gre pri 189 za take osebe, ki so na tujem delale na črno, pri 117 za izvrševanje kaznivih dejanj v tujini, pri 48 za predhodno izrečeno prepoved prihoda v državo, pri 14 za klateštvo, pri 162 za druga drobna dejanja, s katerimi so izigrali gostoljubje tuje države.«
D. Z. Žlebir
Bife med dvema gnojiščema ali
Sistem butnvrata
Žiganja vas, aprila - Da se pri nas vse sme in more, je brez dvoma 'ep dokaz na novo zrasli bife sredi Žiganje vasi. Lastnik, kmet M. M. je prizidek meni nič tebi nič pritisnil na konec svojega hleva, ga dal v najem poklicnemu natakarju Ž. P., ta je vanj postavil biljard, na ves glas navil muziko in bife je bil odprt...
Verjetno bi šlo vse lepo na-Prej, če bi muzika le ne bila preglasna, in če bi bili bifejski gostje malo bolj disciplinirani in bi svoje avtomobile parkirali tako, da ne bi ovirali sosedov. Pa so Jih postavljali kar pred oba sosednja vhoda, tako da so morali sosedje v bife lepo prosit, naj umaknejo avtomobile, da bodo jahko šli na svoje dvorišče s svojim avtom ali traktorjem. Dogajalo pa se je celo (in se še dogaja), da hodijo obračat kar na njihovo dvorišče in sredi noči svetijo v okna. Da o tem, kam je najbližje na malo potrebo, ne govorimo...
Bife je bil odprt 15. oktobra 1988, 14. decembra pa so prizadeti sosedje že imeli prvi sestanek na komiteju za družbenoekonomski razvoj, kjer so se za pi-
smenimi pritožbami še osebno pritožili in zahtevali, da občina lokal zapre, ker imajo, odkar je tu bife, stalne probleme. Da bo lokal takoj zaprt, so bili prepričani še toliko bolj, ker je bil prizidek k hlevu narejen na črno, zanj ni bilo izdano nikakršno dovoljenje in tudi izdano nobeno dovoljenje za obratovanje bifeja. Na vrata takšnega objekta bi normalno pričakovali, da se obesi le plomba in prepove vsakršno obratovanje. Toda naleteli so na vse kaj drugega.
Predsednik občine se je izgovarjal, da je to pač stvar inšpekcijskih služb, naj te narede svoje. Toda nobena inšpekcijska služba ni storila nič. Kot v posmeh vsemu je Komite za družbenoekonomski razvoj občine Tržič 2. marca 1989 izdal investi-
NASONČNI STRANI AL?
Kupi odpadkov sredi mesta - Pogled na prenovljene stavbe v Tomšičevi ulici v Kranju in neurejeno okolico vsiljuje očem naključnega opazovalca grob in nerazumljiv kontrast. Sprašujemo se, kdo je lastniku ene od stavb sploh dovolil odlagati ostanke gradbenega materiala in embalaže na zemljišče ob robu hiše v Reginčevi ulici, na katero bi morali biti vsi Kranjčani bolj ponosni. Plošča na njej nas namreč spominja, da je tam živel Janez Puhar, izumitelj fotografije na steklo. In če sosedje že nimajo pravega odnosa do te kulturnozgodovinske znamenitosti, bi se morali zavedati vsaj neprimernosti svojega početja z vidika onesnaževanja okolja. Za lep »zgled mesta gotovo niso dovolj samo obnovljena pročelja hiš, ampak še veliko bolj čistoča ulic in urejenost zelenic. Ker bo prav zelenje vedno večje bogastvo za prebivalce mest, je moč upati, da bo Kranjčanom kmalu uspelo odstraniti neprimerno smetišče in ga spremeniti v okrasne gredice.
(S) - Foto: F. Perdan
tor j u Ž. P. lokacijsko dovoljenje za bife. Tako lahko sosedje pričakujejo le to, da bodo ostala dovoljenja pač sledila, dokler ne bo vse skupaj lepo legalizirano.
Trenutne je lokal uradno zaprt in tako naj bi ostalo vsaj tako dolgo, da prispejo vsa dovoljenja. Toda lokal ni niti malo zaprt. Ker so sosedje posredovali tudi na tržiški postaji milice, da ]pka\ v nočnih urah dela - zapisali so točne ure, do kdaj je delal, bili so dnevi, ko je bilo odprto celo do pol petih zjutraj - so miličniki nekajkrat že prišli mimo. T<sda lokal je bil zaprt, s ce-
ste ni bilo opaziti nič. Prav tako je že prišel mimo tržni inšpektor, toda tudi ta ni verjetno nič opazil, kajti vrata se ne odprejo vsakemu. Druščine se zdaj tu zbirajo menda na telefonske pozive. Kdor pride, potolče po vratih in "sezam se odpre". Bife torej začenja z delom z nočjo na sistem "butnvrata", kasneje pa bolj korajžno loputajo z njimi.
Sosedje še niso obupali. Pritožili so se na republiko, kajti, pravijo slikovito, če se pritožiš v Tržič, je prav tako, kot bi se šel v hlev kravam pritožit.
D. Dolenc
Za Mehmeda nič novega
Mehmed je že star znanec milice. Zadnjič so se spet srečali, ko je kršil javni red in mir. To pot je razsajal v Vrbi. Natakarice v tamkajšnjem gostišču ga imajo že oddavna čez glavo, zato so ga prijavile, da je več ur odsedel na že znanem kraju.
Omagal na pol poti
Vso noč je Radovljičan razgrajal v gostilni, ko pa se je vračal proti domu, je omagal. Ko je tako betežen ležal na pločniku, so ga našli znanci in ga z marico odpeljali tja, kamor sodi.
Palico mu je zlomil na glavi
Ne ve se, kaj sta imela Munib in Nedeljko z Jesenic med sabo, da se je prvi tako hudo razjezil na slednjega. Karkoli je že bilo. za Nedeljka se je boleče konča-
lo. Oni ga je lopnil po glavi z ročajem lopate. Glava je kljubovala, ročaj se je zlomil.
Red mora biti
Nedolgo tega so Jeseničana dobili na delu v Železarni, malo oplemenitenega z alkoholom, zato so mu pokazali vrata. Ko je zapuščal tovarno, ga je zaustavil vratar in zahteval dovolilnico za izhod. To je našega junaka tako stogotilo, da je mahnil najprej vratarja, nato pa razbil še steklo vratarnice. To početje ni ostalo brez posledic - krvavečega in nezavestnega so odpeljali v bolnišnico.
Samcem je zavrela kri
Preden je napočila pomlad, je začelo razganjati mlade fante. Tiste, ki prebivajo v samskem domu v Kranju, so pričakovanja spravila v bojevito razpoloženje. Trojica se jih je stepla. Vratar, ki ni imel razumevanja za fantovska pomladna razpoloženja, jih je prijavil.
Kako veliko je temno polje?
Vse vere in ideologije, kar jih poznam, učijo ljudi naj živijo pošteno in naj ne lažejo in kradejo. Pa vendarle - ko prebiram poročilo o lanskem gospodarskem kriminalu v Sloveniji, se mi zdi, da le še srake kradejo in goljufajo bolj od naših računovodij, komercialistov, direktorjev, vodij in drugih odgovornih ljudi z "belimi ovratniki". Domneva je resda za ljudi, ki jim je poštenje osnovno vodilo v življenju, žaljiva in poenostavljena, da bi jih lahko pritisnili žig splošnosti, a vseeno si velja zamisliti nad podatkom, da so temeljna javna tožilstva v naši republiki prejela lani prijave za 2713 ljudi (za osem odstotkov več kot predlani), ki so se tako ali drugače zapletli v gospodarski kriminal. Med temi je veliko poslovodij, računovodij, direktorjev, vodij raznih sektorjev ali oddelkov, komercialistov, ljudi, ki se ukvarjajo z zunanjetrgovinsko menjavo itd. Prav trgovina, pri kateri se "stikata" kapitalistični in socialistični poslovni svet, daje nepoštenim dobre možnosti za velik zaslužek. Vsaj na osnovi doslej znanih primerov je mogoče tako sklepati. Osumljenca iz delovne organizacije Nova, ki je zdaj v stečajnem postopku, sta bržkone spravila v žep najmanj dva milijona mark. Varnostni organi so na meji v Novi Gorici prijeli zunanjetrgovinskega komercialista iz Beograda, pri katerem so našli hranilno knjižico dresdenske banke z vpisanim zneskom milijon mark. (Ljudem, ki na leto s poštenim, trdim delom zaslužijo vsega tri do štiri tisoč mark, preprosto zastaja dih ob takšnih številkah.) Znan in že razsojen je primer iz ljubljanskega Litostroja, kjer je odgovorna delavka priznavala tujemu poslovnemu partnerju večjo provizijo, kot bi smela - del tako pridobljenega zashižka pa se je stekal tudi v njene žepe in še bi lahko naštevali.
Če so organi za notranje zadeve še pred leti kar pogumno zatrjevali, da so uspešni pri odkrivanju "kriminala belega ovratnika", to trdijo tudi zdaj, vendar dodajajo, da je tako imenovano temno polje na področju njihovega dela večje, kot se zdi. Kako veliko je, pa ne ve nihče!
C. Zaplotnik
V četrtek na Bledu
Psa pokončala 47 ovc
Bled, 7. aprila - Večja psa-ovčarja sta v četrtek proti večeru preskočila vrata zaprte staje za ovce Na gmajni, med Bledom in Zasipom, last Vinka Mežana z Bleda, in pokončala 47 ovc, jagnjet in jagnic, nekaj pa jih toliko poškodovala, da jih (je bilo) bo treba zaklati. Čigava sta psa, je znano in bodo zoper njuna lastnika ukrepali; kolikšna pa je škoda, pa bo ocenila posebna komisija.
Kot je dejal veterinarski inšpektor Tomaž Pirih, velja radovljiška občina za okuženo s steklino in je zato treba imeti pse v prostorih, v katerih ne morejo priti v stik s steklimi živalmi, sicer pa jih je mogoče voditi le na vrvici in z nagobčnikom. Ovčarja, ki sta pokončala ovce, sta bila očitno spuščena in brez nadzora - za nameček še v območju, ki je v radovljiški občini med najbolj okuženimi s steklino.
C. Z.
Dvigalo mu je zgrabilo roko
Radovljica, 6. aprila - V hotelu Grajski dvor se je ponesrečil hišnik Tomaž Kopač, star 52 let, iz Mošenj. Popravljal je dvigalo, ne da bi ga zavaroval. Eden od gostov je dvigalo medtem pognal in Kopač, ki je bil na strehi, je izgubil ravnotežje. Roko mu je potegnilo med steno jaška in ohišje dvigala. Dvigalo SO nemudoma ustavili in poklicali gasilce, da so razrezali konstrukcijo dvigala, kjer je imel Kopač vkleščeno roko. Ranjenca so odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Na pločniku povozil pešca
Lesce, 8. aprila - 27-letni voznik osebnega avtomobila Gregor Remec iz Radovljice, je povzročil nesrečo, v kateri je bil ranjen 18-letni Primož Kobilica iz Zgornjih Gorij. Slednji je hodil po pločniku, kamor je nenadoma s ceste prek kolesarske steze zapeljal Remec in ga zbil, da je obležal hudo ranjen. Zatem je Remec trčil še v prometni znak in ga izruval, nato pa je avto obrnilo na streho in ga vrglo nazaj na cesto.
Pet ranjenih v verižnem trčenju
Bistrica pri Naklem, 9. aprila -
Voznik mercedesa, 33-letni Boris Gavrilov, bolgarski državljan, je vozil po magistralni cesti proti Kranju. Na Bistrici je dohitel avto 21-letne Milojke Vukadinovič iz Ljubljane, ki je zaradi kolone pred seboj zmanjševala hitrost. Tudi Gavrilov je zifčel zavirati, vendar mu na spolzki cesti ni uspelo zmanjšati hitrosti. Trčil je v avto Vukadinovičeve, njen avto je zaneslo v levo, kjer je trčila v osebni avto Judite Zupančič, stare 42 let, iz Ljubljane. Tudi njen avto je zaneslo levo, v varovalno ograjo, vozilo Vukadinovičeve pa je obrnilo in treščilo v četrti osebni avto, ki ga je vozila 37-letna Marjeta Žagar iz Gorenje vasi pri Retečah. V nesreči so bili laže ranjeni voznica Zupančičeva, njena sopotnica Nada Pajer, voznici Vukadinovičeva in Zagarjeva ter sopotnica Mojca Žagar, stara 17 let. Hudo ranjen pa je bil sopotnik v avtomobilu Vukadinovičeve 21-letni Tomaž Kovačič iz Ljubljane. *
D. Z.
Pod vlakom ugasnila štiri življenja
Zaloše, 8. aprila - Za voznika Mirka Irševiča, starega 40 let, in njegove tri sopotnike v ličku, se je prečkanje nezavarovanega prehoda čez železniško progo v Zalošah tragično končalo. Strojevodja lokomotive je z zvočnim signalom opozarjal nase in zaviral, vendar je bilo že prepozno.
Ob 18. uri je Mirko Irševič iz Zgoše s fičkom prečkal nezavarovan železniški prehod na kolovozni poti v Zalošah, ko je iz kranjske smeri pripeljala lokomotiva. Strojevodja Benjamin Vovk, star 29 let, iz Radovljice, je v razdalji stotih metrov opazil avto na progi in voznika z zvočnim signalom opozoril nase. Ko se avtomobi-list ni umaknil, je strojevodja začel zavirati, vendar zaman. Lokomitiva je silovito trčila v desni bok fička na progi in ga potisnila po progi.
V razbitinah so poleg voznika umrli še 40-letna Jana in 3-letni Simon Irševič, oba iz Zgoše, ki sta po trčenju padla iz avtomobila, ter 10-leetni Roman Gartner. 12-letna Brigita Gartner je edina peživela. Hudo ranjeno zdravijo v jeseniški bolnišnici.
D. Ž.
6po±ttgem!l
mM mm
ur, bodimo Kjted r,.dl Uu.fU*. A. bo
STANOVANJSKI SKLAD DELAVCEV
V SAMOSTOJNEM OSEBNEM DELU
V OBČINI KRANJ
RAZPIS
ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO DRUŽBENEGA STANOVANJA ALI POSOJILA ZA NAKUP, GRADITEV TER PRENOVO STANOVANJA
I. SPLOŠNI POGOJI
1. člen.
1. Razpisna vrednost posojil predstavlja načrtovana razpoložljiva sredstva v letu 1989 in sicer za:
— dodelitev posojil za novogradnje,
— dodelitev posojil za adaptacije, rekonstrukcije in revitalizacijo,
— dodelitev posojil za nakup etažnega stanovanja. Dodelitev 820.000.000,— din razpoložljivih sredstev se izvede ob izdelavi predloga prednostnih list.
2. Razpisana družbeno najemna stanovanja so odvisna od možnosti nakupa in višine dotoka sredstev, vendar ne več kot dva manjša stanovanja ali eno večje oziroma sonakup dveh stanovanj z organizacijami, kjer so zaposleni zakonci prosilcev.
2. člen
Razpisa za posojilo se lahko udeležijo naslednji delavci v samostojnem delu v občini Kranj (v nadaljnjem besedilu: delavci):
1. obrtnik pri katerem so zaposleni tekoče združuje sredstva po določeni stopnji (za leto 1988),
2. so sami ali njihovi zakonci lastniki ali solastniki objekta za katerega se potrebuje posojilo,
3. niso sami ali njihovi družinski člani lastniki primernega stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše, ki presega 50 m2 uporabne tlorisne površine,
4. da bo stanovanje ali stanovanjsko hišo, za katerega potrebuje posojilo uporabljal za stalno bivanje,
5. porabijo kupnino prodane lastne stanovanjske enote za nakup ali graditev stanovanjske enote za katero potrebuje posojilo,
6. da pri nakupu stanovanjskih enot zagotovi lastna sredstva v obsegu predvidenih s tem pravilnikom.
3. člen
Razpisa za dodelitev družbeno najemnega stanovanja se lahko udeležijo naslednji delavci:
1. obrtnik pri katerem so zaposleni tekoče združujejo sredstva po določeni stopnji (za leto 1988),
2. da prosilec za stanovanje oz. kdo od članov njihovega družinskega gospodinjstva ni imetnik stanovanjske pravice, primernega stanovanja ali lastnik primernega družinskega stanovanja,
3. da ima prosilec za stanovanje stalno bivališče na območju občine Kranj,
— da prosilec oz. njihova družina (člani gospodinjstva) doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
4. da prosilec ali za delo sposoben član ožje družine (gospodinjstva) ni neupravičeno zaposlen,
— da delavec pri svojih bljižnjih sorodnikih iz družinskega gospodinjstva (zakonec, starši oz. otroci), ki so lastniki stanovanjske hiše, stanovanj in stanovanja, ki presega stanovanjski normativ na območju občine, ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja,
6. da prosilec, oz. kdo od članov njihove družine (gospodinjstva) ni lastnik počitniške hiše, ali da ne poseduje nepremičnin oz., da vrednost premoženja ne presega 20 % vrednosti standardnega stanovanja.
II. POGOJI ZA DODELITEV POSOJIL
4. člen
Delavci iz 1. člena lahko uporabljajo posojilo za graditev, nakup adaptacije, rekonstrukcije in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš na območju občine Kranj. Posojilo lahko uporabljajo tudi izven teh območij pod pogojem, da dnevno vozijo oz. se bodo vozili na delo iz kraja, kjer gradijo, kupujejo, adaptirajo, rekonstruirajo in prenavljajo stanovanjsko enoto.
5. člen
Delavci morajo poleg splošnih izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje za pridobitev pravice do posojila iz sredstev sklada:
1. pri gradnji veljavno gradbeno dovoljenje, ki ni starejše od 10 let,
2. pri adaptacijah ali rekonstrukcijah in prenovah gradbeno dovoljenje ali priglasitev del oz. potrdilo, da le-to ni potrebno (samo za objekte starejše od 10 let).
3. pri nakupu stanovanja ali stanovanjske hiše sklenjeno kupno oz. soinvestitorsko pogodbo,
4. pri nakupu montažne hiše pogodbo o nakupu montažne hiše (skladno z gradbenim dovoljenjem),
5. pri gradnji stanovanjske hiše mora biti dokončana prva plošča (ne upošteva se nabavljen material razen pri gradnji montažne hiše),
6. pri adaptacijah, rekonstrukcijah in prenovah se upošteva vsa dela s katerimi se poveča stanovanjska površina oz. število stanovanjskih prostorov, kakor tudi dela, s katerimi se izboljšajo stanovanjske razmere z ureditvijo ali posodobitvijo sanitarne ali ogrevalne opreme in dela s katerimi se izboljša zvočna, toplotna in hidro izolacija stanovanj in stanovanjskih hiš ter obnova ali zamenjava gradbenih konstrukcij.
Če je delavec sam ali njegov družinski član že lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše dobi posojilo le za razliko v m* standardne stanovanjske površine.
6. člen
Delavci, ki imajo družbeno stanovanje, lahko dobijo posojilo iz sredstev sklada, če se zavežejo, da bodo po vselitvi v nov ali prenovljen objekt izpraznili družbeno stanovanje.
7. člen
Pri dodeljevanju posojil delavcem za nakup stanovanja, adaptacijo, rekonstrukcijo in prenovo se upošteva največ 90 m2 stanovanjske površine.
Delavcu pripada posojilo za standardno površino do 70 m2 ne glede na to, da trenutno družina šteje manj kot štiri člane ali je delavec sam.
8. člen
Maksimalna vsota vseh posojil, ki jih dobi delavec pri nakupu etažnega stanovanja in gradnji montažne hiše je 80 %, pri zadružni gradnji je 75 % pri ostalih vrstah gradnje 60 % in pri adaptacijah, rekonstrukcijah in prenovah 50 % od predračunske vrednosti oz. končne cene po kupoprodajni pogodbi upoštevaje standardno stanovanjsko površino. Posojila iz namenskega varčevanja in posojila do višine vezanih sredstev so izvzeta iz maksimalne vsote posojil.
9. člen
Upoštevaje načelo, da mora delavec pri gradnji, adaptaciji, rekonstrukciji in prenovi izkoristiti vse možne načine pridobivanja posojil se iz sredstev sklada kreditira največ 70 % maksimalne vsote vseh posojil upoštevaje ekonomski in socialni položaj.
Delavec lahko dobi posojilo upoštevaje prvi odstavek v naslednji višini:
Poprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim OD na zaposlenega delavca v SRS za preteklo leto (719.544,—)	Možno posojilo
do 50 % do 359.772,-	70%
do 70 % do 503.681,—	60%
do 100 % do 719.544,-	50%
nad 100% nad 719.544,-	40%
V kolikor sta zakonca oz. partnerja z dalj trajajočo življen-sko skupnostjo oba delavca na področju samostojnega osebnega dela v občini Kranj, se možno posojilo poveča za 40 %.
10. člen
Osnova za izračun višine posojila je pri nakupu cena na prodajni oz. soinvestitorski pogodbi, pri graditvi in prenovi pa 3.500.000,— din za m2 standardne stanovanjske površine.
Najnižja višina posojila, katerega delavec še dobi z upoštevanjem tega razpisa je 2.000.000,— din. Celotno posojilo se upravičencem praviloma dodeli v dveh razpisih.
11. člen
Gradnja, adaptacija in prenova se morajo izvajati v skladu z gradbenim dovoljenjem ali priglasitvijo del oz. potrdilom, da le-to ni potrebno.
12. člen
Pri adaptaciji, rekonstrukciji in prenovi se poleg obstoječih kriterijev upošteva:
a) potreben obseg del in materialov kot za novogradnjo tako, da se ugotovi manjkajoče v primerjalnem odstotku,
b) upošteva se faktor težavnosti
— revitalizacija starega mestnega jedra faktor 1,5
— objekt starejši kot 40 let faktor 1,3
— objekt starejši kot 15 let faktor 1,2
— nov objekt (izdelava podstrešnih prostorov)   faktor 1,1
c) ne upoštevajo se vzdrževalna dela.
13. člen
Osnove za določanje kriterijev za dodelitev posojila so predvsem naslednje:
— najdaljša doba vračanja posojila je 20 let,
— obrestna mera je 7 %, ki se po preteku 5 let za neodplačani del povišajo na 12 %,
— najnižja mesečna anuiteta je 160.000,— din,
— vračanje posojila se kasneje prilagaja spremenjenim ekonomskim razmeram posojilojemalca, tako, da se anuitete povečujejo,
— sredstva se lahko koristijo le v okviru natečenih oziro-rda združenih.
III. POGOJI ZA DODELITEV STANOVANJ
14. člen
Delavci morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje za pridobitev družbeno najemnega stanovanja:
1. mejni znesek skupnega čistega mesečnega dohodka na člana gospodinjstva ne sme presegati:
— pri delavcih z nizkimi OD na člana družine 80 % poprečnega mesečnega OD na delavca v SRS za zadnjih 6 mesecev pred razpisom (575.635,— din),
— pri delavcih — mladih družinah, (ne smejo biti starejši od 30 let in morajo imeti vsaj enega otroka) 90 % poprečnega mesečnega OD na delavca v SRS za zadnjih 6 mesecev pred razpisom (647.590,— din),
— pri samskih delavcih 100 % poprečnega mesečnega OD na delavca v SRS v zadnjih 6 mesecih pred razpisom (719.544,- din).
2. Zagotoviti plačilo lastne udeležbe, katero je delavec dolžan plačati pred vselitvijo stanovanja.
IV. OSNOVE IN MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNIH LIST
15. člen
Osnove in merila za sestavo prednostnih list so bila objavljena v Uradnem vestniku Gorenjske 16. 6. 1987, spremembe in dopolnitve 1. 3.1988, sklad pa jih je tudi razposlal na naslove vseh obratovalnic.
16. člen
1. Vsi prosilci glede na vrsto vloge priložijo:
— potrdilo o številu družinskih članov gospodinjstva in od kdaj stalno prebivajo na območju občine Kranj,
— s potrdilom o dohodku vseh članov gospodinjstva za zadnjih 6 mesecev v letu 1989. V dohodku občana ali njegove družine štejejo vsi dohodki družin ali posameznika: dohodki od dela iz delovnega razmerja, honorarnega, pogodbenega ali popoldanskega dela, vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dohodki od opravljanja kmetijskega ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev in vojaških vojnih invalidov ter civilnih invalidov vojne, dohodki od premoženja preživnine.
— potrdilo o času skupne zaposlitve in času zaposlitve v obratovalnicah samostojnih obrtnikov v občini Kranj,
— s potrdilom o premoženjskem stanju oz. o dohodku od tega premoženja,
— podatki o dosedanjih stanovanjskih razmerah,
— mnenje obrtnika, pri katerem je delavec zaposlen, lahko tudi mnenje krajevne skupnosti,
— udeleženci NOV odločbo o udeležbi NOV,
— invalidi odločbo o stopnji invalidnosti,
— mlade družine poročni list oz. potrdilo Centra za socialno delo o izvenzakonski skupnosti,
— vprašamo polo udeleženca razpisa, katero dobijo na mestu zbiranja vlog,
— potrdila o zdravstvenem stanju ali socialnem stanju (v kolikor prosilec uveljavlja posebne okoliščine).
2. Prosilci za posojilo predložijo tudi:
— prodajno pogodbo za nakup stanovanja ali soinvestitor-ske pogodbe,
— gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo, pri gradnji prizidka pa še lokacijsko dovoljenje, ki ne sme biti starejše od 10 let,
— potrdilo pristojnega organa občinske skupščine o priglasitvi, z opisom del, ki jih obsega prenova stanovanja oz. stanovanjske hiše,
— predračun stroškov prenove stanovanja ali stanovanjske hiše,
— zemljiškoknjižni izpisek, ki ne sme biti starejši od treh mesecev,
— fotokopije posojilnih pogodb za že odobrena posojila za objekt, za katerega prosijo posojilo (fotokopije pogodb ob prvem razpisu so že predložene in jih ni potrebno ponovno predložiti, razen manjkajočih),
— dokazilo o namenskem varčevanju.
3. Prosilci za družbeno stanovanje priložijo tudi:
— zagotovilo ali drugi dokument o soudeležbi drugega stanodajalca.
17. člen
Delavčeva prijava na razpis, v kateri je navedel netočne podatke oz. predložil dokumentacijo, ki ni resnična, se obravnava tako, kot da bi bila prošnja nepravočasno vložena ali pa kot prošnja brez potrebnih dokazil za odločanje in se zavrže. Sankcije pri že porabljenem ali odobrenem kreditu se predvidijo s pogodbo.
18. člen
Vse informacije in sprejemanje vlog po tem razpisu opravlja stanovanjski sklad, katerega sedež je v prostorih občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj, Trg revolucije 3, vhod 4 (čisto na vrhu), v času uradnih ur vsak torek in četrtek od 15. do 19. ure in sredah od 7. do 10. ure od 11. 4. 1989 do vključno 25. 4. 1989.
PREDSEDNIK SKLADA: BOJAN CEPIN
CESTNO PODJETJE KRANJ 64000 KRANJ
Na osnovi sklepa delavskega sveta DO Cestno podjetje Kranj razpisujemo prosta dela in naloge:
1. INDrVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA DO
Za direktorja DO je lahko imenovana oseba, ki poleg splošni pogojev za pridobitev lastnosti delavca določenih po zakonu, z družbenimi dogovori in samoupravnim sporazumom izpolnjuje še naslednje pogoje:
— da je državljan SFRJ
— da ima visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri
— da ima nad 4 leta delovnih izkušenj
Mandat traja 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo za imenovanje direktorja DO«.
2. vodja področja vzdrževanja in varstva cest
3. vodja področja gradenj
4. vodja programsko projektivnega področja
5. vodja splošnega področja
6. vodja finančno računovodskega področja
7. vodja komercialnega področja
Za vodjo posameznega področja je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca določenih po zakonu in Družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj izpolnjuje še naslednje pogoje:
Ad. 2: da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene ali strojne smeri
nad 4 leta delovnih izkušenj v cestnem gospodarstvu
Ad. 3: da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene smeri
nad 4 leta delovnih izkušenj v cestnem gospodarstvu
Ad. 4: da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene smeri nad 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
Ad. 5: da ima visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri nad 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
Ad. 6: da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri
nad 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
Ad. 7: da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, komercialne ali gradbene smeri nad 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
Mandat za vodenje področij traja 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo za imenovanje vodje področja (določenega področja)«.
Izbira kandidatov za vsa navedena dela in naloge bo opravljena v zakonitem roku. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po sprejemu sklepov na delavskem svetu.
V/£f/fH
Tovarna elementov in sistemov avtomatizacije strege, 64226 Žiri, Novovaška 147
Razpisna komisija pri zboru delavcev v skladu z določbami 64. člena Zakona o podjetjih (Ur. list SFRJ št. 77/88) ter 60. člena Statuta delovne organizacije razpisuje dela oz. naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
Za individualnega poslovodnega organa je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev določenih z zakonom, izpolnjuje še naslednje pogoje:
— da ima visokošolsko ali višješolsko izobrazbo tehnične, ekonomske ali druge ustrezne smeri,
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj pri samostojnem opravljanju del oz. nalog v gospodarstvu
— da je pri svojem delu uspešen in pokazal vodstvene in organizacijske sposobnosti,
— da izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka.
Izbrani kandidat bo na razpisana dela oziroma naloge imenovan za mandatno dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev na naslov Vibro, tovarna elementov in sistemov avtomatizacije strege, 64226 Žiri, Novovaška 147, s pripisom »za razpisno komisijo«, v osmih dneh po objavi razpisa. Nepopolnih in nepravočasnih prijav razpisna komisija ne bo upoštevala.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v osmih dneh po sklepu zbora delavcev o imenovanju.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA Zbor uporabnikov
Na podlagi 79. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni 1. SRS št. 3/81, 34/83, 24/85, 1/86 in 11/88), 6. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva (Uradni 1. SRS št. 15/81), Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica za obdobje 1986—1990 in 11. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti, je zbor uporabnikov na svoji 11. seji, dne 31. 3.1989 sprejel
RAZPIS
za dodelitev posojil za gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti.
I. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI
1. Posojila so razpisana iz združenih sredstev vzajemnosti, ki jih podpisnice Samoupravnega sporazuma združujejo v LB Temeljni banki Gorenjske, PE Radovljica.
2. Višina razpisanega posojila znaša 900.000.000.— din:
— za kreditiranje individualne stanovanjske gradnje ter,
— za kreditiranje prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v individualni lastnini.
3. Razpisa se lahko udeležijo delavci:
— ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so združevanja začasno oproščeni,
— zaposleni na področju samostojnega osebnega dela, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti.
II. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA
1. Posojilo za gradnjo stanovanjske hiše lahko dobijo delavci če:
— niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali prebivajo v neustreznih oziroma v neprimernih stanovanjih,
— imajo veljavno gradbeno dokumentacijo,
— imajo objekt dograjen do tretje gradbene faze oz. pri gradnji montažne hiše dokončano ploščo nad kletjo in pogodbo o nakupu montažne hiše,
— so lastniki objekta in kreditno sposobni,
— v preteklih letih niso sami ali njihovi družinski člani prejeli posojila v katerikoli SSS oz. prejeta revalorizirana višina posojil ne presega letošnje izračunane višine.
2. Lastna udeležba delavca ne more biti manjša od 30 % zneska potrebnega za dokončanje investicije, določi pa se v skladu z določili Pravilnika.
3. Prosilec, ki gradi ali prenavlja stanovanje ali stanovanjsko hišo, katere stanovanjska površina je večja od standardnega stanovanja, ne more pridobiti posojila za del stanovanja oz. stanovanjske hiše, ki presega standardno površino.
III. KREDITNI POGOJI
1. Vsota vseh posojil delavca za isto stanovanjsko enoto lahko znaša pri:
— zadružni stanovanjski gradnji v višini 75 %,
— gradnji stanovanjske hiše izven zadružne gradnje — 60 %,
— prenovi — 80 %.
2. Doba vračanja posojil se določi v skladu z 31. členom Pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev posojil iz sredstev vzajemnosti združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Radovljica.
3. Seštevek mesečnih anuitet vseh posojil za isto stanovanjsko enoto ne more biti nižji od mesečne stanarine, ki bi jo delavec plačeval za to stanovanjsko enoto po predpisih o stanarini.
4. Mesečna anuiteta za posamezno posojilo ne more biti nižja od 72.000.— din. Obrestna mera za posojila po tem pravilniku znaša 15 %.
IV. DOKUMENTACIJA
Udeleženci razpisa morajo prošnje vložiti na posebnem obrazcu, ki ga dobijo pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti Alpdom Radovljica, Cankarjeva 1, k njej Pa priložiti naslednjo dokumentacijo:
— potrdilo o dohodkih vseh družinskih članov v letu 1988,
— gradbeno dovoljenje oziroma potrdilo o priglasitvi del pristojnega organa,
— zemljiško knjižni izpisek o lastništvu izdan v letu 1989,
— potrdilo o kreditni sposobnosti,
— predračun stroškov prenove oziroma adaptacije stanovanja in stanovanjskih hiš,
— potrdilo o premoženjskem stanju, oziroma dohodku iz tega premoženja.
V. OSTALE DOLOČBE
L Pri izračunu posojila bodo upoštevane naslednje cene:
— pri graditvi stanovanjske hiše povprečna cena stanovanj v višini 4.000.000.— na m2,
— pri prenovi stanovanja ali stanovanjske hiše cena iz Predračuna, vendar ne višja od povprečne cene stanovanj v Prejšnji alienei.
2. Pri izračunu posojila posameznim prosilcem se bo upošteval povprečni čisti dohodek na zaposlenega delavca v SR Sloveniji za leto 1988, v višini din 719.544.— po poročilu Zavoda za statistiko SR Slovenije.
3. Vlogo za dodelitev posojila je potrebno vložiti v 15 dneh °d objave razpisa v časopisu GLAS s celotno dokumentacijo Pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti, Alpdom Radovljica, Cankarjeva 1.
4. Prepozno prispele in nedokumentirane vloge se ne bodo obravnavale.
5. Delavec, ki želi dobiti posojilo za graditev ali prenovo stanovanjske hiše mora dopustiti ogled, sicer se šteje, da ne spolnjuje pogoje za pridobitev posojila.
6. Odbor za graditev rešuje vloge za posojila, objavlja rezultate sproti na svojih sejah na način, ki ga določi.
7. Ugovor na sklep odbora za graditev rešuje zbor uporabnikov.
8. Pri določitvi konkretne višine posojila prosilcem Odbor za graditev upošteva kriterije določene s Pravilnikom ter izdelano prednostno listo. Znesek posojila bo vskladil z razpisno vsoto ter temu primerno korigiral višino dodeljenih poso-1}}, ki so glede na razpoložljiva sredstva lahko manjša, kot bi Jih delavci sicer pridobili, če bi bilo zbranih več sredstev. Vsa Prejeta posojila iz sredstev vzajemnosti za isto stanovanjsko enoto v preteklih letih se bodo revalorizirala v skladu s porastom cen v gradbeništvu.
9. Glede drugih določil, ki niso navedena v razpisu veljajo določila Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil i* združenih sredstev vzajemnosti stanovanjske skupnosti Radovljica.
10. Najnižja višina posojila, katerega delavec še dobi z upoštevanjem določil pravilnika je 2.000.000.— din.
V Radovljici, dne 31. 3.1989
Štev.: 1/89-MU .,
Predsednica zbora uporabnikov: Marija Štibelj, 1. r.
SITAR
TRGOVINA SREČO SITAR dipl ing
RADOVLJICA, KRANJSKA 2 TH-.064/75-585
(Grajski dvor)
Odprli smo novo trgovino z izdelki domače in umetne obrti, izdelki iz stekla uporabnd in okrasno keramiko, lesno galanterijo, darilno kozmetiko, spominki!
Se priporočamo!
STROKOVNA SLUŽBA SIS
GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI OBČINE TRŽIČ 64290 TRŽIČ
Odbor za gospodarjenje s stanovanji in stan. hišami pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Tržič objavlja
JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV
Oddajo se naslednji prostori:
1. RAVNE 9, v izmeri 116 2 - gostinska dejavnost
2. TRG SVOBODE 31/a, v izmeri 37 m2, obrtna dejavnost
3. KOVOR 62, v izmeri 68 m2 dejavnosti ni opredeljena.
Javni razpis izvede komisija, ki jo imenuje odbor za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami.
Interesenti morajo predložiti program dejavnosti.
Rok prevzema poslovnega prostora je 1.5.1989.
Javni razpis traja 15 dni od dneva objave.
Ponudbe skupaj s programom pošljite na naslov: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE TRŽIČ, Cankarjeva 1, Tržič, z oznako »Razpis poslovnih prostorov«.
^ //V7F/?CAMBIO
f MENJALNICA
Unterbergen - Podgora (»pri Mlakarju«) tel.: 9943-4227-3777 odprto: 8. -12.13. - 17.;sobota 8. -11.
ZELO UGODNA MENJAVA - GOVORIMO SLOVENSKO
Izvršni svet skupščine občine Kranj na podlagi 37. člena pravilnika o dodeljevanju kadrovskih stanovanjskih posojil in kadrovskih stanovanj v občini Kranj (prečiščeno besedilo z dne 14/4-1987, spremembe in dopolnitve z dne 11/5-1988 in 293-1989) ter sklepa 143. seje IS SO Kranj z dne 29/3-1989
RAZPISUJE
natečaj za dodelitev kadrovskih stanovanjskih posojil v občini Kranj v letu 1989
I. Razpoložljiva sredstva za kadrovska stanovanjska posojila znašajo 34.000.000 din
II. Pogoji za pridobitev stanovanjskega posojila
Pravico do kadrovskega stanovanjskega posojila imajo voljeni in imenovani funkcionarji v državnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, ki stalno prebivajo v občini Kranj ali se nameravajo zaposliti in prebivati v občini Kranj.
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka imajo pravico do kadrovskega stanovanjskega posojila tudi drugi strokovni in javni delavci, ki so po oceni izvršnega sveta v soglasju s koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja pri OK SZDL potrebni ali zaslužni za družbenoekonomski in družbenopolitični razvoj občine Kranj in širših družbenopolitičnih skupnosti.
Prosilec nima pravice do stanovanjskega posojila, če že ima rešen stanovanjski standard v skladu z določili pravilnika.
Dodelijo se le stanovanjska posojila, ki so višja od štirikratnega povprečnega mesečnega OD v SRS preteklega leta.
III. Postopek za vložitev zahtevkov
Prosilci vložijo zahtevek v pisni obliki ne glede na morebitna predhodna zaprosila v 15 dneh po objavi tega razpisa pri Sekretariatu IS in SO Kranj.
Prosilci vložijo zahtevek neposredno ali priporočeno po pošti. Za strokovnjake in javne delavce po drugem odstavku točke II. tega razpisa vloži obrazložen zahtevek zainteresirani državni organ, druga organizacija ali skupnost po sklepu njenega pristojnega organa.
Zahtevek mora vsebovati:
— osebne podatke prosilca (ime in priimek, starost, poklic in dela, ki jih opravlja, velikost družine),
— podatke o sedanjih stanovanjskih razmerah,
— podatke o socialnem in zdravstvenem stanju prosilca in članov njegovega gospodinjstva,
— podatke o sodelovanju v NOV,
— podatke o delovni dobi,
— višino zaprošenega posojila in namen uporabe,
— predračunsko vrednost gradnje ali rekonstrukcije oziroma kupnine s podatki o velikosti stanovanja ali stanovanjske hiše ter druge potrebne podatke, ki so pomembni za odločanje o posojilu oziroma rešitvi stanovanjskih potreb prosilca,
— podatke o drugih sredstvih, s katerimi bo razpolagal prosilec (lastna udeležba, bančna posojila, udeležba drugih organizacij),
— podatke o povprečnem osebnem dohodku v preteklem letu,
— podatke o obstoječih obveznostih (dolgoročnih in kratkoročnih) prosilca in njegovih družinskih članov.
Zahtevku je treba priložiti vso dokumentacijo, s katero se dokazuje in potrjuje resničnost zahtevka (gradbeni načrt, kupne pogodbe, dokazi o lastnih in drugih sredstvih).
Zahtevkom po drugem odstavku točke III. je treba priložiti tudi natančno utemeljitev organizacije ali organa, ki vlaga zahtevek.
Nepopolni zahtevki in zahtevki, ki ne bodo vloženi v roku iz 1. odstavka te točke, pri razpisu ne bodo upoštevani.
Prosilci bodo v 30 dneh po izteku razpisnega roka obveščeni o izidu razpisa.
MERKUR
V APRILU IZKORISTITE MOŽNOST UGODNEGA NAKUPA SKORAJ VSEGA BLAGA V SKUPNI VREDNOSTI NAD 500.000 DIN IZ NASLEDNJIH BLAGOVNIH SKUPIN:
• BELA TEHNIKA
• GOSPODINJSKI APARATI
• EMAJLIRANA POSODA
• ELEKTRIČNO IN ROČNO ORODJE, VARILNI APARATI, VIJAČNO BLAGO,
• ELEKTRO IN VODOINSTALACIJSKI MATERIALI
• MATERIALI IN OPREMA ZA CENTRALNO OGREVANJE
• GRADBENI MATERIALI
• BARVE, LAKI, PREMAZI
ZA VEČINO BLAGA
NUDIMO:
15% POPUST
ob gotovinskem plačilu ali plačilo v
4 OBROKIH brez obresti
PLAČILO S ČEKI
v 4-mesečnem zaporedju
10% POPUST
članom stanovanjskih zadrug. Ugodnejši pogoji ob nakupu večje količine opeke.
VSA POJASNILA 0 UGODNOSTIH NAKUPA DOBITE
V PRODAJALNAH
M MERKUR kranj
[GLAS 14. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Torek, 11. aprila 1989
, I
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA
RAZPIS za dodelitev posojil delavcem in družbenopravnim osebam iz združenih sredstev vzajemnosti
Na podlagi 79. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 3/81, 34/83, 24/85, 1/86 in 11/88) 5. in 58. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 15/81) na podlagi Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Škofja Loka za obdobje 1986—1990, 4. in 5. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti v občini Škofja Loka ter sklepa 9. seje zbora uporabnikov z dne 3. 4. 1989 objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost Škofja Loka
RAZPIS za dodelitev posojil delavcem in družbenopravnim osebam iz združenih sredstev vzajemnosti
L SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI
1. Razpisa se lahko udeležijo organizacije in njihovi delavci, katerih temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti združujejo sredstva za vzajemnost pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Škofja Loka in imajo sedež v občini Škofja Loka, ne glede na to, kje imajo sedež njihove delovne enote ali stalno bivališča njihovi delavci in sicer v skladu s 6. členom pravilnika.
2. Razpisna vrednost posojil predstavlja načrtovana razpoložljiva sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve v letu 1989 in sicer v višini 860.000.000 din.
Celotna razpisna vsota je namenjena za kreditiranje družbeno usmerjene individualne gradnje in nakup stanovanj.
II. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJIL
1. Razpisa se lahko udeležijo:
1.1. Organizacije združenega dela in delovne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki imajo sedež v občini Škofja Loka in so podpisale Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Škofja Loka za obdobje 1986—1990, ne glede na to, kje imajo sedež njihove organizacijske enote, ki
— združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu,
— začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske graditve in združujejo sredstva vzajemnosti v dogovorjenem roku in obsegu,
— niso sposobne združevati sredstev vzajemnosti in jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznosti plačila obračunanega prispevka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
1.2. Delavci, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so združevanja začasno oproščeni, kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki združujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe, če združujejo sredstva vzajemnosti.
1.3. Upokojenci in invalidi, ki imajo stalno bivališče na območju občine Škofja Loka.
1.4. Delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov in združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in pri njih zaposleni delavci.
1.5. Delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost in združujejo sredstva vzajemnosti v Samoupravni stanovanjski skupnosti.
1.6. Borci NOV ter kmetje borci NOV, ki imajo stalno bivališče v občini Škofja Loka. Za občane, ki so navedeni v točkah od 2—6 se v nadaljevanju uporablja izraz delavci.
2. Osnova za izračun višine posojila je pri nakupu zadnja cena po dokumentaciji, pri graditvi in prenovi pa cena 4.000.000 din za kv. m stanovanjske površine.
3. Za vloge, ki se bodo sprejemale po tem razpisu, se upošteva povprečni mesečni čisti OD na zaposlenega delavca v SRS po zadnji objavi pred obdelavo vlog.
4. Obrestna mera za posojila iz sredstev vzajemnosti je 10 odstotkov letno oziroma lahko tudi višja skladno s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana SSS Škofja Loka za obdobje 1986—1990.
5. Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah, delavci pa v mesečnih anuitetah.
6. Posojilo za gradnjo stanovanjske hiše lahko dobi delavec, če ima dograjen objekt do III. gradbene faze oziroma pri gradnji montažne hiše dokončano ploščo nad kletjo in sklenjeno pogodbo za dobavo montažnega dela hiše s proizvajalcem (skladno z gradbenim dovoljenjem). Če je delavec že lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše, dobi posojilo le za razliko v kv. m do standarda stanovanjske površine za njegovo družino.
Pri prenovi lahko prosilci dobijo posojila samo za:,
— povečanje stanovanjske površine,
— uporabo kvalitetnejše izvedbe toplotnih in hidroizola-
— racionalnejši sistem ogrevanja.
Prosilec se mora pri prenovi izkazati, da je opravil vrednostno najmanj 50 % del po predračunu, ki ga je izdelal gradbeni strokovnjak.
7. Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi iz sredstev vzajemnosti, se zmanjša za:
— odobreno posojilo delavcu ali zakoncu pri katerikoli samoupravni stanovanjski skupnosti,
— revalorizirana posojila, odobrena pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Škofja Loka. Revalorizirana vrednost že odobrenih posojil se izračuna na osnovi objavljenih indeksov splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije.
8. Glede dokumentacije, tehničnega poslovanja in drugih določil, ki niso navedeni v razpisu, veljajo določila pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti, združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti Škofja Loka.
III. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTI
1. Posojila iz združenih sredstev vzajemnosti dobijo organizacije za graditev, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti, če poleg pogojev iz poglavja (1.1.) izpolnjujejo:
— da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in družbenim
dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji,
— da bodo delavcem dodeljevale standardna stanovanja po merilih Samoupravne stanovanjske skupnosti Škofja Loka,
— da gradijo ali kupujejo stanovanja in so vključeni v program stanovanjske skupnosti. V primeru, da razpoložljiva sredstva in ostali pogoji dopuščajo, da se lahko odobri posojilo tudi organizaciji, ki ne izpolnjuje tega pogoja,
— da jim posojilo po tem pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogočajo zaključevanje finančne konstrukcije za graditev, nakup in prenovo načrtovanega števila stanovanjskih enot,
— da predložijo sprejet sanacijski program, če poslujejo z izgubo,
— da zagotovijo 25 % lastno udeležbo po obrazcu LP-OSP. Maksimalna višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija
iz sredstev vzajemnosti za nakup ali graditev stanovanj oziroma za soinvestitorstvo zunaj območja Samoupravne stanovanjske skupnosti Škofja Loka, je odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v organizaciji in povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SR Sloveniji po zadnji objavi, in sicer:
osebnf''™ Republiško dohodek OZD Povprečje	Višina posojila v % od vrednosti iz dokum. predloženega ob razpisu	Doba vračanja največ
do 100 %	največ 50 %	10 let
od 100 % do 120 %	največ 40 %	8 let
nad 120 %	največ 30 %	6 let
Za organizacije s področja šolstva, zdravstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva in kulture je višina posojila lahko višja za 10 poenov.
IV. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI
Delavci lahko dobijo posojilo za nakup, graditev in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, če:
— niso sami ali njihovi družinski člani, ki rešujejo stanovanjski problem, lastniki vseljivega primernega stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše, ki presega 50 kv. m uporabne tlorisne površine,
— porabijo kupnino prodane lastne stanovanjske enote za nakup ali graditev stanovanja ali stanovanjske hiše, za katero prosijo posojilo,
— pri nakupu stanovanja ali stanovanjske hiše z lastnimi sredstvi in vsemi posojili zaključeno finančno konstrukcijo,
— predlože predpogodbo, kupoprodajno pogodbo ali soin-vestitorsko pogodbo,
— predlože gradbeno dovoljenje oziroma dokazilo o priglasitvi del z opisom del in predračun.
Maksimalna višina posojila, ki ga delavec lahko dobi za graditev, nakup in prenovo je odvisna od razmerja med višino povprečnega mesečnega dohodka na člana njegove družine za zadnje tri mesece v primerjavi z zadnjim znanim povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SR Sloveniji.
Povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim OD na zaposlenega delavca v SRS po zadnji objavi
Posojilo izračeno s % do maksimalne vsote posojil po 26. členu
gradnja in prenova
nakup stanovanj in nakup mont. stanov, hiše
do   70 %	največ 40 %	največ 50 %
nad 70 % do 100 %	največ 30 %	največ 40 %
nad 100 % do 120 %	največ 25 %	največ 35 %
nad 120 %	največ 20 %	največ 30 %
Pri dodelitvi posojila po prejšnji lestvici se upošteva tudi višina namenskega varčevanja tako, da je znesek posojila po tem pravilniku odvisen od razmerja med varčevalnim pologom in mesečnim čistim OD na zaposlenega delavca v SRS v letu sklenitve varčevalne pogodbe po naslednji lestvici:
Mesečno namensko varčevanje v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim OD na Faktor zaposlenega delavca v SRS
brez varčevanja do 10 % do 20 % nad 20 %
0,7 0,9 1,1 1,3
Ta lestvica se upošteva samo v primeru potečene pogodbene varčevalne dobe.
Mesečna namenska varčevanja v različnih obdobjih za isti predmet kreditiranja se seštevajo z upoštevanjem valorizacije po naslednji lestvici:
Posojilo, odobreno leta
Faktor
1989'
1988
1987
1986
1985
1984 in prej
1
3,43 9,60 18,46 46,15 57,14
Borci NOV in kmetje-borci NOV dobijo posojilo z upoštevanjem FAKTORJA 1,0 ker ni potrebno imeti namenskega varčevanja. V kolikor pa so namensko varčevali, lahko uveljavijo način določitve višine posojila, skladno s predhodno lestvico.
Pri prenovi se poleg obstoječih kriterijev upošteva:
a) potreben obseg del in materialov kot za novogradnjo, tako, da se ugotovi manjkajoča dela v primerjalnem %
b) upošteva se faktor težavnosti:
— revitalizacija starega mestnega jedra faktor 1,5
— objekt starejši od 40 let faktor 1,3
— objekt starejši od 15 let faktor 1,2
— nov objekt (izdelava podstreš. stanov. faktor 1,1
c) ne upošteva se vzdrževalna dela.
Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi po tem pravilniku, se zmanjša za:
— odobrena posojila delavcu ali zakoncu pri katerikoli samoupravni stanovanjski skupnosti,
— revalorizirana posojila odobrena pri SSS Škofja Loka. Revalorizirana vrednost že odobrenih posojil se izračuna na osnovi objavljenega indeksa Splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije.
Vsota vseh posojil delavca za isto stanovanjsko enoto lahko znaša pri:
— nakupu etažnega ter zadružnega etažnega stanovanja 80 odstotkov,
— zadružni stanovanjski graditvi 75 odstotkov,
— graditvi stanovanjske hiše v zasebni lasti izven zadružne stanovanjske graditve 60 odstotkov,
— prenovi 80 odstotkov.
Od dokumentirane cene, upoštevaje dejansko stanovanjsko površino, oziroma največ 90 m2.
Najnižji znesek posojila znaša 2.000.000 din.
Zaprošeni znesek pa ne more biti višji od pripadajočega zneska po pravilniku.
Prednost pri odobritvi posojila ima delavec, ki:
— je sam ali njegova družina v težavnem zdravstvenem stanju,
— kupuje stanovanje, vseljivo v krajšem času,
— ima slabe stanovanjske razmere (prebiva v stanovanju nad V. kategorijo),
— je začasen nosilec stanovanjske pravice na stanovanju, ki ga je dobil v okviru družbene pomoči kot mlada družina in ga mora v petih letih izprazniti,
— vgradi ogrevalno napravo za izkoriščanje odpadne in sončne energije.
Za izračun mesečnega povprečnega dohodka na člana družine se upoštevajo mesečni dohodki vseh družinskih članov v zadnjih treh mesecih. Višina dohodka družinskih članov se ugotavlja na podlagi predloženih potrdil.
Za člane družine se štejejo: prosilec, zakonec, otroci, posvojenci, starši nosilca in njegovega zakonca, oseba, ki jo je prosilec po zakonu dolžan vzdrževati in oseba, ki najmanj dve leti živi s prosilcem v ekonomski skupnosti.
Doba vračanja posojil v zasebni lasti je za posamezne namene naslednja:
Za namen
Doba vračanja posojila za izračun mesečne anuitete
nakup stanovanj in stanovanjske hiše za graditev stanovanjskih hiš prenova stanovanj in stanovanjskih hiš
20 let 15 let 10 let
Delavci vračajo posojilo v mesečnih anuitetah, ki' se najmanj enkrat letno poveča za rast povprečnih osebnih dohodkov na zaposlenega v SRS v preteklem letu, po potrebi pa tudi med letom o čemer sklepa pristojen odbor pri SSS Škofja Loka.
Seštevek mesečnih anuitet vseh posojil za isto stanovanjsko enoto ne more biti nižji od mesečne stanarine, ki bi jo delavec plačal za to stanovanjsko enoto po predpisih o stanarinah.
Mesečna anuiteta za posamezno posojilo ne more biti nižja od 20.000 din.
V. KONČNE DOLOČBE
Vse informacije in sprejemanje zahtevkov po tem razpisu opravlja LB TBG Kranj, PE Škofja Loka — stanovanjski oddelek, in sicer: od 17. 4. 1989 do 30. 4. 1989 vsak dan od 8. do 12. ure razen sobote, v sredo od 8. do 16. ure.
Odbor za graditev, planiranje in razvoj družbeno-ekonom-skih odnosov pri Samoupravni stanovanjski skupnosti rešuje vloge za posojila, objavlja rezultate sproti po svojih sejah na način, ki ga določi.
Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Škofja Loka oziroma od njega pooblaščen odbor lahko spremeni razpisno vsoto odvisno od priliva sredstev.
Delavec, ki želi dobiti posojilo za graditev ali prenovo stanovanjske enote, mora dopustiti ogled, sicer se šteje, da ne izpolnjuje pogoja za pridobitev posojila.
Ugovor na sklep odbora za graditev, planiranje in razvoj družbeno-ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu rešuje zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Škofja Loka.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA PREDSEDNIK ZBORA UPORABNIKOV, MARTINA LOGAR, 1. r.
MALI OCLASI *
Prodam otroško 22-405
KOLO
kekec. 5688
<S> 27-960 cesta JU 16
Prodam otroško POSTELJICO z jogi-jem in JOGI 90 x 190 cm. Piškur, Zl. polje 3/d, Kranj 5712
Prodam semenski KROMPIR desire, TROSILEC za umetno gnojilo in 340-li-trsko ŠKROPILNICO. * 40-032 5723
aparati stroji stan.oprema
TOMOS MOTOR CTX 80 nov še neregistriran ugodno prodam. j__36-282_
Ugodno prodam PLINSKI ŽAR, prime-g__M gostinstvo, »45-114 5639 Prodam 2 sončna KOLEKTORJA imp, velika, 10 odstotkov cenje. »68-302,
g£__0. do 21. ure_ 5646
Prodam nerabljen namizni BRUSILNI glgOJ. Kidričeva 42, Škofja Loka 5650 Prodam ŠTEDILNIK na trda goriva po stari ceni. »67-250, vsak dan po 11.
P___5658
Prodam TELEOBJEKTIV telemigor -Practika, dim. 4,5/300. Selo 11/a, Žirovnica, »85-072, dopoldne ali j_j_676, popoldne_5672
Prodam električno PEČ, dolžine 1 m.
gjglic. Koroška 10, Kranj_5682
Prodam KULTIVATOR z ježem, širine ''O, primeren za Tomo Vinkovič ali traktor same. Ivan Rakovec, Dolenja y___30. Selca_5691
Prodam nov barvni TV panasonik in zamrzovalno OMARO gorenje, še v Og^anciji. <g» 35-364_5697
20-colski GUMI VOZ ugodno prodam.
• 061/376-744_5698
Prodam PEČ za etažno centralno ogre-_8r»je, rabljena 2 leti. Davorin Iskra, !_°privnik 2, Boh. Bistrica 5702
10 odstotkov cenje prodam novo SE-DEŽNO GARNITURO. » 35-953 5643
Ugodno prodam TROSED in otroško POSTELJICO.» 25-016 5696 SEDEŽNO
Prodam » 78-651
GARNITURO.
5728
Prod
lato
am novo kuhinjsko NAPO z venti-
lom
nem in hobi STROJ S s priključ-
za krožno žago. » 74-774 5705
Poceni prodam KAD, dolžine 140 cm. Mladenovski, Valjavčeva 12, Kranj _5732
Prodam SPALNICO. Cena po dogovoru. »38-289 5736
stanovanja
Prodam GARSONJERO, 29 kvad. m., na Planini, v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 5635 Samsko dekle išče GAROSNJERO v Kranju ali okolici, ni pa pogoj, po mož-
nosti v bloku. »74-156_5636
Fant in dekle najameta manjšo starejšo HIŠO ali manjše STANOVANJE v Kranju ali okolici. Šifra. SLOVENSKI
PAR_5687
Zamenjam družbeno STANOVANJE, 37 kvad. m., na Bledu, Alpska c. 1, V. nadstropje, za enako na Bledu ali okolici, vendar v nižjem nadstropju. » 78-504_5718
Mlada družina išče podnajemniško STANOVANJE v Škofji Loki. Informacije vsak dan na »631-950 5741
£^dam3 mesece star ŠIVALNI aTROj bagat višnja elektronik. Dara
yjgenovič, Zg. Bitnje 226_5716
Prodam GLASBENI STOLP pioner. w39-861, popoldne_5717
TEHTNICO, avtomatsko, za tehtanje Krompirja in TRANSPORTER za nakla-aanje krompirja v vrečah in razsutem !!___u, prodam. Čirče 36, Kranj 5719 P° polovični ceni prodam 320-litrsko *amrzovalno SKRINJO. » 80 959 ______5727
^odam motorno ŽAGO dolmar 112.
g__3_685, po 20 uri_5730
Prodam PRALNI STROJ candv. *6__0TI_5735
Prodam PLETILNI STROJ na kartice. * 633 696 5743
gradbeni material
Posesti
Svetujemo vam pri prodaji, nakupu, zamenjavi hiš, parcel, stanovanj in potniških hiš. Marketing agencija CLM, 3*78-356 _5477
QOZD, v izmeri 3 ha (2 parceli), v Nošnju, prodam. » 28-621, zvečer _____5640
hazno prodam
prodam   800   litrov ODPADNEGA gUA, BALDAHIN za prikolico, dolžine cm in manjši HLADILNIK. Podbor-
!g__Struževo 1, Kranj_5645
Prodam kompletno VLEČNO KLJUKO 3*   Golf.   »75-912,   popoldne ali
^___jnt. 372, dopoldne_5671
£rt>dam talno OBLOGO, obrobljeno, 'ifon, 225 x 270 cm, PISALNO MIZO, z jadrom, vlečno KLJUKO za w. vse po polovični ceni. » 76-146 __ 5681
Lamelni PARKET, 18 kvad. m., poceni prodam. »622-659_5630
Prodam smrekov OPAŽ in 2 kub. m. COLARIC.» 42-866_5659
Prodam 6 kub. m. hrastovih PLOHOV.
Podblica 12_ 5680
Prodam borove HLODE. Naslov v oglasnem oddelku. 5683
Ugodno prodam STIROPOR, deb. 6 cm in 2 vezani OKNI kli, dim. 120 x 90 cm. »81-141, do 14. ure ali 88-159, zvečer 5685
Prodam strešno OPEKO folc, 1.500 ko-sov, po 1.000 din za kos. Orehovlje 19, Kranj 5689
Prodam 100 kosov nove samotne OPEKE - zidak. Branko Muhovec, Hraše 30/a, Lesce 5701
Prodam 20 jesenovih PLOHOV in DESK. »77 127 5711
vozila
Prodam BARVNI TV Orbiter, ekran 56, star 4 mesece. » 36-282
Ugodno prodam MOPED avtomatik A3 ML. »45-132__
Prodam BT 50 za 450 SM. » 633-090 __5374
MOSKVIČA poceni prodam. »81-441, int. 20-13, dopoldne 5628
Prodam montažno GARAŽO brako in novo PRIKOLICO za osebni avto. Karlo Javorič, Vodnikova 4, Lesce 5649
TURISTIČNO DRUŠTVO 64280 KRANJSKA GORA
Turistično društvo Kranjska gora vabi k sodelovanju naslednje sodelavce:
TAJNIK DRUŠTVA reelekcija
Pogoji: višja ali srednja izobrazba, znanje enega od jezikov (angleškega, nemškega ali italijanskega) in petletne delovne izkušnje v stroki
PROPAGANDISTA za območje TD Kranjska gora
Pogoji: višja ali srednja izobrazba, znanje treh jezikov in triletne delovne izkušnje v stroki.
S stanovanji ne razpolagamo.
Ponudbe z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh od objave na naslov TURISTIČNO DRUŠTVO Kranjska gora, Tičarjeva 2, 64280 Kranjska gora, z oznako »Za razpisno komisijo«:
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku razpisnega roka.
Cesta železarjev 8 64270 JESENICE
Na osnovi 73. člena Statuta delovne organizacije Železarne Jesenice in 125. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi TO v DO Železarno Jesenice, objavlja razpisna komisija
JAVNI RAZPIS
Prostih del in nalog
PODPREDSEDNIK POSLOVNEGA ODBORA ZA RAZVOJ
Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom opredeljenih pogo-Jev, izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka šola tehnične smeri "~ pet let dela v gospodarstvu
Mandatna doba traja 4 leta.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Kadrovski sektor Železarne Jesenice, Cesta Železarjev 8, 64270 Jesenice, z °znako »za razpisno komisijo za podpredsednika PO za razvoj«.
Prodam R 4, letnik 1978, registriran do marca 1990. Gasilska 43, Šenčur 5629 Prodam MOTOR in rezervne DELE za
VW 1200. »061/614-137_563J
1980. 5634
Prodam FIAT 126, letnik »061/611-138, popoldne
Prodam Z 750, letnik 1977 in R 4, letnik 1976. Behek, T. Dežmana 8, Kranj, »33-851 5642
Prodam APN 6. »621-217
5648
Prodam Z 750, letnik 1977, registrirana do januarja 1990. »48-017 5652 TAM 80 T 3, letnik 1985, vozen z B kategorijo, prodam. Franc Stroj, Dvorska
vas 31/c, Begunje_ 5657
Prodam AVTOPRIKOLICO.» 66-850 _ 5660
Prodam LAVERTO 1000 jota, letnik 1982. »43-167_ 5663
Prodam R 8, dobro ohranjen, neregi-striran.»21-267_5665
Za Golfa, stari tip, prodam sprednje zunanje BLATNIKE in PRAGOVE. Fre-
lih, Sovodenj 12_5667
Prodam JUGO 45 A, letnik 1985. Jen-
ko.Zg. Brnik 93, Cerklje_5668
Prodam 2 novi letni GUMI, dim. 155 x 14, 20 odstotkov ceneje, za nameček podarim 2 rabljeni. Stane Kunej, Brezje 64/a, » 79-858 5670
nudi:
po zelo ugodni ceni zložljive mize, stole in ležalnike za kampiranje.
Se priporoča Lesnina v Kranju in na Jesenicah.
Prodam 126 P, letnik 1979. Zelnik, Po-dreča 77, Mavčiče 5673 Prodam ATX 50 C. Ogled popoldne.
» 24-950_ 5675
Poceni prodam Z 101, letnik 1978, šasi-ja letnik 1982. »38-830_5677
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1983. Ogled po 15. uri. Potočnik, Zg. Bitnje 225 (pri Puškami) 5686
Prodam JUGO 45 A, star 2 leti in pol. Ivan Bokal, Zminec 23, Škofja Loka, »621-041_5692
Prodam Ž 10T letnik 1986. » 061/611-106, int. 359, dopoldne, Remec 5699 Prodam Z 101 GTL, letnik oktober 1983. » 33-789, popoldne 5704
•Prodam Z 101, letnik 1983. » 84-634
_5707
Ugodno prodam KOMBI IMV diesel, registriran celo leto. Milan Perkič, Ko-vor 33, Tržič, »57-803_5708
Prodam R 4TL, letnik 1978. »25-120 _5710
Prodam 4 PLATIŠČA za Golf, novi tip.
»48-125_5720
Prodam Z 101 GTL 55, star 2 leti.
»51-776_5721^
Prodam GOLF, letnik 1980. Voklo 47,
Šenčur, »49-401_5722
Predam MZ ETZ 250, letnik 1988. Bra-ne Konc, Triglavska 35, Boh. Bistrica _ 5724
Prodam BT 50, malo vožen, star 1 leto, dodatrjo opremljen. » 69-784 5725
Aluminijasta BBS in navadna PLATIŠČA z gumami za BMW, serija 5, prodam. Bencina, Ljubljanska 35, Kranj : _5738
Prodam moped APN 6, star 1 leto. Hartman, Hafnarjevo nas. 91, Škofja
Loka_ 5742
Ugodno prodam FIAT 128, letnik 1983, 47.000 km, prenovljen, dobro ohranjen. »69 182_5744
zaposlitve
Gostilna pri Jaku, Retnje 11, Križe pri Tržiču, takoj zaposli upokojenko, ki ima veselje do kuhe (za kuhanje približno 50 malic dnevno). Delo je honorarno in 5 x tedensko. Informacije osebno ali na » 57-661, popoldne 5406
Če želite postati HONORARNI ZA-STOPNIK in odlično zaslužiti pri prodaji VODNIKA NARAVNE MEDICINE pokličite na » 38-206_5520
Za vsakodnevno dopoldansko POSPRAVLJANJE in ČIŠČENJE gostinskega lokala na Bledu iščemo mlajšo upokojenko. »77-458 5656
Beseda ni konj! Zato si lahko popraviš finančno stanje s PRODAJO enkratne ga artikla. »23-108, med 10. in 16. uro _5713
Iščem kakršnokoli DELO na Jeseni cah, ki bi ga opravljala na svojem domu. Ivana Razinger, Jeralova 5, Jesenice 5733
JARKICE NESNICE STARE 9 TEDNOV UGODNO PRODAM
MOSTE 99 p. KOMENDA tel.: 061/841-471
Izkušeni potniki pozor! Čakajo vas iz-delki za dom in gospodinjstvo, lasten prevoz in prosti čas so vodilo do odličnega zaslužka. Košir, ml., Titova 33, Jesenice 5737
5657 živali
Prodajam 1 leto stare KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. Cena ugodna. Pavlin, Temniška 19, Naklo (nasproti Živil)_5574
Prodam KRAVO simentalko s teletom in 10 dni staro TELIČKO. Selo 32, Žirovnica 5638
Podam BIKCA simentalca starega 3 tedne in 200 kg semenskega KROM-PIRJA igor. Visoko 47, Šenčur 5676
Prodam TELICO ali KRAVO simental-ko. Obe sta v 8. mesecu brejosti. Tavčar, Gozd Martuljek 15 5684 Prodam TELICO simentalko, brejo 8 mesecev. Poljče 24, Begunje 5695
173-185 5703
Prodam plemensko TELICO.
Prodam mlado KRAVO za zakol. »64-254, zvečer 5715
kupim
Kupim suhe hrastove, bukove in jese-nove DESKE in PLOHE. Kurnik, Tupali-če 11, Preddvor, » 45-488_5674
KOSILNICO alpina, bočno, primerno za hribovit teren, kupim. Ponudbe vsak dan popoldne. Milan Vovk, Kebe-tova 10/b, Ljubljana 5693
Kupim rabljen dvoredni SADILEC koruze. »40-585_5694
Kupim smrekove in macesnove HLODE ali PRIZME deb. 8 cm. Informacije na »64-103 5739
lokali
V Kranju vzamem v najem PROSTOR, primeren za trgovino, velikosti 30 do 50 kvad. m. Šifra: TRGOVINA - PREDPLAČILO 5644
obvestila
VODOVODNO INSTALACIJO NA HIŠI, novo (ali popravila stare - razna) vam naredim solidno in hitro. » 28-427_5275
Cenjenim strankam sporočam, da sem v Kovorju 62 (pod trgovino) odprla nov FRIZERSKI SALON. Delovni čas: ponedeljek, torek, sobota, od 7. do 13. ure, sreda, četrtek, od 12. do 19. ure in petek, od 11. do 19. ure. Za obisk se priporoča Majda Jelene! » 57-943
_5647
POPRAVLJAM kasetofone in radio aparate. »21 267_5666
KOZARCE in PORCELAN po zelo ugodni ceni lahko nabavite v obratovalnici POKER v Orehovljah 11. REKLAMNA PRODAJA bo v soboto, 15. 4. in 22. 4. 1989 po 14. uri_5669
V sezoni oddajam SOBE v Zadru. » 057/444-943, zjutraj in zvečer 5729
ostalo
Prodam krmilno REPO. Rogelj, Žablje 2, Golnik_5632
Prodam polovico KRAVE. Milač, Zg. Bitnje 67, Žabnica_5633
Prodam konjsko SENO in hlevski GNOJ. Tenetiše 6, Golnik_5637
Prodam semenski KROMPIR igor, desire in erla. Velesovo 6, Cerklje 5641 Prodam 16 m suhih bukovih DRV.
»631-568_5653
Prodam    športni    VOZIČEK peg.
» 38-461_5654
Prodam krmilni KROMPIR. Sr. vas 41, Šenčur 5655 Prodam 300 kg semenskega KROM-PIRJA igor. Brode 3, Škofja Loka 5661 Prodam semenski KROMPIR desire in igor. Voklo 16, Šenčur 5664 Prodam dolgo belo obhajilno OBLEKO. Mavčiče 49 5678
Prodam SENO in SILAŽO. » 64-207
_5679
Iščem resno žensko za dopoldansko VARSTVO 15-mesečne hčerke v Škofji Loki. Smiljanič, Podlubnik 155, Škofja Loka 5690
Prodam semenski KROMPIR desire. Praprotna polica 5, Cerklje, » 42-438
_5700
Prodam SENO. Valburga 61, Smlednik
__5706
Prodam nemški ŠOTOR za 5 oseb. » 36-756 5709
Prodam tono SENA. Ilovka 2, » 27 066
Kranj, 5714
Prodam stoječ KAMIN Cena po dogovoru. Ogled ves dan. Fanči Jakovec, Gradnikova 11, Kranj 5726 Prodam italijanski športni otroški VOZIČEK, uporaben kot avtosedež. No grašek, Predoslje 117, Kranj 5734
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz tozda Velepnevmatika
STANE GRAŠIČ
roj. 1932
Od sodelavca smo se poslovili v soboto, 8. aprila 1989, ob 13. uri na pokopališču v Križah.
Sindikalna organizacija SAVA KRANJ
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata, dedek in pradedek
LOVRENC DEBELJAK
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so počastili njegov spomin, mu darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo UKC — Golnik, dr. Pavlinu, dr. Zormanovi in sestram oddelka 500 za skrbno nego in lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se Alpetouru — TOZD Potniški promet, Iskri Kibernetiki — TOZD Vzdrževanje, Osnovni šoli Predoslje, osebju kuhinje bolnice Golnik, ZB Gorice, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govornikoma in pevcem za občuteno zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej najlepša hvala.
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
Golnik, 29. marca 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube žene, mame, stare mame, sestre in tete
TEREZIJE MADJAR
roj. Gider
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkem trenutku slovesa stali ob strani in jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala vsem darovalcem cvetja in govorniku za poslovilne besede. Zahvala velja tudi g. župniku za lepo opravljen pogreb in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat hvala.
ŽALUJOČI: Vsi njeni
Škofja Loka, 5. aprila 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mamice, hčerke in sestre
MARIJE KEJ ŽAR
se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki so nam nudili pomoč in podporo v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se govornikoma za poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem, ki so spremili našo drago pokojnico na njeni zadnji poti in ji okrasili grob s cvetjem.
VSI NJENI
<m Jfe
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustila draga mama, sestra in teta
FRANČIŠKA PRETNAR
roj. Aljančič iz Podbrezij
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, ji poklonili cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Lepa hvala sosedom za pomoč, posebej Milici Mihelič za nego v času naše odsotnosti, osebju doma Petra Uzarja Tržič za skrb in nego zadnje tedne njenega življenja, dr. Tonetu Martinčiču za dolgoletno zdravljenje, pevcem iz Nakla za spremstvo s petjem od hiše žalosti do zadnjega počivališča, g. župniku za pogrebni obred, Francki za zvonjenje na Tabru, praporščaku, zastavonoši, govorniku Viktorju Jeseniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, sodelavcem lesnega oddelka in ostalim iz DO Elan Begunje. Vsem
tudi neimenovanim še enkrat hvala.
Sin Franci z družino, sestri Marija in Rezka ter ostalo sorodstvo
Podbrezje, 3. aprila 1989
Ob zadnji, največji povojni podražitvi mleka
Vsaka palica ima dva konca
Kranj, 7. aprila - Ko je nova zvezna vlada na čelu z Antejem Markovičem zadnji dan marca sprejela odlok o prostem oblikovanju drobno prodajnih cen mleka in novo zaščitno ceno mleka (1600 dinarjev za liter), je bilo pričakovati, da bodo tej odločitvi sledile precejšnje podražitve svežega mleka in mlečnih izdelkov. To se je tudi zgodilo: mlekarji so komaj šest dni od zadnje podražitve navadnega mleka znova popravili cenike in v četrtek zjutraj "presenetili" kupce s precej višjimi cenami.
V Špecerijini trgovini v Radovljici so nam povedali, da odslej stane pri njih liter navadnega mleka s 3,2 odstotka tolšče od 4840 do 5280 dinarjev, odvisno od proizvajalca in od vrste embalaže, navadni jogurt 1764 dinarjev, sadni jogurt 2100 dinarjev, kisla smetana (dva decilitra) 3624 dinarjev, maslo (125 gramov) okrog 6400 dinarjev, liter alpskega mleka 7322 dinarjev... Podobno je kajpak tudi v drugih živilskih trgovinah na Gorenjskem in v Sloveniii.
Podatek, ki zaskrbljuje in kaže na to, kam nas je pripeljala nespametna (gospodarska) politika: leta 1952 si je občan lahko za povprečno plačo kupil 371 litrov mleka, z letošnjo februarsko plačo (1,52 milijona dinarjev) pa vsega 314 litrov "aprilskega mleka". V Zvezni republiki Nemčiji so plače in cene mleka tolikšne, da si Nemec lahko kupi na mesec približno 2500 litrov mleka.
Čeprav je bilo ob podražitvi slišati tudi za pripombe, da so zanjo krivi le kmetje, pa vse "krivde" ni mogoče naprtiti na njihova ramena. Z novimi cenami naj bi si vsaj nekoliko izboljšal položaj tudi v mlekarnah, ki so bile doslej v velikih težavah. Kranjska, na primer, je v prvih treh letošnjih mesecih predelovala mleko z izgubo najmanj 390 in največ 960 dinarjev pri litru.
Najvišja povojna podražitev mleka (nova cena je za dobrih sedemkrat višja, kot je bila pred
Iz izjave Slovenske kmečke zveze: "Zavedamo se, da je danes eksistenca mnogih družin ogrožena, da jim zmanjkuje denarja že tudi za kruh in mleko, vendar menimo, da lahko njihovo stisko reši samo država z učinkovito in pravično socialno politiko. Temelj take politike pa ne more biti ogrožanje ekonomske varnosti in eksistence celega stanu - kmetov."
Ker je bilo mleko, čigar ceno je vse do četrtka določala zvezna vlada, podcenjeno, je razumljivo, da se je ob sprostitvi cen najbolj podražilo. Pogled v cenik kranjske mlekarne to potrjuje. Mleko se je podražilo za več kot sto odstotkov, medtem ko so se izdelki, čigar cene so se že prej določale prosto, od 9 do 28 odstotkov.
Podražitve, ki so najbolj udarile po žepu družine s povprečnimi in podpovprečnimi mesečnimi prejemki, bodo razrešile nekatere nakopičene probleme v
kmetijstvu in mlekarstvu, še zdaleč pa ne vseh. Po novem naj bi v kmetov žep kanilo od 2000 do 2200 dinarjev za liter oddanega mleka (koliko natančno, ta čas v mlekarnah še ni znano), po izračunu Kmetijskega inštituta Slovenije pa so bili stroški prireje litra mleka že 1. marca 1990 dinarjev. Ker takšno kalkulacijo priznavajo v zadrugah, mlekarnah in nenazadnje tudi v republiškem izvršnem svetu, v Slovenski kmečki zvezi zahtevajo, da1 se kmetom plača mleko po ceni, izračunani za 1. marec, in povečani z odstotkom inflacije. V nasprotnem primeru napovedujejo dvodnevni opozorilni bojkot oddaje mleka, ki ga bodo izvedli, če bo treba, 24. in 25. aprila. V mlekarnah so za zdaj, ko še ne vedo, kako bodo podražitve vplivale na prodajo, zelo previdni v odgovorih, po koliko bodo plačali mleko zadrugam in kmetom. Osnova za izračun je nova zaščitna cena mleka (1600 dinarjev za liter), toda od te pa do tiste, ki jo zahtevajo rejci za kritje stroškov, je še precejšnja razlika.
Ob podražitvah mleka je pogosto slišati tudi očitke na rovaš nizke storilnosti v našem kmetijstvu, podkrepljene s podatki iz drugih držav. Same številke (o povprečni mlečnosti krav) povedo bolj malo, če ne poznamo tudi "ozadja", predvsem velikosti naših kmetij.
letom dni) ne spravlja v slabo volje le porabnikov, ampak zastavlja tudi resna vprašanja, koliko različnih odkupnih cen mleka bomo imeli v Sloveniji, se bo prodaja še bolj kot zdaj zaustavljala ob republiški meji, bo drago mleko udarilo nazaj kmeta v obliki zalog in prodajnih težav, bo mleka naenkrat preveč...? Odgovori na nekatere od teh vprašanj bodo kmalu znani., že zdaj pa je mogoče reči, da prosto oblikovanje cen in uveljavljanje tržnih zakonitosti nastavlja pasti vsem, ki se tako ali drugače pojavljajo na trgu.
C. Zaplotnik
Ob 50-letnici ustanovitve CK ZKJ v Bohinjski Bistrici
Proslava in posvet
Radovljica, 6. aprila - Zveza komunistov Jugoslavije praznuje letos dve pomembni obletnici. Pred sedemdesetimi leti (natančneje - od 20. do 23. aprila 1919) je bil v Beogradu kongres, na katerem so se delavske stranke združile v novo partijo - v Socialistično delavsko partijo Jugoslavije, ki je takoj sklenila, da se včlani v komunistično internacionalo. Pred petdesetimi leti (21. marca 1939) je bila v hiši Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici ustanovna seja   centralnega komiteja
Komunistične partije Jugoslavije, ki jo je vodil Tito. V spomin na ta dogodek je bila v Bohinjski Bistrici pred desetimi leti seja CK ZKJ, ki jo je tudi vodil Tito. To je bila pravzaprav tudi zadnja Titova najvišja partijska aktivnost.
Občinski komite ZKS Radovljica je na četrtkovi seji sklenil, da se bo 50-letnice ustanovitve CK ZKJ spomnil s skromno proslavo, ki bo v četrtek, 25. maja, ob desetih dopoldne v domu Joža Ažma-na v Bohinjski Bistrici. Na
slovesnost bodo povabili predstavnike vseh gorenjskih občinskih organizacij ZK, podelili bodo priznanja in pripravili sprejem za starejše komuniste. Isti dan bodo odprli tudi muzej prve svetovne vojne v Muzeju Tomaža Godca in pripravili strokovni posvet o ekoloških vprašanjih Bohinja.
V primeru, da bo proslava v Bohinjski Bistrici osrednja republiška slovenost ob 50-letnici ustanovitve CK ZKJ, bo radovljiški program del skupne prireditve.       q z
Na prometnem tekmovanju v Lescah
Najuspešnejši domačini
Lesce, 8. aprila - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Radovljica je letos pripravil že 21. občinsko tekmovanje osnovnošolcev Kaj veš o prometu. Najboljša ekipa je priborila leski šoli prehodni pokal, najuspešnejši med mlajšimi tekmovalci Davorin Rozman iz OŠ Gorje pa bo odšel na republiško tekmovanje.
Doslej so že nekaj let zapored prirejali občinska prometna tekmovanja v Radovljici, letos pa so se odločili, da bodo vsako leto obiskali drugo šolo v občini. Tekmovalce - skupaj z rezervnimi se jih je zbralo blizu 60, sodnike in goste je tokrat gostil kolektiv OS F. S. Finžgar v Lescah. Poleg domačinov so tekmovali v skupinah mlajših (5. in 6. razred) in skupinah starejših (7. in 8. razred) učenci iz šol v Radovljici, Lipnici, Gorjah in Bohinjski Bistrici ter na Bledu, ki so se najbolj izkazali na šolskih tekmovanjih.
Kot vedno je bila tudi letos šibkejša točka v tekmovanju preizkus teoretičnega znanja o prometnih predpisih. Bolje so se
liPo/0
tekmovalci izkazali v pripravi koles pa ocenjevalni vožnji po Lescah in spretnostni vožnji na šolskem dvorišču. Vsi udeleženci so si za prizadevanje prislužili pisno priznanje, značko akcije -10% in kresničko, ekipe in posa-
meznike so za prva tri mesta nagradili s kolajnami, zmagovalna ekipa pa je priborila svoji šoli polefe prehodnega pokala še kolo. Prireditev so podprle delovne organizacije Žito, Almira in Merkur, poleg predstavnikov SPV pa so si jo ogledali tudi družbenopolitični delavci iz občine.
In še rezultati! V skupinah mlajših tekmovalcev so prva tri mesta zasedli Davorin Rozman iz OŠ Gorje, Slavko Papler iz OŠ Lesce in Damjan Vester iz OŠ Bled, v skupinah starejSin pa Dane Javorič, Sandi Toeroek in Uroš Avguštinčič, vsi iz OŠ Lesce. Tako je ekipno zmagala OŠ Lesce pred OŠ Gorje in OŠ Bled.
V teh dneh potekajo prometna tekmovanja tudi drugod po Gorenjskem. Osnovnošolci iz kranjske občine se bodo preizkusili v soboto, 15. aprila 1989, ob 8. uri pri Oš Lucijan Seljak v Stražišču pri Kranju.    g Saje
Konferenca rezervnih starešin
Kranj, 7. aprila - V četrtek, 13. aprila 1989, ob 17. uri bo v sejni sobi številka 14 občine Kranj letna konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin v kranjski občini. Delegatom krajevnih konferenc bo poročal o delu v lanskem letu predsednik OK ZRVS Kranj Miloš Bregar. Kot je predsednik med drugim
zapisal v gradivu za konferenco, so starešine izpolnjevali začrtane naloge na več področjih. Veliko pozornosti so namenili zlasti izobraževanju v svojih vrstah, vzgoji mladih in usposabljanju prebivalstva. Ob strokovnem delu je bila opazna njihova aktivnost tudi v družbenopolitičnem življenju in drugih dejavnostih
po krajih, kjer so organizirani.
Na konferenci bodo poleg ostalega sprejeli novi statut občinske konference ZRVS Kranj. Le-ta vnaša v organizacijo rezervnih vojaških starešin nekaj novih kvalitet, ki bodo osnova usmeritvam za delo članstva v prihodnosti.
S. Saje
7
GLASOVA ANKETA
1
Bio hrana na pohodu
Škofja Loka, aprila - V celo vrsto zanimivih predavanj je škofjeloški hotel Transturist ta konec tedna vključil tudi predavanje o urejanju bio vrta in pomembnosti bio hrane. Predavala je priznana strokovnjakinja Marija Omahen, dolgoletna sodelavka revije Zdravje in avtorica dveh knjižic o bio vrtu in bio hrani, ki je nalašč zato prišla iz Švice, kjer zdaj živi.
Bio vrt pomeni vrtnarjenje brez kemije, brez umetnih gnojil, bio hrana pa je hrana, ki je pridelana na tako obdelanih vrtovih in njivah. Kaže, da je med ljudmi vedno več zanimanja za zdravo življenje, za čisto okolje, tudi številen obisk na obeh predavanjih v Škofji Loki je to znova potrdil.
Zmago Benčan, Kranj:
"Omahnovo sem poslušal že lani na enem od predavanj na Biovrti-čkarski univerzi v Ljubljani. Tudi takrat je bil izreden odziv. Osveščenost ljudi, da je treba rešiti zemljo pred kemikalijami, pridelovati zdravo hrano, narašča. Mislim, da je takih predavanj pri nas še vedno premalo, vsaj v vsakem večjem kraju bi jih morali organizirati. Jaz sam sem se lotil pridelave humusa iz gnoja iz domačih hlevov in ga imam v prodaji pod imenom Viteral humus. Tudi po prodaji humusa, ki postopoma narašča, vidim, da vrtičkarji vse bolj dajejo prednost zdravemu vrtnarjenju."
Pavle Šegula, predstojnik Biovrtičkarske univerze v Ljubljani: "Naša univerza deluje že od 1984. leta prav z namenom usmerjati ljudi k zdravemu načinu obdelovanja vrta. Kemikalije so strup za zemljo, v Nemčiji in drugih razvitih državah morajo prav zaradi njih že kupovati vodo za kuho in pitje v
steklenicah. Vrtičkar potrebuje malo kemikalij za svoj vrt, toda če bi hotel dati nanj prave odmerke, bi morali imeti apotekarsko tehtnico. Tako pa odmerjajo kar na oko, dajo raje več kot manj, da bi ne bilo premalo, in zemlja je vse bolj zastrupljena. Naše gibanje hoče ljudem dopovedati, da je edino naravno gnojenje pravilno. Poleg tega pa vodimo še eno gibanje, za cvetoče in prijetno okolje."
Jožica Šifrer, Škofja Loka: "Najbolj me je zanimalo predavanje o bio hrani, kajti po poklicu sem kuharica. Da bi v službi kaj poskušala z bio hrano, je prezgodaj, verjetno bi ne bili zadovoljni, tudi priprav zahteva bio kuhinja preveč, da bi bila uporabna v delavski restavraciji, sčasoma pa se bodo zagotovo našli tudi taki, ki si jo bodo zaželeli. Zaenkrat bom tovrstno hrano počasi poskušala uveljavljati doma."
Sonja Pojbič, Kranj: "Že
nekaj let se zanimam za bio vrt in bio hrano, veliko te literature sem že prebrala, ukvarjam se tudi z jogo in sem sploh za zdrav način življenja. Potrošniška mrzlica kvari ljudi. Jaz sem "stopila s tega vlaka" in grem lepo počasi, peš... Življenje te izuči. Resno razmišljam, da bi to znanje, ki ga imam, morda kdaj ponudila družbi. Ni vse prehrana, notranje se mora človek umiriti - zdravo življenje je splet vsega."
D. Dolenc
Izlet v
loško pogorje
Kranj, 7. aprila - Planinsko društvo iz Kranja prireja v soboto, 15. aprila 1989, izlet po delu Loške planinske poti čez Stari in Mladi vrh. Udeleženci se bodo ob 7. uri odpeljali izpred hotela Creina v Kranju do vasi Javorje. Od tam se bodo peš napotili skozi zaselek Četena ravan do koče na Starem vrhu, od koder bodo po krajšem oddihu nadaljevali vzpon na vrh. Sledil bo krajši spust na sedlo in še vzpon na sosednji mladi vrh. Hoje bo vsega skupaj približno štiri ure; zato in zaradi lepih razgledov po deželi iz Tavčarjevega romana Cvetje v jeseni organizatorji priporočajo udeležbo na izletu tudi manj izkušenim planincem.
Prijave za izlet, ki ga bosta vodila Milan Čelik in Edo Erzetič, sprejemajo do 13. aprila v društveni pisarni. Tam zbirajo tudi prispevke po 10 tisočakov za stroške prevoza. (S)
Kekec kot maskota Kranjske gore
Kranjska gora, 10. aprila
- Pri Turističnem društvu Kranjska gora so se odločili, da se poslej Kranjska gora kot turistični kraj predstavlja na turističnem tržišču izključno le z maskoto. Izbrali so Vandotovega Kekca, ki bo simbol tega kraja tako na turističnih prospektih kot na raznih predstavitvah in na turističnih sejmih. Prva večja prireditev bo septembra na Švedskem, od koder prihaja v Kranjsko goro precej turistov. Kekec bo simboliziral kranjskogorski turizem tudi na berlinskem in drugih sejmih, ne nazadnje pa naj bi bil maskota tudi ob morebitnih olimpijskih igrah treh dežel. Turistični delavci bi tudi radi, da bi bil Kekec nagrada tudi ob vsakoletnem   pokalu Vi-
tranc.
D. S.
Socializem in
postindustrijska
družba
Jesenice, aprila - Danes dopold-ne (torek, 11. aprila) v sejni dvorani občinske skupščine predava dr. Gojko Stanič na temo: Socializem in postindustrijska družba, povabil pa ga je občinski sindikalni svet Jesenice.
Predavatelj bo pojasnil modele upravljanja in vodenja inovacij v podjetju, pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih pri organiziranju in izvajanj11 projekta, pogodbo o izvajanju projekta, modele pravne ureditve, opomnik pri delitvi dobička v družbenem in mešanem podjetju in podal teze za pravilnik 0 inventivni dejavnosti ter spodbujanju in vrednotenju ustvar-janosti.
Predavanje torej vsebuje zelo aktualne probleme, zanimivi predvsem za gospodarstvenike, člane delavskih svetov in drugi" samoupravnih organov, sindikaliste itd, ki so na predavanje p0' vabljeni.
Večnamenska športna dvorana, most, obvoznica, igrišča za tenis
Kranjskogorski gradbeni zagon
Kranjska gora, 10. aprila - Predstavniki Turističnega društva Kranjska gora in predstavniki krajevne skupnosti so skupaj z investitorji posamezni objektov pripravili tiskovno konferenso o bodočem razvoju Kranjske gore. Pritegniti predvsem zasebno ponudbo. Prvi del večnamenske dvorane naj bi bil P°" streho že do konca letošnjega leta.
V Kranjski gori naj bi delavci Gradisa do 15. avgusta zgradili 28 metrov dolg most preko Piš-nice, želijo pa si, da bi obenem začeli tudi z gradnjo 1.400 metrov dolge vršiške obvoznice po levem bregu Pišnice. Zdaj v Kranjski gori iščejo investitorja, saj je področje urbanistično rešeno, žal pa v planu republiške skupnosti za ceste vršiška obvoznica ni med prednostnimi naložbami.
Na pobudo Turističnega društva in krajevne skupnosti Kranjska gora pa se intenzivno pripravlja gradnja trgovskega centra in večnamenske dvorane na prostoru od osnovne šole proti sedanjemu trgovskemu središču. Na 10.000 kvadratnih metrih naj bi zgradili večnamensko športno dvorano za 500 obiskovalcev ter pripadajoče kabinete in rekreacijske prostore, kinod-vorano za 250 obiskovalcev, pošto, razstavne prostore in več lo-
kalov in drugih prostorov. Za večnamensko dvorano imajo lokacijsko dokumentacijo, čakajo še na gradbeno dovoljenje. Investitor so Slovenijaceste, gradili pa bodo za trg, za neznanega kupca torej. Sedanja vrednost je 14 milijard dinarjev, tako dvorane kot 25 lokalov. Predstavniki Turističnega društva so zagotovili, da so lokali prodani zasebnikom. Prva faza naj bi bila končana že 20. decembra letos. Turistično društvo tudi obljublja, da bodo v dvorani zanimivi in kvalitetni programi, za kar namenja društvo četrtino lastnih sredstev, iz turistične takse, ki jo je bilo letos za več kot 2 milijardi dinarjev.
IV  P R E D O S L J A HI
0  ž   e polhar
Naslednja pomembna novost je gradnja treh teniških igrišč v teniški dvorani, ki jo gradijo trije zasebniki. Aprila so sicer spO' razumno prekinili pogodbo * Gradbincem, vendar bodo sam1 nadaljevali zjjradnjo, saj name' ravajo do konca avgusta končati tri tenis igrišča s pripadajočim1 prostori najvišje kategorije, urediti parkirišče in še šest zunanjih igrišč, restavracijo s 150 sedeži. Zasebniki so tudi najemniki gostišča Mojce, vključno z d1" sališčem.
Predstavniki kranjskogorske^ ga turističnega društva in kraje' vne skupnosti so optimistični-Kranjska gora naj bi s temi o® jekti postali turistično še b°U privlačna in zanimiva predvsem za zasebnike. Že zdaj je v kr v gradnji pet zasebnih penzl nov s skupaj 170 posteljami m restavracijskimi sedeži...
D. Sedej