195. Številka Ljubljana, v soboto 26. avgusta. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan tve^fr, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v str i j s k o-oge rake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta h gld., m četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. '10 kr. — Za , jubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. :H> ki\. za jeden mesec 1 gld. lo kr. Za pošiljunje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta — Za trije dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po »> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se tnkrai ali \Wkrat tiska. Dopisi naj se izvo!6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „(iledaliSka itolbft* U pravni 6tvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. soporočevalcem \Veitlofom inače niti ukreniti ne • more — društvo r)Komenskyu tudi pritoki na mi J nisterstvo, bode za ot -urjenje šole v bodočem sol- j skem letu prepozno, ko bi tudi mitusterstvo pritožbo rešilo povoljno in dovolilo ustanovitev privatne češke j šole. Iz tega mroka mora \Veitloti' poročati nekoliko tednov. Strah ima velike oči — ko bi se nekoliko stotin čeških otrok v desetem dunajskem okraji v šoli poučevalo v maternem jeziku, poslo-vanil bi se Dunaj in tega boji se WeitlotV in njegovi pristaši. Nij li to nečuveno postopanje? Privatna šoli, katero bi vzdržavalo to društvo „Komenskya ob svojih stroških, niti ta se ne dovoli, akoravno je prošnja dunajskih Čehov opravičena in v postavi utemeljena in akoravno vsi židovski listi neprestano kriče, da je zdaj nastopila „čeyka doba" in akoravno §. 17. drž. temeljnih postav jasuo govori, da sme vsak državljan, ki je dokazal svojo sposobnost, ustanoviti privatno šolo. Priznavati moramo, da smo jako radovedni, bode li v tem vprašanji nadvladala avtoriteta javnegsi zakona, ali pa strankarska strast in zavist, na dru-gej strani pa ne moremo prikrivati svojega začudenja, od kod prihaja, da je pri nas Slovencih vse drugače. V Slovencih ne stavi niti okrajni niti deželni šolski svet nikakeršnih ovir ustanovitvi novih šol. Nihče nij branil znanemu nemškemu agitatorju „en gros" dru. Othmaru Reiser-ju, da od svoje letne plače, znašajoče 45.0 0 0 gld., ki jo dobiva pri dunajske) hranilnici, priredi popolnem nemško šolo v Pekrjih, mej čisto slovenskim narodom; nikake ovire se ne delajo nemškemu „Schulvereinua, da kupuje poslopja in ustanavlja nemške, ne pri v a tn e, ampak nemške ljudske šole, pri nas nij nikakih takih pomislekov, kakor na Dunaji, vst gre nekako lehko, kakor bi bilo namazano. In ven der nij Dunaj tako daleč od nas in vender bi se po najpriprostej^ej državijimskej pameti smelo sklepati, da so pri nas veljavni isti zakoni, ist' predpisi, kakor v glavnem mestu, katerim naj se klanjajo vse oblasti. Kakor rečeno, mi ne /.mirno, ne vemo, in kar je najvažneje, niti ne smemo tolmačiti si tacih izrednih, v popolnem protislovji si nasproti stoječih dogodkov, mi tedaj za d ene s to le konstatujemo in ostanemo pri svojem začudeni i. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 20. avgusta. Trža«lti namestnik baron de Pretiš biva zdaj na Dunaji, da pozve dan, kadar piide presvetli cesar v Trst, in mu ve pripraviti sijajen sprejem. Ali marsikdo snuje v ^vojem srd misel, da ima baron de Pretiš na Dunaji še druga pota! Po „N. Wiener Tagblattu" gre glas, da ho vlada dejala Trst pod zakon o izjemnem stanji s 15. maja 1869 vsaj deloma, da mu vzame dobrote člena 111 osn. drž. zakonov o tiskovnoj svobodi in morda konečno odstavi tudi porotne so d ni je. Mi tega zdaj še ne verjamemo. „Poster Lloyd", ta nam je razgrnil megle | Vse je b.lo s slepoto udarjeno u narokov licrcoffovMkc*!;*! vsirtiika, ne samo mi navadni ljudje, nego I i tudi visjj, službeni. Ves svet je trdil in veroval, da je vstmok v Hercegovini zakrivila slaba uprava, novi davki, nepn;vedno postopanje z odkupom tobaka itd. — ali vse tu občno prepričanje, priznano od najmerodajnejäih strani, izkopa vši nekak zaklad, v Kalinovci na črnogorsko-hercegovske] meji. V jedoej tamoönjej koöi da so našli pisma, ki jasno dokazujejo, da so vstanek zanetili in moralno ga vodili veliko-srbski Icomitet v Belem (iradu, slovanski dobrotvorni komitet v Moskvi in pa Orna Gora, V Črnej Gori da so v zaroti sodelovale osobe iz neposredne bližine kneza Nikice, da celo le-tega lastni sorodniki; prvi vojvode črno- 1 LJubljani 2G. avgusta. Znano je, in po zadnjem ljudskem popisu tudi dokazano, da biva na Dunaji par sto tisoč ljudi česko-slovanske narodnosti, znano je pa tudi, da vztrajni in žilavi Čeh povsod skrbi za ohranitev svoje narodnosti, tedaj v prvej vrsti za učilnic?, v katerih naj bi se vzgajala češka mladina. Ker od mestnega zastopa dunajskega pri vseh naporih in prošnjah nij bilo v tej zadevi doseči ničesa, sklenili so Čehi pomagati si sami ter osnovali si v ta namen izvrstno napredujoče društvo „Komensky". To društvo prosilo je nedavno dovoljenja, da sme ustanoviti v desetem mestnem okraji zasobno češko šolo, za katero je uže tudi priredilo potrebno šolsko poslopje. Okrajni šolski svet dunajski v strahu, da bi se Dunaj ne poslovanil, odbil je prošnjo, a društvo „Komensky" vložilo je priziv na deželni šolski svet. Slednji imel je preteklo sredo sejo, v katerej bi bil imel odločiti se v tej zadevi, a do tega nij prišlo. Odsek je sicer bil v soglasji s poročevalcem, da naj deželni šolski svet pristopi odloku okrajnega šol skega sveta, da se ustanovitev češke šole na Dunaji zabrani načeloma, a vender bila je priznana potreba, da se ta stvar razpravlja s stališča narodne ravnopravnosti na podlagi §. 19 državnih temeljnih postav. V ta namen pa treba soporo-čevalca. In kot tak soporočevalec bil je poklican znani predsednik in agitator nemškega „Schul-vereina", dr. Weitloff, ta mož naj poroča s stališča — ravnopravnosti! K poročilu o tem odloženji in o poklicanji soporočevalca dostavlja „Presse", da „bode deželni šolski svet ukrenil v tej zadevi sto-prav čez nekoliko tednov". Razume se, kako bi se tudi o českej šoli moglo sklepati takoj, zlasti pa zdaj na početku šolskega leta! Če se po zanika-jočem odloku deželnega šolskega sveta — in ta s LISTEK. Nedeljsko pismo. Tisti čas pa, kakor beremo v starih analih, stal je nekdanji stadthauptmann višenjskega mesta gospod Wouk, po domače Rošček ali prav za prav Rosstschegg na linah neke višenjske hiše ter zagledal z mokrim očesom tja doli na mesto, kjer so pričakovali mestni svetovalci in domače krasotice Jurčičevih častilcev. Kakor mrzlica pretreslo ga je nekaj in spomini, čudni spomini obšli so njegovo nemško dušo. On je stal na razvalinah nekdanje svoje županske sreče. Koliko se je spremenilo od tedaj, ko se je on s teškim srcem ločil od kurulič-nega stola višenjskega mesta! Prišlo je tako, ker je moralo priti, kajti nesreča zadela ga je na nesrečo. — Začelo se je z njegovim „nohtbochtarjem". Visenjski nohtbohtar nosil je v znak svojega dostojanstva sabljo — ne helebardo, kakor drugi ljudje tacega kalibra. Necega krasnega jutra pa prišel je mož brez sablje domov, — konfiscirali so mu jo. — In to je uže nekaj zatemnilo njegovo srečo. V svojej preve- like) županskej skrbi, da ne bi razni tiči, ki so gnezdili na strehi mestne cerkve, spridili streh, streljal je nanje ob jasnem dnevi, za tega delj je prišel z raznimi §. k. z. navskriž. In tisti uporni kočevski berač, ki se je Wouku zoperstavil ter kmalu našel pot iz mesta, čaka še zmirom na pisatelja, ki ga bo dostojno popisal. Njegovi patroni pa izneverili so se mu v tistih burnih dnevih. Popihal je tihi veter jednega tja v nemški Gradec, drugi pa premišljuje in tuhta noč in dan na svojem gradiču, kako bode ob priliki in-terpeloval justičnega ministra zaradi vvedenja slovenščine po c. kr. uradih. — Glas modrega vladanja g. Wouka prišel pa je celo v deveto deželo, — in tam so mu svetovali, — naj se poda v mnogo-zaslužcni pokoj, ako je „regierungsmüde". In on je to storil, odpovedal se je županstvu in vsem njegovim zapeljivostim. Kaj ga odslej briga nahtbohtarjeva helebarda resp. sablja in pa tisti tiči, ki gnezdijo na strehi cerkve, posvečene sv. Ani! — Sam je je ostal, sam in zapuščen, kakor berač na žegnanji! Tedaj pa je zrl z žalostnim obrazom tja doli, kjer so se vrtili ljubljanski „Sokolcitt z brhkimi višenj-skimi dekleti. Vsi so mu odpovedali svoje prijateljstvo od barona začenši do Jaukota. Vsaj ga menda vender poznate tega našega Jankota ali ne? Kj par-dou, ravno kar sem se spomnil, da mu Vi pravite Ciceron, mi pa tudi tako, če hočete! In tudi ta naš Ciceron, katerega naloga je, razbistriti um šolskih otrok, odlikoval se je tiste dni. Mimogrede povedano, brali smo tudi njegovo ime v tistih mestnih bukvah, kjer so zapisana imena mestnih očetov. Vsakdo uže ve, da je bil tudi on nekdaj slavni senator in govornik, kateri je v tem svojem poslovanji s svojim sonotnim glasom in z veliko previdnostjo večkrat višenjsko mesto pogube rešil, kakor nekdaj gosi' rimski kapitol Ko sta se pa sprla z g. Woukom, dal se je v veliko škodo mestu izbrisati iz tistih bukev. S tem odstopom si je pa nakopal še to ne-priličnost na glavo, da bode moral na svojih vizitnih kartah, katere nosijo zlate besede „I. Gemeinderath", pristaviti besede „ausser Diensten" ali pa „im wohlverdienten Ruhestände", kakor mu bo bolj ugajalo. — Ta mestni odbor tedaj, kateri Vas je pozdravljal, je tedaj ves drugačen od prejšnjega ter obstoji iz narodnih, slovenskih mož, iz poštenih slovenskih duš! In ta mestni odbor okineal je višenjsko mesto tako krasno, in ker se mu je prav zdelo, postavil tudi na mestno šolo slovensko trobojnico. gorski, na čelu jim Pero Vukotič, da so Ščuvali proti avstro-ogerskej velevlasti ter bili duševni voditelji vstanku. — Odgovornost za tako osumničenje prepustiti je se ve da temu magjarskemu listu samemu, ki je v taeih in jednacih senzacijonalnih iz-mišljetinah pokazal uže več potov, da ga je težko prekositi. Viiaiij«' države. Vojaški* pogodba nuj Anglijo In XurciJo še zdaj mj skenena. Lord Dufferin neče nikakor odjenjati in zahteva, da sultan Arabi pašo razglasi za upornika, še predno je pogodba gotova. To je vse, kar nam je denes došlo diplomatskih no vic v egiptovskej zadevi. Iz Egipta: Nekateri londonski listi so pred-sinočnjim prinesli novico, da so Angleži vzeli Tel-el-Kebir ter dobili 2000 Egipčanov v roko. Ali to nij bilo res, kakor pove včerajšnji naš telegram z Dunaja. Tudi mogoče nij bilo kaj tacega, ker je general Wolseley stoprav predvčeranjim dopoludne poslal iz Netišek nekaj koujikov, da preiščejo, kako kaj Arabi stoji, a bi ti konjiki, tudi Če bi imeli bolj lehkih konj, kot jih v resnici imajo, prav težko v tako kratkem času prejezdili petdeset kilometrov, toliko je namreč od Nerištk do Tel el Keb:ra, Preiskavah so v istini in general Wolseley je bil sam z njimi, aH prišli so le do Rumsesa, kjer se je vnel mal boj in so Egipčani zopet pokazali, da so dobri topničarji. , L: Port-Saida brzojavljajo, da je Arabi dal zajeziti kanal s pitno vodo za Ismajlijo pri Mahsame, sredi mej Ramsesom in Tel el-Kebirom ; to bo Angležem nagajalo. V NefHeh so vdobili Angleži veliko zelezničnih voz, a niti jedne lokomotive. Tri jim je preskrbel Arabi sam; z zvijačo ga je bil namreč premotil anglešk telegrafist in Arabi je bil poslal iz Z;igaziga v Ismajlijo tri vlake, katerih so pa uže čakali Angleži. Do] I/. Tržiča 25. HSJL avgusta. Izv. dop. I — drugod, kjer imajo ljudje kaj več muzikaličnega posluha, nego naš župan, tako „bandoa radi kaljenja nočnega miru dejali — pod ključ. V Tržiču pa naj bi to bilo slavljenje rojstnega dne cesarjevega!! O, pridi sveti duh in razsvetli jih! — K zadnjemu dopisu v vašem listu o sprejemu deželnega predsednika gosp. VVinklerja treba je meni nekaj omeniti, česar dotični dopisnik nij omenil. Kakor je namreč iz omenjenega dopisa znano, sta se tržiški župan „in titulo1' (t. j. tisti slavni „mu-sikus") in pa župan „de factou slednjič odločila, v imenu občinskega zastopa gosp. deželnemu predsedniku iti se poklonit. K temu sklepu pa jih nij pripravil njihov politični takt, s čemer ju je Bog le slabo obdaril, temveč velika debata, katero sta poprej imela v krogu svojih zvestih. „Saj ima on ravno toliko do mene, kakor jaz do njega", rekel je baje titularni župan, in „Ti nijsi toliko, kakor on, Ti moraš iti k njemu" odgovarjal mu je zbor. „Kako ^hočem ž njim govoriti V Jaz slovenskega ne znam, on pa morda nemškega ne" replici/ 1 je župan, in še le potem, ko je visoki zbor zatrdil, da gosp. deželni predsedriik tudi nekoliko nemščine ume, vrgla sta se oba „župana" v svoje ,,famozne gale", ter jo mahnila „per pedes" proti stanovanju deželnega predsednika. Ali slednjega tisti čas ravno nij bilo doma. Kaj tedaj početi V Obrnila sta se, in jo udarila vsak proti svojemu domu. O uzroku pa, zakaj sta se tako hitro obrnila, cirkulirata dve verzaciji. Jedni pravijo, da častitljiva gospoda deželnemu predsedniku nij sta imela nič povedati, drugi pa govore, da gosp. predsednika nemščini nijsta veliko zaupala, in ga s taisto nijsta hotela spraviti v zadrego. Jaz pa ne verjamem temu hudobnemu svetu, kateri mar- Rojstni dan našega presvetlega cesarja je tudi naš Bikatero laž raztrosi mej svet, ampak si mislim, da trg na dostojen način pivtuoval. Ob desetih bila j je skoro gotovo gospodoma iz županove kuhinje je služba božja v farnej cerkvi, katere so se občinski j aromatični duh kake peče.e? piske udaril v nos — zastop, okrajna sodnija, davkarski urad in žendar- j to je gotovo bolj zapeljivo, nego li deželni pred-merija oncijidno udeležili. Konec slavnostne mašejsednik s svojo suho slovenščino. Quid autem tu zapeli so „Te Deum" in cesarsko himno — po-censes, župane V slednjo seveda v nemškem jeziku. Zraven občinskega ■ z Dragt' na Kočevskem, 23. avgusta. zastopa in uradništva zbralo se je tudi mnogo izbra- | [Izv. dop.] „Slovenski Narod" je uže priobčil pri nega občinstva pri službi božjej. | tožbo, katero smo bili od kukaj poslali vis. c. kr. de- Pri tej priložnosti treba je omeniti neke stvari, želnemu šolskemu sovetu zastran homatij, ki se katera tukajšnjemu županstvu malo časti dela. Na ; gode na tukajšnjej ljudske]] šoli. Častitim bivleem je večer pred rojstvenim dnevom cesarjevim se je morda še v spominu, da so našo prej slovensko namreč župan osobno potrudil, da je šel iskat godbe , šolo kar čez noč, peščici tukajšnjih Kočevarjev na za drugi dan. To je gotovo lojalen namen. Ali pri ljubo, preustvarili v čisto nemško. Ogromna večina nas je uže tako; naš župan ima ali premalo sreče,; tukajšnjega prebivalstva je slovenska. Toda deci ali pa premalo pameti. Dobil je zares neko „bandoi:, našej so od lanskega leta potisnili čisto nemške toda kakšno! Obstala je iz treh „navžarjev" —'šolske knj>ge v roke. Nasledek takovega dresiranja ljudstvo jih je tako krstilo — izmej katerih je prvjjje ta, da naši otroci v šoli le čas tratijo in se dol-nek „cvek" grizel, druga dva sta pa vsalt svojo gofasijo; ne nauče se ničesar. Za to se zastopništvo ^.trobento" obdelavala, da je bilo strah in groza za 1 tukajšnjega prebivalstva — na veliko jezo misijo-ušesa. Drugi dan zjutraj ob štirih je bila ta izvoljena narjev nemškega „Schulvereinau — vpira takovemu trojica uže na nogah, ter je obhodila celi trg s nasilstvu in odbija tako budalostno vpeljavo. Stvar tacim v nebo vpijočim vriskom in piskom, da bi smo dobro pojasnili v dotičnej vlogi, ki jo imajo pre- tresovati merodajne šolske oblasti. Pripravljeni smo potrkati še krepkeje, ako nam se ne zgodi pravica. Glavno ulogo igra pri tej zmešnjavi g. šolski nadzornik, ali bolje, mandatar nemškega slabo glasnega „Schulvereina", Linhart. Ko bi druzih dokazov za to ne imeli, dokaz nam je sledeča dogodba: Omenjenemu nadzorniku je gorko prihajalo, slišati, da se naše županstvo pritožuje zoper njegovo prenaredbo. Skušal je toraj zastran šolske uredbe s županom pogajati se. Za „mesetarja" si je izvolil tukajšnjega učitelja Jurija Erker-ja. Ta pride k županu, g. Paulu Turku, ter ga prosi, naj pritožbe nikar ne odpošlje na višje mesto. Za plačilo mu obeta, da se bo slovenščina za naprej poučevala kot učni predmet dve uri na teden. Zupan, zvijačo koj spoznavši, molči, in pritožbo pošlje v Ljubljano. To se je zgodilo 28. julija. Drugi dan učitelj zopet pride „glihat", in se odreže: „Herr Bürgermeister, wie steht es mit der Sache? Ich komme Sie im Namen des Herrn Linhart nochmals frugen, ob Sie sich bezüglih des Schulstreites mit uns einigen wollen. Ich bewillige ihnen, dass von nun an das slavische durch 3 Stunden wöchentlich unterrietet wird". Župan mirno odgovori, da pritožba je uže odšla na višje mesto. Zdaj je bil ogenj v strehi! Ubogi učiteljček je gotovo nekoliko grošev iz kase nemškega „Schulvereina" uže tiščal v žepu, po obetanih so se mu pa sline cedile, ali zdaj pozna, da z „glihengo" ne bo nič, torej se mu je tudi za obetano plačilo bati. Toda fant ima korajžo. On ve, da mu hrbet krije njegov nadzornik; zna, da ima pri „Ortsgruppe" Schulvereina v kočevskem mestu pokrovitelje; začne tedaj pri županu tako razsaja.i, da mu je ta moral pokazati, kodi se iz hiše gre. „Ich bin der Herr von der Volkschule in Suchen", je upil, „ich habe hier zu befehlen, und werde gegen Sie mit allen Kräften arbeiten". In res, kaj stori ta repček nemškega „SchulvereinaV" V kočevskem mestu naščuvan in z neko protipiitožbo oborožen, hodi od hiše do hiše lovit podpisov. Zraven, se ve, laže, ravnanje županovo preobrača, ter ljudi bega in ščuje, kar se da. Potuha, ki jo ta lansko leto pečeni učiteljček dobiva od egoraj omenjenih strani, je uzrok, da se Jurček odteguje svojemu poklicu, ter s svojo agitacijo dela zdražbe in nemir, mestu da bi se držal svojega kopita in se brigal za svoj izpit. Dotično gosposko opozorujemo, naj stori temu rogoviljenju konec. Zlasti bi jo prosili, naj nas reši taeih nadzornikov in učiteljčkov, kaketšna sta Linhart in njegov „mesetar", mlečnozobi Jure. Domače stvari. — (Blagoslo vlj enje nove zastave) 26. pešpolka veliki knez Mihael vršilo se je denes. Včeraj napravili so častniki in vojaki namestnici kume presvitle sesarice Elizabete, gospej dež. predsednika baklado in serenado. Denes zjutraj ob 9. uri Da bi tedaj Vi videli našega Jankota, ko je zagledal slovensko zastavo na šoli! Vse govorniškb moči je napel, pa mu nijso nič koristile. Mestni očetje so mu na lehko umevni (način dopovedali, da tu nijma njegova beseda nobene veljave, kajti šola je mestna hiša. On pa je pobral kopita in ž njim njegov veleučeni gospodin kolega Hdgerlein (to Vam je prava tuja rastlina, direktno importirana iz nem škega rajna, ki pa ne raste na vsacih tleh) in šla sta tja v samoto, da bi ne gledala slovenske Višnje Gore in velikanske narodne slovesnosti. Ko je pa to zvedel naš gospod VVouk, vzbudil se je iz svojih tužnih spominov in razvedril se mu je hipoma njegov obraz. Vi pa, dragi, verjemite mi, da ga je to bolj razveselilo, kakor da mu je priletelo pečeno pišče v njegova usta. Verjemite mi, da je Wouk vselej vesel, kadar se gospodu baronu ali Ciceronu kaj neprijetnega dogodi, in kdo je bolj navdušen od našega \Vouka, kadar kje barona ali Cicerona dobro raztrgajo, ali, kakor bi rekel g. Spectabilis, kadar jima dobro obirajo bolhe. Prepričani smo, da bi si ti gospodje, da znajo dobro latinski, vedno dopisa-vali: „Si tu non valea, bene est, ego valeo !tt Gospod VVouk jima pa iz srca rad nagaja in to je za nas včasih jako ugodno. Gospod Wouk je dobro velel, kako bo pregrizlo baronove obisti, ako prosi za vpeljanje slovenščine v c. kr. urade. Za tega delj je to tudi storil, pa samo za tega delj. Mi smo se smijali, gospod baron pa je pobešal svojo plemenito glavico. — Po tej narodnej slavnosti dobila je pa tudi še neka druga osoba nekaj dela. Višenjski profesor nemščine in estetike Hoger hodi namreč ob jasnem dnevi z Dijogenovo svetilnico po mestu ter išče nove gostilne, kjer si bodo g. Hoger e tutti quanti močili z domačim pivom svoja nemška grla, kajti gostilničar, h kateiemu je prej zahajala vi-šenjska elita, „si licet parva componere magnis", zakrivil se je velikega zločina in izgubil ves kredit pri teh gospodih, ker je tisti dan nasadil na svojo gostilno slovenske zastave. Ako se je g. Hogerleinu posrečilo najti nov berlog za njegove nemške filozof*-, tega še nijsmo pozvedeli. Želimo mu pa vse-kako mnogo vspeha pri tem delu ! In še nekaj nenavadnega zgodilo se je tisti dan, ko ste postavili Jurčiču spomenik. Ker Vas je toliko narodnih mož skupuj prišlo, napolnila se je vsa atmosfera z narodnim duhom, tako, da so ne kateri prikriti slovenski Nemci kar težko dihali. Tam pa, kjer ste uapivali krasnej narodnej Doleuj-skej, čvrstemu dolenjskemmu rodu, na istem kraji, kjer se je omenjalo, kako je nekdaj divjal v teh lepih krajih mož Vestcneek, vstal je nekoliko ur po Vašem odhodu mož, ki je bil svoje dni prvi tra-bant Vesteneckov in načelnik njegove leibgarde, ki je vselej, kjer koli in kadar koli je mogel, agitiral proti Slovenstvu ter ob vsacej priliki se nam kazal animoznega — ta mož je tedaj vstal, prijel za čašo ter izrekel besede: „Jaz sem bil vedno Slovenec in naroden mož, pa svet me je krivo sodil!" Tedaj pa sodite Vi, gospoda, in upam, da Vaša sodba je tudi sodba Muhobora. Vesteneck pa bo gotovo, ko bo to zvedel, vzklikuil: „Et tu — Sedaj naj pa še kdo reče, da se ne gode čudne stvari po svetu. Tedaj pač razvidite g. urednik, da ta slavuost nij bila brez vsakeršnega vpliva! Kadar se bode pa zopet kaka taka slavnost vršila, Bog ve, kaj se bode še le tedaj zgodilo! In da vsa-cega za naš uarod toli zaslužnega moža slavimo, kakor smo slavili v 15. dan avgusta nepozabnega Jurčiča, želi gotovo najbolj Vaš sluga M u h o b e r, svetodnški puščavnik. pa se je vršilo slovesno blagoslovljenje zastave v sv. Petra cerkvi, ker zaradi dežja pod Tivoli nij bilo možno. Zastavo blagoslovil je knezoSkof dr. Po-gačar. Navzočni so bili razen vseh vojaških dostojanstvenikov, dež. predsednik g Winkler, dež. glavar grof Thurn, mestni župan g. Grasselli z mestnimi odborniki dr. Moschetom in Potočnikom, predsednik kupčijske zbornice g. Košar in nje tajnik g. Murnik, osobito pa mnogo ženstva. Nova zastava je jako lepa in nosi na jednej strani velikega cesarskega orla, na drugej stnni podobo matere ISožje. Trakovi, katere je podarila kuma presvitla cesarica so res krasno izdelani. Barve so modre, jako bogato s srebrom tkane. Jeden trakov ima napis: „Elizabeta, cesarica Avstrije 1882", oa koncu traka pa je tkan avstrijski in bavarski, grb, nad njim krona. Drugi trak ima napis: ./. Bogom k zmagi !" na koncu pa je tkan državni avstiijski in ogerski grb s krono. Ko je bila zastava blagoslovljena, nesli so jo na prostor pred sv. Petra kasarno, kjer je stal polk. Tu se je pri celo zabijanje žebljov v zastavo. Prve tri zabil je g. kuezoškof dr. Pogačar v imenu sv. trojice, potem polkovnik g. Appel v imenu cesarja kot vrhovnega poveljnika vojske, gospa Winklerjeva v imenu cesarice, polkovnik g. Appel v imenu poikovega lastnika velikega kneza Mihaela, knezoškof dr. Pogačar svojem imenu, potem dež. predsednik g. Winkler dež. glavar grof Thurn in mestni župan g. Grasselli, za njim vsi drugi vojaški dostojanstveniki, častniki itd. Poslovil se je polk potem od stare zastave ter pozdravil novo s strelom in cesarsko himno. Polkovnik g. Appel nagovoril je polk v nemškem in ma-gjarskem jeziku, navduševaje ga, da novo zastavo brani s krvjo in življenjem, kakor staro, katero je nosil 30 let. V slovaškem jeziku je isto govoril jeden častnik. Potem je polk prisegel novej zastavi v nemškem, ogerskem in slovaškem, najbolj glasno v zadnjem jeziku, ker je večina moštva slovaškega naroda. Ko-nečno je ves polk pred zastopnico kunie gospo dež. predsednika g. Winklerja defiliral ter se vrnil v ko-lizej. Občinstva bilo je jako mnogo navzočnega, posebno mnogo ženstva. — (Nova i z p r a sevalna komisija za ljudske učitelje) za prihodnja 3 leta je tako se stavljena: Ravnatelji Pirker (!), namestniki Hro-vatli (1), udje: Gar i bo Idi ;!), Linhart (!). Zupančič, K r e m i ii g e r ( !), W u r n e r ( !) , Sima (1), Ned ve d, Praprotnik in gospodična Fröhlich. Hvala lepa, kajti vsi znajo slovenski in vsi so naklonjeni našemu jeziku, nemškutarja sta samo gg. Praprotuika in Zupančič; Linhart bo izpraseval piirodopis in kmetijstvo v slovenskem jeziku, Wurner liziko, u Sima bo priporočal ljubezen do domovine in razlagal značajnost. — („Na rodni Dom".) II. izkaz daril zastopnikov banke „Slavije". Do konca leta 1883. darovali so od svoje opravnine gg. Josip Mrhar v Do len jej Vasi pri Ribnici 50%, Matija Buti na Vočilu (Koroška) 10%, Peter Bošnjak v Metkovičih (Dalmacija) 10%, Fran Dominko v Kobaridu 10%, Josip Dogša v Središči 10°/ot Ivan Šega v Sodražiči 10°/o, Josip Janežič v Lešah (Koroško) 10°/„, Peter Bajs v Dvoru (Koroško) 10°/0, Ivan Gašper lin v Št. Juriji pri Kranji 5°/0, Fran K rase-vee v Celji 5°/0, 5°/0, Matija Hudovernik Bezjak v Gruškovcu 5°/ Ilirske j Bistrici 10 gld. jedenkrat za vseiej, Josip Hribar na Krki dve leti po 2 gld., Anton Mrva na Vačah jedenkrat za vselej 1 gld in konečno Avgust Sušnik v Škof jej Loki vso do konca leta 1883. mu pripadajočo oprav nino. — — („Prvo berilo in slovnica za slo venske ljudske šole") sestavila A. Raziuger in A. Žumer, ljudska učitelja. Ta potrebna knjiga je zdaj dotiskana kot naslednica Abecednika od ravno teh dveh gospodov in nam je ravno kar prišla 1 roke. Po površnem pregledu sodeči, moramo pri znati, da je prav marljivo in po pravih pedagogičnih načelih sestavljeua. Želeti bi bilo, da bi bila pred ložena v pravem času si. ministerstvu v potrdilo, da jo bode mogoče v prihodnjem šolskem letu uže vpeljati v šolt;. — (Iz Motnika) se nam piše: Mej Ljubljano in Motnikom je tako daleč, kakor mej Bero linom in Motnikom. Mej Trstom pa Motnikom pa, kakor mej Madridom na :Španjskem. To čutimo bralci časnikov. Iz Ljubljane hodi „Narodu 3—4, tudi še več, pet dnij v Motnik, „EiinostJ iz Tr sta pa šest, tudi sedem dnij, posebno zdaj, ko je razstava. — (Tržne cene v Celovci) na tržni dan 24. avgusta: Pšenica hektoliter 7 gld. 50 kr. — 8 gld. 20 kr. Rež 5 gld. 70 kr. — 5 gld. 90 kr. Oves 2 gld. 70 kr. — 3 gld. 20 kr. Ječmen 5 gl. 40 kr. — 6 gld. Ajda G gld. Koruza 7 gld. 50 kr. Proso 11 gid. — 11 gld. 50 kr. Leča 11 gld. — 12 gld. 50 kr. —č. Telegrama London 20 Slovenskemu Narodu": avgusta. Po poročilih Wlol- seleva iz Ismailije pričel je Wolseley 24. t. m. s konjico, tisoč pešci prodirati naprej ter za sedel po Egipčanih mej Magfarom in Malmto napravljeni nasip iz fašin. \Volseley nadalje val je 25. t. m. s prvo divizijo, s celo brigado konjič in šestnajstimi topovi. 1600 Angležev bilo se je skozi celi dan proti več nego 10.000, dokler nijso zagnali v beg v Mahati močno vtrjenih Egipčanov, ki so imeli občutljive izgube. Angleži zapljenili so veliko ostrog pri Mahsame, pet Kruppovih kanonov, municijo in 7 5 provijantnih voz. Egipčani so po tem porazu zgubili pogum. Angleži imeli so 24. t. m. šest mrtvih, dvanajst ranjenih, izgube včerajšnje neznane. Aleksandri!a 26. avgusta. Častniki in prostaki „Nautilusa" izpustili so se brez ovir „Nautilus" odplul je v Port-Said. da je temu zemlja uzrok. Kaj še, jedino slabo kletarstvo ! Naj se z ljutomerskim vinom ravna, kakor ob Reni in vspeh bo velikansk. Kot k iv r ko statistično pojasnilo naj bodo navedene še številke o izvožnji vina 1. 1879. Številke so milijoni goldinarjev v zlatu. Francoska (kjer je tretjina vinorodne zemlje uničeni po trtnej u4i) 144, Nemčija 31, Italija 12, Avstro-Ogerska 10 milijonov. Pri razumnem vinstvu, pri vpotrebljevanji vseh naj-noveših i/.najdeb in znanstvenih pripomočkov, osobito pa z odstranjonjem starih neopravičenih razvad, bi se navedene številke gotovo za nas zdatno izboljšale in naša vinska trgovina bi lepo cvela, kar bi se tudi spodobilo, če se pomisli, da imajo skoraj tri četrtine lepe vinorodne kraje. TllJCl : 25. avgusta. siouu: Frank /. Trsta. — Ruina Dunaja. — Kastič Iz Linca. — i/. Zagreba. — Stoekuiann z Pri ieben iz 1 Menija. Pri JIhHl j.iiit dno 02. avgusta t. 1. 10«) kilogramov klloaram. Pšenica, hektoliter Rež, „ Ječmen „ OvCS, „ Ajda, „ Proso, „ Koruza, „ Leča „ (i rab „ Fižol Ki otnpir, Maslo, Mast, Speh frišen n povoj.-n, Sinovo nnlslo, Jajca, jedno . Mleko, liter . . Goveja meso, Telečje „ „ Bvlnjako „ „ Koscrunovo . „ Kokos ....... Golob....... Seno, 100 kilogramov . Slama, . „ Drva irda, '1 kv. metre „ mehka, , „ „ kilo'rani gld. kr. 7 so 5 ! 90 4 23 9 14 5 86 8 d 60 0 _ 10 — :i i — 94 88 so 7 M 7:, i 8 56 48 80 28 80 is 60 M 80 ID-CLrn-aoslsza, borza dne 26. avgusta, (izvirno telegrafi 6no poročilo.) Papirna renta......... Srebrna renta .... .... Zlata renta........ . • i st><' državno peaojilo....... Akcijo narodne banke....... Kreditne akcije...... . London . ........ Srebro ......... Napol.. . ........ 0. kr. cekini ........ . Nemške marke ..... 4°/0 državne srečke i/. L L8M 960 gld l)./.a\ ue srečko Iz I. ls»M , . 100 „ l" „ avst.r. zlata renta, davka prosta . Ogrska zlata renta 6u/0......119 40/ rt n n » /•...... n papirna renta 5°/„..... 6°/0 štajerske zemljišč', odvez, oblig. . . Dnnava reg. srečke 6°/c . . 100 gld. Zemlj. obo. avatr. iVt0/« £mt' lara . Prior, oblig Blizabenne aapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Etudolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. bunko . . 120 „ rraiumway-dri]5t. volj. 170 gld. a. v. . . 2J'> 7«. gld. 80 kr. 77 n 96 n 95 1 — L80 n nO « 823 n — n 818 n 75 11 118 n 80 n 8 n r> 44 n B n 62 1 57 n 95 n 120 n — n 171 n 25 n 95 n .10 n 119 „ 20 m 87 80 n m 65 n 104 — n 111 u 50 n 11!» n 30 D 99 r — n 10»i n 26 n 177 n 75 n 21 1» — n 1911 p 75 n 226 a 25 n Zahvala. Za svečani obed, ki gaje povodom rojstnega dne" Njeg. ces. in kralj, veličanstva presvetlega i-esarja v 20. dan t. 111. mestnim nbožnini priredila ljubljanska ljudska kuhinja, so i>d si. vodstva tega velekoriatnega društva brczplatue naka/.iine listke dobili vsi stanovniki tukajšnje mestne snumašnice, katerib je v«ega 110, nioj njimi 86 bolnikov, k ne umrejo iz postelje, ki bo jim pa jedi bih; poslane mi dom. Toliko dobro dei»» v resnici izredne blagotvoriteljoo-sti zasluži biti objavljenim z dostojno hvaležnostjo. Ilpraviteljstvo nboinega zavoda ljubljanskega v 22. dan avgusta 1882. Mestni župan: 1 gl»l. KT, vedro, nova vina 1881 leta rumena ali rudeča posebno dobra po 5 V, do 6 V', gld. avstr. vedro pri Cvenkelj-i v Sevnici, (Lichtenwald, Steiermark.) (528—3) naznanilo in priporočilo. Udano podpisani nsojani se, p. n. občinstva v Ljubljani in okolici s tem naznanjati, da bom imel za to jih prav toplo priporočam, na posodo jemati jih ali pa vknpovati. Dalje usojam se javljati, da sem se v večjdi fabrikah na Dunaji, v Monakovem in Hayre thu prav dobro izuril, klavirje ubirati in popravljati; da sem učen dunajske in ameriške mehanike in imam najboljša pričevala; da sem na c. kr. konservatoriji za glasbo in dr. na Dunaji strokovnjakom izpoznan in mi jo vodja le-tega konservatorija gospod llellmersberger dal najlepša pričevala ; zatorej se rad nadejam, da bom vsa naročila, tudi v popravljanji, zvrševal v popolno zadovoljnost svojih preč. naročnikov. Stare instrumente zamenjujem z novimi po najnižjej ceni. (546—1) V vsem spoštovanji Ferd. Dragatin z Dunaja, Rimska cesta št. 20, II. nadstr. Lepe in ]>o ceni klobuke in čepke, kakor tudi kožnliovino prodaja (506—48) Anton 14rej M, -^mii v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu gledaliških ulic. VABILO na kegljanje na dobitke v tamošnjej fabriškej restavraciji, od nedelje 27. dne avgusta, do nedeljo 24. dne septembra. (543) dobitki: I. 6 cekinov, I IV. 3 steklenice šam- II. I veliki cekin in 6 sre- ' panjca, bornih goldinarjev, i V. I kozel, III. 10 srebr. goldinarjev, ' VI. šaljivi dobitki. Jedna serija (Okrat zatoeiti) 20 novcev. Konec kegljanja in razdelitev dobitkov v 24. dan septembra ob osmih zvečer. Istega popoludne koncertna muzika. za v prodajalnico z raznovrstnim blagom, uren delavec in zmožen, voditi sam kupčijo, dobi službo v i»«nlst. 4, priporoča slavnemu občinstvu bvojo od najprostejšili d. o najfine]šin -vrst. Dalje štedilna ognjišča, ozaljseke pri stavbah in vrtih, cevi za stranišča, ogenj zdržujoče opeke, sploh vse v to stroko spadajoče predmete, zagotavljaje najnižje cene in solidno postrežbo. Ha zahtevan i*' posije se cenik. ~9G| (527—3) š n^š§o &n HmetovuMcet Marsikateremu gotovo v veliko olajšavo prodajajo se tudi na obroke po prav ugodnih pogojih :::o:o>>>:o>:o>ncljz*lli. (225-20) V Specijalitete za one, ki potrebujejo očal. Velika kompletna zaloga najnovejših in kot praktično V priznanih optičnih, fizikaličnih in matematičnih rečij; X zelo nizke, stalne cene. Obširne cenilnike na zahtevanje gratis in franko. Vplačevanje na obroke pri zneskih s*s od 5 gld. vise brez povišanja cene se blagovoljno dovoli. y Poprave dotičnih stvarij se izvršujejo dobro in natanko. ^ WF" t-raverska tlela z*s vsake vrste se oskrbe zelo dobro in ceno. O Lekarna „pri samorogu" Jul. pl. Trnköczy-jeva ii a niostiiem trgu v E.J u b 1J a n i f priporoča p. n. občinstvu sledeče, zmirom sveže (frišne) vsled dolgoletnega izkustva kot izvrstno upllvno priznane specijaliteti, izkušena domača in homeopatiška zdravila: Planinski zeliščni sirop kranjski, ls£™n kašelj, hripavost, vratobo), prsne in pljučno bolečine; 1 stekle-56 ki Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Pomuliljevo (Dorsch) jetrno olje, It^lT^Z nico, kožne izpustite in bezgavne otekline. 1 steklen;ca 60 kr. \ n-\t «ii.; n< 1 o llctflJl vndil najboljše za ohrapjenje zob ter zobnega t v II «11 * I . il Mv il IIMIlo *"UOj mesa in takoj odpravi amradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kri čistilne kro^ljiee, c. kr. priv., grešati in bo se uže tisočkrat sijajno osvedočilo pri zabasanii človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnib boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatljatni 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj. (465—3) Naročila iz dežele izvršb se takoj. l/da tel j in odgovorni urednik Mak ko Ar mir. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".