Leto VI., št. 195. PoStnlna platana v gotovini. V Uubliani, v cats-Sek 31« ®mmta 1922, It. 75 p. IflPSEJ Glasilo Socialistične stranke Jugosiaviie. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. oek. rac. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Letnik IV., štev. 36. Četrtkova Številka PREJA« izhaja kot tednik LJUDSKI GLAS GiasHo Kmetsko>de!avskc sveže. Stane letno 28-80 Din, mesečno 2*40 Din. II. ljubljanski veliki semenj. ... Slovenski časopisi, ki so vsi služab- - kapitalizma, izvzemši socialističnih popisov, pišejo že dalj časa o II. ljub-. h„n, m velikem ali vzorčnem sejmu, ki smira’al oc* —11- septembra. Prepričani roo. da bodo v bližnjih dneh polnili svoje srbv! ne samo slovenski, temveč tudi talt?ta^i hsti. s hvalisadami na kapi-, vali katerih »zasluge« bogo povzdigo-ves .T deveta nebesa. Tudi mi se sicer ne? .0. ^°t socia^sti in delavci sploš-re]?a civilizatoričnega napredka, o kate-Valr> i? dal brezdvomno najlepš.e spriče- 0 ‘1. ljubljanski velesejm, vendar pa Zasl?-Xar''aTno na vprašanje, komu gre 'n hvala za ta napredek, popolna drugače. n, svetu je mnogo vrednot, toda sako ; ra^n-h oziroma duševnih, medtem Saitle ®a<;erialna samo ena in ta je delo. re *n edino delo je vrednota, iz kate-blas-nVlra'.napredek’ civilizacija, kultura, m itl an5e in bogastvo. Delo — z roka-secj‘. možgani je privedlo človeštvo do in0 n3e yelike stopnje razvoja, kajti sa-SDod-f(V.e Obalna sila in vzrok vseli go- • lucij in političnih evolucij in revo- DQia^Vseb izumov človeškega uma. vseh ijej0~ .0v. kulture in civilizacije — skratka, ,^e irvir vsega na svetu. večii a^nost dela neprestano raste in čim ie v'j-'16 naPrcdck in kultura, teni večja ttied fnost dela in tem manjša razlika ZahtA esn'm 'n duševnim delom. Danes teW,Va namreč skoro vsako najmanjše vina .? delo tudi duševno delo. Kajti ko-oči razred uničuje ali pa jih obrača sebi v prid. .Proletariat namerava izvršiti svoje zgodovinsko poslanstvo, t. j. pretvarjati kapitalistično produkcijo v socialistično, ua na to doseže, se mora najprej politično m gospodarsko osvojiti. Vzgoia pri-noame generacije zahteva vzgojevalno obrambo proti sedanjemu režimu materialnega m idejnega izkoriščanja, vladajočega razreda: razen tega Da še osamosvojitev delavskega razreda. Pri tej dvostranski nalogi so lahko nekatere osebe kot voditelji zelo važni, toda živo in uspešno vzgojo naraščaja mora proletariat sam vršiti. Za vzgojo proletarskega otroka od svojih ^razrednih vrstnikov bodo vedno izhodišča: lokalne razmere stanje proletarskega razreda v družbi, njegova politična in gospodarska moč. Po stanju teh činiteljev bo c»dvisna vzgoja od rodbine, rodbinskih zvez. društev, ki se ukvarjajo z vzgojo, od javnih in državnih ustanov. Kljub vsem tem različnim izhodiščem se bodo pokazale čez ozko meio individualnih izhodišč skupne smernice proletarskih interesov. V tem smislu je vprašanje vzgoje vprašanje razreda. To vprašanje se tiče proletariata v njegovi celotnosti — narodno pa tudi mednarodno. Proletariat bo imel nalogo zgraditi skupne smernice in vso vzgojo dovesti iz različnosti izhodišč v skupne smernice. Ker se je proletariat raznih držav začel baviti z razrednimi vprašanji vzgoje. je potrebno, da se v to svrho mednarodno združi. To mednarodno sodelovanje bo moralo zbirati vse rešitve in pr.ak-tične poskuse ter izdajati mednarodno glasilo. Razen tega se morajo vršiti periodični sestanki delegatov: ti sestanki bodo pospeševali izmenjavo misli teh vodilnih oseb. Končno bo moralo sodelovanje postati centrala znanstvenega vzgoievalnega dela za proletariat. Posameznosti organizaoije te naloge so potrebne radi materialnih sredstev in osebnih moči, ki so za to nalogo na razpolago. Za začetek se predlaga, naj bo urad mednarodnega sodelovanja in uredništvo mednarodnega glasila na Dunaju, in sicer pri društvu »Kinderfeund«. Urad se naj po možnosti izpopolnuje. Tako se je ustanovila začasno mednarodno sodelovanje socialističnih vzgoievalnih organizacij. V urad na Dunaju so bili izvoljeni sodragi: Winter. Kaenitz in Jalkotzv, razen tega še nemški, švicarski in češkoslovaški delegat. V glavni odbor ie še poslala Nemčija tri zastopnike. Švicarska. češkoslovaška. Nizozemska in Anglija po enega Italija pa dva. Razen tega so še sklenili, da se sodelovanje začasno financira. Oprecht je predlagal mednarodni sestanek otrok in ustanovitev mednarodnega otroškega doma v Avstriji. Schne-ckenburger (Stuttgart) je zahteval časopis za deco in za starše in vprašal, če bi ne bilo mogoče izpopolnjevati glasila avstrijskega društva »Kinderfreund«. Opoldne so zapeli nesem prijateljev mladine in »internacionalo«, s čimer je bilo zborovanje končano. Navdušeni in polni novega veselja do dela so se udele-ženci zborovanja razšli. Notranja politika. (Govor posl. sodr. Etblna Kristana v proračunski razpravi v Narodni skupščhil.) Ministrstvo policije. Gospodje, meni je precej vseeno. Če poslušate ali ne poslušate če delate hrup ali pa ga ne delate. Jaz sem se temu že precej privadil; toda če postane nepaz-nost in trušč splošno pravilo, se lahko sklepa, da nekaj v skupščini ni v redu, da je parlament bolan. — Jaz lahko odobravam ali pa ne odobravam, kar ima kakšen govornik povedati, toda slišati hočem govornika nai se z njim strinjam ali pa ne strinjam. (V. Wilder: To je v vseh parlamentih tako. Kaj nam pripovedujete. kar vemo vsi?) — Hvala gospodu Wilderju za ta lepi pouk, ki mi je povsem nepotreben. (V. Wilder: Zdi se. da Vi tega ne veste, ker ste vedno nekak- šen mentor parlamenta.) iaz se nisem pritoževal, da Bjjjj šalcev. Niti naimanje se ne PJ^ožmem e. radi tega. vsaj ne zaradj sebe. k 0 da navadno imam poslušalce. anvoriti, tem sploh nisem nameraval medtem ko hočete Vi proroško ^ kai bom dejal, še preden pove Govoriti sem hotel o drugi stvar . _ hotel povdariati. da zahtevam ^ , -arT1 vico slišati govornika: ne da ^ ^ samega sebe. ampak da slišim go ^ .g ki je na yrsti, oa naj ie to 7“"$ aSprot-moj somišljenik, ali pa na"[e£!L slišite.) nik. (V. Wilder: Saj ga.lahko. Prav to, gospodje, ni resnično. Jn človek v te.i zbornici slišati gov poprav gospod VVilder. kakor je g - ^ triuie. da bi tudi on bil rad eden g”., tistih, ki ne daio. da bi se sovo ^ rt; T1., malO “H' usun. ki ne uaiu. ua u, šali. (V. Wilder: Ta prav mam-- ^ Prav sedaj ste začeli. Nemara m • morate prevzeti to vlogo, ker spod Kobasica utrudil. jA,,nUen Gospodje, jaz nisem nezadovoue^ tedaj, kadar ie hrup tukai v sren • pak enako sem nezadovoljen, meni na levici ali na desnici. Podpredsednik Milorad v u3’c’ a sVoie sim gospode poslance, da scdeio ^ prostore in mirno poslušajo S°vu , Dr. Milan Markovič: Vroče • ^ Kristan: Jaz to razumem. a ^e je človeku tako neznosno, o AVorane poslušati ie res bolje, če gre . . druge in se spočije, kakor pa da m orneniti moti. — To. gospodje, sem no notra-zaradi tega, ker ie tudi skuc> ^ prva nia zadeva in bi za nas mor afljem se notranja zadeva. S takim PO poP<^a% le pomaga, da se ta skupscm^,^ vec ma degradira, in naposled j njina zm' zmisla. da ljudje tukaj g°vo» ' a zm'S‘a’ sla, da govore vaši ljudje, m oStaia v5 da govore naši ljudje, ker; P°=ntra: » skupaj neresno. (Medklic smešno!) Da. in smešno. ,. prisim Vidite, gospodje, vi vča oaznostK’ človeka, da mora z nf.\akšne£a kot bi bilo treba, poslušati nj tak vornika. čigar govor nema nadoma važen, morda niti resen ne* . dobi vt dvigne strašen hrup. in cl , re(jjio v da se pripoveduje tam nek7^e prav za likega in važnega in da se zadnje H radi tega zadušiti glas. ^e/$egate ni v celi stvari nič m tako . ga uai no efekt nasproten tistemu-brže želeli doseči. eCju ’e , °L Gospodje, na dnevnem zadev • proračun ministrstva za not ■ ministr ali kakor se pogostoma d» bi se dal stva polioije. Po tem našlo notran soditi, da naj bo ' In na j* zadeve prvi policist v pol,td)e lost. gospodje, ie naša no> NotraSi res v tem zmislu orientjr ne bi zadeve — to pomeni pn n • v0 pra policijo, ampak n°lica,fvfniamo $e cato policajstvo. In za to im zakou. go podlage, zakaj kakor imam^,-.«-dajstvo še dolgo ni izenače • prem® različne ostanke iz pred^g£ ‘aVstrusK volucijske dobe. da. iz o -j^o predkonstitucionalne primer ie preko pri nas se ki vi takozvani »Prfigel pat jgg4, leta* sarski patent od 26. apr s pat® ^ ie bil več ali manj dopolnjen stole1' leta 55. 57. 58 m 60 Imenuje se pa »Prugel P v A s ga ker je do sprejetja usta1,aZnova7 ka- dovoljeval administrativno ti^ib palico in poostritev a^dn^podje. zni s tepežem. Ta patent s ^eSovaif otf Bazene Avstrije. 30! v 'Avstriji ne velja več ta predpotopni zakon, zakai tam so že spreieli nov. precei sodoben zakon o administrativnem kaznovanju, medtem ko postopajo pri nas. ki smo se osvobodili Avstrije oblasti še vedno po Priigel Patentu. Ti patenti, gospodje. so \z države res napravili pravo Doiiciisko institucijo, od katere smo mi Nekaj podedovali, nekaj pa prekopirali, državljan po poimovanju in v duhu teh patentov ni državljan, ampak podanik. In tem. gospodje, ie velika razlika. Državen ie član te družbe, ki sestavlja držaji; Podanik je suženj, kateremu so nemara verige nekoliko olajšane, ki pa ven-ne sme nikdar pozabiti, da ima nad Jr. 0 Gospodarja in da ie njegov pravi po-služiti. ^ (Dalje v prih. »Ljudskem Glasu«.) Vrhovna uprava. Govor posl. dr. sodr. Etbina Kristana specialni debati o nroračunu dne 17. Julija.) (Dalje.) Kaj je danes Skupščina. dobr Narodna skupščina, gospodje, ni Drav-* 2a’io,lC,dajno telo. Ta skupščina ni ! Parlament. Ta skupščina danes ni terj^ruKega~ kakor skupina klubov, v ka-deg ,Se rešujejo vprašanja, ne v interesu da,vv?.- °ego v interesu posameznih vla-^ . strank. Volji . ’ Je bilo z volilnim zakonom? — Iconrtf .z^on so rešili vaši klubi, a Za-nista - oc*b°r *n Narodna skupščina Da ,imeIa storiti nič drugega, kakor reči: a< £ amen. DredvV|StaV^’a^° se kandidature, ki so listno ?e v ustavi in v zakonih o tistih sta. Inf’ v katerik naj se popolnijo me-institi.™-0 s0* kakor vsi vemo, zelo važne nima nv ‘ ^aroc^na skupščina kot taka didatu 1 na'manjšega vpliva na te kan-Ustavi kakor bi ga morala imeti po »n v ; aniDak to se rešuje v radikalnem sab0 ern°kratičnem klubu, kjer se med irtla nnrer>iraio. Narodna skupščina pa lenuh to toliko vpliva, kolikor zadnji v gozdu ali na ulici. ^tjOSpodje, Narodna skupščina živi v mo Vr!!?10 neznanju. Po vsem svetu ima-Qenovi o-nce: V Rapallu, St. Margheriti, nima *' ,^lrnu itd.. Narodna skupščina pa 0 tem' ^ se tam godi. In-itnate . se morate iz časopisov, dasi sWsx- odgovorne ministre v Narodni ščina ji' le da nima Narodna skup-svetn . 0rmacij o tem. kar se godi po tein i<1ZveT’- dežele: ona ni poučena niti o nioretp se 170(11 doma. Gospodje, kako dahr~ • 0cJ take skupščine pričakovati »n Plodno delo? za t0 ^ Narodna skupščina je slaba, ali deiau 16 odfrovorna vlada, ki je ves čas % »a Jja tem, da degradira parlament. J^vad kvalifcira. da napravi iz njega Witn° mašino za glasovanje ki mora stlecja * zaupanje naroda. GosDodje. izravna ako. kakor da se namenoma tako o^ato da bi se za vsak slučaj dobilo Ha strCen!e' ^a se potisne ves parlament nijn f|anK 'n nastopi s povsem neobrzda-ti^om režimom, s pravim obsolu-w ; -laz se absolutizma ne bojim: ni ai>?olutizem mora pasti, še noben se lutist^f vzdržati. Toda če se hoče abso-2£?_ nai se nastopi odkrito; D°§ljgya’o gospodje iz vlade pogum, da nost n Skupščino domov in naj narav-^ent6^0, ^ hočejo vladati brez par-Toda • Da bomo vedeli, pri čem da smo. Zlmanilrneti Darlament le za to. da bi se eaiu svetu sugeriralo, da smo par- TaJnentaraa država, v deželi pa vladati brez parlamenta in antiparlamentarno, to ni politično moralno. ______________(Dalje prih.) Tedenski g»r@g!ed. Sobota. 19. avg, (dodatek): Stavka v Bosanski Dubici zmagovito končana. Pregnane sodruge delavstvo slavnostno sprejelo. Nedelja, 20. avg. (dodatek): V Belgradu velik socialistični shod proti draginji. Ponedeljek. 21. avg.: Stavka slovenskih rudarjev se razširila na Kočevje. Delavstvo se večinoma razkropilo po Sloveniji iskat zaslužka. — Na severnem Češkem splošna rudarska stavka. Torek. 22. avg.: Liberalno časnikarsko banditsko (»Jutro«!) šunta oblasti na stavkujoče slovenske premogarje, češ, da so ti predobro živeli, sedai pa za-sleduieio politične cilje. Take laži so umljive. ker so »Jutrovi« vodilni pristaši soudeleženi i>ri kapitalijah Trboveljske družbe. — Ministri v Belgradu ne prepovedo izvoza živil, temveč so le radi peska v oči nekoliko zvišali izvozne carine. — Iz Belgrada prišla vest. da špekulanti nalašč razširjajo izmišljeno govorico, da je letošnja letina slaba. — V Italiji izdale železničarske, poštne in brzojavne uprave nalog, naj se strogo kaznujejo nameščenci, ki so se udeležili zadnje »splošne« stavke. — Nemška večinska socialistična stranka izključila poslanca Pavla Len-scha, ker ie sodeloval pri buržoaznem tisku. Znamenje, da postaja tudi ta stranka boli razredna. — Nemški neodvisni in večinski socialisti »ostavili za bližnje volitve skupne liste. — Sovjetska vlada poslala kakor kakšna buržoazna v Berlin stalnega vojaškega atašeja. — Sovjetsko vojno brodovje imelo v finskem zalivu velike manevre in parade, pri čemer je potopilo več — finskih parnikov. Sreda. 23. avg.: V Radgoni konfe- renca med našimi in avstrijskimi zastopniki glede ureditve železniškega obmejnega prometa. — V Kotorju zalotili Wranglovsko tihotapsko družbo, ki je poslala v Ameriko 35.000 kg srebra. Na meji služijo Wranglovci proti tihotapcem! — V češkoslovaški porcelanski industriji odpustili kakih 15.000 delavcev. — Na Dunaju socialistični shod radi sedanjega položaja. — Spopad med klerikalnimi policisti in delavstvom, kri in mrtveci. — Brazilska provinca Rio Grande proglasila neodvisnost. Četrtek, 24. avg.: V Belgradu zborovanje invalidov, ki so izročili vladi ultimat. naj do 1. septembra izpolni njihove zahteve. — V Salgu Tavranu na Ogrskem zastavkalo 40.000 rudarjev. Proti njim nastopila katoliška vlada po belgraj-skem receptu. — Poštni nameščenci na Španskem zopet Šli na delo. ker jih je vlada radi nesolidarnosti lahko sterorizi-rala. — Šef irske vlade Collins od upornikov ubit. Padel vstaški vodja, znani Devalera. Kar niso dosegli Angleži proti Ircem, dosežejo Irci proti Ircem, pri čemer jim bo najuspešneje pomagal verski fanatizem. — V Rusiji zopet aretirali voditelje inteligence.^— Iz Batuma poročajo. da Enver paša ni padel, pač pa so ni e so v e čete uničene. — Stavka usniar-iev v ptujski »Petoviji« z uspehom končana. Petek. 25, avg.: V Tesliču in Ostru-žici v Bosni zastavkalo 1200 kovinarjev. — V Belgradu so začeli z Grki in Ru-mucci pogajanja glede skupne blokade proti Bolgariji. — Novi' izvidi Poročajo, da ie na Češkoslovaškem 600.000 neza« poslenih. Sobota. 26. avg.: Pričetek pogajanj med trboveljskimi rudarji in premogo-! kopno družbo. — Francoska preklicala iz« gon Nemcev iz Alzacije-Lorene. Zaplenili jim premoženje. — Sovjeti v Odesi se odcepili od Moskve in proglasili neod« visnost. — Moskva dala angleški kapitan listični družbi »Russo-Asiatic« ogromne koncesije za izkoriščanje najrazličnejših rudnikov. Nedelja. 27. avg.: Pogajanja radi slo-* venske rudarske stavke ob 2. zjutraj za-t ključena brez tistih uspehov, ki bi jih ru« darji v tem ugodnem času lahko dosegli.-Krivda ie na raznih »neodvisnih«, narod« nosocialnih. klerikalnih in liberalnih de-* lavskih laži-voditeljih, ki so se. ne vemo iz kakšnih namenov, »ustrašili« terori« stičnega nastopa vlade (spomni se na Bo« sansko DubicoD in niso poslušali pr igo« varjanja naših socialističnih zastopnikov. Niti tega niso marali slišati in zahtevati,’ naj družba pokaže knjige. Poiifline vesti. + V Ljubljani je 29. t. m. zborovala komisija za prekmurske železnice, ki je sklenila takoj pričeti z gradbo železnice^ Murska Sobota-Ljutomer-Ormož. + Srbski kmetje odidejo v ponede-*1 ljek, 4. t. m. na poučno potovanje v Slo-* venijo. Ogledali si bodo ljubljansko oko-* lico. Bled in pa štajerska mesta. + Belgrajska »Tribuna« poroča, dai bo Narodna banka vzela iz prometa nove bankovce po 10 Din. ki so iih pred krat-* kem izročili prometu. Iz prometa jih bo-> do vzeli zaradi tega, ker se otira z ni iti barva. Bankovce so naredili v Ameriki,; zato pa je’ bila tudi cena amerikanskaJ Vsak bankovec stane namreč državo* okoli 15 K. Bankovce bodo uničili, stro« ške bo pa morala plačati država. Kakor jet znano, se je pred prevzetjem teh bankov-* cev izrekla zelo pohvalno posebna komi-? sija, ki so jo poslali iz Belgrada. Obeta seS nam torei senzacionalni proces, ki ga pa' ne bo dobila naša država. Delavno ljud-» stvo, poskrbi pri bližajočih se volitvah,' da nam ne bodo več županili ministri, ki so krivi vsega našega gorja, če ne upo-r števamo deistva. da si ti samo krivo svo-f lega gorja, ker se ne brigaš za politiko irt' ne poskrbiš, za izvolitev socialističnih zastopnikov! , + Delo ministra Puclja. »Tabor«, glasilo mariborskih demokratov, je obja« vilo 29. t. m. sledečo brzojavko: Včerajš« nji »Balkan« napada pod naslovom »Dr* žavo ogroža lakota« na uvodnem mestu samostojne kmete, kojih klub naziva klub izsiljevalcev. Posebno pa napada ministra za poljedelstvo Puclja, češ, da nič ne dela. in še to. kar stori., je proti zakonom. Kot minister za poljedelstvo je Dredvsem poklican za pobijanje draginje, dozdevno pa dela ravno nasprotno. Ni hotel izdati prepovedi izvoza živine, kari bi bilo v interesu države, ker tudi sam z nekaterimi svojimi prijatelji izvaža in tihotapi živino, posebno v Italijo. On sam ie angažiran pri večjih klavnicah. Vlada naj sama vzame v roke ta resor in nai prepove državo v državi, kakor je Slovenija. (?) Vlada nai zabrani izvoz živi«; ne in mesa in podvzame najostrejše mere zoper tihotapstvo, ki se je posebno v Slo« veniji silno razDasIo. — »Balkan« zahte« va posebno anketo ki nai ugotovi vse nekorektnosti, ki jih je zakrivil minister Pucelj. in naj se izroči sodišču. Zah te* va nadalje tudi, nai vlada s tem ne čaka na povrat ministrskega predsednika Pasica. temveč naj stori to brez odsotnih ministrov. — Priobčujemo brez razlage, ki si jo nai bralci sami narede. + V Jugoslavijo bo odposlala v bližnjih dneh Nemčija okoli 85 lesenih hiš. ki jih bo prejelo ministrstvo za socialno politiko na račun reparacij. Radovedni smo, katerim liudem jih bo ministrstvo poklonilo. + Italijanski časopisi spletkarijo na vse mogoče načine proti pogodbi Češkoslovaške z Jugoslavijo. Pomagaio jim madžarski listi. + V Tepllce-Šanovu je prišlo ob priliki zborovanja nemškega katoliškega zbora do krvavih nemirov. _ Več oseb je težko ranjenih. Katoliki so bili prisiljeni sneti svoje zastave in se raziti. + Sovjetska vlada prične izdajati začetkom septembra revijo »Žurnalist«, ki bo posvečena časnikarskim vprašanjem. Stalni sotrudniki te nove revije bodo: V. Bahmatjev. M. Buharin. A. Luna-čarski. K. Radek, M. Ljemaško. Trocki in še več drugih duševnih delavcev. H- Amsterdamska strokovna internacionala je poslala laški vladi pismo: »Amsterdam, 14. avgusta 1922. Ministrskemu svetu kraljevine Italije. Gospodje! Tekem svojega zadnjega zborovanja, ki se je vršilo 10. in 11. avgusta v Amsterdamu, je urad mednarodne sindikalne zveze, ki združuje v sebi okoli 25 milijonov organiziranih delavcev iz večine držav v Evropi, Kanadi, Južni Ameriki in Južni Afriki izvedel o delovanju fašistov, ki že dolgo časa napadajo delavske organizacije v vaši deželi. Naš urad je presenečen radi zares preveč prizanesljivega in nepojmljivega zadržanja vaše vlade napram gibanju fašistov, katerih tolpe pod raznimi pretvezami in ne-kažnjeno rušijo poslopja delavskih sindikalističnih zadrug in delavskih časopisov, zakrivljajoč istočasno in skoraj vsak dan umore nad osebami voditeljev delavskega gibanja. Ta zares krivični položaj vzbuja v čezdalje večji meri upravičeno ogorčenje delavstva iz vseh dežel, ker ne more razumeti, kako je mogoče, da se italijanske sindikalistične organizacije, katerih delovanje je pri sedanjih gospodarskih okoliščinah brez dvoma koristno, morajo napadati in preganjati in da sc njihovim voditeljem stalno grozi s smrtjo, ne da bi vaša vlada niti v najmanjši meri kaj poskrbela za njihovo varstvo. Naš urad dviga v imenu svojih organizacij in organizirancev najodločnej-ši protest proti ravnodušnemu zadržanju vaše vlade napram fašistom in njihovemu zločinskemu obnašanju, in protestiramo s tem večjo odločnostjo in s tem večjim razlogom, ker je vaša vlada eden izmed najvplivnejših članov Zveze narodov in ker je kot takšna podpisala tisto ver-saillesko mirovno pogodbo, katere čl. 13 določa, da morajo elani Zveze narodov jamčiti delavcem svobodo združevanja in da jim mora biti zagotovljen tudi primeren obstanek. Dovoljujemo si torej poslati vam nujen poziv, naj podvzame vaša vlada potrebne mere in naj drži besedo, ki jo je dala v Versaillesu, m naj v čim krajšem času zaščiti imetje sindikatov in zadrug kakor tudi življenje delavcev in njihovih voditeljev proti zločinom fašizma. V pričakovanju, da sprejmete naš poziv ostajamo, gosp , z odličnim spoštovanjem. — Urad medr rodne sindikalistične zveze.« Laška vlada še ni odgovorila na 'o pismo, pač pa tajništvo fašistovske stranke, ki poziva laško vlado v posebnem proglasu, naj brani kot uradna zastopnica države, svojo moralno neodvisnost. Proglas zaključuje. Italija ni kolonija nikogar, najmanj pa socialističnih internacional. + V Havru, kjer stavkajo pristaniški delavci, je prišlo do prelivanja krvi. Stav-kuroči ,so postavili barikade, toda vojaštvo jih je užugalo. Zaprli so stavkovni odbor s tajnikom kovinarjev vred, Fer-»Confcderation Generale« je zaključil. da ne bodo proglasili splošne stavke. pač ua da bodo uprizorili po vseh francoskih mestih v nedelio. dne 3. septembra velike protestne zbore. V Parizu vlada velika razburjenost. Razen policije in republikanske garde. je alarmirano tudi pariško vojaštvo. + Na Švedskem se je ljudstvo pri glasovanju preteklo nedeljo, izreklo z okoli 900.000 glasovi proti točenju alko- hola. Parlament bo sklepal končnove- 1 javno. Nočemo nedšscipliraiiili udov v stranki! »Naprej« (št. 190.—193.) je objavil članek sodr. Kocjančiča iz Maribora, ki ga podajamo na kratko onim našim bralcem. ki »Napreja« ne berejo. Podajamo ga pa zato. ker se obrača proti vsem preostalim poiavom nediscipliniranosti posameznikov in nekih organizacij nasproti stranki in ker se en tak pojav, »Enakost«, o kateri razpravlja, tiče neposredno tudi »Ljudskega Glasu«. Mi socialisti srno na trboveljskem zboru sprejeli načelo iavne kritike tudi o naših zadevah. ker ima razumljivo le buržoazija povod da ne prinaša svojega perila na solnce. Zadnji čas je, da to načelo uporabimo tudi za tiste zadeve, o katerih smo s prizadetimi med štirimi stenami že dovolj debatirali, ne da bi dosegli pri njjh spoštovanje do strankinih zakonikov, ki jih je sprejela in potrdila večina socialističnega delavstva na trboveljskem kongresu. Po tei javni kritiki šele bo delavstvo moglo dovolj objektivno soditi in obsoditi na bližnjem drugem kongresu. V tem smislu govori tudi sodr. K. v uvodu k svojemu članku. Potem preide na specialni pojav »Enakosti«, ki so jo začeli na novo izdajati nekateri sodrugi v Mariboru. Ugotavlja, da je list izšel brez privoljenja in celo proti sklepom strankinih inštanc. ker so ga zapovrstjo obsodili: trboveljski kongres (strankina večina z večino organizacij v mariborskem okrožju vred), dalje celjska okrožna konferenca (pri tej se je postavila proti »Enakosti« večina okrožij v bodoči mariborski oblasti), potem pokrajinski odbor na raznih sejah (ki ima no obeh statutih in po zopetnih sklepih celjske partijske konference polno moč do prihodnjega kongresa), končno pa še glavni strankini odbor na celjski partijski konferenci. Sklepov je bilo torej dovoli in proti rdim ne velja nič «ldcp mariborske okrožne konference, ki ii lahko očitamo povrh še razne ilegalnosti nasproti pravilnikom. Izdajatelji »Enakosti« so torej kršili svojo dolžnost, ker se niso pokorili sklepom teh inštanc. »Enakost« kratko-malo ni strankin list. najmanj pa, da bi bil obvezen namesto »Ljudskega Glasu«. V nadaljevanju navaja kodr. K. par svojih razlogov proti »Enakosti«. Predvsem bo škodovala navzlic govorjenju svojih izdajateljev našemu tisku. Najsi-iajneši dokaz je to, da stoji v nji sami čisto razločno, da bo pobrala »Ljudskemu Glasu« naročnike. »Naprej« so s strani Maribora doslei celo sabotirali, še manj na mu je pričakovati pomoči (predvsem nujnega dopisovanja) sedaj, ko bi vsaka taksna pomoč »Enakosti« škodovala. Čeprav bi izhajala »Enakost« s privoljenjem stranke, bi vendar ne samo naš tisk, ampak cela stranka zašla v silno zagato. Prva posledica bi bila. da dobimo namesto sedaniega enega slovenskega socialističnega lista, ki je potrdilo enotnosti med industrijskim in poljedelskim proletariatom (»Naprej« in »Ljudski Glas« v enem listu), tri liste ki bi morali iz finan- | enih razlogov v kratkem umreti. Sodr. K. dokazuje to s tehtnimi dokazi. Med drugim navaja, da bi organizacije z denarno pomočjo danes ne mogle več pomagati, tiskovni skladi bi bili kaplja v morju, poleg tega pa je trboveljski kongres vse | zbirke, če niso za nujne potrebe, kot ne-■ socialistično miloščinarstvo zavrgel. Na- ročnikov pa vsi trije skupaj ne ^° tolR ko dobili, kolikor jih imata danes »Naprej« in »Ljudski Glas« če uh tQ le en del imel potem pa bo de ^nre je smrt. Treba samo pomisliti na žalostne razmere med proletaria • Še hujše bi bile posledice za e nost v stranki. Dnevnik bi mora re ker se je bati. da domači krompir ne pride v zadostni množini na trg vsled pomanjkanja in draginje krme. Kadar zgrabiš lažiijivca prj njegovem poslu, piične psovati ali pa molči. »Tabor« bo začel Psovati ali pa bo molčal kakor zadnjič, ko smo mu pomolili dokumente njegovega denunci-antstva pod nos. Pričakujemo pa preje, da se raz- i buri s krepkimi besedami iz svojega žurnalistič- j nega leksikona, ko ga postavimo na odgovor za- ; radi neke notice v zadnji številki, v kateri poro- j ča, da je stavkujoče delavstvo v ptujski »Peto- i viji« padlo na kolena, sprejelo vse pogoje delodajalcev in tudi akordno delo. »Tabor« pristavlja v žargonu, ki ga je njegov bratec »Jutro« izumil za priliko rudarske stavke, da je tega delavskega neuspeha kriva demagogija voditeljev, ki vodijo I delavstvo od poraza do poraza. Odveč bi bilo. j če bi hoteli »Tabor« pozvati, naj pove resnico, da i Čepi po končani stavki v »Petoviji« na kolenih delodajalstvo z njemu prijazno vladno liberalijo vred, ne pa delavstvo, in da je to delavstvo ravno glede akordnega del doseglo, kar ie hotelo. »Tabor« bi takega popravka svojim ovnom itak ne priobčil. Tem bolje: njegovi ovni berejo gotovo tudi druge liste, jim bo vsaj zdaj dana prilika, da se iz teh pouče, kako jih informira njih »laibžurnal«. To bodo delali velike oči, ko zvedo, da vodi demagogija socialističnih voditeljev — pri nas jih imenujemo organizacije — delavstvo od zmage do zmage in nikamor drugam! Ne moremo pa nič za to, če stopica »Tabor« s kratkimi nožicami ene izmed znanih krščanskih nečednosti. pa pride resnica, to je mi, in mu čislo brezobzirno pomečka kurje očesa. Podružnica osrednjega drušiva kemičnih delavcev ln sorodnih strok v Mariboru priredi 3. septembra 1922 na vrtu gostilne Skaza (»Pri gozdnem Tončku«) na Betnavski cesti 72 vrtno veselico, pri kateri nastopi pevsko društvo »Svoboda« in telovadno društvo »Sloga«. Svira godba pekrske požarne brambe. Začetek ob 3. popoldne, konec o polnoči. Vstopnina v predprodaji 3 Din. pri blagajni 4 Din. Veliko protestno zborovanje proti draginji sklicuje za nedeljo. 3. septembra tukajšnja krajevna politična organizacija SSJ. Vršil se bo v Gambrinski dvorani ob 9. dopoldne. Na dnevnem redu: draginja in obdavčenje živil; občinska politika. Govore ss. poslanci in zastopniki o'i> činskega kluba. Sodrugi nai se tega zbor rovanja udeleže v častnem števili;. P&Uj. Ptuj. V nedeljo, 27. t. m. se ie vršil občni zbor krajevne politične organizacije. Po obširni debati o raznih vprašanjih se ie izvolil nov politični odbor, se-stoječ iz sledečih sodrugov: Šegula, Uratnik. Gabrijel Rozman. Tomanič. Presl. Pintarič, Kralj. Pigner, Kramarič, Lazar in Komavli. Med drugim se je sklenilo oživeti agitacijo v ptujskem okraju posebno v krajih, kjer ni še naših organizacij. V to svrho pozivamo sodru-ge in somišljenike v ptujskem okraju, naj javijo njih naslove tajništvu krajevne politične organizacije v Ptuju, ki bo stopila ž njimi v stik v svrho ustanavljanja novih organizacij oziroma podružnic »Kmetsko-delavske zveze«. Volilni imenik. Vse sodruge opozarjamo na volilni imenik, ki je stalno razpoložen na mestnem uradu. Vsak naj se prepriča, ali je vpisan in naj pogleda, če so vpisani njegovi znanci. Informacije glede volilnega imenika daje tudi odbor. politične organizacije._________ Gz stranka. Neredne organizacije pozor! Po sklepu seje načelstva z dne 23. avgusta bomo vse organizacije, ki do 15. vsakega meseca še niso obračunale za pretekli mesec, imenoma objavili v prvem »Ljudskem Glasu« po 15. vsakega meseca, tako da ne bo nesporazumov pri potrjevanju delegatov na strankin zbor. _____ Da ne bodo neredneži v zadnjem trenutku presenečeni, jih opozarjamo na § 23 org. pravilnika, ki se glasi: Vsaka orga* nizacija, ki je pravilno obračunala ^a zadnje 3 mesece pred dnevom sklicania ima pravico do enega delegata, večie organizacije pa za vsakih 50 članov do enega, pri čemer se ostanki p0d 30 n* upoštevajo, 30 ali več članov pa se šteje za 50. Število delegatov se mčuna na temelju povprečnega števila članov v zadnjih 3 mesečin. — Za vsakega delegata naj oo izvoljen tudi po en namestnik. opozarjamo pa tudi na druge do-ločbe pravilnika, posebno tiste, ki določajo, kdo sme biti izvoljen za delegata tako n. pr. na § 28. org. prav., ki se gla« član^-defcSra^>Sme ^ ti&S' \?JC( ml00? mi kak Strankin POli- SdSi ri^T^* ^olksstimme« ali orianSrar m f že naJmani tri leta sS\riif *m’ ki še niso tri Ieta or- tistih L-raiih ^ej0 VoIlti le organizacije v Ž Slti^S nS?r?vej ai ^lo wgan,zaci-Sbor Vrl ‘ KDZ- ~ Ce ie kje kak dolžni a neJrsi organizacija svoje cioiznosti, naj se člani pobrigajo da se o popravi. Organizacija delavnega ljutl-Kdnr^f ua do končne zmage. staS ?nVe’ pa vfldar iz komodnosti ne vredpnriItaPre organizacije, ta ni reden, da je njen član, zato nai bo žel? vir”81?1 Pra7iic- ~ 0rsanizacije, ki dPln y,P yatl,Y «Uaalnem trenutku na svn- rlf,5a' ^ vrš jo vsestransko yarJ?. sicer bo vsa »opozicija« ktvt^- P?krajinsko tajništvo SSJ in v Ljubljani, poštni predal 168. Spodnja Šiška. Danes, v sredo, 30. • m. se bo vršil članski sestanek kra-KvneBolitenc organizacije SSJ v Spodim biski. Dnevni red zelo važen med drugim so reklamacije v volilnih imenikih. Točnost dolžnost. — Odbor . Braslovče Člani pozor! V nedeljo ^ septeinbra se bo pobirala članarina od 8. zjutraj dalje v tajništvu krajev- v* Kmzaci.ie KDZ v Rokovljah št. 38. 'VsaK elan naj prinese s seboj člansko iz-Kazmco vsled revizije znamk. Sodrugi, De^^te’ ker ovirate s tem samo redno delovanje odbora in zadržujete sebi in organizaciji polnomočne pravice. — Odbor. Krajevna pol. org. KDZ v Mislinji S *jUje ^ (*ne septembra ob 13. popoldne v gostilni Iršiča Javen pol. shod. oodrugi skrbite za obilno udeležbo. — Odbor. Shodi: V nedeljo, dne 3. septembra se bodo vršili sledeči shodi: V Mozirju po prvi maši v gostilni g. Strmška. Referenta ss. Koren in Leskošek. V Gomjemgradu ob 3. popoldne na trgu. Govori sodr. Leskošek. V Ljubnem ob 3. popoldne na trgu. Govorita ss. Koren in Čebular. Sotrpini vsi na shod! Po sklepih zadnjega okrožnega zbora bo organiziralo okrožno tajništvo zrezke zbore in sicer: 8. septembra za slovenjegraški srez v Velenju. Referenta ss. Koren in Mlinar. Za Konjiški srez v Poljčanah. Referenta ss. Čebular in Ferjan. Za Gornjegrajski srez v Mozirju. Referenta ss. Leskošek in Jelen. 10. septembra. Za Rogaški srez v Šmarju Pri Jelšah. Referenta ss. Koren in Mlinar. Dnevni red teh konferenc bo: 1. Razgovor o volitvah. 2. Volitev kandidatov v wezko in oblastno skupščina 3. Volitev srezkega strankinega odbora. 4. Razno. Dne 3. septembra pa bodo v Gornjegrajskem okraju shodi. — Okrožno tajništvo in KDZ v Celju. Vestnik Svobode. Mislinje, V nedeljo dne 10. septem-popoldne se bo vršil v gostilni g. Iršiča ustanovni občni zbor izobraževalnega društva »Svobode«, podružnice v Misunju. Pozivamo tem potom vse so-?r!jatelje, ki se zanimajo za izobrazbo delovnega ljudstva, da pridejo k polaganju temelja našemu izobraževalnemu delu, ki je predpogoj vsega nadalj-nega delavskega gibanja. Dopisi. Tržič. V predilnici Glanzmann in Gas-tier imaio delavke vt kalnem oddelku ja- Ico pti^zriega na^ntofšTra. g. BSBma. '23. VIII. so se delavke zbrale, da bi po končanem osemurnem delu od Sle skupno domov. Tedaj je prišel ta prijazni gospod m jih je hotel prisiliti, da bi delale čez uro, ker se je pred nekaj dnevi pokvaril obrat in se zaradi tega nekaj ur ni delalo. Delavke pa tega niso mogle, ker so bile prepozno obveščene, hotele pa tudi niso, ker je ta gospod že večkrat zakrivil, da niso dosegle zvišanih plač. Ker torej delavke niso hotele ubogati, jih je začel psovati in je celo nekatere delavke z roko suval. Ne bomo me delavke tega človeka dolgo trpele. Če ne bo drugače, ga bomo pred tovarno postavile, da bo videl. kie ie njegova domovina' Križe pri Tržiču. Tukaj smo dobili novega kaplana; to ni seveda nič posebnega. toda pogleimo si, kakšen je ta mož. 19. VIII. je šel od nekega bolnika iz Pristave. Med potjo je srečal mladenko, ki je prišla iz tovarne Glanzmann in Gas-ner. Vprašal jo ie, kaj in koliko časa dela v tovarni. Rekla mu ie. da dela 8 ur na dan. Kaplan pa je nato ogorčeno rekel, da je 8 ur dela premalo. Proletariat ve, da ie vsa klerikalna klika proti osem-urniku. Kaplančelc se drzne povedati, da je 8 ur garanja na dan premalo. Koliko pa dela on? Samo pol ure na dan. Drugače Pa zapeljuje delavstvo in ga pogreza v duševno temo. Vse kar vidimo je ustvarila delavska roka. Dela njegovih rok Pa ne more nikdo videti, vsaj delavstvo nima od njega nobene koristi. Delavstvo v klerikalnih organizacijah odpri vendar oči in poglej, da je tvoje mpsto v socialističnih strokovnih organizacijah. ne pa v klerikalnih buržoazijskih! Mislinje. Podpisani se iskreno zahvaljujem vsem sodrugom in dobrotnikom v Mislinju in Št. liju za meni podeljeno podporo v znesku 400 K za časa moje bolezni. — Ivan Pranhart. Konjice. V nedeljo, dne 27. avgusta t. L smo pri nas ustanovili krajevno or-ganiizacijo KDZ. Tužen kraj so naše Konjice. Črne izpod hriba pa do kolodvora, kier moraš dati za 10 egiptovskih cigaret 19 K mesto 13 K. Ta črna barva pa je tako čudna, da se že petelini smejejo na gnoju. Svoječasno je bilo vse nemško, tako nemško, da je konjiška gora pokala, kadar so g. Lavrič razobesili črno-rdečo-rumeno zastavo. Danes se pa je malo spremenilo, toda samo v toliko, da so kanjjiški Nemci postali klerikalci. V Trbovljah so g. dr. Gosar rekli, da so bolj-s,ev.‘k’ v Konjicah pa g. duhovni oče raje držijo z g. Lavričem, samo, da lažje trgajo in odirajo naše delavno ljudstva Ljudje, tisti trpini pa so bili reveži. Toda prišli so do spoznanja. Na črnem trgu se je pojavila rdeča barva. To je barva borbe za pravice. Malo jih že v oči bode. Bodlo jih pa šele bo, ko bo naša mlada orgamzaoija razpredla svoje nitke. Sedaj smo pričeli politično. Pa tudi strokovno ne bomo pozabili, da ne boste rekli, da nismo od muh. Takrat bo pa Konjiška gora počila in vas krvosese pokrila, ker vas bo sram pred proletarcem. Cez sedem let gotovo — Na novo organiziran Konjičan. Braslovče. Kakšne ljudi, ki se štejejo mogoče še med inteligenco, imamo pri nas, naj pokaže sledeči slučaj: Dne 8. t. m. je šel predsednik krajevne organizacije KPZ s, Korošec, mimo Vrankovičo-ve gostilne, ki seveda stoji ob javni cesti, pa ga je nahrulil g Vrankovič, češ, da samo postopa in da ni KDZ nič drugega, nego org. postopačev. Da je to iniamna in grdo obrekovanje, mi bo vsak pri- < *trftl, icafefTpm® na&J so ^ m 9 ... , 570K 36 , 9 12 „ „ ..... 800 K POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denas naprej pošlje, dobi še popust v naravi. PR1MOT: Elsa obliž za korja očesa 8 K in 12 Kj Elsa mentol ni klinčič 16 K; Elsa poaipalni prašek 12K; Pravo Elsa ribje olje SOK; Elsa voda za usta 48K; Elsa kolonska voda 60K; Elsa šumskimirsi 60 K; Glycerin 16 K in 60 K; Lysol, Lysoform48K; Kineski čaj 4 K; Elsa mrčesni prašek 16 K; Strup za podgane in miši po 16 K in 20 K. STUBICA EVGEN V.FELLER, \l\ donja Elsatrg št. 358 Hrvaško. ptafte naš tisk! ^SčnfAPREJ““ ~ - 3-— 25-— 12'50 V— 7*- 9 — 5-— "leserC-, 'esecno .... sta""11! ».nasi zapiski" °sW J9tno................ el4am,lde: .PRAVLJICE*, ,° vezane . . . EnL, rks in Friderik b^SEs^munist1čni s|^«k:.'p6T'K‘86-IN (^°'v'zana! .* S0CtA»\?S*ap: »RAZVOJ do 2n jMa" od utopije Vo^“08ti’ 8tana • • • j*Ra naročila v Ljubljani, ^nčlškanska ulica 0/1. >Vo» ,; Siteliska tiskarna.) ledeni1,15151®4 izhaja 2 krat N*Jx * 8*anR mesečno , 2-50 Rušk? 86 v Mariboru , np, cesta 5. lrom mE£T glaailo Strokov, fužini Slovenijo, Ljubljana. i »KRES« izhaja Narnčn ln 8tane lotno • 40*~ kn«Slr^te naSe časopise in jtge! — \r izobrazbi In za-^^vednosti je naša moč! vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobnke FRANJO CERAR, v StobH, pulta Domžale pri Ljubljani. V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vzorci vedno na razpolago. ................... BLUZE, spodnja krila, predpasniki, stezniki maicenele pri: A. ŠINKOViC nas? K. SOSS® Ljubljana, Mesta! trg 19. POTNIKI V AMERIKO! UNITED-AMER1KAN-LINES-INC. prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko: HAMBURGA SOUTHAMPTONA CHERBOURGA v NEW-YORK. Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja: SIMON KMETEC, zastopnik za Slovenijo, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. Išče se ,zvežban izprašan kurjač. **t6