Stev. M.
f Llo« v Eetrlel flae 19. marca 1925. Pmmtm m. stane 2 m. Leto LBL
Naro ednina
sa državo SHS:
Ba mesec......Din M
aa pol leta.........
sa celo leta .... »24«
za inozemstvo:
tn »sečno.......Din 3»
Sobotna izdaja: celoletno
v Jugoslaviji .... Di« £8 v inozemstva.... .
Cene Sn&eraiom:
EuosloSpna pelllna vrst« tnali oglasi po Din i'50 ia Din 2'—, veCjl oglasi nad! 45 mm vlSine po Din Ž'39, veliki po Din 5~ in 4 —. oglasi v uredniSfcem dela vrstica po Din 6*—.
Pri večjem KsrsSllci psfidsi.
fcltaja vsak dan izvzeta!!
E^onadiiSika ln dneva pt> prasnlku ob 4, ari zjutraj.
hSiiias Mm v pisrii.
Uredništvo Je v KopHarjevi alicl 6/III. Rokopisi se ne vračajo: neiranhirene pisma se ne spre-lersuio. Uredništva teletom 36. upiravaišlva S28.
Oprava ie v Kopitarjeva uJiol 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (aa iaser«!«} Sarajevo 7.363, Zagreb S9.C11, Praga in Dunaj 24.79?.
Vprašanje, kdo da je kriv minule svetovne vojne, se od leta 1918. dalje neprestano, zdaj bolj zdaj manj razpravlja. Sicer določa verzajska mirovna pogodba v enem svojih členov čisto oficijelno, da je svetovne vojne kriva Nemčija in na podlagi tega bo se Nemčiji tndi naložile reparacije. Nepristranska zgodovina pa se seveda ne more ravnati po diktatu zmagovalcev in preiskuje resnične povzročitelje svetovne vojne dalje, neglede na to, da tudi Nemčija s svoje strani napenja vse sile, da krivdo za svetovno vojno zvali s svojih ramen.
Pojashitev tega problema je zato zelo etežkočena, ker prizadete države ne odprejo tajnih arhivov svojih vnanjih ministrstev, izvzemši vlado sovjetske Unije in nemške republike, ki izdajata vse dokumente ia arhivov bivših cesarskih vlad. Veliko pa pojasnjujejo spomini posameznih umrlih diplomatov ali pa odkritja še živečih aktivnih politikov. Po tej poti se je v zadnjem času odkrilo, da ne majhno krivde na svetovni vojni nesi bivša ruska carska diplomacija in pa gg. Clemenceau, Poincare in drugi.. Da nosita bivša nemška in avstrijska diplomacija velik dei krivde na klanju 1914—1918, o tem pa sploh nihče nikoli ni dvomil niti ne dvomi danes. Angleških diplomatov dozdaj še ni30 posebno mogli kompromitirati; toda ne manjka znakov, da tudi oni niso nedolžni; nekaterim se celo zdi, da njihova sokrivda ni ravno majhna. Zdi se, da si lahko prav vsi — zmagovalci in premaganci — v tem ozira podajo bratsko roko in zaleličejo v skupnem zboru: Nostra culpa, nostra ma-sima culpa!...
Seveda — diskusija o provzročiteljih in vzrokih svetovne vojne najbrž ne bi prinesla nobenega nespornega rezultata, četudi bi se zadeva izročila v 'presojo najbolj nepristranskemu forumu na svetu in čeprav bi se snu dali na razpolago vsi akti, tudi najbolj tajni (kar se najbrže no bo nikoli zgodilo). Bolj nevarno pa je vprašanje o neposrednem povodu svetovne vojne, oziroma o tem, kdo je dal prvi ta povod, dasi bi s stališča morale vprašanji? s tem še nikakor ne bilo reš.no. Kajti tisti, ki je dal prvi neposredni povod zanjo, je lahko najmanj kriv, ker je bil lahko samo golo orodje drugega ali drugih, ki so staii za njim, in ki so ga spravili v tak položaj, da je skoro m o r a i sprožiti usodne dogodke. Pač pa je nevarna politična plat tega vprašanja, ker bi neposredni >po-vododavec« vojne — da se tako izrazimo — bil s tem politično zelo kompromitiran .in bi moglo imeti to vpliv na vprašanje reparacij. Povzročitelji vojne — in najbrže ti v prvi vrsti — bi kazali vsi na tistega, ki je pivi sprožil usodne dogodke, in seveda bi Nemčija, ena največjih krivcev svetovnega klanja, pri tem največ profitirala. čo so vprašanje reparacij kdaj načne s čisto drugega političnega vidika kakor danes — recimo v slučaju, da se Nemčija, Anglija in Francija združite v kakšno alijanso — bi morali plačati račun ravno tisti, ki so dali neposredni povod za vojno. Tega mnenja je tudi srbski zgodovinar Stanoie Stanojs-vič, ki piše v svoji knjigi >0 umoru Franca Ferdinanda: i če govorimo o krivdi za svetovno vojno, moremo govoriti pravzaprav le o vprašanju, kdo da je dal neposreden povod zanjo.•r
Neposreden povod (o vzrokih, kakor rečeno, ne govorimo) za vojno Evračajo mnogi na cesarja Viljema, češ da jo prvi napovedal vojno Rusiji. Drugi pa dokazujejo, da io ni res, ampak da je Rusija bila dejansko prva. Drugi zopet pravijo, da je Rusiji to naročil Poincaro itd. itd. Večinoma pa je vendar prevladovalo mnenje, da jo AvstrFa dala povod za vojno s provoka-cijo male Srbije. Avstrijci se seveda zagovarjajo z umorom Franca Ferdinanda. Toda glede tega se je do danes skoro jjpiošno smatralo, da vlada bivše Srbije za priprave nn ta atentat nI nič vedela ali pa da je o njih avstrijsko vlado vsaj informirala.
Začuda pa se je danes začela kampanja no nemškem in — kar je veliko boli
pomisleka vredno — tudi po angleškem časopisju, ki skuša zvaliti krivdo za neposredni izziv vojne na vlado bivše kraljevine Srbije, predvsem pa na gg. Ljubo J o v a n o v i c a in Nikolo P a š i č a. Navidezni vnanii povod za to zares presenetljivo kampanjo je dal g. Ljuba Jovanovič sam in sicer s svojo knjigo: »Krv slovenstva«.
Ljuba Jovanovič, ki je bil 1. 1S14. minister prosveto v tedanjem Pašieavem kabinetu, piše namreč med drugim:
»Ne spominjam se več, ali je bilo koncem maja ali začetkom junija, ko je nam (članom vlade) gospod- Pašič povedal, da se »neki« pripravljajo iti v Sarajevo in tam umoriti Franca Ferdinanda, ki da bo 28. junija (na Vidov dan) prišel tja in bo slovesno sprejet.« Daljo pripoveduje Ljuba jovanovič, da je pozneje zvedel, da pripravljajo atentat neki patriotični dijaki iz Bosne. Takratni minister za notranje zadeve Siojan Profič je sicer ukazal obmejnim oblastem ob Drini, naj mladim ljudem, ki so se >za toč (da umore Franca Ferdinanda) napotili v Sarajevo, prehod na avstrijsko ozemlje onemogočijo. Toda te oblasti so bile same v organizaciji in niso izvršile Protičevega ukaza, ampak so mu javile, da je povelje prišlo prepozno, ker so mladi ljudje že prešli na ono stran. Zato se je poskus srbske vlade, da prepreči atentat, ponesrečil. Lt. Jovanovič opisuje nato svoje občutke, ko je prejel 28. junija popoldne telefonično poročilo o umoru, in pravi: sčeprav sem vedel, kaj se tam pripravlja, se mi je vendar zdelo, kakor da me je nekaj udarilo, in ko so ml prvo poročilo potrdili tudi z druge strani, se me je lotila težita skrb.«
Ta velevažna izjava Ljube Jovanoviča bi dokazovala, da so nekateri člani srbske viade vedeli vsaj za priprave za atenlat. To važno priznanje iz ust tako odličnega vodilnega srbskega politika je našlo vsled tega tudi širok odmev po vsi Evropi, zlasti v Angliji. Znana M is a Durham je imela o tej zadevi v Angliji že več predavanj, v katerih ja ostro nastopila proti Pašiču. Čeprav je treba upoštevati, da govori iz Mis3 Durham njena znana stara antagonija proti Srbiji in je zato treba njene sodbe sprejemati z veliko previdnostjo, se pa ne more prezreti mnenje odličnega angleškega publicista in zgodovinarja ter prijatelja naše države Setona Watsona, ki je objavil v londonski >Times«; dne 16. februarja obširen članek o tej zadevi pod naslovom sSenzaci-jonalna snov«.
V	svojem članku preiskuje Watson najprej okblnost, ali je srbska vlada uradno obvestila avstrijsko vlado o tem, kaj se pripravlja in Srdi, da se to ni zgodilo. Tedanji srbski poslanik na Dunaju Jovan Jovanovič je pač poskušal dunajske uradne kroge pregovoriti, da bi potovanje Franca Ferdinanda v Sarajevo preprečili, in je o tem govoril tudi s tedanjim ministrom za Bosno dr. Bilinskim, ni se pa uradno obrnil na avstrijsko ministrstvo vnanjih zadev. Dr. Bilinskemu pa ni povedal nič, da ve nekaj o zaroti, ampak je svoj predlog utemeljeval 'e z razpoloženjem na jugu monarhije, in to čisto splošno. Zato njegove besede tudi niso nič zalegle, pravi Watson.
Z ozirom na trditve Ljube Jovanoviča pa Walson v omenjenem članku direktno poziva Pašiča in Ljubo Jovanoviča, da se izrazita jasnejše in določnejše.
V	zvezi s podatki Ljube Jovanoviča je tudi mogoče pravilno oceniti vrednost navedb zgodovinarja Stanojeviča, ki ugotavlja v svoji knjigi o sarajevskem umoru, da je dobil gradivo od soseb, ki so bile pri dogodkih udeležene«. In daljo pripoveduje Stanojevic: »L. 1911. se je ustanovila v Belgradu tajna revolucionarna organizacija »Uiedinjenje ali smrt«, ki jo je vodil polkovnik generalnega štaba Dimitrijevič. Njegov pomočnik je bil major Tankosič. Oba sta poskušala že 1. 1911. umoriti avstrijskega cesarja ali pa prestolonaslednika. Leta 1914. pa je sporočil Tankosič Dimitrijeviču, ki je bil tedaj načelnik špijonažnega oddelka, da sta prišla k njemu dva mladeniča iz
Bosno, ki sta ma povedale, da je sklenilo več ••mledeničev v Sarajevu Franca Ferdinanda umoriti. Dimitrijevič je to namero takoj odobril in Tankosič je mlada faiita poučeval v rabi orožja. To je trajalo deset dni. Nato sta mladeniča odpotovala v Sarajevo in izvršila atentat po načrtu učite! ia Danila Ilica. *
Pri vsej tej zadevi se vsiljuje cicvtkn takoj okolnost, da ta kampanja sovpada z nasilnimi metodami režima g. Pašiča, oziroma radikalov proti Hrvatom in Slovencem. Ni izključeno, da Angleži hočejo s to kampanjo svetu reči: »Glejte ljudje, ki tako ravnajo s Hrvati in Slovenci, so taki in taki!« Na vsak način je cela ta afera silno značilna za mnenje, ki ga ima inozemstvo o vodilnih politikih naše države in za pozicijo naše države v inozemstvu sploh. Pred nekaj leti bi bilo kaj takega čisto nemogoče. Mi se v meritum vprašanja ne spuščamo, to je stvar vestne, nepristranske in doige preiskave, v katero niso poklicani listi, ampak za katero naj ne briga Evropska diplomacija, če hoče — ampak le beležimo, kako je moral pasti v svetu naš renomž, če je mogoča že kampanja proti vodilnim krogom SHS zaradi svetovne vojno celo v Angliji, koje zaveznica je bila Srbija in za katero je Srbija izmed vseh držav na svetu mogoče najbolj krvavela!
Seveda se pečajo s to zadevo tudi vsi
j srbski listi. G. Ljuba Jovanovič je napove-j dal, da bo na očitke Selon Watsona v po-| sebni brošuri ali knjigi odgovoril. Vlada misli celo izdati modro knjigo o dogodkih, ki so se vršili pred in ob izbruhu svetovne vojne, v kateri hoče doprinesti dokaze, da na vojni ni nič kriva ali sokri-va. Bomo videli, kako se bo ta afera končala, ki je za nas zanimiva velikobolj z zu-nanjepoliličnega stali-ča nego z meritornega, kajti stvar sama utegne ostati še dolge nerazkrita ali pa se sploh nikoli ne bo objektivno odkrila,
* » «
Treba pa še pripomniti, da se je pojavila jako zanimiva verzija, ki jo prinašajo : Novostipo katerih bi bila kampanja proti g. Ljubi Jovanoviču inspirirana od iz-vestne skupine radikalov, ki stoje blizu g. Pašiču. Ti krogi, ki jih vodita dr. Laza M a r k o v i č in dr. Velizar Jankovič, so po tej verziji sami inspirirali v inozemstvu to ostudno borbo, da izpodkop-Ijejo tla Jovanoviču, katerega so zadnje ča? se vzeli nekateri v kmbinacijo kot ministra za vnanje zadevo in podpredsednika vlade. V to svrho se ti krogi niso pemišijali ogroziti položaj in dobro ime naše vlade! Če je to res, je le znamenje, kakšne gnjile razmere vladajo v radikalni stranki, zlasti pa med onimi, ki imajo odločilen vpliv na vodstvo državnih poslov. Res žalostno!
ODGOVOR ANGLEŠKIM NAPADOM RADI VOJNE KRIVDE IN SOKRIVDE PJU
SARAJEVSKEM UMORU.
Belgrad, 18. marca. (Izv.) Z ozirom na veliko kampanjo, ki jo vodi inozemsko časopisje proti srbskim politikom, katerim pred vsem angleško časopisje očita, češ da so s svojo sokrivdo pri sarajevskem umoru
leta 1914. zakrivili svetovno vojno, je ministrski svet sklenil izdati modro knjigo, v kateri bodo navedeni vsi dokumenti, ki imajo dokazali, da je bila Srbija žrtev ne pa da bi bila ona zakrivila vojno.
mm
Belgrad, 18. marca. (Izv.) Vlada je do-	:	dokumente, ki se nanašajo na začetek sve-
bila obvestilo, da pride prihodnje dni v Bei-	tovne vojne, da bi se na ta način z ozirom
grad zastopnik ameriškega Foreign Office-a	:	na sklep angleške viade definitivno ugoto-
znani publicist Armstrong, da pregleda vse	;	vila odgovornost za svetovno vojno.
ludsKe
REAKCIJA NE BO ZMAGALA!
Belgrad, 18. marca.) Dopoldne so se zbrali v Jugoslovanskem klubu voditelji, bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracije: Ljuba Davidovič, dr. Voja Marinko v ič, Voja V e 1 j k o v i č, dr. Korošec, dr. Hohnjec, dr. Tru rabi č, dr. S p a h o in drugi. Na seji so razpravljali o položaju in o ukrepih v zaščito svojih najprimitivnejših državljanskih pra-
vic. V opozicionalnih krogih vlada trdno prepričanje, da reakcija ne bo mogla zmagati. Jutri bodo načelniki svoja posvetovanja nadaljevali. V njihovih krogih je opažati čvrsto zaupanje. O podrobnostih niso hoteli dajati načelniki nobenih izjav, o čem da so sklepali in o kakšnih predmetih so razpravljali.
B&jjgrad, 18. marca. (Izv.) V nekaterih radikalnih krogih naglašajo, da bo Pašič podal demisijo šele po verifikaciji v plenumu narodne skupščine. Na ta način hoče pritisniti na krono, da se ne bi mogla
posvetovati o položaju z voditelji opozicije, temveč, da se takoj tekom enega dne odloči in da se kriza zaključi z rekonstruiranim kabinetom. P. P,
Glasovi beigrajskih listov.
Belgrad, 18. marca. (Izv.) Javnost še vedno stoji pod utisom nezakonitosti in brutalnega nastopa vladne večine v verifi-kacijskem odboru. Vsi tukajšnji listi opozi-cionalni in vladni ter neodvisni sc bavijo s tom nastopom.
' D e m o k r a c i j a«, glavni organ demokratske stranke piše danes na uvodnem mestu v članku : Kritičnost položaja med drugim sledeče:
>Razveliavljenje poslanskih mandatov s tako samovoljnim tolmačenjem zakona o zaščiti države pomeni nc samo izzivanje opozicije, temveč atenttt na naš parlamen-
tarizem, ki so ga radikali v družbi svojega zamorca Pribičeviča z najrazličnejšimi nezakonitostmi kompromitirali, ker so kljub vsem potvorbam na volitvah -dobili sam«» 9 poslancev več kakor celokupna opozicija. Medtem ko jo opozicija dobila nad 300.000 glasov več nego vladni stranki, se je vlada lotila tega nedopustnega sredstva, v verifi-kacijskem odboru uničiti svoje nasprotnike, da tako ostane na oblasti, brutalno gazeč parlamentarizem. Vse kar so radikali delali v tem kratkem času, je močen in nc-pobiten dokaz, da namenoma in zavedno celo z neprikritim cinizmom gredo za tem, pri nas kompromitirati vso parlameutar-nost.« Govoreč nato o sami verifikaciji končava: »Združena opozicija ve, kaj je njena dolžnost. Če tudi ji je za gotov čas s samovoljo in nasiljem ztpita naravna pot v narodno skupščino, čeprav so skrčene njene
parlamentarne pravice, vršiti zakonodajno delo, za katero jo je ljudstvo izvolilo, ho prenesla vso svojo še bolj naglašeno akcijo izven sten tega parlamenta med ljudstvo. Ta akcija bo apelirala na pravo večino v ljudstvu, na njegov kriterij in bo močan sunek v tem anarhističnem napadu današnje večine na vse ustavne in parlamentarne pravice in svobodo državljanov. Ta atentat bo izzval močnejšo in složnejšo borbo vseh opozicijonalnih strank: da ljudstvo dobi čimpreje in s čim manjšimi stroški svojo suvereno pravico.«
»Politika« se bavi s tem tudi na uvodnem mestu v članku ::, Razveljavljenje mandatov«. V tem članku ostro pobija vladno tezo, ki jo je branil Simonovič in ji odreka vsako zakonito podlago. In ne samo to, članek odreka tej tezi vsako moralno podlago ter prihaja zato do sklepa, da je dejanje nemoralno in nepošteno, da ne more ostati brez posledic. V političnem oddelku piše o položaju sledeče: »Odločitve, ki sta jih storili vladni stranki v verifika-cijskem odboru, s katerimi se razveljavljajo mandati HRSS in s katerimi se razpisujejo nove volitve za bregalniško okrožje ter sklicuje anketa za mariborsko-celjsko okrožje, so storile to, da je prišlo do zelo mučnega položaja. Ta teža položaja se povsod čuti. Priznavajo to težo ne samo v opozicionalnih krogih, ki so z odločitvijo vlade najbolj prizadeti, temveč tudi v krogih vladne večine. Bojazen, če morda ne gremo nasproti dogodkom, ki bi mogli biti usodni za državo, vedno bolj prevladuje. Zato se na vseh straneh nagiaša želja in potreba, da se položaj na kakšen način popravi. Ta mišljenja prevladujejo tudi pri radikalih, katerih načelniki sicer izjavljajo, da so zadovoljni z odločitvijo verifikacijskega odbora, ker je bila potrebna. Odločitve verifikacijskega odbora pa seveda niso definitivne in dokončane. Čakati morajo na sankcijo plenuma narodne skupščine. Do njenega sestanka bo poteklo še nekoliko dni. Radi tega politični krogi zelo mnogo računajo na ta presledek med koncem verifilta-eijskega odbora in začetkom dela skupščinskega plenuma. V verifikacijskem odboru so se dogodile težke stvari. Opozicija je zapustila odbor. Dogodki so se z bliskovito naglico razširili po vsej državi. Vlada in opozicija najmarljivejše zbirata vtise dogodkov, ki so završili v verifikacijskem odboru. Od tega utiša bo odvisen položaj opozicije in vprašanje, ali bo vlada zavzela isto stališče v plenumu narodne skupščine kakor v verifikacijskem odboru. Zato politični krogi niso niti poskušali govoriti o novem položaju.«
1 Ravno tako, samo še bolj ostro obsoja vladno nasilje »P r a v d a« in naglasa, da je ta nastop dalekosežnega pomena in bi mogel imeti usodne posledice za nadaljnji razvoj razmer v naši državi.
>N o v o s t k pišejo: :>V političnih krogih prevladuje mišljenje, da ne bodo v plenumu uničeni vci mandati HRSS. Pašičev sklep o razveljavljenju je naletel na nezadovoljstvo. Verjetno je, da bo narodna skupščina razveljavila samo mandate vodstva HRSS, da bi s tem dala zadoščenje vladi za njeno obznano. Ne more se reči sigurno, ali bo Pašič odstopil od svoje namere, dasiravno mora računati z nezadovoljstvom v radikalni stranki in v celokupni javnosti kakor tudi z eventualnim protestom ostalih političnih činiteljev. Pa tudi vlada sama ni sigurna svojega nastopa. Njeno časopisje trobi na umik.«
)Vreme: piše: : Sodeč po gotovih znakih se v vladi misli, da stvar še ni končno rešena. V vladi obstoja več predlogov glede poslancev HRSS, proti katerim naj bi se — kakor veli eden teh predlogov — upo-
rabil zakon o zaščiti države in naj bi se jim razveljavili mandati.«
SDS za preganjanje uradnikov.
Belgrad, 18. marca. (Izv.) Samostojni demokrati zahtevajo, naj se na Hrvatskem premeste vsi oni uradniki, o katerih je verjetno, da so glasovali za HRSS, ki stoji pod zakonom o zaščiti države. V vseh ministrstvih, ki so zasedena s samostojnimi demokrati, se že pripravljajo tozadevni obširni ukazi, ravnotako v ministrstvu za notranje zadeve od Vaclava Wilderja.
Konferenca Male Antante odložena -do 1. maja.
Belgrad, 18. marca. (Izv.) V sporazumu z ostalimi vladami je sklenjeno, da se vrši konferenca male antante 1. maja v Sinaji. To odlaganje konference se splošno zelo komentira v povoljnem smislu za čvrstost male antante.
SEJA PARLAMENTA V SOBOTO.
Belgrad, 18. marca. (Izv.) Vlada je sklenila, da skliče sejo narodne skupščine v soboto.
seja verifikacijskega odbora.
Belgrad, 18. marca. (Izv.) Jutri popoldne bo seja verifikacijskega odbora, na kateri bedo predložena poročila večine in manjšine za plenum narodne skupščine. Ta seja bo le formalnega značaja.
odpor frančosk7h~šočialistov
proti škofom.
Pariz, 18, marca. (Izv.) Socialisti so izdali proglas, v katerem pravijo: V pismu francoskih škofov izrečena prepoved, da noben katolik ne sme pripadati k socialistični ali pa h komunistični stranki, znači napoved boja proti socializmu, ki je socialistična stranka ne bo mirno sprejela, ampak se ji bo z vsemi silami uprla.«
šolski štrajk v alzaciji.
Strassburg, 18. marca, (Izv.) Po uradnih podatkih štrajka okoli 60 odstotkov šoloobveznih katoliških in 40 odstotkov drugoverskih otrok.
poletni čas v franciji.
Pariz, 18. marca, (Izv.) Poletni čas se začne v Franciji v noči od 4. na 5. aprila.
napad na chamberlaina.
Pariz, 18. marca. (Izv.) Na vlak, s katerim se je vozil Chamberlain nazaj v London, je nekdo vrgel blizu postaje Creil velik kamen. Razbito je bilo eno okno. Preiskava je dognala, da je neki potnik vrgel iz drugega vlaka v trenutku, ko se je mimo vozil Chamberlainov vlak, trd predmet, ki je okno razbil.
matteottijev proces.
Rim, 18. marca. Te dni je preiskovalno sodišče pozvalo vdovo umorjenega poslanca Matteottija — Velio Matteotti, cla ugotovi, ali so razni predmeti, ki so jih bili našli ob aretaciji pri Duminiju, pripadali njenemu soprogu. To so med drugim en prstan, denarnica in en ključ. Poleg predsednika sodišča Del Giudiceja, tajnika Scagnette in generalnega drž. pravdnika sta zaslišanju prisostvovala tudi pravna zastopnika vdove Matteotti in obtoženca Duminija. »Epoca« poroča, da je gospa Matteotti izključila, da bi bili ti predmeti v posesti njenega soproga. Nato so odšli v spremstvu gospe Matteotti v ul. Ca-vour, kjer je bil imel Dumini stanovanje,
sjpsarmm
V. M, Garšin:
To, česar nI
Lepega junijskega dne — lep je bil zato, ker je toplomer kazal 28° R — lepega junijskega dne je bilo zelo vroče; na poljani in na vrtu pa je bilo še bolj vroče, zaradi tega, ker je bilo mesto v zavetju pred vetrom radi gostega češnjevega grmovja, ki je raslo okoli košenine. Skoro vse je spalo; ljudje so obedovali in opravljali opoldanska, stranska dela, ptički so umolknili, celo številne žuželke so onemele od vročine. O domačih živalih ni ničesar povedati; govedo, veliko in majhno, se je poskrilo pod streho, pes si je skopal pod podom jamo, se v njo vlegel, napol zaprl oči in pretrgano dihal; skoro pol ar-šina dolg rdeč jezik mu je visel iz gobca, včasih je očividno radi neznosne vročine tako zazeval, da sc je pri tem začulo tenk'o cviljenje, svinja s trinajstimi mladiči se je odpravila na breg in vsi so se polegli v črno, mastno blato, pri čemer so se videli satno sopihajoči in hropeči rivčki z dvema luknjicama, podolgovati, z blatom zamazani hrbti in velika doli viseča ušesa. Le kure se riso bale vročine, tc so si ubijale čas s tem, da so brskale s kremplji suho zemljo nasproti kuhinje, v zemlji ni bilo niti enega zrnja več in to so kure dobro vedele; na tudi petelinu se je slabo godilo, kot jc bilo videti, zdaj pa zdaj je bedasto
pogledal in na vse grlo zakričal: »Kak škandal!«
Mi smo odšli s poljane, na kateri je bilo najbolj vroče; pa prav na tisti vroči poljani je sedela cela družba nespeče gospode. Pravzaprav pa vsi niso sedeli; stari rjaveč, ker je bi konj, je popolnoma pozabil sedeti, boječ se za kožo in biča koč-jaža Antona, ki je razkopaval kopico sena; gosenca nekega metulja tudi ni sedela, ampak bolj ležala na trebuhu; pa saj ne gre za besedo. Pod črešnjo se je zbrala majhna, a zelo resna družba; polž, gov-njač, kuščarica, gori omenjena gosenca in murenček je bil tudi mednje pozvan. Poleg njih je stal tudi rjaveč, prisluškoval je razgovor, obračal k njim eno uho, poraščeno od znotraj s temnosivo dlako, in na njem sta sedeli dve muhi.
Družba se jc gosposki pa precej živahno prepirala, pri čemer, kakor to mora biti, ni nihče z nikomur soglašal, ker je vsak posamezen precenjeval neodvisnost svojega mnenja in karakterja.
»Po mojem mnenju,« je rekel govnjač, »je treba predvsem skrbeti za svoje potomstvo. Namen življenja je delovanje za bodoče rodove. Tisti, ki natančno izpolnjuje dolžnosti, ki mu jih narekuje narava, stoji na trdni podlagi; on razume svoj namen, pa naj se zgodi kar se hoče, njemu bo treba dajali odgovora. Poglejte name, kdo se bolj trudi, nego jaz? Kdo cele dneve, kot jaz, vali brez oddiha tako težko
da poizkusijo ključ, ki so ga našli pri njem. Izkazalo se je, da je bil to ključ od njegovega stanovanja.
NOVI NAČRTI DR. BENEŠA.
Pariz, 18. marca. (Izv.) »Intransin-geant« poroča, da je dr. Beneš v svojem razgovoru s Herriotom razvijal nove načrte o ureditvi srednje Evrope. Po dr. Be-nešu naj bi se stvorila posebna skupina srednje- in vzhodnoevropskih držav, ki bi v vseh ozirih sodelovala z zapadno-evrop-sko skupino.
padec žitnih cen V ameriki.
Newyork, 18. marca. (Izv.) Na žitni borzi v Chikagu so žitne cene iznova padle. Cenam v Chikagu so se prilagodile tudi cene na ostalih žitnih borzah v Ameriki. —
Najboljši Šivalni •troj io edino le
znamke
llžilli! III Hvl
ea rodbino, obrt iu industrijo
lil Mara
I 1 izu Prešernovega "pilipS® spomenika. Pouk v
umm®**"*
Ha volStco.
Sa malo.
DMeazaMa.
Punicus:
Dve politiki.
ah naj govorimo o naši »državotvorni« politiki? Politiki treh jugoslovanskih političnih velmož: Pašiča, Pribičeviča in Žerjava? Sedemletno izkustvo govori dovolj jasno, kako ustvarjajoča je njihova politika. Politično in moralno razsulo na celi črti, to je njen rezultat. Nasilje, politika popolne nemorale in korupcija triumfirajo. Politika naše države nazunaj pa drdra nevzdržno po poti navzdol, kamor je dospela »silna in veličastna« politika italijanskega fašizma in Cankovega režima, ki mu zakon pomeni — samovoljo in kruto pest proti političnim nasprotnikom.
Država, ki bi morala biti danes prva med politično tvornimi činitelji Nove Evrope, država, ki ji narekuje geografska le^a vzdolž Save in Donave ter Vardarja jasno črto politične usmerjenosti, država, ki bi morala prav danes biti neomajljiv steber novega reda na jugovzhodu, je obsojena po zaslugi nekaterih ostarelih politikov na eni in megalomanov na drugi strani na pasivnost v zunanji politiki — kakor naša soseda Italija, ki jo davi Mussolinijeva »železna pest«, tako da je obsojena na popolno pasivnost in neiniciativnost v svetovni politiki. Že dve leti je, odkar Mussolini ne gre iz Italije med politike, ki zborujejo v Ženevi, Parizu in Londonu, dočim je ob svojem nastopu sporočal z mogočno gesto urbi et orbi, kako silna je njegova volja in moč Italije celo proti volji — Amerike! Za tistim brutalnim nastopom proti Grčiji 1. 1923 pa je nastopi! popoln molk nazunaj, zato pa tem močnejši povdarki doma proti — lastnim državljanom kot »protidržav-nim« elementom ..,
Pretekle dni so bili važni posveti v Parizu. Dr. Beneš jc bil zopet enkrat v svoji vlogi spretnega tvornega politika. Listi poročajo o novem njegovem načrtu, kako naj bi se zagotovil mir Evropi; trdijo da je z njim izredno zadovoljen Herriot, Chamberlain itd. In kaj obsega ta načrt?
Misel o federaciji držav srednje in pa vzhodne Evrope, Evrope med Nemčijo in
Rusijo. Lepa in velika misel, izrečena ob pravem času in na pravem mestu! Uver-jeni smo, da bo Beneševa misel prej ali slej zmagala na celi črti, ker je v prirodi zapisana in bi bil velik greh, če bi je pravi, odgovorni in dalekovidni politiki ne sprejeli in ji dali življenja. Ali pride kmalu ali pa šele čez leta, nič ne de: misel je tu, ki more in bo prinesla mir in varnost vsem, ker vsebuje novo solidno podlago za ravnotežje med evropskimi velesilami tef velesilo, ki se ji pravi sovjetska Rusija.
Kaj bi napravila vlada v SHS, ki bi imela na čelu Masaryka in Beneša? To, kar natura in geografija kategorično zahteva: pravo jugoslovansko politiko, ki je edino le v smeri naših rek od Triglava do Črnega morja in to mirnim potom brez nacionalističnega široko.ustenja in puhlih groženj na vse strani.
Toda žal da so pri nas na čelu uprave zagrizeni starci in nekaj prečanskih megalomanov brez velikih idej, veliki samo, kadar gre za — dvig sekvestrov in za uni-čevanje mandatov zakonito izvoljenih zastopnikov naroda.
bi si za Velikonoč v svojo popolno zadovoljne*! nabavili novo pomladansko obleko iz prvovrstnega suknja najlepših vzorcev pri
DRAGO SCHWAB - Ljubljana.
v Franci]!.
Bruay les Mineš (Pas de Calais),
10. marca 1925. Iz raznih krajev Francije smo že čitali dopise v »Slovencu«, Tukaj od nas se pa dosedaj še nismo nič oglasili, čeravno ima »Slovenec« tudi tukaj več svojih naročnikov. —
Slovenskih delavcev nas je tukaj precejšnje število. Nekaj se jih je semkaj naselilo iz Nemčije. Večina pa jih je prišla semkaj v preteklih šestih mesecih z delavskimi transporti. Največ iz Trbovelj, Zagorja, Hrastnika, Rajhenburga in drugih rudniških krajev v Jugoslaviji
Slovenci tukaj ne stanujemo nič kaj skupaj. Razdeljeni smo in delamo v sedmih različnih rovih tukajšnjega premogo-kopa. Čeravno pa ne stanujemo blizu skupaj, vendar se v društvenem oziru vseeno dosti pridno gibljemo. Dne f. decembra preteklega leta smo ustanovili zabavno in podporno društvo* t,r imenom »Društvo slovenskih rudarjev sv. Barbare«, Na pustno nedeljo dne 22. februarja je društvo prvikrat priredilo veselico s slovenskimi dramatičnimi nastopi na odru. Pred predstavo je bilo več značilnih, kratkih govorov. Podpredsednik društva, slovenski rojak Alojzij Grčar, je pozdravil občinstvo. Nato je govoril o združenju slovenskih delavcev v tujini slovenski rojak Vincenc Tuhtar, predsednik »Slovenskega katoliškega delavskega društva sv. Barbare« v Lens-Lievin. Dalje je govoril rojak Blaž Zupančič, podpredsednik Slov. kat. del. društva v Lens-Lievinu,
Nato je stopil na oder francoski profesor P. Deffantaines s katoliške fakultete v Lille. Govoril je v francoskem jeziku ter je pozdravi! katoliško društveno gibanje Slovencev in slovensko prosvetno prizadevanje. Njegov govor nam je raztolmačil v poljskem jeziku katol. duhovnik in tajnik poljskih emigrantov goSp. Helenovski. — Sledile so zabavne točke, ki so jih domači društveniki in rojaki iz Lievina izborno izvajali. Udeležba občinstva je bila mno-
iKgsum
krogljo — težko krogljo. Že sem si zgradil umetno napravljeno mizo iz blata; cilj mojega dela jc bil; dati možnost, da vzrastejo mladi, meni podobni govnjači. Zato pa mislim, da ga ni, ki bo mogel s tako mirno vestjo in čistim srcem reči; da, storil sem vse, kar sem mogel in kar sem bil storiti dolžan, kot jaz, ko bodo prišli na svet mladi govnjači. Vidite, to je naše delovanje!«
»Pojdi, bratec, s svojim delovanjem,« je rekla mravlja, ki jc privlekla v času razgovora, ne glede na vročino, veliko bilko; za trenutek se je ustavila, se postavila na zadnje štiri noge, s prednjima pa si je oti-rala pot s svojega izmučenega obraza. »Tudi jaz se trudim še bolj kot ti. Pa ti delaš zase ali, kar je isto, za svoje mladiče; pa nismo vsi tako srečni.,. poskusi enkrat vleči breme za obči blagor, tako kot , jaz. Sama ne vem, kaj me sili delati, ubijati se do poslednjih moči, in še celo v taki vročini. Nihče mi za to ne reče hvala. Me nesrečne delavke se kar naprej trudimo; kaj lepega nam vendar nudi življenje? Usoda!..,«
»Vi, govnjači, zelo suho, in vi, mravlje, zelo mračno zrete na življenje,« jima je zavrnil murenček. »Ne, govnjač, jaz pa večji del svojega življenja le čričkam in skačem, pa me vendar vest prav nič ne peče. Pa vi se šc prav nič niste dotaknili vprašanja, ki ga je zastavila gospa kuščarica; vprašala je: kaj je svet, vi pa govorite o svoji kroglji iz gnoja, to je že ne-
umno. Svet je po mojem mnenju zelo lepa stvar, že radi tega, ker raste na njem nam na ljubo mlada trava, sije solnce in veje veterček. Pa tudi velik je ta svet. Vi ste med tem drevjem in radi tega nimate pojma, kako je svet velik. Kadar bivam na polju in skačem kolikor morem daleč in visoko, tedaj z višine vidim, da svet nima konca, in to mi tudi lahko verjamete.«
»Res,« jc globoko misleče pritrdil rjaveč. »No, pa vi vsi skupaj niste videli niti stotine tega, kar sem videl v življenju jaz. Škoda, da vi ne morete razumeti, kaj je ena vrsta... V oddaljenosti ene vrste odtod je vas Luperjevka: tja hodim vsak dan s sodčkom po vodo. Tam me nikoli ne nakrmijo. Na drugi strani je Jefimovka in Kisljanovka, tam je cerkev in zvonovi, in še dalje je Sv. Trojica in za njo Bogojav-ljensk. V Bogojavljensku mi dado vselej seno, ki jc zelo slabo. O, tam v Nikola-jevsku — to je ono mesto osemindvajset vrst odtod — tam je seno veliko boljše in še ovsa dado, pa vendar grem nerad tja; tja gre tudi gospodar, ki veli kočjažu poganjali in kočjaž bije po meni z bičem ... So še druga mesta kot; Aleksandrovka, Velozerka, Herzon... Pa kako morete vi vse to umeti! Glejte, to je svet, ne ves, a recimo, da je vsaj precejšnji del vsega sveta,«
Rjaveč je umolknil, pa spodnja čeljust se mu je še vedno gibala; gotovo je nekaj šepetal. To je bila posledica starosti; imel
goštevilna, zlasti veliko Je bilo Čehoslo-vakov in Poljakov. Poljakov je tukaj v Bruay do 20.000, večinoma delavcev. Imajo tudi razna izobraževalna društva.
V šolskem vprašanju smo še na slabem. Manjka nam tudi knjig za igre in petje, in zlasti za čitanje. Obrnili smo sc že zaradi knjig na Jugoslovansko Matico v Ljubljani, da bi nas podpirala in nam jih
!>oslala. Zaradi padanja kurza francoskega ranka ter visokega kurza dinarja nam ni mogoče nič naročiti iz domovine.
Sedaj prioravljamo zopet novo slovensko prireditev, ki bo na velikonočne praznike. — Pozdravljamo vse slovenske rudarje v domovini!
PERILO za gospode ln dame, le iz prvovrstnega blaga, nudi F. ia I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 29, ker lastni izdelek po jako nizkih cenah.
Naš kmet in davčni uradi. Kmečko ljudstvo 66 po pravici pritožuje, da ga davčno oblasti tlačijo z vedno večjimi davki. Letos n. pr. zahtevajo za prvo četrt leta mnogo večji davek kakor je bil lansko leto. Odkod pride to, saj niso bili od lanskega leta davki nio zvišani. Ako ima kmet kaj naprodaj, tisto bi moral vse podariti, co pa i^re v trgovino, mora vse drago plačati. Živinske ceno so za 20 do 30 odstotkov padle, tako da, če eno živinče na sejem priženeš, se mesarji naravnost norca delajo z nas, da bi jim živino skoro moral podariti. Davki so pa vedno večji in če kmet pride s poštnim čekom, ki mu ga jo davčni urad poslal, na urad vprašut za pojasnilo, čemu so mu zopet davek zvišali, ga kratko malo zavrnejo smorato pač plačati, ča ne, bomo pa prišli rubit, nekaj bomo ss našli.* Posebno pri mariborskem davčnem uradu so velikokrat zgodi da terjajo davke, ki jih je kmet žo davno plačal. Ča pa prideš b poštnim čekom na davčni urad in jim pokažeš, da si davek že plačal, pa tega pri davčnem uradu nimajo nikjer vpisanega. Tukaj bi se naj postavila ostra kontrola, kakor je bila pred vojno, da so se davki morali pravilno zaračunati in v davčne knjigo vpisovati, da se ne bi kmetom nepotrebna pota delala. Pomislite kmetje, odkod imamo te velike davke, kdo je kriv tem velikim davkom! Vs8 fco so krivi tisti poslanci, ki so glasovali za centralizem, to so bili samostojneži in pa seveda demokrati, ki po nas opletajo s centralističnim bičem. Kmetje, zapomnite el to in združimo se vsi okoli SLS, ki zahteva politično in gospodarsko neodvisnost slovenskega ljudstva. Prosimo pa tudi naše poslance, naj temu nabijanju davkov posvetijo vso pozornost. — A. R,. iz Št. Ilja v Slovenskih goricah.
Sv. Gregor. Vsled živahnega zanimanja občinstva za »Pasijon«, se je tukajšnje Kat. prosvetno društvo odločilo, da tudi v letošnjem postu vprizori to priljubljeno igro dvakrat, in sicer tiho in cvetno nedeljo, 29. marca in 5. aprila. Predstava se bo vršila v istem obsegu kot lansko leto, t. j. v enajstih siikah. Sodelovala bo tudi godba. Začetek predstave ob pol 3. popoldne. Ceno prostorom: sedež L vrste Din 15.—, II. vrste Din 10.—, stojišče Din 5.—. Udeleženci izven domače fare, zlasti h oddaljenih krajev, se opozarjajo, da naj vstopnico naročijo pismeno ali ustmeno že prej, toliko pravočasno, da prejmemo naročilo (zlasti pismeno) vsaj 2 dni pred predstavo. Priporoča se obenem z naročilom poslati do-mar, ker naročila brez denarja se morejo upo-
števali le po možnosti. Pii naročilih, ki naj se pošiljajo na naslov: »Kat. prosvetno društvo pri Sv. Gregorju, p. Ortnek«, naj 30 natančno navede, koliko in kake vrste vstopnic se želi in za katero predstavo, torej 29. marca ali 5. aprila. Naročene vstopnice so lahko dobijo par dni pred predstavo, ali pa se dvignejo pred predstavo pri blagajni. Bližnji in daljuji gostjo vljudno vabljeni I
Novice i« Trbovelj. (Protestni shod proti otigoditvi občinskih volitev.) V nedeljo 15. t m. so je vršil na dvorišču Delavskega doma protestni shod proti cdgoditvi občinskih volitev. Shod so sklicale vso stranke razen SDS, ki že več tednov sem v svojem dnevniku »Jutru« poudarja »neobhodno potrebo«, da se gerent-stvo v Trbovljah Se nadalje vzdrži. Kakor znano, bi se Imele vršiti v nedeljo 15. t. m. v naši občini po sedemletnem gerentstvu zopet volitve. Iz neznanega vzroka pa je oblast volitve odgodila na nedoločen čas; in ravno na dan, ko bi imele bit: volitve, so združene stranke sklicale protestni shod. Shoda se jo udeležilo veliko število delavcev, kmetov in obrtnikov, ki so izvajanja govornikov odobravali. Predsedstvo shoda jo sprejel zlatar Miha Koren, ki je
na kratko orisal pomen protestnega shoda ter protiustavno zavlačevanje občinskih volitev. Za njim sta govorila v imenu Socialno demokratske stranke (obe stroji) Krušič in Struč. V imenu SLS Stanko Keše. Vsi so enoglasno protestirali proti odgoditvi ter poudarjali protiustavni značaj tega postopanja iu odločno zahtevali takojšnjo izvedbo občinskih volitev. Lepo jo očrtal zborovalcem pravice iu dolžnosti do občinskega gospodarstva g. učitelj Velkavrh. Nato je g. Koren prečital protestno resolucijo, ki se je poslala ministrstvu notranjih zadev, velikemu županstvu ter okrajnemu glavarstvu. — fltadio-koneert.) Gospodarski odsek rudniških nameščencev krajevne skupine Trbovlje si je pred kratkim nabavil Radio-aparat. Dne 14 in 15. marca je uavedeni odsek priredil ob pol devetih zvečer že svoj koncert. Antena je precej velika in je baje stal aparat z montažo vred 30.000 Din. To dokazuje, da Trbovlje ne zaostajajo za drugimi velikimi mesti. Gospodarski odsek DRN pričakuje, da se bo aparat dobro obnesel in tako je tudi trboveljskemu prebivalstvu dana možnost, da lahko posluša koncerte iz širnega sveta. Temu društvu želimo obilo uspeha!
— Vsem sreajam in soseskam v Sloveniji. Pod tem naslovom pošilja sa neki pripravljalni odfcor iz bojev za »Kmetijsko družbo* znani dr. Franc Splller-Muys okrožnico, v kateri vabi k pristopu k neki Zvezi slovenskih srenj in sosesk. Ustanovni občni zbor naj bi so vršil v sredo 25. marca 1925 v Mestnem domu v Ljubljani. Srenjo naj bi se prijavile do 20. t. m. Opozarjamo na sledeče: Dr. Spiller-Mnysa jo nastavila za ge-renta pri Kmetijski dražbi vlada, v kateri sedi Žerjav, čigar gospodarske sposobnosti so sa izkazalo med drugim pri Agro-Mer-kurju in Zvezi slovenskih zadrug. Gospodarski odbor, ki bi pristopil tej novi »Zvezi« naj ve, da prevzema obveznosti. — Nekatere srenjo ozroma gospodarski odbori imajo velike gozdove.
—	II. književna tombola Jngoslovenske Matice. Do 14. t. so bile izžrebane sledeče številke: 45, 90, 4, 63, 66, 9, 88, 65, 48, 25, 38, 74, 42, 57, 62, 27, 54, 75, 33, 77, 46, 49, 36, 79, 70, 37, 44, 5, 64, 24, 73, 83, 76, S, 10, 60, 15, 69, 6, 85, 18, 28, 16, 53, 55 in 80. Kdor je s temi številkami zadel tombolo, naj pošlje svojo tablico pokrajinskemu odboru Jugoslovanske Matice v Ljubljani, in sicer najkasneje do 21. t. m. Po dosedanjih izgledih so zadele tombolo tablice, ki nosijo številko 1815. Opozarjamo pa ponovno, da so bili zadeti že vsi dobitki za ambe, teme, kvaterne in činkvine in da bi bilo brezuspešno pošiljati pokrajinskemu odboru tablice, ki so zadele te dobitke s naknadno izžrebanimi številkami, t j. s številkami od 70 do 89.
—	Osebne novice s pošte. Premeščeni so: gradnika II. kategorije 4. skupine I. Jamnik
Rogatca v Maribor na kolodvorsko pošto in Anton Požeg Iz Poljčan na mariborsko kolodvorsko pošto; uradnica: II. kategorije 4. ozir. 5. skupne: Krista Škerličeva od Sv. Tomaža pri Ormožu v Ormož, Vera Pieha-aova iz Ormoža v Mursko Soboto, Olga Pod-menikova iz Maribora na ljubljansko glavno pošto, Ivana Kržišnikova iz Radeč pri Zidanem mostu na mariborsko kolodvorsko pošto, Borta Okornova is Spodnje Šiške na glavno pošto v Ljubljani, Marija Verličeva ia Cankova na mariborsko glavno pošto, Gabrijela Lešnjakova iz D. M. v Polju na gl. pošto v Ljubljani, Mara Kocjančičeva iz Podnarta v Križe na Gorenjskem, Marija Mauerjeva iz Vidma pri Krškem v Krško,
je že sedemnajst let in to je za konja toliko, kot za človeka sedeminsedemdeset.
»Ne razumem vaših modrih konjskih besed, priznam si in se tudi nc trudim z njimi,« je rekel polž. »Zame je dovolj, da raste lapuh; glejte, že štiri dni ležem, pa ga šc ni zmanjkalo, in za tem lapuhom je še drug lapuh in v onem gotovo čepi še kak polž. In to je vse. Tudi skakati ni treba — vse to so izmišljotine in neumnosti: sedi in jej list, na katerem sediš. Če bi ne bil len polzti, bi že davno odšel od vas in od vaših razgovorov; po njih boli glava in nič mi ne koristijo,*
»Ne, prosim, čemu vendar?« ga je ustavil murenček, ».klepetati je zelo prijetno, posebno o takih lepih predmetih, ket je neskončnost in kot so druge take reči. Končno pa žive tudi take živali, ki skrbe samo zato, da si natlačijo svoj trebuh, kot ste vi aH tele prelestne gosenee « »Oh, ne, pustite me, prosim vas, pustite me, ne dražite me,« jc žalostno zaje-čala gesenca. Jas delam to za bodoče življenje, samo za bodoče življenje,«
»Za kako bodoče življenje?« je vpraša! rjaveč.
»Mar nc veste, da se po smrti spremenim v metulja s pisanimi krili?«
Rjavcc, kuščarica in polž tega niso umeli, žuželke pa so lo nekoliko razumele. In vsi so nekaj časa molčali, radi tega ni vedel nihče ničesar jasnega povedati o bo-
i y	v • t'
OOCčin Življenju
»Trdno prepričanje je treba gostovat!,« je končno rekel murenček. »Nc želi Ii še kdo kaj povedati? Morda vi?" je re-
kel 5n se obrnil k muham. In starejša med njimi je odgovorila:
sNe moremo reči, da se nam slabo godi. Pravkar prihajamo iz sobe, kjer je gospodinja razdelila po krožnikih juho; me smo smuknile v sobo in se nasitile. Me smo zadovoljne. Naša mamka se je vto-pila v juhi, pa kaj hočemo? Mamka je že dovolj snedla na svetu. Me pa smo zadovoljne.«
»Gospoda,« je rekla kuščarica, mislim, da imate vsi prav! Pa, z druge strani...«
Kuščarica ni povedala ničesar »z druge strani«, ker je začutila, kako jo je nekaj krepko pritisnilo k zemlji.
Prišel je tedaj Anton po konje; koč-jaž se je pravkar zbudil in po nesreči pohodil s svojimi velikimi čevlji zbrano družbo. Le muhe so odletele oblizovat. svojo mrtvo z juho omočeno mamko in kuščarica je edbežafa z odtrganim repom. Anton je prijel rjavca za gobec in ga odvel iz vrta, da bi ga vprege! k vozu s sodčkom, da bi še! po vodo, pri tem pa je mrmral: »No, pojdi, ti kljusaf« nakar je rjaveč odgovarjal le s šepetom.
Kuščarica pa je ostala brez repa. Res ji je čez nekaj časa zraste!, pa je vendar osta! za vedno nekako okrnjen in pokvarjen. In kadar so jo kuščariee vprašale, kako je zgubila svoj rep, je skromno odgovorila;
r Odtrgali so mi ga zato, ker sem sklenila povedati svoje prepričanje.«
In imela je popolnoma prav.
Iz ruščine prevel P. I.
Hermtna Otrinova iz Tržišča na ljubljansko glavno pošto, Natalija Ningeljeva iz Ruš na glavno pošto v Mariboru, Francka Vrtač-nikova iz Maribora v Šoštanj, Emilija Eiseltova iz Šoštanja na mariborsko glavno pošto, Štefanija Schiffrerjeva iz Maribora v Topolščico, Marija Cvarova iz Spodnje Šiške v Ljubljano, Marija Klatzer iz Velikih Lašč na glavno ljubljansko pošto; uradnici 4 skupine III. kategorijo Marja Kinclova iz Slivnice pri Mariboru v Celje in Ana Ko-kolova iz Maribora v Slatino Radence, Erna Koreninijeva iz Slatine Radencev na ljubljansko glavno pošto. — Upokojeni so: postni kondukter Franc Likavec v Mariboru, pismonoša Iv. Spital v Ljubljani, uradnica Vilma Kalanova v Celju, pismonoša Jakob Križan ič v Ljubljani. — Poštno službo je odpovedal Mirko Kališ pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani. — Iz poštne službe je odslovljena Ivanka Grim-sova v Radovljici.
—	Planšarski tečaj je priredila Kmetijska družba pri Sv. Križu nad Jesenicami zadnjo soboto in nedeljo. Udeležba je bila zelo po-voljna, tako da je bila zlasti v nedeljo šolska soba premajhna. Vsem štirim predavateljem so poslušalci pozorno sledili in tudi razgovor po predavanjih je bil prav živahen. G. komi-far za agrarske operacije dr. Spiller-Muys je uvedel hkrati postopanje za premestitev in izboljšanje naše planine, g. višji stavb, svetnik inž. Prešel pa je nazorno govoril o planinskem stavbarstvu in o izboljšanju planin. Oba gospoda nas še to pomlad zopet obiščeta, da se zadeva na licu mesta končno uredi in da se napravijo potrebni načrti. G. inštruktor Pevc je nadalje temeljito, pa poljudno in živahno predaval o mlekarstvu, g. okr. ekonom Suštic pa nam je moral prav obljubiti, da nam bo spet prišel predavat o živinoreji, ker v nekaj urah res ni mogoče vsega povedati. Ko se je srenjski načelnik Jože Klinar vsakemu predavatelju posebej zahvalil, je res govoril v imenu nas vseh.
—	Grob za pok. vladibo dr. Milaša. L. 1915. js v Dubrovniku umrl tamkajšnji pravoslavni škof in znanstvenik dr. Niko-dem Milaš. Pokopali so ga začasno v neki družinski grobnici. Sedaj ja družina zahtevala, da se Milaševa krsta umakne iz grobnice. Na prizadevanje posebnega odbora jo ministrstvo za vera pristalo na to, d3 so pok. vladiki na državno stroške oskrbi primerna lastna grobnica..
— Križarska vojska za narodno zdravje. Ministrstvo za narodno zdravje pripravlja veliko akcijo za povzdigo zdravstveno prosvete med najširšimi sloji. Naročilo jo posebna šotore, ki jih postavi po vseh sejmih, cerkvenih shodih in ob podobnih prilikah, ko so shaja veliko ljudstva. Šotori bodo imoli po dva oddelka: V enem bodo razstavljeno slika in odlivki iz mavca, prestavljajoči zdrave in po raznih boleznih izobličeno uda človeškega telesa; tu se bodo vršila poljudna predavanja. V drugem oddelku bo bioskop, ki bo istotako služil zdravstveni prosveti. Oddelka bosta stala drug za drugim, tako da bodo obiskovalci prehajali iz enega v drugega: pri prvem bo vhod, pri drugem izhod. Tako so bo moglo zvrstiti dnevno na tisoče obiskovalcev.
—	Kratjevl dvorce na Dedinj«. Zgradba novega kraljevega dvora na Dedinju bo, kakor poročajo belgrajski listi, tekom letošnjega leta dovršena. Palača ja vsa iz marmorja. Iz marmorja bo tudi dvorna kapsla, ki jo zgrado vrhu Dedinja v renesančnem slogu.
—	Dvojni tir na progah Relgrad—Zagreb In Belgrad—Skoplje. To dni se do-vršujejo načrti za polaganje drugega tira na progah Belgrad—Zagreb in Belgrad— Skoplje. Terenskih ovir ni. Stvar pride sedaj pred ministrski svet,
—	Bodroro zopet v Belgradu. Italijanski poslanik Bodrero se jo dno 16. t. m. vrnil v Belgrad ter se šo isti dan okusil pri pomočniku zunanjega ministra M»r-koviču.
iitradilirosf v mi
Skodelica ..OvonoiSMine" za zajutrek, krepi slabo ia nervoisno deco.
Dobiva so povsod v škatljicak od 100 gr za Din 26"-

—	Odlikovana zdravnica. Ga dr. Draga
Ljočie, prva in najstarejša žeuska zdravnica v Srbiji, jo odlikovana z rodom sv. Sava III. razreda.
—	Nagrado dnevničarjem v poštni službi.
Poštno ministrstvo je nagrade dnevničarjem v poštni in brzojavni službi uredilo takole: 1. Dnevničarji, ki opravljajo službo uradnika ali zvaničnika, prejemajo v krajih I. draginjske-ga razreda po 1200 Din mesečno; v krajih IL draginjskega razreda po 1100 Din; v krajih III. draginjskega razreda po 1000 Din mesečno. 2. Dnevničarji, ki opravljajo služiteijske posle prejemajo v' I. d. r. po 1000 Din, v IL d. r. po S00 Din na inesec, 3. V izjemnih slučajih ss more odobriti posameznim dnevničarjem tudi nagrada do 1500 Din mesečno. Za dnevničarje se sprejemajo samo osebe, ki so dovršile 18 let in niso šo prekoračilo 45 let starosti. Nagrade dobivajo dnevničarji na koncu vsakega meseca za nazaj.
—	Velike reformo na zagrebškem živilskem trgu. Kakor smo že poročali, jo vlada končno odobrila novi tržni red za mesto Zagreb. Na njeno zahtevo ostane kaznovalna
. pravica pridržana policijskemu ravnateljstvu, tržni komisarijat ima lo pravico, da ob prestopkih prodajalce začasno ali trajno izključi s trga. V celoti jo novi tržni red najmodernejši v naši državi. Sestavil ga jo dolgoletni načelnik tržnega komisarijata senator Šarič, ki jo v to svrho prepotoval evropska velemesta. Določbe novega tržnega reda uveljavijo stopnjama tekom letošnjega leta. Predvsem nastavijo strokovnjake raznih panog. S 15. t. m. so nastavili akada-mično izobraženega agronoma, ki nadzoruje na trgu vrtna in poljske sadeže. Poleg nadzorstva jo njegova naloga, da vzpodbuja pridelovalce na izboljšanje pridelkov. V to svrho so bodo mod drugim vršila predavanja. S 1. aprilom t. 1. nastavi mestna občina še enega kemika za (mleko ln podobna živila) in enega živnozdravnika (za meso), kf imata enako obsežne naloge, kakor agronom. Na mlečnem trgu bo posebno strogo nadzorstvo. Za prestopke (nesnažnost, slaba kakovost, previsoko cene) so določene kazni od 1000 Din in 1 meseca zapora do 3000 Din ia treh mesecev zapora tar odtegnitev koncesije. Da so mlekarnarji no bodo mogli izgovarjati na svoja dobavitelje, co uvedli nad-sorsfcvo za mleko žo na kolodvorih. Tako bo zagrebško prebivalstvo zavarovano, da ne bo za drag denar dobivalo slabih, zdravju škodljivih živil.
—	Kriminaliteta v Skopi,ju. Tekom meseca februarja t. 1. so se pripetili v Skoplju sledeči zločini: 1 poizkus umora, 3 nevarno tatvine, 8 navadne tatvine, 2 uboja, 1 požig .n približno 100 raznih prestopkov.
-- Umrl jo v Osjekn dr. Franjo Dietz, generalni tajnik tamkajšnjo trgovske in obrtno zbornice. Po rodu je bil Ceh, gimnazijo je dovršil v Kočevju. Bil jc splošno priznan strokovnjak.
—	Slikarska šola v Osjeku. Društvo 2a pospešovanjo umetnosti ln znanosti v Osjeku je osnovalo slikarsko šolo, ki nosi naslov sškola za likovno-umjetničko obrazovanjec. Kola dolnjo od 1. marca t. 1. Navedeno društvo jo pred štirimi loti ustanovilo v Osjeku tudi Glasbeno šolo, ki jako lepo uspeva.
—	Še en« usmrčenje v Osjeku. Dno 17. t. m. so v Osjekn obesil; 37 letnega delavca Milana Latinoviča, ki jo bil neko soboto zvečer v gozdu ubil svojega sorodnika in tovariša v tovarni Simo Latinoviča ter mn uropal borni tedenski zaslužek, nato pa skušal ogoljufati šo njegovo družino za večji znesek, češ da mu jo Sima toliko dolžan. Milan Latinovič jo do zadnjega upal na po-mlloščenje. Zadnji dan jo šla zanj prosit milosti v Beljo posebna deputncija Osječa-nov, ki jo je vodil Latinovidev zagovornik dr. Rainor; vrnila so jo brez uspeha. Krvnika Mausnerja topot niso hoteli sprejeti na prenočišč« v nobonom hotelu ter je moral prenočiti na sodišču. Latinovič, ki jo močno drhtel, jc prosil pod vešali, da smo šo enkrat pogledati svet. V tem je krvnik že nategnil vrv in tekom one minuto jc obsojenec izgubil zavest. Smrt je nastopila v 11 minutah. Poročila omenjajo, da jo krvnik Mausner po usmriienju delal dobro kupčij« ■z vrvjo; prodajal je kosec po 50 Din. Co ciganke ln vražarico prodajajo ljudem 6vojo čarovnije, jih oblast preganja; tukaj pa javni državni funkcijonar — in najsi jo tudi krvnik — v svojo korist izrablja ljudsko praznovernost. Ca krvnik potrebuje pri-boljškov svoji plači, naj mu jih da država, da no bo moral delati kupčij na račun ljudsko neumnosti.
—	Neznana samomorilka. Dne 17. t. ni. dopoldne okoli pol 12. ure je skočila v Toma-čovem v Savo ueka okoli 50 let stara ženska ter izginila v valovih. K temu dogodku pbm
prejeli sledeče podrobnosti: Predvčerajšnjim dopoldne okoli 10. ure je prišla v gostilno pri »Jančetu« pri Sv. Križu neka neznanka, ki je
imela na glavi rdečo šerpo, a oblečena je bila v dolg, temen plašč. Na nogah je imela sandale. Naročila je žganja in naglo odšla. Gledali so za njo in videli, da se je namenila proti Tornačevem. Uro pozneje se je ista ženska javila v gostilni pri :> Kovaču« v Tornačevem. kjer je ponujala gospodinji zlate uhane, ki jih je imela v ušesih, za 1 liter vina. Gospodinja je ponudbo odklonila, zlasti še, ker se je neznanka nekam zagonetno obnašala. Ker ni opravila ničesar, je brez slovesa zapustila gostilno in odšla v smeri proti Savi. V produ ob potu pa so napravljali Marnovi mivko na kup. Takoj so postali pozorni na tujko, ki je hitela mimo njih in Mnrnovo dekle, ki je bilo tudi zaposleno pri pesku, jo je nagovorila: »Kam pa v tej burji, žena? Raje pojdite z menoj domov, pri nas imamo zakurjeno.« Neznanka se jo za hip ustavila in Mar-novo ošinila z grdim pogledom. Marnova je začela sumiti, da tujka namerava nekaj nenavadnega in jo je kar naravnost vprašala: »Pa vendar ne mislite skočiti v vodo?« »Ne, ne, samo nekaj grem pogledati k Savi,« je zamolklo odvrnila in odšla dalje. Deset minut za tem so začuli Marnovi od Save obupen klic: »Jezus, Marija!« Dva fanta sta takoj stekla proti Savi, kjer sta kmalu ugledala na škarpi tik ob vodi ženski plašč, sandale in rdečo šerpo. »V vodo je skočila!« sta zaklicala ter gledala po Savi navzdol, a valovi so pokopali svojo žrtev pod seboj in jo nemoteno tirali dalje. Do danes utopljenke še niso potegnili iz Save. V Tornačevem je dogodek pobu-dil veliko razburjenje, zlasti še, ker nihče ne more uganiti, kdo bi utegnila biti zagonetna samomorilka. Isti dan popoldne je neki boljše oblečeni človek, kakih 30 let star, povpraševal v Jaršah in Tornačevem po neki ženski, ki jo je opisoval precej podobno, kakor je bila ueznana samomorilka.
—	Ponarejene akcije »Oberosterreichi-sche Wasserkraftwerke« po 500 milijonov a. k. je prodajal neki Nunk Siegfried iz Zabla-čic v Šleziji. Tudi pri nas je sleparju marsikdo nasedel. Moža so aretirali in ga pošljejo po pokoro domov.
—	Ukradeno kolo. Francetu Presetniku na Ježici je bilo ukradeno kolo znamke Sty-ria, črno pleskano, vredno 1250 Din. Kolo mu je ukradel njegov uslužbenec Bečan, ki je izvršil že več lumparij in se je izdajal tudi pod imenom »Cirilo«, doma iz Medvod.
—	Otvoritev pisarne. Dr. Emil Gaj jc otvoril v Ljubljani, Beethovnova ulica 15, javno agencijsko in gospodarsko pisarno. Ker je služboval dolgo vrsto let v politični upravi in nato tudi daljšo dobo v bančni stroki, poseduje znanje in izkustva, ki ga posebno usposabljajo za vodstvo take pisarne. Opozarjamo na njegov današnji oglas!
PTOilCaM so	vsi,
kateri so kupili bodisi damsko kakor tudi moško blago, o izvaoredui ceni iu kakovosti pri tvrdki
■S v U

Iz štajerske
OBLEKE l\ VELIKO NOC
si nabavite najceneje in najolegantnejše pri tvrdki 102AR A BIZJAK. Sv. Petra cesta štev. 20.
Iz Ljubljane.
s Na praznik, dne 25. marca ob pol 4. uri popoldne v Narodnem domu v Celju A. Medvedova tragedija v petih dejanjih iZa pravdo in sreo«. Priredi »Orel Polzela«.
š Gospodinjska šola v Celju jc bila v tekočem šolskem letu radi premajhnega števila učenk ukinjena.
2	Občni zbor SPD, podružnica Maribor se vrši z običajnim dnevnim redom dne 26. t. m. ob 9 v Narodnem domu, restavracija. Člani se pozivljejo, da poravnajo članarino za 1925 (Din 25) pri tajniku g. Ivanu Volčiču, Slomškov trg 11-1, soba št. 16 (Finančno ravnateljstvo). — Odbor.
3	Zakup lova. Dne 15. aprila ob 10 dopoldne se polom javne dražbe odda v zakup pri okrajnem glavarju v Brežicah lovišče občine Pleterje, okraj Brežice, v izmeri približno 1367 ha in sicer za dobo od 1. maja do 30. aprila 1931. Vsi dragi pogoji se morejo vpo-gledati pri okrajnem glavarju.
š Aretacija v Celju. Po naročilu okrožnega sodišča v Novem mestu sta bila aretirana v Celju Beslagič Huseim in njegova priležnica Helena Majhen. Prvi je izvršil razne goljufije v Kočevju, Helena Majhen pa razne tatvine v Karlovcu. Oddana sta v zapore okrožnega sodišča v Celju.
š Letni živinski in kramarski sejm se bo vršil v Celju v soboto, dne 21. marca.
š Konkurz se je proglasil nad trgovcem Julkom Kovačičem v Vojniku, ker se upniki niso hoteli poravnati.
š Izpred celjskega sodišča. V soboto, dne 14. t. m., se jc zagovarjal pred celjskim okrožnim sodiščem 20letni posestnikov sin Anton Lapornik iz Št. Lenarta nad Laškim radi težke telesne poškodbe, ki jo je prizadejal v gostilni Gračner v Št, Lenartu nekemu Švarcu na roki. Okrožno sodišče v Celju je Laporniku prisodilo tri mesece ječe.
FP «J kupite NAJBOLJE in 1 fia E. O /R NAJCENEJE pri tvrdki «	palača »Lir.blianske kre-
I li O K St. C dilne bar'ke« i« Gospo-
M W 1	svetsko cesta 14.
Vsi DELI, OPREMA ia PNEVMATIKA na zalogi!
I j Opozarjamo na VIIL prosvetni večer, ki so vrši jutri, v petek ob 8 zvečer, v Ljudskem domu.
lj Ljubljanski Pepe. Dokler je še majhen, mu pravijo premožni starši Peperl, kuharice in hišne z dežele pa ga imenujejo na podlagi njegovega lastnega ljubljanskega jezika »Ple-perk. PleperI je že v svoji zgodnji mladosti strah vseh hišen in kuharic, kor razbije nebroj posode in razvlaei vse preproge tja, kamor ne spadajo. Ko se pa sainosrajčni ljubljanski PleperI razvije v hlačastega Pepčka, si iznajde druge zabave. Tako se včasih zgodi, da Pep-ček zapahno v štedilnikov »ror« še pred zaju-trekom domačega mucka, ki z divjim mijavka-njem skoči skozi dvanajst šip iz neprostovoljne parne kopeli, ko se ga milostna kuharica usmili. Šipe plača seveda milostna gospa mama. Ko se pa razvije PleperI v Pepčka, snema iz omare rjavo materino krilo in dresira domačega psa, kako je treba krilo zagrabiti in vleči, tako da kuže popade na cesti vsakega človeka, ki nosi rjavo suknjo, krilo ali haljo. To Pepčka neizmerno veseli. Šolska doba zlatega Pepčka po navadi ne moti dolgo, ker spoznajo starši s Pepčkom vred, da je današnja šola zanič za tako pametne fante kakor je Pep-ček. Po prestanih šolskih mukah vstopijo gospod Pepe navadno v domačo trgovino, kjer se pa po dnevi navadno ne udejstvujejo. Gospod Pepe spe iz raznih vzrokov navadno do kosila, potem še nekoliko poleže, svojo službo pa nastopijo dnevno okoli šestih zvečer. Služba ljubljanskega Pepeta je navadno jako mučna in sitna, ker je v Ljubljani vse polno gostiln, kavarn, barov in podobnih priprav za preganjanje bridkosti tega življenja. Ko pa ljubljanskega Pepeta vse težave tega življenja minejo, postane resen mož. Če mu sreča ni preveč mila, mora v uredništvo, če gre pa bolje, postane upravni svetnik ali pa gerent ljubljanske mestne občine. Nekateri Pepeti postanejo tudi rodoljubi z dežele. Ko pa pridejo Pepeti v leta, hodijo vsak dan za pogrebi, ali v mehkih klobukih ali pa v črnih cilindrih, kakor pač določa pogrebni razred, po pogrebu pa so shajajo na Martinovi cesti pri gospodu, ki, so sedaj za Topolavca, kjer jim nosi črno dekle na mizo same male merice, če :av po večkrat, dokler se ne okrepčajo za dolgo pot »zum weltbe-riihmten« tam za vodo, kjer pripovedujejo vsemu svetu, da so »deutsch-liberal und ver-fassung3treu«, kakor so bili že od nekdaj vsi ljubljanski Pepeti.
lj Pepe. tisti, ki sedi v uredništvu, iskreno čestita za god Pepelu, tistemu, ki sedi na magistratu.
lj Volika nesreča na ltesljevi cesti. Na vogalu Resljeve ceste in Slomškove ulice se je pripetila včeraj dopoldne čudna, v ljubljanski lokalni zgodovini doslej še neznana dogodba. Prišel je nekdo doli od kolodvora na vogal, kjer stoji učiteljišče. Naenkrat se vzdigne silen vihar in podere človeka na tla, človeka pa objamejo gosti valovi prahu. Prah je bil veduo gostejši in valovi čim dalje gostejši, da se ubogi človek izpod kupa prahu sploh ui mogel več dvigniti. Kup je postajal vedno večji in nazadnje je iz kupa peska in prahu molela samo še pošvedrana peta neznanega potnika. Ko se je burja nekoliko polegla, so ljudje, ki so prihajali iz raznih vež, začeli prestrašeno vpiti na pomoč. Prišel je stražnik, ki je ugotovil, da so vsi poskusi nesrečneža izvleči izpod težkega kupa zaman. Poklicali so takoj na pomoč požarno brambo in novi rešilni avtomobil, ki se je pod spretnim in strokovnjaškim vodstvom g. gerenta Turka takoj pripeljal na lice mesta. Združenim močem se je po dolgem trudu končno posrečilo izvleči ponesrečenca izpod kupa in ga očistiti neznosnega prahu. Ko je pa mogel zopet odpreti usta, je rekel: 3Zakaj pa ne polijete ceste, da ima človek take težave?« Nato je rekel eden izmed rešiteljev: »Ta-la je pa pameten. Kako, da mi na magistrat' Še nisma na tu pršli?«
lj Javen shod priredi Društvo najemnikom za Slovenijo v Ljubljani v soboto, dne 21. marca 1925 ob 8 zvečer v veliki dvorani hotela Union. Dnevni red: Stališče najemnikov napram načrtu novega stanovanjskega zakona. Najemniki, podnajemniki, trgovci in obrtniki: Vsi na shod!
lj Javna zahvala Ljubljani. Povodom gostovanja v Ljubljani, dne 5. marca, ki je bilo združeno s proslavo 25 letnice mojega igralskega delovanja, sem sprejel toliko čestitk in vidnih dokazov simpatij cenj. ljublj. občinstva, da nisem utegnil radi svoje nenadne bolezni, da se zanje osebno zahvalim. Čast mi je javno zahvaliti se: kr. vel. županu g. dr. Baltiču, ge-rentu mesta Ljubljane g. dr. Pucu, g. dr. M. Zamiku, upravi Nar. gledališča, dramaturgu g O. Župančiču, režiserju g. O. Šestu in zastopniku ljublj. akademikov g. C. Debevcu — za njihove iskrene čestitke, odnosno javno pozdravne govore, s katerimi so poveličali moj jubilej. Velika hvala cenj. posestnikom lož, Splošnemu ženskemu društvu, Klubu Primork, ljublj. mest. odboru Udruženja gled. igralcev SHS, gojencem kr. muzičke akademije iz Zagreba — za krasne darove, kakor tudi vsem ostalim ljublj. darovalkam ln darovalcem vencev in rož — zlasti svojim dragim tovarišem in tovarišieam —, ki so me z njimi obsuli na odru. Hvala pa tudi ljubljenemu občinstvu«
prijateljem in znancem, ki ste počastili mojo proslavo. Hvala vam vsem! Dolžnost mi nalaga, da se tu spomnim še nesreče, ki me je v sreči dohitela, svoje telesne poškodbo in g. dr. Avramoviča, ki mi je v pozni nočni uri po jubileju nudil prvo zdravniško pomoč. Hvala mu najlepša, a pravtako tudi primariju kir. oddelka dež. bolnice, g. dr. Dergancu. Hvala!
—Hinko Nučič, redatelj Narod, kazališta u Zagrebu.
lj Mesto cvetja na krsto p. Placida so darovali za cerkev sv. Frančiška v Šiški neimenovani 300 Din; Slovenke iz Aleksandri je 1188 Din; neimenovani 200 Din; neimenovana 1000 Din.
lj Glede na neko notico v včerajšnji številki našega lista o igli, ki jo je požrla neka M. G., moramo resnici na ljubo pojasniti, da jo bila odstranitev igle v bolnici izvršena čisto pravilno in pravočasno, kakor se to ob splošno znani in pripoznani vestnosti naših gg. zdravnikov samoposebi razume, in da zategadelj neka opazka v tozadovni notici nikakor ni bila na mestu.
lj Na čast Josipinam in Josipom se vrši na praznik v kavarni Leon v Kolodvorski ulici koncert ciganske godbe in sicer popoldne od 3 do 7 predskušnja, zvečer od 8 do 1 pa koncert. Postrezalo se bo z mrzlimi in gorki-mi jedili ter pristnimi dolenjskimi in štajerskimi vini. Priporočata se Leon iu Fani Pogačnik.	1795 lj Gostilna »Koroški dom« na Poljanski cesti vabi danes na god sv. Jožefa na bobe in štruklje. Tudi dobra pijača po jako nizki ceni bo na razpolago. 1804 lj Usmiljenim srcem! Družina znanega Rudolfa Juvana živi v silnem pomanjkanju. Mož, očo štirih malih otročičev, ne more vsled pokvarjene roke nikjer dobiti službe. Otročiči nimajo kaj jesti, ne s čim se obleči. Njih starši obupavajo... Pomoč je nujno potrebna. Dobra srca, usmilite se vsaj nedolžnih otročičev! Darovi naj se pošiljajo na naslov: Rudolf Juvan, Ulica na Grad 3.
lj G. Stanko Kikelj, sobni slikarski pomočnik, nas prosi, da z ozirom na neko tozadevno notico ugotovimo, da je on bil sicer aretiran zaradi suma vloma, da pa je bil iz policijskih zaporov kot nekriv izpuščen.
lj Umrli so v Ljubljani: Mihaela Drukar, delavka, 48 let. — Alojzija Gačnik, kočarjeva hči, 3 leta. — Hugon Kozlevčar, delavec, 32 let. — Marija Kumin, hči kočarice, 27 let. — Ivana Vrhuuc, poslovoakinja, 42 let. — Josi-pina Bevc, delavka v žrebljarni, 52 let. — Emi-ca Pahor, hči knjigovodje, 4 leta. — Fran Ka-dunc, mehanik, 31 let.
lj Podstrešni ogonj. Dne 17. t. m. okoli treh popoldne je bila pozvana požarna hramba na Sv. Jakoba trg. V podstrešju hiše mo-karja Josipa Bahovca št. 7 se je vnel vsled slabe izolacije dimnika podstrešne sobice tram. K sreči so ogenj takoj opazili ln so ga gasilci hitro udušili. Škoda ni velika in je krita z zavarovalnino.
lj Na Vodnikovem trgu je bila ukradena Mariji Zidanovi, soprogi livarskega mojstra, iz ročne torbice črna usnjata denarnica, v kateri je imela 270 Din.
lj Ponesrečen kolc3ar. Delavcu Antonu Šinkovcu se je potrlo med vožnjo po Zaloški cesti kolo in sicer prav blizu bolnice. Mož je padel tako nesrečno, da je butnil z glavo ob tlak in je obležal nezavesten. Poklicali so takoj bolniške slrežaje, ki so ga prenesli v bolnico.
Prosvetna zveza.
Spored VIII. prosvetnega večera obsega poleg skioptičnega predavanja o Rimu še sledeče zanimivo točke: 1. Jono IIubay: Pri-ere (Molitev), vijolinski solo. 2. Dr. Mihael Opeka:. V katakombah, deklamlra Ivan Pon-gov, akademik. 3. Handel-Gounod: Ave Marija. Solospev s spremljevanjem glasovlrja. Obilna udeležba na dosedanjih večerih je pač živa priča, da so so prosvetni večeri našemu meščanstvu silno priljubili. Brez-dvoma bo pa VIII. večer vsled aktuclncga predavanja o Rimu številno obiskan. Nele med romarji vlada zanimanje za ta večer temveč zlasti med onimi, ki letos ne bodo mogli obiskati svetih krajev v Rimu. Posebno obilno sliko iz katakomb, »zibelke cerkve večnomlado« bodo odkrile marsikatero zanimivost. Tudi mladina, ki se uči o cerkveni zgodovini, ali o rimskih klasikih bo na tem večeru našla obilo ponazorila za svojo učenje. Večer so vrši v Ljudskem domu, Streliška ulica v petek 20. t. m. ob 8. url zvečer. Vstopnina: sedeži 3 Din, stojišča 2 Din. Opozarjamo pa, da so dobo rezervirani sedeži v predprodaji po 5 Din v pisarni Prosvetne zvezo na Miklošičevi c. 17.
Koroška IJela, Tukajšnje društvo proslavi svoj društveni praznik dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer s prosvetnim večerom. Med drugimi jo na sporedu skioptično predavanje o Rimu. K obilni udeležbi vabi odbor.
Smlednik. Prosvetno društvo si je nabavilo skioptični aparat. V nedeljo 22. t. m. bo popoldan ob treh skioptično predavanje o preganjaiju kristjanov v prvih treh stoletjih in o Rimu. Ker bo predavanje zanimivo in z mnogo slikami pojasnjevano upamo, da so to prireditve v obilnem številu udeleže ne le člani društva, ampak tudi nečlani.
Št. Vid nad Ljubljano. V lepi novi dvorani našega doma bo v nedeljo 22. t. m.
zvečer prireditev, ki bo veljala Rimu. Mod drugimi bo skioptično predavanje o starem in novem Rimu. Predavanje bo pojasnjevalo 70 skioptičnih slik, ki so vzete iz paganske-ga in krščanskega Rima.
Prosveta.
dr. Cekinov koncert.
V pondeljek, dne 16. t. m. je priredila
godba Dravske div. oblasti, pomnožena z mariborskimi vojaškimi godbeniki, pod vodstvom dr. Čerina v Unionu simfoničen koncert, ki jo bil spričo mršave muzikalno sezono nabito polno obiskan.
Glavna točka sporeda je bila sedma Brucknerjeva simfonija za veliki orkester, poleg nje so jo izvajal še Lhotkov Capricoio in A. Scassole koncertna uvertura »Britannicus«. Kako jo ta zadnja, povsem nepomembna in ncorlginalna skladba prišla v to družbo, jo uganka, morda jo je priložil dr. Čerin simfoniji v kontrast. Z Lhotkovim Capricciom je prav, da nas je g. doktor seznanil. To je solidno delo z rapsodično-aditivno formo, stilno neoro-mantično delo, iz katerega včasih zazvoni kakor dalnja reminiscenca iz češke romantike. V ostalem hoče imeti jugoslovanski kolorit in je briljantno instrumentirano. Višek večera je tvorilo ogromno Brucknerjevo delo iz osemdesetih let. Za čas blizu Wag-nerjeve smrti ne baš zelo napredno delo: stavki so še vedno niso čisto odrekli klasični formi, kar se tiče harmonike je bil VVagner tačas daleč spredaj. Delo je ogromna tema-tična zgradba v vsakem stavku, zahtevalo jo od dirigenta intenzivnega študija ln ne majhne porcije ljubezni, od poslušalca pa ne dosti manj. Kdor ni pogledal pred koncertom v partituro ali vsaj sledil v nedeljo dr. Čerinovi analizi, od izvajane skladbo ni mogel dosti Imeti, posebno še, ker je Brucknerjeva godba za nas, bi rekel južnja-ke, tako zelo malo apriorno mnzikalna, nič »erotična«, kakor pravijo v svojem žargona muziki; še manj kakor \Vagnerjeva ali Beethovnova ima v sebi kaj onega diletto sensitivo, ki nam prija, Ta čisto refleksivno-jieditativna nemška muzika so nam zato zdi malo suha, s čemer ji sevo absolutno ne menimo odrekati njene objektivne pomembnosti.
Dr. Čerin sc je z največjo ljubeznijo utopil v študij slovitega dela svojega učitelja. Temeljito in z redkim znanjem se je znašel v komplicirano tematiko skladbo in jo podal naravnost plastično, kar se tiče jasno arhitektonike. To njegovo delo ni bilo dosti manj ogromno kakor skladba sama ln malokdo bi se bil zanj v toliki meri žrtvoval kakor se je dr. Čerin. V celoti je nosil težišče drugi stavek, čigar elegični značaj sta za-menila poskočni seherzo in zanimivi finale, kakor je zahteval duh celote. Dr. Čerin si je moral z žilavim trudom zdisciplinirati orkestralni aparat, da mu jo bil pokoren Instrument, zakaj toliko enotnosti in uvežbanosti se jo bilo od vojaškega orkestra težko nadejati. Zlasti so se izkazala pihala ln tube, v katere dr. Čerin pravilno polaga dluamična težišča, kakor zahteva žo značaj teh wagne-rijanskih skladb; godala so bila za spoznanje manj enotna in bilo jih je sorazmerno nekaj premalo.
Dr. Čerin je cderi izmed onih vestnih ln eksaktnili reproduktivnih umetnikov, ki jim jo objektivno interpretirana skladba idoal, umetniški nazor, v nasprotju z vročekrvne-žl, ki hočejo tuje skladbe subjektivno pre-delavati in jim natikati lasten temperament iu okus.
Letošnja glasbena sezona je dala prav pičlega zadoščenja naši gla.-beni publiki. Matica, Škerjancc, Ciampi, to jo bilo že nekaj, največji glasbeni dogodek pa jc bil doslej ta dr. Čerinov koncert, ki mu gre zato noproconJ iiva kulturna zasluga, da jo prvič v Jugoslaviji podal slovito Brucknerjevo delo. Zato smo dr. Čcrinu ravnolako hvaležni kakor zato, da se ni dal oslepiti od neke naše kulturno istruje, ki iz čisto neumotnostnth razlogov odklanja pri nas nemško glasbo.
V.
pr Počelki slovensko umetne glasbe, to Je naslov VII. muzikalnega predavanja za mladino, katera prireja za gojence ljubljanskih šolskih zavodov prof. Karel Jeraj. Na tem mu-zikalnem predavanju sodeluje poleg treh solistov, gojencev dr. Kozinove pevske šole Ber-lota Avgusta, Petra Burje in Josipa Pavliča še dr. Kozinov kvartet (Burja, Kozina, Berlot, Kragelj). Posamezne točko sporeda pojasnuje v predavanju prof. dr. Kozina sam. Sporedi po 2.50 Din se dobivajo v Matični knjigarni. Predavanje se vrši v nedeljo, 22. marca ob 11 dopoldne.
pr Nova knjiga o Mariji bo mogla, kakor je bilo naznanjeno, služili tudi kot šmarnično berilo. Vendar ni to njeu prvi in zadnji in njen notranji namen. Le vnanji razlog, da je namreč razdeljena na 31 poglavij (31 dni) jo priporoča tudi kot šmarnično čtivo. Po svojih tehtnih in temeljitih sestavkih —■ sodelovali so naši najboljši duševni delavci na versko-prosvetnem polju — je knjiga namenjena vsem našim družbam in družinam, zlasti vsem vzgojiteljem in budileljem slovenskega ljudstva, posebej našo mladine. Vsa knjiga diha samo liubczen. moula bi sc imenovati tudi kaiiaa o
t
ljubezni. Sedanji bridko izkušeni rodovi potrebujejo ljubezni, materinstva, matere. Prvi kakor zadnji govor govori le eno: Marijina materinska ljubezen do človeškega rodu. Naj se ne zdi, da se hoče ta knjiga komu usiljevati ali izsiliti kakšen ugled ali posebno pravico na knjižnem trgu. Nič tega ne misli, samo povedati hoče: >Izšla bom kot donesek k dobremu«. Tudi oblikovno bo knjiga lepa, ker je spomin na sveto leto in spomin na prvi slovenski Marijin kongres. Vsebinsko pa bo obsegala pet oddelkov: I. Temelji Marijinega češčenja; II. Bistvo Marijinega češčenja; 111. Sadovi Marijinega češčenja; IV. Pota Marijinega češčenja; V. Apostoli Marijinega češčenja. — V8ak oddelek vsebuje po šest govorov; v dodatku sta še dva in kratki pomembni »Spominski listi« o kongresu, brez sleherne enodnevno slovesnostne navlake, bodisi v besedi, bodisi v sliki. Knjigo bo krasilo petero večjih značilnih in sedmero manjših Marijinih podob, oziroma vinjet. Tako je prišlo, da izdaja ne bo prav cena (Din 50), vendar pa dokaj cenejša kakor druga dela te vrste in oblike. Delo izide še pred začetkom meseca maja. Naroča se v Osrednji pisarni Marijinih družb v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
pr Narodni okraski. Bliža se Velika noč in z njo obnavljamo razne stare narodne običaje. Tako bodo n. pr. po vseh krajih naše širne domovine žene in dekleta z raznimi narodnimi motivi okraševale pirhe, da obdarijo z njimi znance in prijatelje. Ta prastara narodna navada se je začela v zadnjih letih, odkar nam je podal prof. A. Sič svojo bogato zbirko pirhov v krasnem barvotisku, zopet uveljavljati. Z njo nam je dvignil dragocen zaklad pestre narodne umetnosti, ki zasluži, da se zopet oživi in razširi med narod. Da se morejo tudi manj premožni seznaniti z narodnimi ornamenti na pirliih in jih pravilno uporabljati, je državna založba šolskih knjig in učil v Ljubljani, ki je z velikimi žrtvami to zbirko založila, ceno delu znatno znižala. Vsa zbirka pirhov, obsegajoča 10 umetniško izvedenih listov in ž njo združena zbirka krasnih ornamentalnih osnutkov na kožuhih (31 listov) z navodilom, kako okraševati pirhe in opisom kožuhov, stane do preklica le Din 60, na finem kartonu pa Din 80. Na isto ceno je znižala tudi zanimivi zbirki istega pisatelja o narodnih okraskih na orodju in pohišivu (16 listov). Domača in tuja strokovnjaška kritika je sprejela Sičevo velezaslužno narodopisno delo z enodušnim priznanjem, zato je želeli, da si te zbirke nabavi vsaka šola, vsaka zavedna narodna rodbina ter da se uveljavijo kot najbolj primerno velikonočno darilo. Po označeni znižani ceni so omenjene zbirke na prodaj samo direktno pri državni zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani.
pr Zbori. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko P r e 1 o v e c. Izšla je tretja številka, v kateri sta objavljena St. Premrlov moški zbor »Naše gore« in E. Adamičev moški-mešani zbor »Kaj ti je, Mojca?« List vsem jugoslovanskim pevskim zborom in ljubiteljem lepe pesmi toplo priporočamo v naročbo. Naročila sprejema po dopisnici pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani.
Marodno gSecfallšče v Ljubljani.
DRAMA:
Začetek ob 20 zvečer.
Četrtek, 19. marca: HAMLET. — Izven, Petek, 20. marca: MISEL. Red C Sobota, 21. marca: VDOVA ROŠLINKA. Izv. Nedelja, 22. marca ob 15. uri: VERONIKA DESEN1ŠKA, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Pondeljek, 23. marca: MISEL. Red E. Torek, 24. marca: Zaprto.
OPERA:
Začetek ob pol 20 zvečer.
Četrtek, 19. marca: Ob 15. uri pop.: DON JUAN. Predstava pri znižanih cenah. — Izven.
Petek, 20. marca: TRUBADUR. Red F. Sobota, 21. marca: BOHEME. Red D. Nedelja, 22. marca; Ob 15. uri pop.: TRA-VIATA, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Pondeljek, 23. marca: Zaprto.
Slov. marijonetno gledališče
»ATENA« v Mladiki
Četrtek, 19. t. m. ob pol 3 pop. in ob pol 6 zv:
ČAROBNE GOSLI. Nedelja, 22. t. m. ob pol 3 pop. in ob pol 6 zv.: DOKTOR FAUST.
vestnik.
d Na občnem zboru J. k. a. d. Borbe
dne 14. t. m. je bil izvoljen slodeči odbor: predsednik cand. phil. Jarc Janko; odbornik za organizacijo stud. phil. Tomšič Franc; tajnik 6tud. phil. Lazar Jožo; blagajnik stud. iur. Baškovč A.; gospodar stud. mout. Anžio Srečko; revizorja cand. iur. Hartman Lojze in stud. med. Magajna Bogomir.
Socialni vestnik.
Fran Erjavec:
Komunalna socialna politika v Sloveniji.
1. Razvoj in delokrog slovenske občine.
Zarodek naše občine v njeni sedanji obliki sega nazaj v dobo Marije Terezijo in njenih upravnih reform. Ker pa doba prosvetljenega absolutizma s svojim germanizatoričnim centralizmom ni bila ugodna za razvoj avtonomnih in demokratičnih upravnih edinic, je ostal tudi ta zarodek nerazvit prav do revolucije 1. 1848., ki je dvignila na svoj ščit meščanski demokratizem in gospodarski liberalizem. Že kromerižki ustavni načrt iz 1. 1848. je med drugim določal (§ 131) tudi za občino prav obširno samoupravo, ki je tudi oktroirana ustava z dne 4. marca L 1849. ni prav nič omejila (§ 33). V smislu te ustave je bil s cesarskim patentom dne 17. marca 1849. izdan tudi poseben občinski zakon, ki je slovesno pro-klamiral, da je »temelj proste države prosta občina« (član 1.) ter urejal organizacijo občine, okraja in okrožja. Ta, za tedanje čase res moderen občinski zakon je pa kmalu zadušila reakcija petdesetih let Meseca decembra leta 1851. je bilo ukinjeno nadaljnje izvajanje občinskega zakona in vprašanje občin se skoro vse desetletje ni več premaknilo z mrtve točke. Šele hudi porazi na italijanskih in čeških bojiščih konec petdesetih let so dokazali ne-vzdržnost reakcionarnega absolutizma. Dne 24. aprila 1859. je izšel nov občinski zakon, ki je pa vseboval le načelne smernice, dočim naj bi podrobnosti določali občinski redi. Še preden so pa posebne komisije te izdelale, so pa začeli zopet delovati deželni zbori in parlament, ki so bili sedej edini kompetentni izdelati definitiven občinski zakon. Vlada je poleti 1. 1861. predložila parlamentu novi okvirni zakonski načrt za občine celotne države, nakar sta ga obe zbornici obravnavale in dne 5. marca I. 1862. je bil novi zakon sankcioniran.
Ta državni občinski zakon, ki se v bistvu naslanja na onega iz 1. 1849., sicer ne definira izrecno pojma občine, vendar Je iz njega posneti, da je občina skupek določenega števila selišč z njihovimi prebivalci vred, ki imajo radi skupne lege svojih bivališč skupne interese in jih je treba v svrho skupnega upravljanja njihovih javnih zadev združiti. Vsako selišče (z malimi izjemami) mora zato pripadati kaki občini in vsak državljan mora imeti v kaki občini domovinsko pravico Ustava občine je po tem zakonu reprezentativna. Občino zastopajo v vseh njenih zadevah po določilih deželnih občinskih redov za določeno dobo izvoljeni občinski odbori in župani. Občinski odbor je v zadevah lastnega delokroga sklepajoči in nadzirajoči, župan pa upravljajoči in izvršujoči, občinskemu odboru odgovorni organ. Delokrog občine je dvojen: samostojen (lasten, naraven) in prenesen. Prvi je v smislu zakona oni, »v katerem more občina, upoštevajoč veljavne državne in deželne zakone po prosti samoodločbi ukazovati in odrejatic (člen V.), drugi pa obvezuje občino sodelovati pri javni upravi. Tako spada v samostojni delokrog:
1.	svobodna uprava občinskega imetja in na občinsko zvezo se nanašajočih zadev (pristojnost, domovinstvo itd.),
2.	skrb za varnost oseb in imetja,
3.	skrb za vzdrževanje občinskih cest, ulic, trgov in mostov, kakor tudi za varnost in udobnost prometa na cestah in vodah,
4.	tržno nadzorstvo in nadzorovanje tržnega prometa s posebnim ozirom na ceno in mero,
5.	zdravstveno nadzorstvo,
6.	poselsko in delavsko nadzorstvo ter oskrbovanje poselskega reda,
7.	nravstveno nadzorstvo,
8.	skrb za ubožne in občinske dobrodelne zavode,
9.	stavbeno in požarno nadzorstvo, izvrševanje stavbenega reda in izdajanje nadzorstvenih stavbnih dovolil,
10.	v okviru zakona dovoljeno nadzorstvo srednjih in osnovnih šol ter skrb za njih ustanovitev in vzdrževanje,
11.	poravnalni poizkusi med prepirajoči-mi se strankami, in
12.	izvrševanje prostovoljnih dražb pre-premičnin.
V prenešeni delokrog, ki ga izvršuje župan, pa spadajo v glavnih potezah naslednje zadeve:
1.	izvedba občinskih volitev, priprava in eventualna Izvedba volitev v druga avtonomna zastopstva ter sestava vseh tozadevnih volivnih imenikov,
2.	izdaja domovinskih listov,
3.	izvedba pismenih oklicev za civilne poroke,
4.	eventualna oskrba zglaševanja,
5.	sodelovanje pri ljudskem štetju,
6.	numeracija hiš,
7.	odgonstvo,
8.	izvrševanje kazenske pravice v okviru tozadevnih zakonov,
9.	sistiranje sklepov občinskega odbora,
10.	vojaška nastanitev,
11.	evidenca nabornikov in sodelovanje pri naboru,
12.	nekatere zadeve zdravstvenega skrbstva.
13.	vodstvo črnovojniških seznamov,
14.	sodelovanje pri uvrščevanju nabornikov v taksne razrede,
15.	skrbstvo za vprego v slučaju mobilizacije,
16.	podpisovanje potrdil glede posesti in s to združenih pravic železniških zemljišč,
J7. sestava porotniških Ust in eventualna dostava sodnih odlokov v civilnih sporih, 18. eventualna cenitev in prisilna dražba premičnin,
iJ9. objava najdenih predmetov, 20. eventualno sodelovanje pri zbiranju podatkov za odmero dohodninskega davka.
Za kritje občinskih izdatkov sme pobirati občina v smislu določb deželnih zakonov posebne doklade na direktne davke in užit-nino ter uvesti razne druge dajatve, vendar sme nalagati užitnino le na konsum, nikakor pa ne na produkcijo in trgovino. Nadzorstveno pravico nad občino v zadevah prenešenega delokroga izvaja državna uprava, v zadevah lastnega delokroga pa avtonomna uprava, to je okrajni zastop, to je deželni zbor in odbor, represivne ukrepe sme pa izvajati le državna uprava Za glavna mesta dežel ter druga važna mesta in zdravilišča ta zakon ne velja, temveč upravljajo ta v smislu lastnih statutov, ki jih izpreminja ali dopolnjuje deželni zbor. Določil državnega občinskega zakona glede okrajnih zastopov se je poslužila izmed slovenskih dežel le Štajerska in ti upravljajo skupne zadeve občin istega okraja.
Ta državni občinski zakon je, kakor že povedano, okviren zakon in posamezni deželni zbori so imeli nalogo izdelati podrobne občinske zakone oziroma rede za svoje dežele, kar so tudi izvršile in sicer v letih od 1803. do 1866. po vladnih predlogah, zaradi česar se ti deželni občinski zakoni le prav malo ločijo med seboj. V slovenskih deželah so bili izdani ti deželni občinski zakoni takole:
na Kranjskem dne 17. II. 1866, ki jo bil dopolnjen in izpremenjen z zakoni z dne 15. X. 1868, 23. VIII. 1876, 10. IV, 1881, 11. V. J888, 21. VIII. 1888;
na štajerskem dne 2. V. 1864, ki je bil dopolnjen in izpremenjen z zakoni z dne 12. IV. 1866, 24. IX. 1868, 11. XII. 1869, 1. IV. 1875, 4. IX. 1899;
na Koroškem dne 15. III. 1864, ki je bil dopolnjen in izpremenjen z zakoni z dne 18. X. 1868, 31. X 3868, 7. XII. 1868, 7. II. 1873, 27. I. 1875, 1. VI. 1886, 11. IV. 1887, 7. V. 1888;
na Goriškem-Gradiščanskem dne 7. IV. 1864, ki je bil dopolnjen in izpremenjen z zakoni z dne 6. VII. 1867, 11. XI. 1868, 15. VI. 1888, 2. IIL 1888, 7. I. 1882, 15. VI. 1888;
v Istri dne 10. VII. 1863, ki je bil dopolnjen in izpremenjen z zakoni z dne 14. X. 1868, 25. X. 1868, 9. XII. 1869, 7. II. 1885, 27. III. 1888, 28. VIII. 1908.
Ti zakoni in občinski redi so bih veljavni za vse kmečke in mestne občine izvzernši le mesta z lastnimi statuti. Ta mesta so na slovenskem ozemlju naslednja:
Ljubljana s statutom z dne 5. VIII. 1887 (izpremenjen in dopolnjen z zakoni z dne 17.
X.	1910 in 29. V. 1912);
Maribor s statutom z dne 28. VII. 1871 (izpremenjen in dopolnjen z zakoni z dne 17. XII. 1874, 18. VIII. 1882, 18. V. 1894 in 2. IX. JL905);
Celje s statutom z dne 2. I. 1867 (izpremenjen in dopolnjen z zakoni z dne 24. IX. 1868, 17. XII. 1874, 2. XII. 1890, 18. V. 1894;
Ptnj s statutom z dne 4. X. 1887 (izpremenjen in izpolnjen z zakoni z dne 8. V. 1894 in 9. VII 1907);
Celovec s statutom z dne 20. IV. 1805. Gorica s statutom z dne 18. V. 1864 (izpremenjen in dopolnjen z zakoni z dne 11.
XI.	1868);
Trst s statutom z dne 12. IV. 1850 (izpremenjen in dopolnjen z zakoni z dne 10. II. 1882, i. IV. 1882, 26. V11L 1908 in 26. V. 1910).	(Dalje.)
sv Italijani proti Andreju Hoferju. Italijani so začeli boj proti Andreju Hoferju. Najprej so izbrisali v znani Iloferjevi pesmi besede »Zu Mantua in Banden«. Sedaj so šli dalje in zahtevali, da se odstranijo vsi spominski napisi, ki se tičejo Andreja Hoferja in da se v bodoče opusti vse, kar bi se nanašalo nanj. »Volksbote«, ki se je spomnil obletnice, kako so zasačili Hoferja v njegovem zadnjem skrivališču, je bil zaplenjen.
sv Prijet mednaroden tat. Dunajska policija je to dni zaprla mednarodnega tatu Alojzija Weibla. Na policiji je priznal, da je v zadnjih šestih mesecih od septembra dalje prepotoval mesta Požun, Prago, Plzen, Brno, Budimpešto, Klausenburg, Bukarešto. Leipzig, Berlin, Hamburg, Magdeburg, Draždane in Niirnberg. Kradel je v vseh teh mestih, večinoma pri juvelirjih. Koliko je pokradel, ni mogel navesti. Na Dunaju je izvršil 21 tatvin. Vr dnost na Dunaju ukradenih predmetov znaša skoro sto tisoč šilingov, kar bi zneslo blizu miljon dinarjev.
sv Bivša cesarica Cita bo vstopila v samostan. Tako poročajo madridski časopisi. Vstopila bo najbrž v irski ženski samostan Zalia. Njeni otroci bodo ostali na Španskem v dosedanjem bivališču Le queitio.
sv Profesor HVassermann umrl. Bil je profesor na berlinskem vseučilišču. Znamenit je poslal radi raziskovanj na polju zdravljenja
sifilide. Odkril je metodo, ki omogoča ugotovitev sifilide in tuberkuloze.
sv Stavka na dunnjski tehniki. Slušatelji na tehniki so se obrnili na rektorja in profe. sorje, da spremene in omilijo predpise o opro-ščevanju pristojbin za revne dijake. Ker akademski senat njih zahtevi ni ugodil, so vsi dijaki te dni pričeli stavkati.
sv Sedemindvajset otrok. V mestu Des-sau ob Labi je te dni žena nekega delavca povila v 47. letu starosti 27. otroka. Med 26 je bilo več dvojčkov. Živih je še 11 otrok. Najstarejša njena hčerka jo isto noč povila dvojčke.
sv Odpravljena holandska armada. Ho-
landski vladi je izročila socialistična delavska stranka predlog, na katerega so Holandci že davno pripravljeni in h kateremu bosta morali v doglednem času izreči holandski zbornici svoje mnenje. Predlog pravi, naj se vsa holandska armada zniža na varnostno stražo, lu bi brojila 3000 mož. Znižanje bi se začelo že 1. jan. 1926 in bi ne vzeli k vojakom vsako leto 19.000 mladeničev, kakor do sedaj, temveč samo 300. Vrhu tega bi vežbe-no dobo skrajšali na štiri mesece. Vsaj rezervistov ne bo več, trdnjave, utrjene črte itd., vse to bo izginilo. Glede pomorske sile zahtevajo socialisti različno postopanje glede varstva holandskih koristi v domačih in v vzhodnoindijskih vodah. Brodovje za Evropo naj obsega v bodoče samo 10 do 12 obrežnih policijskih ladjic s skupnim moštvom okoli 200 mož ln tako dalje. Če bo predlog sprejet, bo treba urediti seveda tudi še druga vprašanja, tičoča se vojaštva; tako upokojitev se* danjih poklicnih častnikov, prodaja zemljišč itd. Obenem predlagajo socialisti, naj se odpravi tudi zakonik o vojaškem kazenskem pravu.
sv Vladar države s 50 ljudmi išče nevesto. Dežela na zahodu Anglije se imenuje VVales. Razdeljena je v grofije. Severna grofija se imenuje Carnarvon. Tik pred obalo te grofije leži otoček Bardsey, kojega prebivalstvo znaša 50 ljudi. Prebivalci so vsi med seboj sorodni, najstarejšega v rodovini okličejo za kralja. Angleška vlada jim to dopusti, prizna kralja in ne zahteva od otočanov ne davka in ne re-krutov. Kralj mora izpolnjevati vse reprezentativne dolžnosti in zastopali državo v pogajanjih z Anglijo. Pred kratkim je bil kralj Love Pritchard (izg. pričrd), 83 let star, samec. Sedaj se je umaknil mlajšemu, »človeku ni dobro samemu biti.« Na te besede se je spomnil gospod Pritchard sedaj, ko je bil razrešen državnih poslov. Razne neumne misli so mu hodile po glavi, najneumnejša je bila pa ta: Oženil se bom. Pa ni se hotel oženiti doma, kakor njegovi rojaki, usedel se je v motorni čoln in se je peljal v Wales. Prvič v življenju je bil v kinu in prvič je videl nogometno igro, za Angleža pač nekaj nezaslišanega. Ko so zvedeli« kaj ga je prignalo v VVales, je dobil nebroj ženitnih ponudb. Bil je pa izbirčen in na vsaki fotografiji mu nekaj ni bilo prav, ostriženi lasje namreč. Hotel je močno kmečko dekle a dolgimi lasmi,-taka se pa nobena ni oglasila. Sedaj je še zmeraj v \Valesu in išče nevesto še kar naprej. Pravi, da ima čas, ker bo prav gotovo dočakal najmanj sto let starosti.
sv Statistika filmske cenzure na Čeho-slovaškcm. Čohoslovaška filmska cenzura v Pragi objavlja pregled svojega dela v 1. 1924. Vsega je cenzurirala 1,557.214 metrov filmov proti 1,883.812 metrov v 1. 1923. Od tega je bilo 6G.2 odst. resne vsebine, 22.5 odst. pa veseloigro. Zanimivo je, da največ nedostojnih filmov, ki jih jo cenzura prepovedala, proizvajata Avstrija in Nemčija: od avstrijskih filmov je prepovedala 13.4 odst., od nemških 12 odst., od francoskih 8 odst., od ameriških 3.8 odst. Odlično mesto zavzema češkoslovaška domača filmska produkcija, ki ni izdelala niti enega filma, ki bi bil zapadel zaplombi.
sv Noro mednarodne zračne prometne proge. Nemci se kljub vsem omejitvam miru v Versailles na vso moč trudijo, da bi napravili Berlin za središče zračnega prometa v Evropi. Pomnožili bodo prometne črte. Štiri so že znane: Berlin—Hanover—Amsterdam—London; Berlin—Konigsberg—Kovno—Moskva; Berlin —Kjobnhavn; Berlin— Leipzig—Muncheu. S 1. oziroma 15. m: jem pridejo zraven še črte: Berlin—Hannover—Koln—Pariz; Berlin—Han-nover—Koln—Pariz; Berlin—Dunaj; Berlin— Malmo—Oslo (Kristiania); Berlin—Helsing-fors—Leningrad; Berlin—Ziirich—Geneve. K j tem rednim zvezam pride še več notranjih i nemških črt za poštni, blagovni in potniški | promet. Cene voznine Nemci zelo znižujejo in se gibljejo sedaj med cenami 1. in 2. razreda na železnicah, pri čemer moramo upoštevati še izredno zmanjšani vozni čas. Sedaj morejo vzeti aeroplani samo štiri popotnike do šest s seboj; upajo pa na dvajset in več oseb, kakor i hitro bodo dovolili Nemccrn gradbo večjih ae-roplanov. V doglednem času — tudi danes že — so bodo vozili veletrgovci, politiki i. dr. na seje le v aeroplanih, pravtako bodo v letalih opravili svoja poklicna potovanja trgovci, zdravniki, odvetniki i .dr. Potovanje z aero-plauom danes ni več nekaj posebnega. Nemci upajo, da jim bodo šli pri pogajanjih Angleži na roko iu bo mogoče vpeljati kolonialno prometno zvezo London—Berlin—Varšava—Ru-
siin — Ind i in, 7. nftpnnlnni	7 iraAnimi
V	«	—	11'lllH VVl KJ lil Ut.llUlt«
ladjami bodo obratovali itak Angleži sami Londonsko-croydonsko letališko pristanišče in berlinski Tenipojhof bosia naivočii v fivitank

g Živinski sojem v Ljubljani. Na današnji živinski sojeni dno 18. i. m. jo bilo prignanih 265 konj, 2 žrebati, 66 volov, 31. krav, 2 teleti. 144 prašičkov. Cene ko bile: konji od 4 do 12.000'Din par, žvebeta lanska (8—10 mesecev) 1000 Din, voli I. 11.25, II. 10, III. 9 dinarjev kg žive teže. Krave klobasarice (kg žive teže) 5—6 Din, teleta od 12.50-14.50 Din, prašički za rejo 6—8 tednov stari 200—"2-50 dinarjev komad. Kupčija je bila slaba.
g Sejinsku poročiio is Maribora. Na svinjaki sejem dne 13. marca 1925 se je pripeljalo 164 svinj in 1 kozo. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari kom. Din 100 do S25, 7—9 tednov stari kom. Din 100—200, 3 do 4 mesece stari kom. Di* 300—375, 5—7 mesecev stari kom. Din 500—625, 8—10 mesecev stari kom. Din 750—875, 1 leto stari kom. Din 1250—2000; 1 kg žive teže Din 12 do 13, 1 kg mrtve teže Din 16.25—17.50. Prodalo se je 32 komadov.
g Trgovska in obrtniška Kbomiea sa izboljšanje prometa na progi Celje—Rogaška Slatina. >Trgovski liste piše, da je trgovska 3n obrtniška zbornica naslovila na ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani vlogo s prošnjo, da bi se med Celjem in Rogaško Slatino vpeljali v potniškem prometu direktni vozovi. Tej zahtevi, ki so jo postavili najprej interesenti iz Celja, so se pridružile tudi gospodarske organizacije v rogaškem in šmav-skem okraju, ki so tudi sklenile, da naj se z novim voznim redom med Celjem in Rogaško Slatino vpeljejo direktni potniški vagoni. Celje je naravni gospodarski centrum in tržišče za prebivalstvo vseh krajev, ki leže ob Rogaški železnici in ki prihaja z jutranjimi vlaki v Celje v 6 vrbo nakupa blaga odnosno prinaša svoje izdelke na trg. Promot je posebno intenziven pri jutranjem in opoldanskem vlaku in dela postopanje v Grobelnem potujočemu občinstvu velike nepriliko. Uvedba direktnih voz je posebno važna za letoviško sezono, ko prihajajo gosti iz Rogaške Slatine dnevno v večjem številu po opravkih v Celje. Ker so se vpeljali na tej lokalni progi že iz bolj oddaljenih krajev nase države direktni potniški vagoni, se pričakuje s tem večjo upravičenostjo, da se bo tej zahtevi zbornice ugodilo.
g Naša sona v Solunu. Te dni se je končal
deiinitivno prevzem naše zone v Solunu. Komisija, ki je izvršila prejem te zone, se je že vrnila v Belgrad.
g Proti izvozu kož c volno. Ministrstvo trgovine in industrije v Belgradu je prejelo od Udruženja tvorniearjev finih kož v Zagrebu šnpmenico, v kateri se protestira proti nepravilni izvozni carini na volno in kože. Ker se na izvoz volne plača za 100 kg 3.000 Din izvozne carine, a za kože pri 100 kg samo '200 dinarjev, so trgovci z volno poslednje dve leti izvažali samo kože, in fco cbenem z volno. Na ia način jim ni bilo treba plačevati visoke carine na volno.
g Hranilne vloge t češkofiloraškili bankah. Po podatkih češkoslovaškega finančnega ministrstva so znašale vloge bank v Češki, Moravski in Šleziji na koncu L 1924.: na knjižice 71 Ki milijonov Kč (-f- 8S9 milijonov v primeri z letom 1923); na tekoči račun 8249 milijonov Kč (— 675 milijonov v primeri z letom 1923).
g Padanje cen v češkoslovaški. Indeksna številka veletrgovine na Češkoslovaškem je znašala 1. marca letos 1034 točk napram 1048 dne 1. febr. 1925 (baza 1924 = 100). Tudi zlati indeks izkazuje začetkom marca 1925 samo 150.3, medtem ko je 1. februarja t. L bil 152.3.
g Posejana površina v Ensiji. Kakor poročajo iz Moskve, znaša posejana površina v Rusiji (razen Turkestana in Transkavkazlje) 78 milijonov desjatin (desjatina je približno a ha), kar pomeni napram lanskemu letu porast za o odstotkov.
g Pasevana površSiža v severno ameriških Združenih državah. Amerikansko poljedelsko ministrstvo je ugotovilo, da je letos posejana površina s pšenico za 3 odstotke večja kakor lanska. To dovajajo tudi v zvezo z zadnjim padcem žitnih cen.
g Občni zbori. Tovarna za špirit in drože d. d, v Račjem 31. marca 1925; Združene mlekarne d. d. v Ljubljani 1. aprila; Mariborska tickurna d. d. v Mariboru 2. aprila; Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 4. aprila.
g Izplačilo sedniga kupona 7 odstotnega Investicijskega posojila iz leta 1921. Po na-redbi finančnega ministra je stavljeno na raz-pciago glavnemu ravnateljstvu državnih dolgov pri Narodni banki 17 5QO.OOO dinarjev za izplačilo sedmega kupona 7 odstotnega investicijskega posojila iz lata 1921, čigar rok izplačila je 15. marca 1925.
518.60 (518.50), Pariz 26.90 (26.65), Praga 15.40 (15.40), Dunaj 1.007305 (0.007305),
Dunaj. Devize: Belgrad 11.28, Kodanj 128.90, London 33.94, Milan 28.92, New York 709.35, Pariz 36.97, Varšava 136-25. —Valute: dolarji 704.60, angleški funt 33.76, francoski frank 36.75, lira 28.92, dinur 11.28, češkoslovaška krona 20.94.
Praga. Devize: lira 138, Zagreb 54%, Pariz 175.25, London 161.673, Ncw York 33.80.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% investicijsko posojilo iz leta 1921. 65—66, 4% kranjsko deželno posojilo iz leta 1888. 22.50 (blago),	kranjsko dežel-
no melioracijsko posojilo iz leta 191!. 22.50 (blago), 4/3% kranjsko deželno posojilo iz leta 1917. 22.50 (blago), 2XA% državna renta za vojno škodo 154—160, Celjska posojilnica, Celje, 209—213, Ljubljanska Kreditna banka, Ljubljana, 235 (denar), Merkantilna banka, Kočevje, 110—110 (zaklj. 110), Prva hrvatska Štedionica, Zagreb, 838—847, Slavonska banka, Zagreb, 83 (denar), Kreditni zavod r.a trg, in industrijo, Ljubljana, 190—200, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana, 135 (blago), Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana, 430 —440, Združene papirnice, Vevče, 100—110; Stavbna družba, Ljubljana, 275—285.
Zagreb. Hrv. esk. banka, Zagreb, 123.50— 124, Hrv. sveopča kreditna banka, Zagreb, 105 —106, Hrv. slav. aem. hip. banka, Zagreb, 110 —111, Prva hrvatska štedionica, Zagreb, 841 —845, Slovenska banka, Zagreb, 74, Ljubljanska Kreditna banka, Ljubljana, 235, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb, 50—51, Hrv. slav. d. d. za ind. sečara, Osjek, 705—720, Gutman 500, Slavonija 58— 60, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana, 410—420, 7% drž. invest. posojilo 64—64,50, Vojna odškodnina 156.50—161.
Dunej. Efekti: Alpine 386 100, Gre:'-nltz 138,000, Kranjska industrijska družba 505.000, Trboveljska družba 595.000, Hrvatska eskomptna banka 140.000, Leykam 131.000. Hrvalsko-slav. dež. hip. banka 75.000, Avstrijske tvornice za dušik 180.000, Mundns 310.000, Slavonija 69.500.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Hrastovi frizl od 25—60, 4, 5, 6, 7, 8, 9, I. in II. vrst«; fco Postojna, 3 vag. 1380 (zaklj. 1380); brestovi krlji, sveži, od 3—6 ni dolž., od 23 cm prem., fco meja aa 100 kg 50 (denar); hrastovi plohi, 1. in I!, vrsta, obrobij., od 2.60 m, 53 mm, fco meja 1450 (denar); bukovo oglje Ia, vilano, fco meja 118 (denar). — Žito in poljski pridelki; Pšenica domača, fco Ljubljana, 445 (475); otrobi pšenični, drobni, juta vreče, fco Ljubljana, 210 (blago); otrobi pSenicni, drobni, pol pap., pol, juta vreče, fco Ljubljana, 250 (blago); otrobi pšenični, debeli, juta vreče, fco Ljubljana, 250 (257.50); koruza nova, prompt, fco sremska postaja, !82.50 (blago); koruza nova, april, maj, junij, fco Postojna tranz., 260 (blago); koruza nova, promptna, par Ljubljana, 225 (blago); koruza nova, okrogla, medjimur-ska, fco niedjimurska postaja, 230 (blago); koruzni drob, juta vreče, fco Ljubljana, 400 (bi); ajda aiva, fco Štajerska postaja, 287.50 (blago); bučne peške, rešetane, fco štajerska postaja, 500 (blago); bučne peške, rešetane, fco, Rijeka neocar., 525 (blago); krompir rdečkast, fco. št. post., 165 (blago); krompir beli, fco. štaj. post., 140 (blago); krompir beli, fco dolenjska post., 125 (137.50); krompir rumeni, fco staj. postaja, 130 (blago); čebula, fco štajerska postaja, 360 (blago).
n Verski govori k« moške v kapeli pri sv. Jožefu se bodo pričeli v petek, 20. t. m. ob pol 8. uri zvečer. Sklep bo na praznik Oznanenja Marijinega. Govoril bo vseue-prof. dr. Rozman. Možjo in mladeniči iskreno vabljeni!
Ljubljančani! Danes napravimo mal izlet v Št Vid La ondi poselimo telovadno akademijo, ki jo prirede Orli popoldne ob 4 v novem Ljudskem domu. Zbirališče ob pol 3 popoldne pri »Figovcuč.

! Juristlka in spor!.
Prvenstvena tekma Ilirija s Hermes danes ob pol 16, tiri na igrišču Ilirije. Pred-tokma rezervnih moštev ob 14. uri. — S to tokmo no nadaljuje prvenstveno tekmovanjo za sezono 1924-25, v katerem zavzema Ilirija doslej I. mesto in Hermes III. Oba kluba Gojita kombinacijsko igro in razpolagata * tehnično dobro izvežbanim moštvom. Pričakuje se lahko, da bosta prinesli tekmi zanimiv šport in pač tudi odprto in ostro borbo.
Primorje : LASK. Na igrišču Primerja odigrata danes navedena kluba prijateljsko tekmo, ki utegne z ozirom na dobro formo, v kateri so nahaja LASK, dati dober šport. V tej tekmi bo Primorje poizkusilo z ozirom na to, da odrineta dva igralca iz prvega moštva k vojakom, nove moči v krilski vrsti. Tekma prične ob 15.
Primorje : SK Siska. Predtekma s pričet-kom ob 13.30.
Kranjska gora, (Sneg. Poročilo 18. i. tn.) Ob 7. —10 C, Barometer se dviga. Nebo brez oblakov — vetrovno. Sneg pršič — 20 cm visok. Smuka ugodna.
Kamnik. Podružnica SPD ima svoj letni občni zbor v soboto dne 21. marca ob 8. uri zvečer v gostilni Debevc.
Srnaška tekma v Pbmiei. Tur. klub Skala je priredil v nedeljo dne 15. t. nt. v Planici smuško tekmo za klubovo prvenstvo. Proga s startom na Slatni se je vila po pobočju Pone do Tamarja, od tu proti Rateakem Ozebniku do drevesne meje, kjer se je polagoma spuščala zopet proti Tamarju ter dalje po desnem bregu doline do cilja v bližini Slatae. Člani, katerih je tekmovalo 31, so vozili progo 12.1 km, članice in naraščaj pa daljavo 5.2 km. Rezultati tekme so z ozirom na letošnjo suho sezono zadovoljivi ter je članstvo zlasti v tehniki lepo napredovalo. Klubovo prvenstvo si je pridobil že v tretje Vlado Kajzelj v času 1:13.8. Sledili so v malih razdaljah Ogrin Gustav 1:17.44; Ojcelj Hubert 1:20.3, Kveder | Janez 1:22.7 in Čeme II. Frane 1:22.34. Za-j nimivo je, da je 15. tekmovalec zaostal za pr-I vim le 15 minut. Naraščajnikov je tekmovalo j 15. Članice so tekmovale na isii progi. Prven-j stvo je dosegla Majcen Pima v času 36.21. — | Organizacija tekme je bila prav dobra ter se I je tekma ob lepem vremenu izvršila v redu. Planico je la dan poselilo rekordno število smučarjev — okoli 150.
Mednarodni aviomobifni promet. Prometni odsek Društva narodov je izdelal načrt mednarodne ureditve avtomobilnega prometa pri potovanju v inozemstvo. Ta novi načrt naj nadomesti mednarodni dogovor iz leta 1909; vsebuje zlasti nove določbe o reformi mednarodnega šoferskega izkaza, ki je sedaj skupen za voznika in za voz, ki bo pa v bodoče deljen v dve posebni listini; ena bo za voz, druga za voznika. Šofer, ki menja avtomobil, bo sedaj rosen veliko sitnih formalnosti. Novi izkaz bo veljaven tudi za več potovanj v inozemstvo. Vsak avtomobilist, ki bo prišel čez mejo, bo dobil v roke izvod policijskih prometnih določb, ki veljajo v dotični deželi. Vrhu tega pa priporoča prometni odsek, naj se zakoni in določbe, ki urejajo avtomobilni promet različnih dežel, po možnosti izenačijo in nimajo avtomo-bilisti potem toliko dela s študiranjeni vedno novih predpisov. Odsek priporoča, naj imajo vsi avtomobili rdečo luč, vidno samo cd zadaj. Dalje, da se vpelje za vse vozove obvezno zavarovanje proti vsaki škodi, ki jo napravijo avtomobili v raznih državah, ki bodo pogodbo podpisale. Druga točka obravnava Ertamenja v slučaju nevarnosti (n. pr., če se bliža lokomotiva), ki naj opozarja avtomobllista, da se fco cesta križala z železnico. Taka znamenja sicer že imamo, a hočejo nekatere evropsko države iz varčevanja odpraviti zavire na križiščih in so zato znamenja tembolj potrebna. Slednjič misli odsek dopolniti pogodbo pozneje s primernimi določbami, ki urejajo dolžnost držav, da poročajo domači državi o nezgodah lastnika ali voznika avtomobila. Če se je voznik pregrešil proti predpisom tuje države, mu bo domača država — torej tista, ki mu je dala mednarodni izkaz — sporočila, da se ne sme več voziti v državi, kjer je predpise kršil. Vse te predloge proučujejo sedaj vlade raznih držav. Končno oblikovanje se bo izvršilo tedaj, ko se bo strokovnjaškl odbor Društva narodov sestal k novi konferenci, kar se bo v kratkem zgodilo. Naloga konferenco bo. da pripravi mednarodni dogovor za deiinitivno sklepanje po mednarodni konferenci.
Naznanila.
Dražba sv. Elizabet«. Danes je občni zbor družbe sv. Elizabete ob 4 popoldne v Marija-
nišču. Pred občnim zborom so ob 8.30 lita-nije v kapeli. Vse delavne članice, duhovni voditelji konferenc ln vsi člani osrednjega sveta se nitjno vabijo, da se udeleže cerkvene pc-božnosti in občnega zbora v kar največjem številu. Vabijo se pa tudi dobrotniki in prijatelji društva. Pridite, za gotovo!
Vabilo na zborovanje Vincencijeve druS-be, ki bo v nedeljo 22. marca v Marijaniščo. Dnevni red: 1. ob pol 5 popoldne litanije v kapeli v Marijanišču, 2. po litanijah zborovanje v dvorani Marijanišča. Predava č. g. prior Valerijan Učak >0 karitativnem delu Vincen-cijevih konferenc«. 3. Razgovor in slučajnosti. — Poživiti treba karitativno delo I Duh sv. Vincencija in sv. Elizabete naj prodre v vse sloje, zlasti tudi med našo mladino! Zato iskreno povabljeni na zborovanjo in v vrste naših karitativnili organizacij vsi, ki imate srce za trpečega brata. — Odbor Vincencijeve družbe.
Šentjakobska jirosveta v Ljubljani priredi
na praznik sv. Jožefa zvečer ob pol osmih skioptično prodavanjo o junaškem krojačku itd., primerno posebno mladini.
Ježlea. Dane a ob 3 popoldne vprisori izobraževalno društvo na Ježiei ob 3 v Društvenem domu ^Sumljivo osebo-.'. Za igro je pridobilo društvo ljubljanske dijake, ki so igrali v nedeljo na Črnučah v splošno zadovoljstvo občinstva. Zato obiska igre ni treba še posebej priporočati, ampak pričakujeipo, da bo predstava še bolj obiskana, dasii s strani Ljubljančanov.
Občni zbor znr^venega društva za humanistične vede v LjuM;"ani se bo vršil
dne 5. aprila t. 1. ob 10 dopoldne v prostorih slovanskega seminarja na univerzi.
Francosko predavanje. V soboto 21. marca bo predaval ob 6 zvečer v veliki dvorani univerze g. prof. Martel o r>2enskem vplivu v francoski umetnosti 18. stoletja«. *V:-:i prijatelji francoskega jezika in slovstva se vljudno vabijo.
Slovensko »dravniSIco drnštvo v Ljubljani vabi na svoj tedenski seminar dne 20. marca od 6—7 zvečer v predavalnici zavoda za jO-cialno-higijensko zaščito dece splošne bolnice. Predavanje: Rogaška Slatina in njena zdravilna sredstva. Predava dr. Kolterer, zdraviliški zdravnik. Odbor prosi sa točnost.
Pogrebno društvo bratovščine sv. Jolefa ima svoj latni občni zbor danes na praznik sv. Jožefa ob petih popoldne v hiši na Kongresnem trgu št. 2. Vsi člani se vabijo, da po smislu pravil zborovanja polnoštevilno udeleže. — Odbor.
//d«9*
{j*
PERI S
b~eiin«-avfoi

RIMSKIM ROMARJEM!
Vsakega romarja, ki potuje v svetem letu v Rins, bodo gotovo zanimali posamezni kraji in njih znamenitosti.
V knjižici: Baedeekera ITALIEN von den Alpt<n bis Neapel s 25 zemljevidi, 59 načrti mest najdeš vsa podrobna navodila in opise, katera so potrebna slehernemu na popotva-njiii. Cena Din 142.
Knjižica Meyers Reisefiihrer dnreb Mittei-Italien obsega kraje Florenz, Kom in Campa-gna s 8 kartami in 11 načrti. (Izdaja iz leta 1925.) Cena Din 156. V novi izdaji jo izšla ravnokar tudi knjižica Anton de Waal Rom-pilgor. Wegweiser zu den Heiligtumern und Sehensptirdigkeiien der evvigen Stadt sovrie der bede;itendsten StSdte Italiens z 21 načrti in slikami, železniško karto Italije in velikim načrtom mesta Rima. 1925. Cena Din 148. — Isto Woer!s iOnsiricrier Rciseiiihrer dureb Rom and Unigebang mit klelnem Sprachfilrer rad praktisehen Winken fiir Italienreisende z lepim načrtom mesta Rima, karto okolice mesta Rima in več slikami. Din 51.
Ker obsega vsaka knjiga natančen načrt mesta Kima in druge znamenitosti, bodo dobro služile slehernemu romarju, posebno pa vodnikom posameznih skupin.
Dalje priporočamo: Frcsfc«n «Scr Sixtini-schen Kappell® und Rafjaels Fresken in don Stanzen und den Laggien des Vatikana, be-schrieben und erklart von Ludvig von Pastor. Din 70.
Veo navedene knjige se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
ZLAT0R06 MILO! j
Dne !8. marca 1925. DENAR.
Italija 253.50—255.50 (253.25—
25625), London 297.83- 303.83 (297.375— 30U.375). New York 62—63 (61.80—62.80), Pa-rir. 322—325 (322.30—325.50), Praga 1.84357—
. ,-'7-.nc n imok i ernen	i it
I.J J 1 .J I l.UIU^-vui IU 14..V-C-il.1, »
(11.98.....42.08), Dunaj 8.73—8.93 (8.70—8 90).
Curih, Belgrad 8.325 (8.325), Italija 21.125 (21.15), London 24.793 124.811 New York i
Zgubljen rožni venee. Ker je drag spomin na ravno umrlega preč. g. p. Placida, se prosi najditelj, da ga prinese v upravništvo >Slo-vencac, proti nagradi.
Meteoroiog^no poročijo.
li)nl>l*ano m sa n m. vi$ Normalna barometerska višina 736 mm.
t&o OpKlO-taui*	Deiu-nn.t«, t mm	t aru,o* m.t.i » C	L'«n,r>M> ililsrsitov » O	rt. ua, v©tr<>T	1'ao.Tuiu w mm
17./3. 21 ii	787-5	0-5	19	jasno e.	
18, /3. n' i.	737 8	-2-1	18	JA8KO	
				»v	
18./3. 14 h	1 737-7 , 8-1		n	v. ies. av	
Barvne trakove, ogljeni-, povoščeni-, kopirni papir, heklografični zvitki in druge potrebščine pri Ind. Baraga, Šelenburgova ulica 6/1.
vešča popolnega gospodinjstva, samo z dobrimi, več- I BI letnimi spričevali, se takoj 9 sprejme. - Poizve se v trgo- | ® vini Lud. ČERNE, Ljubljana, VColfova ulica 3.	1788
Zdravnica
dr. med.
se sprejme v restavraciji na na GLAVNEM KOLODVORU v Ljubljani.	1796
VEC DOBRO IZURJENIH ztsr- ŠIVILJ -m:
za moško perilo izven Ljubljane SE SPREJME. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro H. C.	1770
ODVETNIŠKI
PISARNOVODJA
vsestransko verziran, samost. moč, želi premeniti mesto. - Ponudbe pod »Agilen« St. 1776 na upravo »Slovenca«.
i	Eleonora Oenho-Greg-rlsva
H
g	do objave ne ordinira. n
S
MI
BtnBB{gWa™HaBBqBB!3 B
inja
po možnosti Nemka, dobi takoj mesto v slovenski rodbini na Hrvatskem. - Naslov v upravi pod £t. 1807.
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren Ist za uspešno rekluno.
v tem med na-
2 kroj. pomočnika
enega za veliko, drugega za malo, fino delo, se sprejmeta takoj v trajno službo. Hrana in stanovanje v hiši. - Ivan VRHOVEC, Dravlje, p. Št. Vid nad Ljubljano. 1801
Kleparski POMOČNIK
išče službe. Vešč je stavbenega in galanterijskega dela ter zmožen voditi cclo delavnico. - Naslov v upravi lista pod: Dobra moč 1793.
Išče se poštena in marljiva If llllOPifa katera dobro lUSlUlS ILm in rada kuha, na dobro in stdno službo k dvema osebama. - Samo z dobrimi spričevali. Plača po dogovoru. - Gospa Schwarz, lekarna Schwarz, Ljutomer.
Uradnik HiEriJs
stroki, z dvorazr. trgovsko šolo in z večletno prakso, išče primer, službe v kakem večjem industr. podjetju. — Ponudbe upravi »Slovenca* pod: »Marljiv« štev. 1791.
Trezen in izkušen
MIZARSKI MOJSTER
(pomočnik) se sprejme pri l^ekpm lesnoindustr. podjetju na. deželi takoj v stalno delo. Ožcnjeni brez otrok imajo prednost. - Ponudbe pod »Akontao delo« št. 1794 na upravo »Slovenca«.
DIMNIKARSKI
UČENEC
se išče za mesto MURAU
na Gornjem Štajerskem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod številko 1811.
VAJENCA ~
za siolarsko obrt sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši,
drugo po dogovoru. _ A.
SELJAN, Radeče pri Zidanem mostu.	1816
SPREJMEM DELO
v kakem skladišču tovarne; grem tudi h konjem v kako trgovino. - Ponudbe prosim na upravo »Slovenca« pod »DELOVNA MOč« št. 1461.
SOEA se odda takoj boljšemu gospodu. - Naslov v upravi lista pod štev. 1802.
Drž. konc. zasebno nčiliščc
za STROJEPISJE
GITA PETAČ LJUBLJANA,
Valvazorjev trg 6, pritličje.
Lepo POSESTVO
v prijaznem kraju v Slov. goricah, 10 oralov zemlje, s hišo in gospodar, poslopji, z dobro idočo trgovino meš. blaga, se proda vsled smrtnega slučaja za 150.000 Din proti ugodnim plačilnim pogojem. Pojasnila daje Oglasni zavod VORSIČA nasled., Maribor.	1627
Najmodernejši KROJI
(tnuštri) po meri za dame in gospode z natančnim poukom. - 16. marca tečaj za krojače, šivilje in za samo-uporabo! Od min. za trgov, in obrt konces. KROJNA šOLA, Židovske 5, Ljubljano.
Ugod. kupna priložnost. AVTOMOBIL
znamke aPuch«, 24 KS, posebni tip. Štirisedežna alumi-niasta športna KAROSERIJA z zasilnim sedežem, streho, elektr. razsvetljavo, skoraj novo pneumatiko, v prav dobrem stanju, za 30.000 Din naprodaj. - Ponudbe in naslov na št. 337« upravi lista.
Prodajo se TRI PSICE
čiste volčje pasme, 2 mcs. stare, iz rodov. S. V. Augs-burg. Cena z dokumentom 250 Din komad. — Naslov: Mšhelič, Za vrče.	1792
Otroški vozički
športni in luk-susni po najnižji ceni in največja zaloga. Prodaja na obroke, ceniki franko. TriJbutima F. B. E, tovarna dvokoles
in otroških vozičkov Ljubljana, Iiarlovska cesta 4.
Dobro je vsikdar naložen denar, ki
ga inserent izda _
bolj razširjenem dnevniku veliki ali pa tudi v priprosti
šim ljud tvom po deželi naj-Vsak og as, pa bodisi v mahni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je »Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj
KROJE
po najnovejši modi, poljubne, za dame, gospode in otroke, razpošilja po meri Alojz KNAFELJ, strok, učitelj za krojaštvo, Ljubljana, Križev-niška ulica 2/1.	1768
fjfcjS sc Proda P° nizki
BHUrii cenj iz proste roke v bližini Sevnice, z vsemi pritiklinami, vrtom, njivo in parcelo gozda. V hiši je dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom. - Več sc izve pri župnem uradu na Studencu pri Sevnici. 1780
Trgovsko opravo
Naslov pove uprava venca« pod Stev. 1800.
I	ODDAM
Specer. STELAŽO s 36 ma-
SpnnsM	i "1'1"0' llmi< 7 odprtimi in 8 veli-
PRODAM za mzko ceno. - kimi ^daii. Doi,,a je 2.63 m>
"Slo- | visoka 2.03 m. Pogoji izredno ugodni. - Več se izve iz
SREBRNE KRONE
kupim. — Ponudbe upravo pod »Krone«
na 1556.
Prodam DVOKOLO
za nizko ceno. • Več ns Selu St. 10 p. Mostah. 1764 —-—i
za Jugoslavijo, pred vsem dobro vpeljanega v Sloveniji, sprejme takoj tovarna pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe je naslovili na upravo lista pod: »ŠVICARSKA VEZENINA« štev. 1789.
Za spum!
se priporočam s	svojim solidnim in natančnim delom
'■-'•	po zmernih ccnah
miE	PREZELJ, krojač
LJUBLJANA,	Gosposvetska c, 16 (dvorišče).
Razpis
Občina ŽELIMLJE, na Golem, razpisuje zgradbo nove šole, dvorazrednice, pritlično. Načrt je na vpogled interesentom v občinski pisarnici na Gor. Golem, kamor se.vabijo od dne 15. merca do 15. aprila 1925.
Ponudbena razprava bo dne 15. aprila ca Golem □a licu mesta.
Vsak don sveže namočena
Trgovski pomočnik
mlajša moč, dobro izvežban v železn. in spccer. stroki, želi prvo službo premeniti v mesto ali na deželo. Po-nudhc na naslov: M. Špra-ger, Sa. Rosenberg, Ljutomer
prijaznosti v trgovini »Pri solncu« v Ljubljani, za vodo.
Zastopstva
in raznovrstna kom. naročila za dunajski trg "VC
sprejema in izvršuje vestno: I. TOMEC - Wien XVIII., Plenergasse 17.	1376
"oskrbnik
.. .	kateri govori slovensko in
vo, ki poseduje poleg pose- nemško, strokovnjak v živi-stva trgovino ali gostilno. ; nore ji, sadjereji in hmeljarstvu, s« išče. Ponudbe na odvetnika dr. SKOBERNE, CELJE.	1667
ANTON VERBIČ LJUBLJANA.
TRGOVCA in
POSESTNIKA SIN
se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično ali vdo-
Ob težki izgubi naše nepozabne pokojnice, gospe
Ponudbe pod »TREZEN« na VORSIČA naslednik v Mariboru.	1626
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijr.teljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, tast in svak, gospod
Adolf Weher
posestnik, bivši župan in načelnik požarne brambe itd.
danes zjutraj ob 2 previden s svetimi zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v četrtek, 19. t. m. ob pol 5 popoldne. Ljubljenega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Laško, dne 17. marca 1925.
Zahvala.
išče dobro vpeljanega ZASTOPNIKA 7. jamstvom. — Ponudbe pod: »ZA 4515« na »Publtcitas«, d. d., Osji. zavod, ZACREB, Gunduli-čeva ulica 11.	1624

nam je došlo od vseh strani toliko izrazov isl crenega sočutja, da se nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Naj sprejmejo vsi, ki so nam bili v težki uri na strani, ki so z nami sočustvovali, darovali krasne vence, pevskemu zboru za ginljivo petje ter onim, ki so jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti, tem potom našo najsrčnejšo zahvalo.
Jcsenice, 17. marca 1925.
ŽALUJOČI OSTALL
Alojzij Kralier, notar v Borovljah, zet,
ZAHVALA.
V naši težki srčni bolesti vsled nenadne izgube naše srčno ljubljene soproge, hčerke, sestre, svakinje in tete, gospo
smo prejeli mnogo izrednih dokazov iskrenega sočutja, kar nam lajša našo neizmerno bol.
Za to tolažbo izrekamo našo iskreno, globoko zahvalo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, darovalcem krasnih vencev in cvctja, pevskemu zboru »Jugosl. železničarjev« za ginljivi žalostinki, končno vsem, ki so blago pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
Ljubljana, dne 18. marca 1925.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
43
in zlato.
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
Glasovi! Daylight se ni mogel izogniti pretresu-jocemu vtisu te fraze — glasovi so segli do njih o borbi, ki se je vanjo vrgel z vso svojo močjo in močjo svojih klondyških milijonov. Ti Guggenhammerji so morali v resnici nekaj biti, če jim takošna borba ni bila več kakor majhna praska, o koji so blagovolili slišati glasove. »Ti ljudje gotovo igrajo tudi mogočno veliko igro,« je sklepal, in tej sodbi se je pridružila primerna vznesenost, da ga nameravajo ravno k tej veliki igri povabiti, da bi se je udeležil. Za hip je rezko obžaloval, da govorica ni resnična in da njegovih enajst milijonov ni v resnici trideset milijonov. Vseeno pa je hotel biti toliko odkritosrčen, da jim natančno pove, koliko kopic igralnih znamk bi si mogel kupiti.
Leon Guggenharnmer je bil mlad in debel. Niti dan starejši kot trideset je imel obraz, ki je bil iz-vzemši osenčene vzbuhle vrečice pod očmi, gladek in brez potez kakor obraz kakega dečka. Tudi on je na-rejal vtis snažnosti. Bil je v cvetu zdravja; brezmadežna, gladko obrita koža je na glas pričala o sijajnem njegovem fizičnem stanju. Spričo te popolne kože tudi njegova debelost, pa dozoreli, okroglasti trebuh ni mogel biti drugega kakor normalen. Njegova konstitucija se je nagibala k debelosti, to je bilo vse.
Razgovor se je kmalu osredotočil na kupčijo, dasi je moral Guggenharnmer preje .še povedati svoje mnenje o bližnji mednarodni dirki jaht in o svoj\ parni jahti Elektri, čije najnovejši stroji so bili že zastareli. Do\vsett je razložil ves načrt, ki sta ga s priložnostno opazko podpirala ostala dva, Daylight pa je vpraševal. Najsi je bil njihov predlog kakoršenkoli, on je pristopil z odprtimi očmi. Oni pa so mu polnili oči s praktičnim prikaznnjem tega, kar so imeli na umu.
»Še sanjalo se jim ne bo, da ste z nami,« je dejal Guggenharnmer vmes, ko se je očrtavanje zadeve nagibalo h koncu, in lepe židovske oči so se mu navdušeno iskrile. »Mislili bodo, da navalite na svojo last v pravem piratskem slogu.«
»To seve, da razumete, Mr. Harnish, da je neobhodno potrebno obdržati našo zvezo v temi,« je Na-thaniel Letton resnobno opozarjal.
Daylight je prikimal z glavo.
j'In gotovo tudi razumete,« je Letton nadaljeval, »da more uspeh samo dobro roditi. Cela zadeva je zakonita in poštena, in edini, ki utegnejo biti pri tem prizadeti in oškodovani, so borzni špekulanti sami. To ni nikak poizkus, da bi razbili trg. Kakor sami uvi-dite, morate le špekulirati na porast kurza. Pošteni vlagatelji pa bodo dobili pri tem.«
»Da, to je pravo,« je dejal Dovvsett. »Trgovska potreba bakra neprestano narašča. Družba Ward Valley Copper in vse, kar pomeni — takorekoc ena četrtina svetovne dobave, kakor sem Vam pokazal — je silno velika reč, kako velika, moremo celo mi komajda presoditi. Mi smo že vse uredili. Imamo obilo kapitala sami, vendar ga potrebujemo še več. Tudi je preveč deležev od Ward Valley zunaj, da bi prijalo našim načrtom. Na ta način ubijemo dve muhi z enim kamnom.«
»In jaz sem ta kamen,.; mu je Daylight smehljaje posegel v besedo.
»Da, prav tako. Vi ne boste samo špekulirali na Ward Valley, ampak boste hkratu tudi nabirali njegove delnice. To bo za nas neprecenljive prednosti, dočim boste imeli pri tem dobiček Vi kakor tudi mi vsi. In kakor je Mr. Letton dokazal, stvar je zakonita in poštena. Osemnajstega se sestanejo naši ravnatelji in mesto običajne dividende bodo razglasili dvojno.«
»Kje pa bodo potem izgubitolji?« je Loon Guggenharnmer vznemirjeno vzkliknil.
»Izgubili bodo špekuiantje,« je pojasnjeval Na-thaniel Letton, »hazardni Igralci. izv ržek VVnll Slre^ta — razumete. Pravi vložniki ne bodo prizadeli. Vrhu
vsega pa se bodo pri tem naučili imeti zaupanje v Ward Walley. S tem njihovim zaupanjem pa moremo potem izvršiti veliki razvoj, ki smo ga vam očrt ali.«
»V javnosti se bodo trosile vsakovrstne govorice, « je Dovvsett svaril Daylighta,« a ne dajte se plašiti po njih. Te govorice utegnejo celo od nas izvirati. Menda jasno razumete, kako in zakaj. Pa govorice vas ne smejo brigali. Vi ste znotraj z nami. Drugega Vam ni tTeba kakor kupovati in kupovati do zadnjega, ko ravnateljstvo razglasi dvojno dividendo. .Ward Valley bo tako poskočil, da po tem ne bo kazalo kupovati več.«
»Kar mi hočemo,« je Nathaniel Letton povzel besedo in pomenljivo prenehal, da sreba slaiino, kar hočemo je to, da se odtegnejo velike kope delnic družbe Ward Valley iz rok javnosti. Mi bi to izlahka dosegli s tlačenjem trga in preplašenjem imetnikov. In na ta način bi lahko storili to cenejše. Ampak mi smo popolni gospodarji položaja in smo toliko pošteni, da pokupimo Ward Valley na naraščajočem trgu. Ne rečemo, da smo ljudoljubni, ampak to, da potrebujemo vložnikov pri našem velikem razvojnem načrtu. S to transakcijo tudi ne izgubimo direktno. V tistem hipu, ko postane sklep ravnateljstva splošno znan, poskoči Ward Vallcy do nebes. Povrh tega in izven zakonite transakcije bomo vsčipnili izgubitelje za prav veliko vsoto. Ampak to je samo slučajno, razumete, nekako neizbežno. Na drugi strani pa ne bomo vihali nosov. Izgubitelji bodo kajpada najhujši špekuiantje in ti ne bodo dobili drugega kakor ono, kar zaslužijo.«
»In še nekaj, Mr. Harnish,« je dejal Guggenharnmer, »ako prekoračite razpoložljivi gotovi denar ali znesek, ki ga želite vložiti v podjetje, ne pozabite se nemudoma obrnili na nas. Pomnite, mi stojimo za Vami.«
>Da, za Vami stojimo mi, ■ je ponavljal Dowselt.
Nn !'"niei Letton jc pritrdilno prikimal z glavo.
■Mtmmmma


«
Um:



Nc pozabite,	B. Veseimovič & Komo., ManDor, GosoosKa ul. M
lil
JVIODNI SAhON M- SEDEJ - STRHflD ^.jubiiana
Prešernova uiiesi 3 i
oMiiiitMiiMiiNnKimitiinniMiititviiuiuimimmiaifinMnif.iuiu^iiiUuiimiiiiinmnm
1 1
Gen® konkurenčneI
sc ppiporoea veleeenjenim damam za pomladansko s<3ai]o.
Žalni klobuki vedno v zalogi.

« Aleks«tt&a»o ua Krka.
Naznanjena brezplačna loterija
sa ciesec julij t. L p.e vsled nepredvidenih zaprek ne more vršIJ!. Stranke, ki »o prejele srečke,
-jo prosijo, naj jih vrnejo in dobo 108,'o popusta.
B. IteeliaoeiS £ ta?«, Muilba?, Smsšs a!, 25.
pozor» Ali te veste.
is prvovrstnega in najboljšega angleškega blaga izdeluje po meri iu po najnovejšem kroju
moeSrafi salon asa gospode
Sijiilbljaiiusa, Aleksandrova. <c,
Oglejte si bogato izbiro 1 — Zahtevajte proračun! MST D sijem tudi liia obroke! Točna izvršitev!	Nizke cene!
Si
Najnovejši damski klobuki
došli v modnem salona
IDA ŠKOF- WANEK, NASLED.
Ljubljana, Pod Trančo 2
Preoblikovanje in predelovanje se točno izvrši.
Priznano soiidne cene!	Priznano soudne sent
Otrar* se
aatječiij zs.
Aleksandrovo je najveCe mjeato otoka Krka. Leži na južnoj strani otoka u krasnom KoSljunskom zaljevu. Zadnjih je godina postalo Aleksandrovo otailjelo kup«.-lište, osobito Slovenaca.
GodiSnja je plača 24.000 Din sa staeorn ti naravi. Za liječnike prevedbe uzlmat če taks® prema do. go\wa. — Z a h t i j c v a so:
!, Državljanstvo Kraljevini SHS.
2.	Poznavanje hrvatskog ali sloveaačfcog jezika,
3.	Osposobljenje u svekupnom lijeCnfštvu j sa pre-pisčino;n praksom.
Pot&njc uvjete daje polpissai odbor. Molbo upraviti potpisanom odboru eajk&Bflijc do 30. aprila 1925.
NaBtup službo čim prije.
ODBOR DRUŠTVA ZA NAROD. ZDRAVLJE,
Aleksandrovo, dne 12. msrta 1925. Tajnik: Viktor Orllč.	Predsjednik; Jakov Maragič.
da s*
b n
i
sedaj nahaja ca
I H
Ljubljana, Rečeva ccsta 5,
o r d i n i r i ob delavnikih od 11. dopoldne do 4. pop.
KTTPTM" Š
brzojavne DROGE, kostanjev ter tesan LES, Rellektiram samo na veije oošiljatve. -Maks PLAUC, Čei;e. 1717
MLEKARNA
dobro idoča, so radi prevzema druge trgovine z dobrim dobaviteljem m odjemalcem jnleka za vsako množino, v Su- in inozemstvu, poceni ?roda. Mlekarna se aa-v MARIBORU ter ima Krasne in večletno zasigur. lokale. — Ponudbo na upravo »Slovenca« pod 1655.
Pradam 5epo STAVBENO PARCF",0 j i
ca 900 m3 veliko, s« ograje- I j ■ao (zasajen vrij. Ceaa i)ia » 90.000. Istoia« sc proda ali j pa odda v najera gospodar- J sko poslopje, tadf s hlevom, ' ♦ za vsakega obrtnika porab- £
iahalaoijski aparat uc avee manjkati »nabili družim. nabaviti »: sa mora vsak posameznik. ako skrbi js svoja zdravje. — . AU.GOLATOB" Bilravi b najnitarr.ei^lm nspehosn vn« bolezni aapain organov kakor: Vn-hlajen!«, koislj, oslovski kašelj, atuha, fjoiiancni ia aroabtialnl ift'or. vratn® iu p.juCSiie boleanl, vnetje pljnoiot koale, poalefl.loe lnfteeaoe, aatat© itd. ltfi. — Predaosti aparata: razhlapoje oljnate in vodene tefcofime. Ki v nikaki iveri s karjavo, torej ogr.je varea. Kooiodno more se uporabljati todl v postal ti. Takoj po uporabi ia paciiant lahko poda sii» mrzli israk, ter jo popc.lnomfc ea^fi-rovan pred ponovnim problajenjam. FroaeJStljlv tiCIaea. tehoj po »jiortb!. Ceoa sojioiiscgra aparata „AUOOI.&TOa'- Oia 13»'— Z»lit«vajte bV3spls4aib prospektov. — Ger.urahi6 saatop. Jt SHS
Jože CebulJ, agentura -komisija

poleg Kolodvorske aiice ?
Priporoči svojo krasno spomladansko zalogo uT.oft.v, caj. fiov, kloia, celirja, okslorda, dclvjua, kambrika, tiifona, bele ' ia rujave kotenine, platna za rjuhe, calje mo£uo ia žensko parilo, svilene jutaporje, brasn« ruto in šerpe, kravate, nogavice, pavolo in drobnarije. Povsod sc javno fievori, da se pri mesi dobro in najceneje dobi! — Marija Rceelf,
e a
ppiii
Surtžižgfs sika!
a e s
mipii
M?
je otvorjena s 16. marcem t. L j cenjenetsa ob. * ciastvu nudi veliko izbiro francoskih kajig in %
f? lornaloif iz Farisa m Londona. J
zeio trpežai isajmo po 2B© Dia isti boljše vrste 290 Din, najfinejši ■160 Din v lepih barvah razpošilja samo Prva gorenjska razpošilja!na
len Savnik, Hrani 109
i®
11 to tam so razpošilja zopet vse vrste man tile k turno biago po najnižjih cenah. Zahtevajte vzorce in cenik I

PfeJlI,
... , alte«
mB
S f^ča
Jeaeialoe aa Ooroalakem
Prsiisfni mm® m ssrcEi©^ i. al,
¥ lhibija^i
prodaja
roijvo sc pn upra
»Sloveseac raod Ste
1559.
i1 s
i t
N.\MOčENA -m:

m mi
?JsH!aaa.
ifi
! ♦ !! f t
12 SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseii kakovosti, v celih vagoclh po originalnih cenah premogovnikov aa domačo' uporabo lcakcr tudi za industrijska podjetja iu razpecava aa debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste ia vsakega Izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehostov. ia angleški koks za livarno iti domačo uporabo, kovaSk! premog, črni premog iu bfiketo
Naslov: Prometni zavod za premog d.fi.
V t.3ttbijaa3s MSkloSSSasa eesta siop. II.
»t,	<1	;« ♦ «t o « 4-t .»»e «■»< *»♦»»♦■»»»<>
I??
/TtfS.	V0'.!«':k0'
Najceneiše ia sicjvečje »kladišče dvokole^, motor ev, otroSbib vo'.i>':kov Šivalnih Birojev, v-atovrsinib nadomestnih delov, pneviratike. Posebni oddelels sa >)opolno po-aravo, omailiraniein r,fnit£lanje dvoboles, otro-Skili vczičUov, šivačih strojev itd. — Prodaja ua obroke. — Ceniki Stanko.


L I. L. I0san:a i\m(im
-lubljana, Karlovška cesta štev. 4.
p
/j
Jfafto Hk^siM
ii fflisarm
pteuema prav«® zsastopstv® v Mdevjasj fevue (©žsrnnsn. sndosiriissfih, domovMib. da¥CKSla 5!« J str sjasreaaie umu pri fia&upa prodaji	pri ^©rss^KavaS? I«-
rj®Mmmm trgovcev 8« »Urtnlhov. pri flalartfsi posojil. asioMSfo l£$rSnic !«•;!! Snhas® 4erja«CT.
»
i/ & ibvfV^m
ravnokar došti v modnem salonu
SjuMjam, Židovska ultca 5 Cene nizke. - Preoblikanje m predeianje se izvršuje točno.
Čast. g. duh. svetnik pater HUGOLIN SATTNER je dne 6. marca v tej zvonarni preizkusil 11 bronastih zvosin strokovnjaški ugotovil:
1.	Za Duplje pri Tržiču: zvon |550'5 kg| sn zvon ;B4 S338 kg f, oba pravilno uglašena,
2.	Za Tirno pri Sv. Gori: zvon ,€a£ 1530'5 kg f., malo navzgor težec, in ?€c [252 kgf, čist
3.	Za Cioro pri Litiji: zi*bn j 1522 kg[ in zvon . 11040 kg I, med seboj popolnoma praviino uglašena.
Za Šmartin pod Šmarno goro: zvon [1450 kg| in : zvon jFis1 f622 kg j, v krasnem soglasju. 5« Za Plaiiiuo pri Rakeku: zvon |1807kg|, ,Es4 f 10455 kgi m ,04 J 549 kg j, zelo lepo uglašeni.
Dne 13. marca t. 1. pa je isti g. kolavdator preizkusil za trboveljsko župnijo 7 zvon©¥s namreč:
6.	Za župno cerkev v Trbovljah: zvon	(norm. teže 1550 kgf in zvon sFis' j640 kg|.
7.	Za podružnico v LokS: zvon (400 kgf, zvon 1170 kgf in zvon sFis4 j85 kgf.
■S. Za podružnico v Dragi: zvon »Fis4 fo^O kol m zvon ,D* 1170 kgj.
Po izjavi c g. svetnika so vsi zvonovi glede tona prav fji dobro ugodeni, liv je brezhiben in vnanja oblika nad vse lična. m- Zvonovi se torej sprejmejo z zadovoljstvom.
Celokupna teža vseh 18 zvomov je: 13.361 50 kg.
Vsi zvonovi so po izmi č g. kolavdatorja lepo izdelani in v vsakem pogledu brezhibni.
Zahtevale cenikoE -- Oglede si s?vcaariao! — Caac knoTcurcnSue. Izdelki cmatniSkc moisSsEBki. — KnHanlni pogojil. — Kratki dobavni roki.
ni
Nj
m m m
m
»J

^.liaja k^mordj >Sloveucac
Odgovorni urednik: Viktor Ccužiž v Llubliani
Jugoslovanska tiskarna v LmbJiaaL