Poštama plačana ^ gotovini* štev. 3.
Posamezna številka Din 1.—% Letnik I.
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 1. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din 3.—. Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj.
Uničenje marksizma — naloga naše dobe.
Vsa zgodovina povojne Evrope je pokazala, da je istosmerno z nezmožnostjo ka-pitalistično-Jiberalističnih držav v reševanju splošne gospodarske krize napredoval tudi marksizem^ zlasti pa v takih državah, y katerih splošna politična in kulturna zrelost naroda ni dosegla potrebne stopnje za presojo med dejanskim stanjem, realnimi možnostmi in pa med razredno-hujskaškimi parolami pritajenih in javnih boljševikov. Med te poslednje države spada brezdvomno tudi Jugoslavija, kajti velik del ljudstva, zlasti pa revnega, po Hrvatskem, v Bosni, Srbiji itd. je nasedel in še danes kaj rad nasede tajnim agentom marksizma, ki imajo svoje velike nadomestne kadre žalibog po naših vseučiliščih, na katerih kar mrgoli nališpanih »salonkomunistov« in pa tistih mladih zapeljancev, ki v svoji mladostni naivnosti in težnji po uveljavljenju niti ne vedo, da so kot idejno pristaši marksizma nehote priganjači v službi tistega internacionalnega židovstva, ki mu je vseeno, ali vlada Sedaj na podlagi današnjega — v marsičem krivičnega — družabnega reda, ali pa V krvavih zarjah barbarskega moskovi-tizma. Boljševiški agentje hujskajo nevedno ljudstvo proti vsemu obstoječemu redu v državi, skrbno prikrivajoč resnico o Sovjetski Rusiji, ki jo slikajo kot »ideal države in paradiž delovnega človeka.« Tu in tam imajo med nevedneži srečo in tako se množe vrste tistih, ki morajo potem v smislu zakona delati pokoro za svoje nikoli izvedljive sanjarije, čijih tudi znanstveno podlago tvorijo lažnjivi nauki nemškega Žida Karla Manca*
Zadnji' dogodki v Bolgariji, Romuniji, Zlasti pa v Braziliji in Urugvaju so pokazali, da internacionalni marksizem, ki ga danes ne vodi več skrahirana socialna demokracija, ne misli opustiti svojih satanskih naklepov glede nasilne in krvave svetovne revolucije. Židovsko-internacionalni marksizem je pa opustil tisto »evolutivno« smer, s katero so se tolikanj postavljali »zmerni« socialisti, njih skupna parola [(glej Francijo!) je brezkompromisno uničenje sedanjega družabnega reda, nacionalne zavesti in verskega prepričanja, da bi na ruševinah obstoječega zamogli posaditi svojo v krvi ruskega naroda napojeno zastavo splošnega zanikanja vse človeške kulture in civilizacije.
Na lanskem kongresu komunistične internacionale v Moskvi so bile zastopane po narodih vse sekcije kominterna in tam so kazali »tovarišem« tudi zanimive zemljevide, zanimive zlasti s stališča Moskve. Balkanske države, posebno obmejna Romunija, Bolgarija in Jugoslavija so bile na zemljevidu označene »kot prikladne za komunistično propagando v nižjih plasteh in zrele za zadnji naskok ...«
Zelo slabo je informirana Moskva, če tnisli, da smo »zreli za poslednji juriš«, pozabiti namreč ne sme, da so balkanski narodi po večini kmetski z maloštevilnimi mesth Kmet tvori tudi pri nas kljub vsem težkočam še vedno tisto zdravo odporno in konservativno silo, ki je ne more premagati noben umetni ljudski vihar. Pa tudi delavec — posebno še tisti, ki zasleduje dogodke po svetu — se daleko zaveda, da mu kaže marksizem že desetletja samo luno v vodi in da s te strani ni nikake pravične rešitve socialnega vprašanja.
Ker je marksizem nauk predvčerajšnjega dne in ker se je poizkus »osvoboditve delavca» v Rusiji spremenil celo v moderno tlačanstvo v smislu tistega zblaznelega Stahanova, ki za manj plače hoče več pridelati v korist moskovske salonske gospode, je treba na sličen način kot v Nemčiji obračunati z marksizmom. Tu bo treba sistematske borbe, predvsem pa morajo izginiti iz naših učilnic in katedrov vsi oznanjevalci marksizma. Dolžnost prosvetnega ministra je, da jim dostavi »pa-kračke dekrete«, prekiniti je treba s prakso, da policija zaslišuje in zapira zapeljane srednješolce, dočim razni prikriti elementi nemoteno pod plaščem učiteljevanja lahko zastrupljajo mlade duše. V drugi vrsti pa bo treba poskrbeti, da raz-
Protimarksistični zavod v Beogradu.
Na res pametnih in odgovornih mestih že davno čutijo potrebo osnovanja proti-marksističnega zavoda in to posebno še v zadnjem času, ko so s polno paro na delu komunistični agitatorji. Razdiralna delavnost II. komunistične internacijonale (Komuniterne) že sega preko glave državnikom onih držav, ki so se na vse mogoče načine prilizovale sovjetom. Kominterna in njeni agenti dokazujejo dan na dan, da se varajo vsi oni, ki mislijo, da se bo razvilo iz boljševizma res nekaj trajnega ter miroljubnega. Razočarani so dalje vsi oni, ki so bili prepričani, da se je odrekla sovjetska Rusija z vstopom v Društvo narodov svetovni revoluciji. Veliki VII. komunistični kongres, ki se je vršil lansko leto avgusta, je pokazal jasno celemu svetu, da Kominterna niti za las, ni popustila glede svojih načrtov o svetovnem prevratu, ampak da ji gre predvsem za to, da ojači svoj položaj in omami ter preslepi predstavnike narodov v Ženevi.
Da bi se strgala maska tej dvolični sovjetski politiki, je že dalje časa ustanovljena v Ženevi liga s ciljem: Boj proti marksizmu in objavljanje resničnih poročil o delovanju sovjetov. Predsednik te lige je znani javni delavec Teodor Ober. po katerem se ta organizacija tudi imenuje. Radi nepristranskega in z dokazi podprtega obveščanja svetovne javnosti je organiziran v Ženevi Mednarodni zavod za moralno, gospodarsko in socijalno protimarksi-stično propagando.
V zadnjem času se je pojavila tudi v naši državi pobuda, da se ustvari organizacija,, ki bo vsaj zajezila in zavrla tajna rovarenja marksistov proti obstoječemu redu. Nujna potreba je, da se združijo vsi narodni ter državotvorni elementi krog protimarksističnega zavoda, kojega pravila so že odobrena in se je vršil redni občni zbor 12. t. m. v Beogradu.
Izrabljanje delavstva.
Pri Društvo narodov v Ženevi je organiziran »Mednarodni delovni urad«, kojega namen je: zbrati in priučiti prilike, v katerih živijo delavci v vseh državah in da zbira sredstva, s katerimi bi bilo mogoče ublažiti težayni položaj delavstva.
S pristopom sovjetske Rusije k Društvu narodov dobivajo ruski odposlanci v Ženevi vedno večji vpliv. Uspelo jim je tudi, da je Mednarodnemu delovnemu uradu pravo stanje delavcev v Rusiji — španska vas. Dosedanji poročevalec za socijalne prilike v Rusiji, Švicar Crottet, ni veroval nalašč potvorjenim vestem o življenju delavstva, katere je prejemal službenim potom iz Rusije, ampak je zahteval tozadevne informacije od drugod.
Med tem se je preril na njegovo mesto neki Arbamson, ki je velik prijatelj sovjetske Rusije. Ta se bo seve naslanjal na ona obvestila, katera bo dobival uradno iz Rusije. Iz tega lahko gotovo sklepamo, da ne bodo v Ženevi nikoli prav poučeni, kako obupno se godi ruskemu delavcu.
Sovjetska Rusija že ima na Mednarodni delovni urad tolik vpliv, da je upal njen delegat postaviti Rusijo za vzgled vsem državam, ko je šlo za to, da se skrajša delovni čas. Trdil je, da uživajo delavci v
Rusiji že davno ugodnost skrajšanega delovnega časa. Pozval je druge države, da zasigurajo delavstvu zvišane plače, da bo moglo živeti dostojno. Zahteval je, da se skrči delavnik osobito za mladino in za one, ki se ukvarjajo z zdravju škodljivim delom.
Tako se baha pred svetom Rusija! V resnici pa so prisiljeni neštevilni delavci v sovjetski Rusiji, da garajo od zore do mraka in delajo več ur izven delovnega časa, za kar ne prejemajo nobenega plačila. p- rt*
Na skrajšanje delovnega časa v Rusiji niti ne mislijo. Izrabljajo tudi mladino. »Komsomolskaja pravda« od 4. avgusta 1935 piše: »Mladež od 12—14 let mora delati v kolektivnem gospodarstvu ravno-tako kakor odrasli in to 12—16 ur na dan.«
Silijo pa mladino tudi na nočno delo.
Vsakemu, ki ima količkaj odprte oči, je znano, da poznajo v severnih delih majke Rusije prisilno delo, ki zahteva vsako leto brezštevilne ljudske žrtve. Plače so malenkostne in še te izplačujejo v mesečnih zaostankih. Hrana je nezadostna in položaj delavstva v sovjetski Rusiji je tako obupen kakor nikjer drugod na svetu!
Pokofninski fond železniških delavcev.
»Službene novine« od 15. septembra lanskega leta prinašajo obračun in bilanco pokojninskega fonda železniških delavcev. Suhe številke bilance nam kažejo, da so znašali dohodki z osnovno glavnico Din
117,000.000, izdatki pa 17,000.000 Din. Te suhe številke pa povedo še marsikaj drugega. Po členu 157. mora vsaka vsota, ki je kot stvaren višek v teku treh mesecev preostala, biti vložena v Hipotekarno banko. Dejansko pa je saobračajna uprava dosedaj sabotirala člen 130. delavskega pravilnika, ki bi po njem morala uprava plačati 55,000.000 Din. Plačala pa je v računu samo 42,500.000 Din. Upravni dolg znaša tedaj 12,500.000 Din. Pri Hipotekarni banki je naloženih 53,000.000 Din, ki so prinesli penzijskemu fondu 5,000.000
Din obresti v prvem četrtletju 1934. V blagajni Generalne direkcije pa leži Din
41,000.000. Kdo bo odgovarjal za obresti, kdo za škodo, ki jo trpi delavstvo, oziroma pokojninski fond? Če računamo obresti samo po 4%, znašajo od tega mrtvega kapitala v prvem četrtletju 1935. že nad 5 milijonov dinarjev. Ves ta denar upravlja saobračajna uprava sama, čeprav je ona sama vplačala resnično samo 1 milijon, onih 55,000.000 pa delavci sami s svojimi prispevki. Nujno je potrebno, da se izberejo izmed izvoljenih delegatov najboljši, ki bodo sodelovali pri upravi tega fonda. Na njihove zahteve naj se pravilnik izboljša tako ,kakor to želi vse članstvo, naj se upoštevajo predlogi, ki so bili že izdelani in naj se več ne zapostavljajo zahteve ,18.744 članov.
na židovska podjetja v Zagrebu in Beogradu ne bodo širila po najnižjih in zato sumljivih cenah razno marksistično literarno in »znanstveno« blago. Vsak pojav marksizma je treba takoj v kali zadušiti, in sicer s smotrenim sodelovanjem pristojnih oblasti. Ne z iskanjem ponajveč nedolžnih zapeljanih žrtev v nižjih plasteh, marveč s sistematičnim trebljenjem intelektualnih zločincev bomo dosegli lepe uspehe. V Zagrebu so iz luksurijozno opremljenih salonov bogatih židovskih in-
dustrijalcev širili kugo boljševizma, v tiste in take luknje je treba najprej posvetiti z reflektorjem protimarksističnega pokreta. Predvsem pa bi se morala osnovati liga za borbo proti marksizmu, sistematični propagandi boljševizma je treba zoperstaviti pošteno krščansko prosveto in stalno opazovanje sovražnika v vseh njegovih pojavih. Dobre knjige, predavanja, politični tečaji itd. bi v marsičemur dobro služili v tej borbi, ki je postala najaktualnejša naloga naše dobe.
Marksisti tepta« jo delavske pra~ vice!
Ena temeljnih delavskih pravic je svobodna volitev delavskih zaupnikov. Niso nam znani slučaji, da bi lastniki podjetij delavcem to pravico na tako terorističen način uničevali, kakor to delajo takozva-ni »rešitelji« delavstva, marksisti. To dokazujejo volitve zaupnikov v posameznih mariborskih podjetjih. Naj navedemo le nekaj zgledov:	.
Volitve se otvorijo z besedami: »Otvar-jam volilni sestanek socialdemokratske stranke!
Predsednik volitev je najpreje si dovolil to vzvišenost nad delavstvom, da ga je pustil čakati poldrugo uro, predno je sploh prišel. Tudi so nekateri poskušali povzročiti zmedo s tem, da lista krščan-sko-socijalnih delavcev sploh ni odobrena! Toda zoper tako postopanje se je pritožil zastopnik JSZ in ni odnehal, dokler ni zastopnik Delavske zbornice prevzel predsedstvo volitev. Pa kako so se volitve vršile! Glasovnice so se delile, ne da bi se zaznamovalo v volilnem imeniku, niti se ni ugotavljalo, če ima dotični volilno pravico. Po pet in šest volilcev je naenkrat volilo v celici (tajne volitve kaj?!). Pri vratih sta stala še dva »predstavnika« marksistov. Neredi so se vršili na celi črti. Zastopnik krščansko-socijalnih delavcev g. tajnik Rozman je zahteval, da se volitve takoj ukinejo in je zagrozil, da se bo pritožil na merodajno oblast zaradi tega postopanja. Ker so videli, da res kaj drugega ne kaže, so morali volitve prekiniti.
Sežgane glasovnice.
Zastopnik JSZ je nadalje zahteval, da se tudi vse izglasovane glasovnice nepre-štete uničijo. In tako smo videli korakati predsednika volilnega odbora, s škrinjico pod pazduho, proti kotlarni tovarne, v spremstvu zastopnika DZ sodruga Karnerja in predstavnika liste JSZ tovariša Rozmana. Tam je moral predsednik škrinjico odkleniti in v plamen vsipati vse kuverte z glasovnicami. Marksisti so gledali to pogorišče svojega protipostavnega volilnega postopanja, delavci pa so se — smejali.
Ponovne volitve.
Ponovne volitve delavskih zaupnikov v tej tovarni bodo v soboto dne 18. t. m;, popoldne ob 15. uri. Delavstvo, ki je bilo sedaj priča, koliko je resnice v besedah »o delavski svobodi« pri naših marksistih, se je odločilo, da napravi temu enkrat konec. Zato bo v soboto volilo listo JSZ, belo pusti celo, vse drugo pa raztrga! Kdor je za svobodo prepričanja, kdor je zoper teror, ta je zoper marksiste, ta voli listo krščansko-socijalne organizacije !
Marksisti zoper sodelavce! V tovarni Doctor in drug v Mariboru je bila lista JSZ razveljavljena, češ, da ima mladoletne na listi, dasi to ni bilo res. Res pa je, da je na njihovi listi bil tak slučaj. JSZ se je zoper tako postopanje pritožila in kakor slišimo, bodo volitve razveljavljene. Tako postopajo tisti marksisti, ki pri-digujejo svobodo za delavstvo, pa mu sami to svobodo kratijo, da si ne more svobodno voliti svojih zastopnikov.
Strokovne organizacije — strankine celice? Pri volitvah obratnih zaupnikov v tovarni Erlih v Mariboru je predsednik otvoril volitven sestanek z besedami: »Otvarjam volilni sestanek socialdemokratske stranke.« Mi stojimo na stališču, da je stranka stranka, strokovne organizacije pa so strokovne organizacije! Vsaka organizacija se naj peča s svojim delom v svojem delokrogu. Ta predsednik pa je prav na neroden način odkril, da tega marksisti prav nič ne ločijo!
Vse delavstvo je za nami! Tako so pravili po volitvah obratnih zaupnikov mariborski marksisti. Pa je recimo v tovarni Doctor in drug od 900 delavcev glasovalo za marksiste samo 160 oseb. Tako je tudi drugod. Javnost si je dosedaj ustvarjala popolnoma napačno sodbo o takozvani »moči marksistov«. Delavstvo samo že preveč dobro pozna te marksistične voditelje, zato jih trumoma zapuščal
To je program!
Zadnja Volksstimme prinaša podlistek o Heineju in na koncu citira njegovo pesem kot proletarsko pesem:
F,in Finch dem Gotte ..«
Ein Fluch dem Konig Ein Fluch dem falschcn Vaterlande . « * Ali mislite, da je res to program proletarcev, program delavcev, ki bi naj v Heineju videli svojega preroka? Ali mislite, da je ta pesem res proletarska pe-
sem? To je pesem bogokletstva, pesem zablode, pesem izdajstva, pesem upora zoper vsako oblast, s katero se proletari-jata ne bo rešilo! V čigavem imenu govori Heine to pesem pri nas? Delavstvo v Sloveniji odklanja te kletvine, odklanja tudi tiste, ki mu servirajo tako proletarsko pesem! Delavstvo v Sloveniji veruje v Boga, spoštuje kralja in ljubi svojo domovino in svoj narod!
solventov srednje tehnične šole s ciljem, da pridobi praktičnim tehnikom na strokovnem polju več veljave.
Zveza vodnih zadrug se je ustanovila v Sloveniji ter šteje 30 članic.
Pri nad eene rastejo. Po podatkih Narodne banke so se pri nas cene dvignile zlasti pri rastlinskih proizvodih. Dobiček imajo posebno žitorodni kraji, Slovenija s svojimi delavskimi revirji bo pa imela izgubo.
Ogromen meteor so videli ljudje na nebu v sredo 8. t. m. ko smo čutili na Štajerskem potres. Pravijo, da je bil potres v zvezi s padcem tega meteorja.
Zločinstvo v naših mestih narašča. Kakor je razvidno iz statistik, ki sta jih objavili ljubljanska in mariborska policija, narašča število zločinstev, kar je pač v zvezi z vedno večjo krizo in revščino.
Bata bo zgradil v Zagrebu 14 nadstropno palačo. 6 nadstropij bo iz betona, ostalih 8 pa iz jekla in stekla.
V Savo je skočila v Trbovljah nepoznana ženska ter so jo valovi zagrnili. Skok nesrečnice v reko so opazovali potniki, ki so se peljali iz Maribora v Ljubljano.
Strašna nesreča se je pripetila na reki Moravi v Srbiji. Prevrnil se je čoln, v katerem se je vozilo 8 oseb. Vseh 8 je utonilo.
vržen iz vseh podjetij. Ko se je Št. F. obrnil na tedanje vodstvo socialdemokratskih organizacij v Mariboru, so imeli tam gluha ušesa za tega svojega požrtvovalnega voditelja in mu niti v sili niso hoteli pomagati. Prej je zbral on velike vsote med delavci za članarino v strokovni organizaciji in za strankin fond. Sam si je pri-trgoval od ust ter je prispeval od svojih skromnih zaslužkov, da so se rdeči voditelji lahko vozili nobel okoli. Socijaldemo-kraško vodstvo je pustilo ubogega delav-* ca stradati in mu ni šlo na roko niti glede podpore, niti glede službe. Moral je s culico v roki, s trebuhom za kruhom v tuje kraje, ker je postal doma v Mariboru žrtev figamoštva, rdečih voditeljev. Dobil je službo v Celovcu in pozneje v Insbruku ter se je pred svetovno vojno zopet vrnil v Maribor. Iz pripovedovanja Št. F. sledi, da je socijalna demokracija največ grešila nad ubogimi delavci s tem, da jim v sili nikdar ni pomagala. Rdeči voditelji in govorniki so na shodih in sestankih samo udrihali po ta »črnih« kakor, da bi od tega ubogi delavec imel kak hasek. Sramotili so katoliško Cerkev in njene nauke in ko se je Št. F. vrnil iz svojega potovanja po svetu, je sam sprevidel, da je socijal-demokraški rdeči evangelij sam larifari in sama hujskanja. Radi tega je Št. F. obrnil socijalnim demokratom hrbet. Prej je mnogokrat kot korenjak nosil veliko rdečo zastavo po mariborskih ulicah in jo vriskajoč dvigal visoko v zrak, ko jo je nosil čez mariborski most. Prepeval je navdušeno delavsko himno, pel slavo rdečim voditeljem, agitiral za socijaldemokra-ško časopisje, osobito za »Arbeiterwille«, a kmalu je sprevidel, da socijaldemokratje nikdar ne bodo pomagali ubogemu delavcu do'boljših dni! Ko je št. F. svetovna vojna še marsikaj druzega naučila, je postal na to bivši socialdemokratski organizator čisto drug človek. Vrnil se je k Bogu, začel zahajati zopet v cerkev, ker je sprevidel, da vsa rdeča hujskarija vodi delavsko ljudstvo samo v pogubo in propast. Na stara leta podpirajo bivšega hudega rdeč-karja krščanske hiše, ker mu njegova so-cijalistična organizacija ni znala pripomoči do preskrbe za starost. Tega spokornika, ki je zapustil rdečo zastavo, vidite danes vsak dan pobožno molečega v frančiškanski cerkvi v Mariboru. Če ga vprašate po njegovi preteklosti,,vam bo dobri starček zelo rad pripovedoval o minljivosti sveta in o grdi zapeljivosti, ki jo je sam doživel pri socijalnih demokratih.«
Železničarji smo dobili svojega zastopnika v Belgradu. V kabinet g. ministra dr. Kreka je dodeljen na delo uradnik ljubljanskega železniškega ravnateljstva g. Cimperman. Svojo službo je že nastopil. G. Cimperman bo zastopnik slovenskih železničarjev v Belgradu, na pristojnih mestih bo zastopal naše želje ter jih predlagal našim ministrom. Železničarji smo hvaležni g. ministru dr. Kreku, da je poklical v svoj kabinet tudi zastopnika naše stroke, da bo tako vedno najbolje informiran o naših križih in težavah.
Iz železniške delavnice v Mariboru. &a-ko je to, da se odklanjajo zadnje čase v železniških delavnicah prošnje za sprejem onih delavcev, ki so se izučili v delavnicah, pa so morali potem k vojakom na odslužitev vojaškega roka. Pri vojakih so imeli upanje, da jih čaka po prihodu domov v delavnicah, kjer so delali štiri leta za železniško upravo kot vajenci za malenkostno odškodnino, končno skromna službica, ki sicer ne prinaša veliko, pa vendar je boljša kot nič. Ko pa po prihodu domov vlagajo prošnje za sprejem, dobijo odgovor, da ni mesta, kar pa ni res. Na drugi strani pa vidijo, da se nameščajo v delavnicah še vedno delavci, ki se pošiljajo it raznih južnih krajev države. Na vsak način bi bilo v interesu delavnic samih, da bi nameščale predvsem delavstvo, ki si ga same vzgojijo že iz vajencev.
Politične vesti.
Narodna skupščina je sklicana za 20. januar. Finančni odbor bo začel takoj s proučevanjem proračuna.
Naš novi proračun. K proračunskemu predlogu za leto 1936-37. je priložil finančni minister še posebno spomenico, v kateri obširno razlaga vse potrebne ukrepe v korist državnega gospodarstva. Novi proračunski predlog predvideva 10 milijard 249 milijonov Din izdatkov. Upošteval se je pri sestavi proračuna princip največjega varčevanja. Finančni minister ugotavlja, da znašajo osebni izdatki skoro 50% vsega proračuna, kar je gotovo preveč. Državnih uslužbencev in upokojencev je 350 tisoč. Državna uprava bi morala izhajati z manjšim številom uradništva. Dosedanjega načina drž. gospodarstva vlada noče nadaljevati. V program si je stavila, da spravi državne izdatke v sklad z dejansko možnostjo.
Inflacije ne bo, tako je izjavil finančni minister v Zagrebu. Dinar je treba držati za vsako ceno na sedanji višini, ker bi sicer v slučaju inflacije njegova kupna moč preveč padla ter bi se s tem beda med delavskimi sloji, ki so navezani samo na zaslužek svojih rok, še povečala.
Balkanska, zveza bo imela v kratkem konferenco v Belgradu, na kateri se bodo državniki razgovarjali o položaju na Sredozemskem morju, kjer grozi še vedno nevarnost vojne med Italijo in Anglijo. — V Bukarešti pa se je sestal gospodarski svet Balkanske zveze, da bi pretresal možnosti tesnejšega gospodarskega sodelovanja balkanskih držav.
Avstrijski kancelar v Pragi. Dr. Schu-schnig je potoval v Prago na razgovor s češkimi državniki. Njegovo potovanje smatrajo kot znak, da se hoče Avstrija otresti italijanskega varuštva ter se nakloniti na Malo zvezo, oziroma se zopet približati Franciji in Angliji. Od italijanskega prijateljstva ima Avstrija samo izgubo, ker ji dolgujejo Italijani za dobavljen les in živino še 600 milijonov dinarjev, iki jih ne morejo plačati.
Južni Tirolci beže. V Avstriji imajo že 10.000 vojaških beguncev iz Italije, po večini Južnih Tirolcev; ?reko meje prihajajo včasih cele stotnije, ki ne marajo na fronto v Abesinijo.
Italijani dezertirajo v Nemčijo. Iz Južne Tirolske dezertirajo mladi fantje kar trumoma v Nemčijo, da ne bi bilo treba v A-besinijo. Dosedaj je v Nemčiji že 3000 takih dezerterjev^ Večinoma so to Nemci,
veliko pa je med dezerterji tudi pravih Italijanov.
Nemški državni zbor se bo sešel v Wormsu. Časopisje poroča, da bo na tem zasedanju Hitler objavil namero Nemčije, da zopet zgradi vojaške postojanke na svoji meji proti Franciji, ki jih je morala na podlagi mirovnih pogodb po vojni uničiti.
Obletnico plebiscita v Posaarju so slavili preteklo nedeljo po vsej Nemčiji z velikimi slovesnostmi.
Boj za verske šole v Nemčiji. Nemški katoličani so imeli krasno razvito katoliško šolstvo, ki je bilo priznano kot najboljše v državi ter so pošiljali celo mnogi drugoverci svoje otroke v nje. Te šole so hitlerizmu največji trn v peti in na vsak način jih hoče zatreti. Nemški škofje so sklicali konferenco v Fuldi, na kateri so razpravljali o položaju katoličanov v Nemčiji, zlasti pa še o šolskem vprašanju.
Angleži se ‘pripravljajo naprej. Angleži še vedno računajo z možnostjo spopada z Italijo ter se še naprej utrjujejo. V Egiptu so zbrali že armado 40.000 mož.
Japonci so razbili pomorsko konferenco, ki je zasedala v Londonu. Japonci zahtevajo za sebe enako močno brodovje, kakor ga imajo Amerikanci ali Angleži, kar pa jim obe države nočeta priznati.
Japonci zahtevajo enakopravnost na pomorski konferenci v Londonu z brodovji Amerike in Anglije. Zdi se, da bo Japonska s svojo zahtevo uspela, s čemer bo zopet omajan mir na obalah Tihega oceana.
Židje vodijo komunistične upore v Južni Ameriki. Že v zadnji številki smo poročali o uporih, ki jih vprizarjajo komunisti v Južni Ameriki. Upori in štrajki so izbruhnili v Argentiniji, Braziliji in Venezueli. Vse kaže, da gre zopet za premišljen napad boljševizma, ki je imel svojo centralo v Montevideo v Urugvaju. Ko so to centralo odkrili ter našli zveze, ki so vodile v vse ostale južnoameriške države, so voditelji nahujskali ubogo delavstvo k uporom, da bi se v zmedi lahko pospravili na varno. V Buenos Airesu je trajala splošna stavka samo en dan, pa je zahtevala 5 mrtvih. Ugotovilo se je, da vodijo ves boljševiški pokret v teh državah sami Židje, načeljuje jim pa neki Izak Libenson. Po vseh državah Južne Amerike se je začelo sedaj veliko čiščenje komunistov. Zlasti energično nastopa proti boljševikom vlada Venezuele.
čTod. kladivo!
Domače vesti.
Popravek »Volksstimmi«. Ko smo čitali v »Volksstimmi« napad na ravnateljstvo Mestnih podjetij v zadevi kur v zasilnih in delavskih hišah, smo se informirali in izvedli, da ravnateljstvo tega, kar se očita, ni sklenilo, pač pa je uprava sama in brez vednosti ravnateljstva razposlala taka navodila. Ko je ravnateljstvo za ta navodila izvedelo potom zainteresiranih, je odredilo, da se ta navodila za te hiše ne izvajajo. Pošteno bi bilo, če bi »Volksstimme« poročala resnico, saj delavci se tudi ne dajo dolgo z neresnico hujskati.
Društvo za starostno preskrbo delavcev v tovarni Hutter in drug. Kakor smo informirani, se namerava urediti starostno zavarovanje delavcev v tovarni Hutter in drug na pobudo šefa samega na podlagi posebnega društva. Pravila tega društva so sestavljena in čakajo na odobrenje. Tvrdka sama pristopi k društvu kot podporni član in prispeva ob zaključku bilance tolik znesek, kakor znaša celotni znesek vseh nastavljencev, največ pa 20 odstotkov od čistega dobička. Nabrane svote upravlja društveni odbor in po načelih umnega gospodarstva zgradi stanovanjske hiše, v katerih imajo prvenstveno pravico do stanovanj društveni člani. Najemnine pa se zopet stekajo v društveni fond. To je tako hvalevredna privatna inicijativa v tej temeljni socijalni skrbi za starostno zavarovanje delavstva, da samo želimo, ako bi vsa podjetja storila podobno!
Univerzo za brezboštvo So ustanovili v Moskvi. Vpisati se bodo smeli na to svojevrstno visoko solo samo oni dijaki, ki so z uspehom končali najvišje šole za komunistično propagando. Ko bodo končali še visoko šolo za brezboštvo, so jim boljševiki namenili vodilna mesta v svojih inozemskih organizacijah, pa tudi v domačih visokih uradih. Vse kaže, da so bili ogromni dosedanji poskusi, da bi se zatrla vera v ruskem narodu, zaman in tudi »visoka šola« ne bo dosti pomagala boljševiškim mogotcem.
Mednarodna organizacija brezbožcev.
Sovjetski časopis »Antireligijan« prinaša v svoji zadnji številki za oktober 1935 poročilo ,da je mednarodna zveza brezbožcev izvedena in da preide na delo. Proletarski in kapitalistični svobodomisleci so tukaj pri isti mizi, v isti fronti pri vsaki posebno proti katoliški veri.
Ljubljanski škof dr. Rožman se je vrnil iz Amerike v nedeljo zjutraj v Ljubljano. Na kolodvoru so ga sprejeli mnogi odlični predstavniki javnosti s sivolasim nadškofom dr. Jegličem in velika množica ljudstva, ki je svojega pastirja navdušeno pozdravila. Vladika se je mudil v Ameriki yeč mesecev ter obiskal vse naselbine naših ljudi. V pismih, ki jih je objavljal »Slovenec«, je opisal zanimiva svoja opažanja o življenju v Ameriki, zlasti o tamošnjih socijalnih razmerah.
Kenda in Krištofič obsojena. Veliko po-‘ zomost je vzbujala razprava proti voditeljema Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru Kendi in Krištofiču, ki sta oškodovala tisoče ljudi za več milijonov. Obsojena sta bila Kenda na 5, Krištofič pa na 3 leta robije.
Občni zbor Poselske zveze v Mariboru bo v nedeljo 26. t. m. v Gledališki ulici 2.
Cesta Št. Dj—Maribor se bo vendar gradila še letos. Cestišče se bo asfaltiralo. Pri teh delih bo dobilo zaposlitve dokaj ljudi, ki bi bili sicer brezposelni.
Velika javna dela se obetajo letos v mariborski okolici. Predvsem spada sem preložitev ceste med Mariborom in Kamnico. Ob Dravi se bo zgradila povsem nova 4 km dolga cesta, ki se bo pri Bresternici priključila na staro cesto. Proračun za preložitev znaša 1 in pol milijona Din.
V št. liju v Slov. gor. bodo v nedeljo volitve v občino. Volilci bodo imeli izbiro med dvema listama. Eni, ki jo je sestavila JRZ, načeljuje bivši dolgoletni župan trgovec g. Swaty, ki ga poznajo vsi domačini
kot vzornega in skrbnega človeka, drugo pa vodi trgovec g. Hammer. Okrog njega so se združili vsi, ki so imeli v šentiljski občini dosedaj neupravičeno besedo. Šen-tiljčani bodo volili Swatyjevo listo.
Slovenska obrt v krizi. Obrt ima zlato dno — so dejali včasih. Danes pa že zdavnaj ni več tako. Obrtnikom se godi danes prav tako slabo, kot delavcem. Obrtniške delavnice so prazne, če pa še vlovi kedo kakšno delo, je po navadi tako malenkostno, da se ne izplača niti režija. Zaradi velike brezposelnosti narašča število šuš-marjev, ki grozi z uničenjem vsemu obrtniškemu stanu. Kako nazaduje naša obrt, kaže prav nazorno statistika izdanih in izbrisanih obrtnih pravic v lanskem letu v Maribrou. Novih obrti se je prijavilo 139, izbrisalo pa se je dotedanjih obrti 159. Po navadi je bilo ravno narobe.
Na Dravskem polju so se zopet začeli pojavljati požari. V Pongercah je povzročil ogenj 30.000 Din škode, naslednjega jutra pa je zopet gorelo v isti vasi ter je škode 35.000 Din. Sumijo, da so na delu požigalci.
Drevo ga je ubilo. V Beltincih je smrtno ponesrečil delavec Štefan Žerdin. Pri podiranju drevja ga je udarilo deblo po glavi ter mu zlomilo tilnik. Žena in pet nepreskrbljenih otrok je ostalo brez rednika.
V ptujsko bolnišnico je bilo sprejetih v preteklem letu 1842 bolnikov. Bolnišnica je bila neprestano celo leto prenapolnjena.
Praktični tehniki se organizirajo. V Ljubljani se je osnovala organizacija ab-
SPOMINI STAREGA DELAVSKEGA ORGANIZATORJA.
Naše uredništvo je dobilo zanimiv dopis, ki jasno priča, kako socijalni demokratje pomagajo v sili svojim sotrudnikom. Dopis se glasi:
»Pri meni se je oglasil Št. F., nekdanji kamnosek iz Maribora, ki je bil svojčas in sicer v letih 1890 naprej do svetovne vojne silno razborit in navdušen organizator so-cijal-demokraške stranke med kamnoseškimi in sploh stavbenimi delavci. Vsako prosto uro je izrabil, da je pridobival nove člane za socijal-demokraško strokovno in politično organizacijo. Sam mi je te dni v živih besedah pripovedoval, kako nadušen socijaldemokrat je bil v svojih mladih moških letih. Šel je z rdečimi voditelji čez drn in strn, govoril na shodih in sestankih, v privatnih družbah in gostilnah nastopal za socijaliste, ob vseh volitvah navdušeno agitiral za njih kandidate, a nazadnje je za svoj veliki trud in požrtvovalnost dobil žalostno plačilo. Organiziral je leta 1898 v Mariboru štrajk kamnoseških delavcev, ker so podjetniki uboge delavce preveč izrabljali. Organiziral je veliki shod pri Gambrinu, kjer je tako navdušeno govoril, da so vsi kamnoseški in stavbeni delavci iz Maribora in okolice vstopili v štrajk. Stavka je bila uspešna ravno vsled nastopa Št. F.
Po večtedenskem štrajku so delavci po zaslugi Št. F. zmagali nad podjetniki in so dobili priboljšek na plačo. Vodja štrajka in organizator delavstva Št. F« pa je bil
Kako se izplačujejo pokojnine železničarjem? Izplačevanja pokojnin železniški upokojenci ne moremo razumeti. Kako je to, da jih dobijo eni že 1. v mesecu, drugi pa šele desetega ali še pozneje. Kaj ni mogoče doseči, da bi dobivali vsi upokojenci tiste borne dinarje že 1. ali 2. v mesecu?
Kaj pa s kopališkimi kartami za upokojence? Upokojencem državne žel. delavnice in ostalih želez, strok so odvzeli kopalne karte. Te karte so naša stara pravica, od katere ne bomo odstopili.
Prosimo več obzirnosti! Pomožni delavec državne železnice v Mariboru se je javil dne 2. 1. 1936 zjutraj bolan pri svojem delovodju, ker se ni počutil zdravega in da se pri delu izogne posledicam, katere bi morda radi bolezni nastale. Dobil je kontrolni listek in z njim odšel k zdravniku. Zdravnik mu je izmeril samo vročino, katere pa ni našel in mu je kontrolni listek raztrgal ter ga ni priznal bolnim. Odšel pa je kljub temu domov, ker dela ni bil zmožen in ostal doma dva dni, da je ozdravil. Tretji dan se je javil zdravega in nastopil delo, nato je g. delovodja napravil zapisnik in ga kaznoval s tri-dnevnieo. Izgubil je že itak tri dni brez plačila, odnosno brez bolniške mezde, poleg tega pa še tridhevna kazen. Kaznovani je pomožni delavec državne železnice v Mariboru z malim zaslužkom, preživljati ima razen sebe še ženo in 4 nepreskrbljene otroke.
Dva sestanka. V pondeljek dne 20. t. m. se vrši pri Špureju v Studencih sestanek železničarske zadruge, drugi se vrši pa v Narodnem domu v torek dne 21. t. m. in ga sklicuje Udruženje jugoslovanskih železničarjev za svoje člane.
Tovarne same zahtevajo, da se uredi vprašanje minimalnih plač. Tovarne, ki 30 pripravljene plačevati delavstvu primerno najnižjo plačo in potem po stroki in zmožnosti vedno večjo plačo, prihajajo v neprijeten položaj, da zaradi tega ne bodo več konkurence zmožne, ako druge tvomice plačujejo sramotno nizke plače. Kljub dobri volji bodo prisiljene, da tudi same znižujejo plače. Boj za določitev najnižjih plač mora danes, ko nekateri brezsrčneži plačujejo komaj po dinarju ali po dva dinarja na uro, postati skupna borba vseh poštenih ljudi, skupna borba tudi vseh organizacij, strokovnih in političnih. Če se temu pridružijo še tovarne same, mora to iti! Banska uprava v Ljubljani je dobila iz Maribora od neke tovarne predlog, da to vprašanje uredi. Gotovo bo vse zanimalo, kako ta predlog izgleda. Kot najmanjša mezda v tekstilnih tovarnah se določi na uro Din 3.50. V krajih s 10.000 prebivalci se pribije še 10%, v krajih z nad 20.000 prebivalci še 20%. V krajih, kjer bi zaradi manj številnega prebivalstva ne plačevali teh dodatkov, bi jih morali pa oddajati kot po-
sebno pristojbino v fond, iz katerega bi se finansirala javna dela za zaposlitev brezposelnih. S tem bi postalo pobiranje davščine za brezposelni fond, ki je vpeljan v gotovih banovinah- odveč, obenem bi bilo pa izključeno, da bi eno podjetje drugemu konkuriralo na temelju mezd. Razlike med moškimi, ženskami in mladoletnimi delavci se ne bi smele delati, ker bi s tem trpela zaposlitev posebno moških, ki so že itak bolj prizadeti. Sedanjim neurejenim razmeram glede mezd se mora na vsak način napraviti konec. Delavske organizacije so stavile že svoje predloge. Ako torej tudi tovarne same hočejo, da pride to vprašanje z mrtve točke, kje je potem še kaka ovira, da se ne bi tak predpis mogel uveljaviti?!
Kresnice. Z upajočim srcem je delavstvo naše okolice pričakovalo začetek deia v kamnolomu v Zapodju in v apnenici v Kresnicah pred nekaj leti. Podjetje, ki je last g. Birotta iz Zagorja ob Savi, pa žal že več kot eno leto ne obratuje. Morda je vzrok zastoj gradbene delavnosti, ali pa ni bilo božjega blagoslova, ker so v prvih letih odmevali streli iz kamenoloma tudi ob nedeljah dopoldne! Naj bo karkoli že, za delavstvo naše revne okolice je to velika škoda! Pri tej priliki prosimo vse merodajne faktorje, da bi se čimpreje zgradil v Kresnicah most čez Savo. Dalje, da bi se kaj kmalu začela graditi cesta za Savo, ki je bila že pred leti izmerjena, da bodo od javnih del imeli brezposelni vsaj skromni zaslužek.
Količevo. Ne tirajte delavcev v obup! Težke boje imajo delavci Bonačeve papirnice na Količevem v zadnjih mesecih s podjetjem. Posamezni delavci z obupom pričakujejo dneva, ko bodo sprejeti nazaj na delo v tovarno. Podjetniki! Glejte na delavca kot človeka, ki ima dušo in ki je ustvarjen no božji podobi! Dajte jim nazaj delo, do katerega imajo pravico, saj živi ne morejo v grob!
Minister dr. Krek med rudarji. V Zadružnem domu v Zagorju se je vršil shod, na katerem je govoril minister dr. Miha Krek. Na shodu se je zbralo okrog 1000 rudarjev in kmetov iz Zagorja in okolice, ki so spremljali ministrova izvajanja z največjim zanimanjem. Bili so navzoči tudi pristaši nasprotne politične struje, ki so se pa zadržali mirno. Minister dr. Krek je omenjal predvsem bližajoče se občinske volitve. Ugotavljal je, da so se zbrali tako mnogoštevilni poslušalci na shodu predvsem radi tega, ker hočejo pokazati svojo trdno voljo, da hočejo vplivati na vodstvo države in občine. V Zagorju je strašna brezposelnost. Tako kričeča, da je znana po vsej državi. Dolžnost nas vseh je, da skušamo, pa naj si bode to od občine, od banovine ali od države, to pereče soci-jalno vprašanje rešiti, da omogočimo tisočerim sploh življenje. Za to smer gredo naši vsi napori in vsa prizadevanja. Zagorska občina je izrazit primer današnjih so-cijalnih razmer med slovenskim narodom. Obsega majhnega kmeta, ki komaj še živi na svojem skromnem bregu, in pa delavca,
ki težko živi ob svoji plači, še težje pa od podpor. Zato moramo tu pokazati, da je rešitev samo v složnem in dobro hotenem sodelovanju vseh stanov, ne pa v sporih in sovraštvu. Upam, da se boste vi, ki nosite bremena strahovitega časa, znali lotiti te težke naloge.
Volitve v Zagorju so pred durmi. V JRZ so se združili vsi poštenomisleči volilci, ki hočejo, da bi vladal v občini red in skrb za občane brez razlike stanu in prepričanja. Nasprotniki vseh barv pa so se zbrali v »skupni listi«. Tu je združeno vse, kar je bilo dosedaj proti našemu ljudstvu vedno bolj pa stopajo v ospredje izrazite marksistične in boljševiške struje, ki skušajo z demagogijo zapeljati ljudi. Pokazali so že svojo pravo barvo z izjavami, da jim ni za koristi občine in občanov, temveč samo za zmago njihovega svetovnega nazora, ki je čisto boljševiški.
Trboveljskim brezposelnim razglaša županstvo, da veljajo vse razvidnice, izdane od tukajšnje občinske uprave, samo do 31. t. m. Za nabavo novih razvidnic za brezposelne se pozivajo vsi brezposelni — moški in ženske, ki prebivajo v trboveljski občini, da si preskrbe predpisane razvidnice najkasneje do 20. t. m. med uradnimi urami v občinskem socijalno-politič-nem uradu. Vsakdo mora prinesti s seboj delavsko, odnosno poselsko knjižico ter dosedanjo razvidnico.
V Društvenem domu v Trbovljah se vrši predstava krasnega oderskega dela »Trije kralji«, ki ga je spisal znani flamski pisatelj Timmermanns. Oder bo za to igro posebej preurejen.
V Zagorju se zopet praznuje. Mila zima je za rudarje hud udarec. Premoga se pokuri mnogo manj, kar se v rudnikih pozna. V Zagorju morajo rudarji praznovati. Prejemki so zopet manjši in beda se seli v rudarske domove.
V Zagorju je umrla v visoki starosti 80 let Alojzija Ino. Njeno življenje je bilo izpolnjeno neprestano z delom in ljubeznijo do svojih.
Tragična smrt starega rudarja. V gozdu Gmajna pri Mežici so našli mrtvega v snegu 65 letnega rudarja Franca Pernata iz Podpece. Pogrešali so ga že več dni. Na samotni poti ga je zadela kap. Zapušča vdovo in 5 otrok.
Kočevje. Veste, kaj je v Kočevju za delavca najbolj bridko? Ona mučna nestalnost in neprestana negotovost. Podjetje, ki danes obratuje s polno paro, bo morda jutri ustavilo kar iznenada. Tudi na rudniku TPD je tako. Ob vsaki priliki se ču-jejo neljube obljube, da bo treba iti, da bo konec premogokopa. In potem je treba deputacij, demonstracij in moledovanja, da se odloži za nekaj časa ukinitev. Zares rudnik umira in umiranju gre nasproti. Kje so tisti časi, ko je delalo v jamah kočevskega rudnika po tisoč delavcev; nato pa vedno manj in manj, danes jih služi vseh skupaj še borih 94. Če bo šlo v tem pravcu dalje, bo zares nekoč vse življenje v teh rovih usahnilo. Toda, če bi šlo vse po pravici, ne bi se smelo to zgoditi. Strokovnjaki so ugotovili, da je kočevski premog od 38 vrst v naši državi po svoji kakovosti na 9. mestu. Poudariti moramo ob tej priliki tudi ta moment, da je kočevski rudar človek naše slovenske krvi: on je tisti, ki daje kočevskemu mestu slovenski značaj in slovensko večino. Brez rudnika postane Kočevje zopet mesto, kjer
bo tvorila večino narodna manjšina. Tega naj se zavedajo vsi, ki jim je na srcu naša stvar na Kočevskem!:
Pri javnih delih so v Celju zaposlili 170 brezposelnih družinskih očetov, ki popravljajo sedaj cesto na Stari grad, cesto za mestnim pokopališčem in na Jožefovem hribu. V Celju je prijavljenih 350 brezposelnih.
Brezposelnost v lesni industriji je vedno
večja. Sedaj sta ustavili obrat dve veliki žagi v Škofji Loki, ki sta zaposlevali več stotin delavcev.
Na Češkem imajo 800.000 brezposelnih. Pred nekaj meseci je bilo to število še znatno nižje. Med brezposelnimi so všteti tudi sezonski delavci, ki jih je 200.000.
Brezposelnost med mladimi intelektualci. V Švici je bilo v začetku 1. 1935 okrog 6000 mladih brezposelnih tehnikov, inže-njerjev, arhitektov, kemikov itd., ki sp položili prošnje za javno službo. Kakih 1000 ni vložilo prošenj, tako da je bilo v tem času v Švici okrog 7000 brezposelnih tehnikov. število vseh diplomiranih tehnikov znaša okrog 20.000; od teh je torej dobrih 30% brezposelnih. V Italiji je število diplomiranih medicincev narastlo od 1. 19i3 do 1. 1933 za 119%, dočim je prebivalstvo narastlo v istem času le za 17%,
$o širi#112 sveiu
V graški vojašnici Lazaretfeld, ki je še
znana mnogim našim ljudem, ki so pred vojno služili vojake, se je vdrl strop in sta bila ubita dva vojaka, mnogo pa jih je bilo ranjenih.
Poroka na albanskem dvoru. Sestra albanskega kralja princeza Senije se je poročila s sinom bivšega turškega sultana princem Abitom.
Knjižnice za delavstvo. Pri gradnjah državnih stavb in pri javnih delih zaposlenemu delavstvu je nemški notranji minister podaril 30 knjižnic, ki so nameščene v posebnih avtobusih.
Tudi v Romuniji bančna kriza. 874 ro* munskih bank se nahaja v krizi. Vlada ja prevzela od bank že 2,507 milijonov lejev dolgov, pa vse nič ne pomaga. Samo 20%. bank je še sposobnih za življenje.
Energičen boj proti kartelom vodijo na' Poljskem. Na ta način hočejo znižati cene, ki jih karteli umetno držijo na višini. Dosedaj so odpravili 86 kartelov, ostalo jih je pa še 177, ki jih bodo tudi razpustili. Ugodne posledice tega se že poznajo, ker so se cene mnogim proizvodom že znatno znižale . Tudi pri nas bi nekaj takega zaleglo!;
14 oseb se je ubilo pri nesreči potniškega letala, ki vozi iz Newyorka v Los Angeles. Letalo je treščilo v močvirje ter so bili vsi^ potniki mrtvi.
Nemčija predstavlja svojo vojno Industrijo v sredino države, da ne bi bila v slučaju vojne izpostavljena letalskim napa-
Km in sovietsha mezda.
. ■ ■ ' • Drama v štirih dejanjih.
/ Po češkem izvirniku za oder priredil J. O.
- - ~ ' ■ . ^
FEODOR: Ubogi očka!
POLSKI: Kot zagrizen hlapec boljševikov ima skoro neomejeno moč, zlasti sedaj, ko je vladni komisar tako blizu.
FEOdOR; Gurko?
POLSKI: Da. Tudi ta je slab in zloben človek.
FEODOR (vstane, hodi počasi po sobi): Žalostno je, oče, kar pripoveduješ, silno žalostno, a tudi te preizkušnje bodo prešle, prešle bodo, pa četudi bi trajale celo človeško dobo.
POLSKI: Ti veš, kako sem strt in ubit.
FEODOR: Vem, očka, a vendar neupogljiv. Po tebi sem podedoval krščanski optimizem. Poslušal, kakšno je danes mišljenje med nami mladimi duhovniki .Skratka, bajno! (Navdušeno.) Delamo neutrudno. Ustanavljamo krščanske celice v vsaki tovarni, v vsakem rudniku, v vsaki kasarni Gospodarji smo v javnih knjižnicah, študiramo socialistično in marksistično literaturo. Zato smo usposobljeni in zmožni, da popademo za roge duha laži, ki se tam skriva.
POLSKI: To je zanimivo.
FEODOR: Nasprotniki taje to pred svetom, ker nočejo priznati, da je sovjetska zvezda v duši ruskega naroda zamrla in je v zatonu. Verjemi mi očka, v srcu našega podjarmljenega ljudstva se prebuja neka nova sila in moč. Moč križa še ni Bogu premagana. Bodočnost Rusije pripada
POLSKI (vstane, objame Feodorja): Pogumni, junaški dečko! Boe te blagoslavljaj!;
FEODOR: In mi? Mi mladi duhovniki smo udarne čete v prvih vrstah. Morda bomo morali žrtvovati celo svoje življenje ,toda iz naše krvi bodo vstali novi borci, novi krščanski bojevniki. (Slišijo se močni težki koraki.)
POLSKI (pri oknu): Gorje! Borovič prihaja! Zdi se mi, da je pijan. Kaj zdaj?
FEODOR: Pusti me očka, da delam po svoje. Tudi v takem položaju ne izgubim glave. (Si naglo nadene brado, vzame skrinjico in se dela. kakor bi se pogajal s Polskim.)
8. p r i z o r :
Fcodor, Polski, Borovič, Sergjej.
BOROVIČ (plane ves besen v sobo, korak mu je nekoliko negotov, vendar ne sme vzbujati smeha. V roki ima bič): Ha, kdo je to?
FEODOR (zapira skrinjico): Morda vam bom prihodnjič kaj prodal, gospod Polski?
POLSKI: Denarja, denarja, moj dragi gospod, je premalo.
FEODOR: če tako, potem pa na svidenje. (Odide.)
9. prizor:
Polski, Borovič.
POLSKI: Ah, vi tu, gospod Borovič? Oprostite, da vas nisem takoj videl.
BOROVIČ: Kdo je bil ta možic?
POLSKI: Nek tuj trgovec. — Ali se ne bi izvolili za trenutek vsesti?
BOROVIČ (naglo): Ne, stoje hočem s teboj govoriti. (Nagne steklenico, ki jo ima pri sebi in pije.) Enkrat moram biti na jasnem.
POLSKI: V čem pa, če smem vprašati?
BOROVIČ (vrže Polskemu bič v obraz): V temle! Boš pobral ta bič? (Polski stoji vzravnan in zre Boroviču v očL Sergjej se neopažen pojavi n%
lestvici in z bolestjo in obupom opazuje, kako Borovič sramoti in ponižuje njegovega očeta.) Boš pobral? Tam so rdeči gardisti. Samo pomignem jim, pa te odvedejo! (Polski pobira počasi bič.) Kje je tvoja hči Polja? Hočem, da bo moja žena. Kje je? Lopov, ti molčiš, ,(Ga ošvrkne z bičem.) Kam si skril to mrho?
POLSKI: Na to vprašanje ti ne dam. nikdar odgovora.
BOROVIČ (besno mlati okrog sebe): Ha, to praviš meni, občinskemu starešini in Gurkovemu prijatelju? Si tudi ti tak protirevolucijonar kakor tvoj sin Sergjej?
POLSKI: Ne!
BOROVIČ: Lažnivec! (Ga ošvigne z bičem.)' Le čakaj, ti prevzetni kulak, jaz te bom že ukrotil! Na kolena! Poklekni, sicer se mi pobereš v pekel vragu pete lizat. Boš pokleknil? (Polski poklekne.) Tako! In zdaj, moje škornje poljubi T (Polski stori tako.)
SERGJEJ: O gorje! Tako sramotenje svojega očeta sem moral doživeti! Gorje nam brezmočnimi (Odide.)
BOROVIČ: Kdo je bil to? Tvoj sin Sergjej? Molčiš? Ha, to ti nič ne pomaga! (Jaz ga že dobim y pest! (Se opoteka k durim.)
10.	prizor:
Polski.
POLSKI: Moj Bog! Vse za tebe! (Vstane ves zlomljen in strt. Vsede se k mizi, oči ima izbuljene kot blaznež. Potem se opre z lakti ob mizo, glavo položi med dlani in tiho plaka. Roke se mu tresejo, celo telo se krčevito zvija. Godba rahlo igra kitico pesmi o Volgi. Otožno zveni melodija.)
Zavesa pada:.
Iver-Kolenc?
Denar.
Sodobni roman«
— 2
— Ti si čuden možakar! Tako govoriš, ker nimaš denarja, a če bi jutri podedoval veliko vsoto denarja, bi gotovo drugače govoriL
— če bi jutri podedoval denar — je hripavo odvrnil Muzard — bi storil to, kar vsi drugi: zastrupil bi se z njim. In če sem sedaj kolikor toliko pošten, bi prenehal biti tak, ker bi takoj padel v one grehe, ki se mi sedaj zdijo nemogoči: skopost, Eebičnost in druge strasti. Revež, ki obogati, ni nikdar lepa stvar! Njegova prirojena plemenitost hitro premaga ljubezen do denarja, gnusno ljubezen, ki se vzbudi v človeku takrat, ko začne nekaj posedati. In pridobivanje denarja, bogastva mu postane tako sveto, da postane nasproti vsemu ljudskemu zlu, ki ga vidi okrog sebe, brezbrižen . Zlato povečuje sebičnost, napihuje ponos, zasleplja bistrino gledanja in ker nisem boljši od drugih, bi tudi v meni nastale velike spremembe.
Bankir je medtem poklical natakarja, ki je šel mimo mize. Hotel je plačati, a natakar je odvrnil, da je gospod Muzard že vse uredil.
Muzard je zamišljeno nadaljeval:
— Ta čas živi v Parizu en svetnik.
.— Kaj je rekel? — je vprašal Nassel, ki ni dobro slišal.
Žena se je nagnila k njemu in mu odvrnila:
— Gospod Muzard je rekel, da v Parizu živi neki svetnik.
— Res? — je začudeno vprašal Nassel. — In kje bi ga mogli videti?
Govoril je prostodušno, kakor da bi šlo za kako cirkuško čudo.
Ciprijan Loche, ki mu je vedno primanjkovalo časa, je skrivaj pogledal na uro.
Ivan Soleme se je obrnil k Muzardu in je dejal:
■— Vem, za koga gre. Za abbeja Naima; ni res?
— Da, o njem govorim — je potrdil Muzard.
— Ali je to pravi svetnik? — je vprašala Nassa-lova žena.
— To je gotovo kak stari župnik, upadlega obraza in sivih las — je dejala Odeta Gerard.
— O, ne — je odvrnil Muzard. — Naim je mlad duhovnik, svežega obraza in črnih las.
— Ali dela čudeže ? — je vprašala Odeta.
Muzard je nevoljno stresel z glavo in molčal.
Sele čez nekaj časa je odvrnil:
— Ne vem, ali je Bog, ali je on ustvaril svet in ali obstoja življenje preko groba. Toda videl sem izobraženega človeka, čigar vsako delo je dobrota, ki z vsakim gibom seje radost in ki mu iz oči sije neizmerna ljubeznivost. Videl sem človeka, ki prerokuje, ki zna vse, ki razume, ki odpušča; videl sem človeka ,ki ljubi in spoznal sem, kako bi bilo zemeljsko življenje, če bi človeštvo poslušalo glas, ki je pred dvatisoč leti govoril z gore:
»Blagor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo.
Blagor krotkim, zakaj ti bodo deželo posedli.
Blagor žalostnim, zakaj ti bodo potolaženi.
Blagor lačnim in žejnim pravice, zakaj ti bodo nasičeni.
Blagor usmiljenim, zakaj ti bodo usmiljenje do-Begli.
Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali.
Blagor miroljubnim, zakaj ti bodo otroci božji,
Blagor njim, ki so zaradi pravice preganjani, zakaj njih je nebeško kraljestvo.«
Družba je strmela v Muzarda. Njegove besede so bile tako slovesne in občutene, da so se nehote zarinile v srca.
Prvi je Loche pretrgal molk.
— Z Bogom, gospod blagajnik! — je vstal in prožil Muzardu roko. — Na skorajšnje svidenje.
Takoj nato sta vstala tudi zakonca Nassal.
— Z Bogom, gospod Muzard! — se je poslovil Nassal.
Čez hip je posmehljivo dodal:
— Dragi moj, ko se bo vašemu svetniku posrečilo spremeniti en novčič v tisoč frankov, bom tudi jaz veroval vanj.
— A kaj bi rekli, če bi hudič naredil iz človeka denarnico? — je odvrnil Muzard razdraženo.
Gerardova sta se ustrašila, ko sta pogledala na uro.
— Kaj! Tako pozno je že! — je vzkliknila Odeta. — Brž domov! Otroci še niso večerjali.
Hitro sta se poslovila in se vsedla v prvi avtomobil, ki sta ga dobila.
Ostala sta še Muzard in Soleme. Nekaj časa sfa molčala in strmela za odhajajočimi. Čez čas pa se Muzard okrene k prijatelju in ga vpraša:
— Ali me hočeš spremljati, Soleme? Peš bova šla in se med potjo porazgovorila.
Soleme je prikimal in vstal.
Prijatelja sta zavila v ulico dela la Paix. Preden sta izginila za oglom, sta se še enkrat ozrla proti trgu Opere, ki je bil trenutno precej tih. Tišino je motilo le ropotanje dveh treh voz, ki so drdrali proti manjšim gledališčem in kinomatografora izven središča mesta. Pročelje opere se je svetljikalo ko palača iz sanj, ker ga je oblival bajni sijaj lune. Muzard je razmišljal in ni spregovoril niti besede. Morda je mislil na neprestano razsipavanje denarja po pariških nočnih prostorih.
Soleme je nekaj časa molče korakal ob strani prijatelja, a ko je videl, da se je ta preveč zamislil, ga je skušal vzdramiti.
(Dalje sledi.)'
dom. Tvomica avtomobilov Oppel je morala prestaviti svoje nove obrate na Bran-denburško. Nova tvornica je dobila nalog, da dela samo za nemško armado in sicer tovorne avtomobile in tanke.
Krupp se seli na Norveško. Kruppove tvornice se pogajajo z Norveško zaradi ustanovitve velikanske najmodernejše opremljene tovarne na norveških tleh. Letno bo nova tovarna izdelovala 30.000 ton raznih vrst jekla.
Povodnji na Francoskem še niso prenehale. Nekatere reke še naraščajo ter so preplavljena nova ozemlja. Najbolj je prizadeto mesto Nantes, kjer je reka porušila veliko mostov.
Greh brez primere. Nizozemska zalaga z mlekom in mlečnimi proizvodi veliko držav na zapadu. Zaradi dobre prodaje teh izdelkov je pred nekaj leti nastala v reji krav mlekaric nadprodukcija in tako je sedaj cena mleka zelo padla. Da se cena mleku zopet dvigne, bo vlada odkupila od kmetov 100.000 krav, jih pobila ter meso — uničila, da ne bi padla cena mesu. To se dogaja v času, ko stradajo tolike množice brezposelnih.
Atentat na vrhovnega rabina je izvršil neki dijak. Sprožil je nanj štiri strele iz samokresa, pa ga ni zadel. Atentatorja so aretirali.
Dva milijona pezet so zadnje čase razdali španski komunisti za svojo »rdečo pomoč«, ki so jo po celi državi organizirali. Oblasti so prišle celi organizaciji na sled ter so zaplenili velik obtežilen materijah Denar za svojo pomoč so dobili španski komunisti od ruskih boljševikov.
Gandi umira. Voditelj Indijcev Gandi je obolel ter pravijo, da bo umrl.
Kako se vozi zastopnik komunistov. Ko
so te dni odslovili zastopnika komunistov iz države Urugvay, si je ta najel vse lu-ksusne prostore na ladji samo za sebe. Niti predsedniki držav niso tega storili. Delavci, ki so v pristanišču delali in so to videli, so pač mogli presoditi, za koga se pravzaprav brigajo ti revolucijonarni svetovni agentje.
V Fordovih tovarnah so lansko leto zgradili 1 milijon 270.000 avtomobilov. Predlansko leto ,ie znašala produkcija še samo 710.000 avtomobilov.
Davek na dividende so upeljali na Če-hoslovaškem. Znašal bo 10% ter se bo plačeval od vseh dividend, ki presegajo 6%,
Kopine
Jugoslovansko olimpijsko moštvo.
V sredo je potekel termin za prijavo tekmovalcev za letošnjo zimskošportno olimpijado v Garmisch-Partenldrchenu v Nemčiji. Jugoslo-slovanska zimskošportna zveza je prijavila za tekme te-le tekmovalce:
Tek na 18 km: Smolej, Knap, Klančnik, Jakopič Gustl, Baebler, Šramel, Žemva, Dečman.
štafeta 4X60 km: Smolej, Knap, Klančnik, Jakopič Gustl, Baebler, Dečman, Jakopič Albin.
Tek na 50 km: Smolej, Knap, Klančnik, Jakopič Gustl, Baebler.
Klasična kombinacija: Šramel, Baebler', Dečman, Jakopič Albin, Istenič, Pribošek, Zemva.
Smuški skoki: Šramel, Novšak, Palme, Bevc, Pribošek, Baebler, Jakopič Albin.
Alpinska kombinacija: Heim, Praček, Žnidar, Cop, Mušič, Stopar, Ankele in Jelen.
Med imenovanimi so tudi rezerve, ker bo kon-čnoveljavna sestava našega moštva za posamezne discipline sledila šele tik pred tekmami, ko bodo sposobnosti posameznih tekmovalcev popolnoma ugotovljene.
Olimpijsko tekmovanje v vseh panogah zimskega športa v Garmisch-Partenklrchenu je sedaj v ospredju športnega zanimanja na svetu. V Nemčijo sta že prispeli ameriška in japonska vrsta, ki nastopita na olimpijadi. Sodelovalo bo pri tekmah 28 držav — največje število, kar jih je bilo kedaj pri zimskošportnih 'tekmovanjih. Narodi, ki prebivajo na severnih krajih, so letos znatno na boljšem pred nami, ker imajo vso zimo sneg tet- s tem priložnost za boljše treniranje, številna so že prerokovanja o izidih tekmovanj. Prvo mesto si prisvajajo Norvežani, drugo bodo nesli najbrže Finci, tretje ali Nemci ali Avstrijci, potem pa je vrstni red še negotov. Nemci so se že bali, da jim bo pokvarilo pomanjkanje snega olimpijado. Zadnje dni pa je začelo močno snežiti, tako da so sedaj te skrbi odveč.
Državno smučarsko prvenstvo v Mariboru, ki je bilo določeno za 18. in 19. t. m., se je moralo zaradi pomanjkanja snega preložiti, če zapade sneg, se bo vršilo 25. in 26. januarja.
Zanimiva športna prireditev v Rušah. V nedeljo dne 19. t. m. popoldne se vrši v Rušah v dvorani gostilne Črnko zanimiva športna prireditev. Mariborski SSK Maraton priredi skupaj s svojim odsekom iz Ruš klubsko prvenstvo v rokoborbi. Nastopi tudi nekaj parov boksarjev. Opozarjamo Rušane na to prireditev, na kateri se bodo kosali med seboj najboljši rokoborci iz Ruš in iz Maribora.
športne zanimivosti. Za prihodnje olimpijske igre leta 1940 se poteguje kar devet mest in sicer: Rim, Atene, Barcelona, Buenos Aires, Budimpešta, Dublin, Helsingfors, Lozana in To-kijo. Odločitev bo težka, padla pa bo najbrže ali na Rim ali na Tokijo. — Za berlinsko olimpijado, ki se vrši v poletju, se je prijavilo do-sedaj že 5300 aktivnih športnikov, ki bodo tekmovali v posameznih disciplinah — tedaj tri-
krat več, kakor jih je bilo na zadnji olimpijadi v Los Angelesu v Ameriki. — Tudi Norvežan} so si zgradili ogromno skakalnico, na kateri so dosegli 90meterske skoke. Kakor znano, so bili še pred kratkem Norvežani najhujši protivniki naše skakalnice na Planici, na kateri se dosegajo lOOmeterski skoki, ter so zahtevali, da se ta skakalnica prepove.
Mali oglasi. Vsaka beseda samo 50 par. Male oglase je treba poslati vsaj do četrtka zjutraj in jih je treba plačati naprej.
mmm
Delavska prodajalna
Edina knjigama in prodajalna šolskih potrebščin na desnem bregu Drave v Mariboru se je preselila z novim letom
v hišo Pokojninskega znvndn
Delavci, kupujte v tej prodajalni, navajajte svoje otroke, da kupujejo šolske potrebščine tu, ker vi tako hočetel
Priporoča se vami
Prodajalna in knjigarna
Tiskarne sv. Cirila
Maribor, Kralja Petra Irg 6
DRUGO DEJANJE.
Gozd. V ozadju skala, naokrog klade. Tu In tam Iz voj napravljena klopica,
1.	prizor:
Kmetje leže ali sede okrog. Eden izmed njih išče suhe veje, se vsede na klopico, jih veže v butarico (v otep) in jih odnaša. Drugi kade ali bašejo pipe itd.
1. KMET: Recite, kar hočete: Mi kmetje smo danes
v Rusiji samo zato, da nas plenijo, nam ropajo, nas gulijo in odirajo.
2. KMET: Rdeči (gardisti) so nas nedavno zopet
pošteno oskubili. Zadnjo svojo kozo sem jim moral dati.
3. KMET: Jaz sem imel eno samo prase v hlevu, pa
je še to moralo z njimi.
4. KMET: Pobiti bi morali te lopove!
1. KMET: In ta,lakota! Ne moremo se več do sitega
najesti! Kdaj ste kaj takega doživeli, da bi ruski mužik moral trpeti glad? Prej smo imeli kruha dovolj za pol sveta.
2. KMET: Poglejmo drug drugega, kakšni smo!
Vsak izmed nas ima drugačen obraz in vendar imamo nekaj skupnega. Kaj je, bratje, kar nas dela tako grozno podobne, tako grozno, da pridejo človeku solze v oči? Glad je to, bratje, ta strašni glad!
3. KMET: In komu se imamo zahvaliti za to? Edino
Moskvi!
4. KMET: Kaj se tam brigajo, če umirajo milijoni
ljudstva od lakote?
L KMET: Tam jih tudi to nič ne vznemirja, da je narod razuzdan, podivjan in posirovel, da je svetost zakona uničena. Ljudstvo, ki je naravno propadlo, ljudstvo, ki je od lakote izmučeno in izčrpano, tako ljudstvo Moskva z lahkoto obvlada. Moj Bog, kakšni so časi!
2.	KMET: Kje je zdaj toliko hvalisana svoboda, s katero so nas prej mamili in slepili? He? Zdaj ravnajo z nami kakor z živino na sejmu.
3. KMET: Imaš prav, dasiravno je prava živina
nekje drugod!
4. KMET: In zakaj hočejo uničiti vero? Zakaj zapi-
rajo cerkve, zakaj jih spuščajo v zrak? Zato, ker imajo ti morivci vkljub vsemu — tule — ,(se bije v prsa) vest, sodnika, ki se ga boje.
1. KMET: Pozor! — Slišal sem, kako je počila veja.
(Vsi poslušajo in vstajajo.) Človek ne sme danes nikomur zaupati.
2. KMET: Povsod so špijoni. (Trenutek tiho, zopet
se sliši prasketanje vej.)
3. KMET: Tudi jaz čujem, da pokajo veje. Nekdo
nas posluša.
4. KMET: Borovič bo, naš občinski starešina. To
vam je tudi takšen lisjak, ki nima mirne in čiste vesti. Nak, ni! Sergjej je, Polski-jev sin. Glejte, saj nam kima. (Vsi mu mahajo z roko, vabeč ga, naj pride bliže.)
2.	prizor :
Kmetje, Sergjej.
('Živahen prizor. Vsi pozdravljajo Sergjeja, potem se nekateri vsedejo, drugi stoje okrog njega. Sergjej jim pripoveduje ves razburjen in razdražen. Mužiki silijo vanj in živahno gestikulirajo.)
1. KMET: Kaj se je zgodilo našemu mlademu bra-
tu Sergjeju? Zakaj si tako razburjen?
2. KMET: In v laseh, imaš še slamo. (Odstranjuje
bilke slame.) Kako si prišel sem, moj dragi mo-lodec (mladec).
SERGJEJ: Prihajam ravno iz hiše svojega očeta, kjer sem bil skrit na podstrešju.
3. KMET: Skrit, zakaj pa skrit?
4. KMET: Ej, Sergjej je vendar voditelj protirevo-
lucijonarjev!
1.	KMET: Protirevolucijonarji smo pravzaprav vsi. SERGJEJ (si je medtem obrisal pot s čela): Čujte, prijatelji! — Resnično, moral sem se skrivati, ker so blizu rdeči gardisti.
VSI KMETJE: Rdeči! (Drug čez drugega.) Ah tako’ Da, da! Razbojniki!, Roparji! Tolovaji!]
SERGJEJ: Spal sem na podstrešju. Nenadoma slišim glasno govorico. Bil je tisti lopov Borovič, ki je mojega postarnega očeta surovo žalil, (Vsi se razvnemajo in razburjajo.)
2. KMET: Pa je zopet vpraševal po tvoji sestri? > SERGJEJ: Seveda. Podlež nesramni! — Vrgel je
očetu bič v glavo ter mu zapovedal, da ga mora* pobrati. (Mužiki se jeze in hudujejo.) In ker so bili rdeči v bližini, se je oče moral udati. Jaz sem stal brez moči na lestvici škripaje z zobmi. Kaj sem hotel? Ničesar nisem mogel storiti. Ko bi bil lopova premlatil ali zadavil, bi bilo za očeta še hujše.
3. KMET: Ni dvoma, če so bili vojaki — rdeče ar«
made — blizu l SERGJEJ: Kri je vrela v meni. A najhujše je bilo to, da je oče moral poklekniti in temu podležu poljubiti škornje. (Vzkliki ogorčenja.);
4. KMET: Ha, jaz bi rajši
SERGJEJ (temno, s pridušenim glasom): In tepel ga je! — Vse to zavoljo tega, ker mu ni hotel izdati, kje je Polja.
1. KMET: Prijatelji! Kar slišimo o Boroviču, je
tako strašno, da človeku zavre kri. Sramota, ki jo je doživel Polski, zadene tudi nas. Sergjej, tu je moja roka (stisne Sergjeju roko), da smo vsi s teboj in zate. Boroviča, tega psa, moramo ukrotiti! (Vsi stiskajo Sergjeju roko.) SERGJEJ: Oče ne bo v to privolil, kajti kot kristjan ...'
2. KMET: Pozor! Mislim, da prihajajo vojaki. (Tre-
nutek poslušajo in čujejo oddaljene korake.)
3. KMET: Pojdite, poiščimo si drugo mesto! (Vsi
odidejo.)
(Dalje sledi.))
Izdajatelj in odgovorni urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).