Slovenski etnografski muzej
za naše šole P,
Prvi Junijski večer v znamenju smeha in ironije
Primorski
SREDA, 8. JUNIJA 2011
Št. 135 (20.150) leto LXVII.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
vO=
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
Več
senčnih kot sončnih plati
SandorTence
Za Slovence je najbolj razveseljivo, da bo tudi v novem mandatu tržaške pokrajinske uprave podpredsednik slovenske narodnosti. Prej je bil namestnik predsednice Marie Te-rese Bassa Poropat Walter Godi-na, sedaj je to Igor Dolenc, ki ima za seboj dolgo politično »kilometrino« in ki zelo dobro pozna pisano pokrajinsko stvarnost. Lepo, da je Slovenec podpredsednik Pokrajine Trst, in lepo je seveda tudi, da je Slovenka Mara Černic podpredsednica goriške pokrajinske uprave.
Pri imenovanju novega tržaškega pokrajinskega odbora ni šlo brez zapletov in političnih težav, ki so še kar hude. Drugi in zadnji mandat bi moral biti za Basso Po-ropat drugačen od prvega, bolj sproščen in, če hočemo, bolj ustvarjalen. Prav zaradi tega smo pričakovali korenito prevetritev odbora, ki je nismo doživeli.
Politično kratkovidna se nam zdi odločitev predsednice, da iz uprave izključi leve komponente večinskega zavezništva. Že res, da ima Bassa Poropat pravi-co-dolžnost samostojne izbire odbornikov, izločitev Zveze levice, SEL Nichija Vendole in IDV Antonia Di Pietra pa izzveni kot izključitev miselnega kroga, ki je lojalno prispeval k volilni zmagi leve sredine. Podobno velja za Slovensko skupnost, ki je po tolikih letih prvič polnopravno zastopana v pokrajinskem svetu.
V koaliciji je več strank kot razpoložljivih odborniških mest. Od Basse Poropat smo vseeno pričakovali več političnega občutka in, zakaj ne, tudi več spretnosti.
italija - Propadel zadnji poskus vlade, da bi preprečila glasovanje
Ustavni sodniki potrdili referendum o jedrski energiji
Zadovoljstvo pobudnikov, ki pa opozarjajo na pomanjkanje informacij
trst - Predsednica Bassa Poropat imenovala odbornike
Pokrajina Trst ima novo upravo Igor Dolenc je podpredsednik
TRST - Igor Dolenc (Demokratska stranka) je bil ob predstavitvi nove tržaške pokrajinske uprave imenovan za podpredsednika drugega odbora predsednice Marie Terese Bassa Poropat. Prevzel je tako mesto
dosedanjega podpredsednika Wal-terja Godine in bo odgovoren še za gospodarski razvoj, za kras, za čez-mejno sodelovanje, evropske projekte, kmetijstvo in šport.
V novi upravi so bili potrjeni tri-
je odborniki iz prejšnjega odbora -Mariella De Francesco, Adele Pino in Vittorio Zollia, ob Dolencu pa je novinka še nekdanja miljska občinska odbornica Roberta Tarlao.
Na 7. strani
RIM - Ustavno sodišče je včeraj dokončno prižgalo zeleno luč za izvedbo referenduma o jedrski energiji. Odločitev je bila soglasna. Sodniki so ocenili, da je referendumsko vprašanje, tako kot ga je spremenilo kasacijsko sodišče po odloku omnibus, s katerim je vlada zamrznila načrte o gradnji jedrskih central, povsem v skladu z ustavnimi določili. Pobudniki referenduma so odločitev pozdravili z velikim zadovoljstvom. »Propadli so vsi triki vlade, da bi ljudem preprečili pravico do izbire o tako pomembnem vprašanju, kot je postavljanje jedrskih elektrarn v državi«, poudarjajo.
Na 6. strani
Dunaj gluh za želje manjšin
Na 3. strani
V	FJK pričakujejo val ruskih turistov
Na 4. strani
V	Trstu priprave na referendume
Na 8. strani
V	Doberdobu kmalu obnova vodovoda
Na 14. strani
Hit odpira prvo igralnico na prostem
Na 15. strani
Odbojkarice Sloge bodo še igrale v C-ligi
Na 21. strani
NOVAK SPC d.o.o.
Cesta na Polane 1, 6210 Sežana
Tel: 00386/5 73 12 490 Fax:00386/5 73 12 482
WWW.reno-sezana.si urnik: od 8.00 do 12.00 in 13.00 do 17.00 sobota zaprto
KONTROLNI PREGLED VOZILA ZA 10 € IN SE BREZSKRBNO ODPELJITE V POLETJE!
Pripeljite svoj avto, da vam pregledamo klimo, luči, zavore, izpuh, pnevmatike,..
PRIČAKUJE VAS RENAULT NOVAK V SEŽANI PA SREČNO VOŽNJO
mase
Obitiite oai-D trgovino v hotfu Gonita hranilnice na koreu Verdi 150 v Gorici. Do li. juniji 2011 vam ponujamo tudi; kuhani sp«fc po M t J100 9 i<f MontanDit. »dni po o.igtuOorj kuhan prtui praga po 1i1W g
VHH:
»(Mlll.DC'
likK .	S.OO-H.M -
šolstvo - V Kanalski dolini
Prizadevanja za ustanovitev trojezične osnovne šole
J
2
Sreda, 8. junija 2011
ALPE-JADRAN
/
kanalska dolina - Srečanje s starši šoloobveznih otrok na pobudo naborješke občine
Podpora zamisli o ustanovitvi trojezične osnovne šole
r\	|	• . f • •	v v • • |	v v • • •	v v» • —7 I • •	- • v	i v»	—j— * • v
Pouk v italijanščini, slovenscini in nemščini - Zdaj je na vrsti se občina Trbiž
NABORJET - Naborješka občinska uprava, ki jo vodi župan Aleksander Oman, se je v ponedeljek na javnem srečanju sestala s starši otrok, ki obiskujejo osnovno šolo v Ukvah in s starši iz Žabnic, ki so vpisali svoje otroke v ukovško šolo (osnovno šolo v Žabni-cah bodo v naslednjem šolskem letu zaradi premajhnega števila vpisanih dokončno zaprli). Občinski upravitelji so želeli preveriti, če med starši obstaja zanimanje za ustanovitev trojezične šole (pouk bi potekal v slovenščini, nemščini in italijanščini) oziroma če bi se z njeno ustanovitvijo strinjali.
V uvodnih besedah je bilo povedano, da se šolski sistem v Kanalski dolini po uvedbi reforme ministrice Gel-minijeve sooča z velikimi težavami, ki letno še posebej zadevajo zagotavljanje pouka slovenščine in nemščine. K rešitvi tega problema bi lahko pripomogel zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji (38/01), ki v svojem 5. členu zagotavlja enake pravice tudi nemško govoreči skupnosti v Kanalski dolini.
Kljub nekaterim dvomom glede organizacijskega modela take šole, ki bi predstavljala pravo novost, so starši soglasno podprli prizadevanja Omanove občinske uprave.
Srečanja se je udeležila tudi od-bornica za kulturo občine Trbiž Nadia Campana in vsi občinski odborniki iz Naborjeta. Vsi prisotni javni upravitelji so se strinjali, da bi morali ustanovitev take šole po možnosti istočasno predlagati oziroma zahtevati obe občini Kanalske doline, in sicer Nabor-jet - Ovčja vas ter Trbiž.
Že 13. junija bo na vrsti srečanje s starši, ki ga organizira Občina Trbiž, nato pa naj bi stekel birokratski postopek, ki ga morajo opraviti občinski odborniki in občinski svetniki, takoj zatem pa bo treba zahtevo po ustanovitvi šole z italijanskim, nemškim in slovenskim učnim jezikom posredovati Paritetnemu odboru za vprašanja slovenske manjšine v Italiji, ki ga vodi Bojan Brezigar.
Srečanja v Naborjetu sta se udeležila tudi Rudi Bartaloth in Alfredo Sandrini kot predstavnika Slovenskega kulturnega središča Planika in združenja Kanaltaler Kulturverein, ki sta tudi sama posegla v razpravo ter seveda podprla predlog po ustanovitvi trojezične šole, ki bi otrokom v Kanalski dolini omogočila, da se naučijo tudi slovenščine in nemščine, ter hkrati zagotovila vsestransko pomoč pri uresničevanju tega predloga.
V Kanalski dolini (pogled na Žabnice z Višanj) precej konkretno razmišljajo o ustanovitvi trojezične osnovne šole
poziv - Slovenska kulturno-gospodarska zveza
Poziv za udeležbo na nedeljskih referendumih
TRST - Slovenska kulturno-gospodarska zveza poziva svoje člane in širšo javnost, da se udeleži nedeljskih referendumov. Gre za pomembna vprašanja, ki zadevajo vsakega državljana in njegovo bodočnost in to mimo aktualne politične stvarnosti.
Prvi in drugi referendum obravnavata vodo, ki je za življenje bistvena. Vsakdo ima do nje pravico in je last človeštva, poudarja SKGZ. Res je, da če želimo imeti vodo doma, odpreti pipo in napolniti kozarec, mora za to nekdo poskrbeti. Skrbeti je treba tudi za večje stvari, kot je urejanje vodnih strug in podobno, kar je v Italiji slabo urejeno. Prave zavesti o čisti vodi in njeni dragocenosti v Italiji žal ni. Je pa nedvomno stvar države in njenih državljanov, kako z vodo upravljajo, kako jo varujejo in kako zanjo skrbijo. Tega bi v nobenem primeru ne smeli prepustiti privatnim družbam, ki jim je edini cilj profit. Voda je življenje in ne profit, čeprav imajo usluge svojo ceno. Do vode pa imajo neodtujljivo pravico tudi tisti, ki so revni in jim zmanjkuje denarja za plačevanje javnih storitev. Če tega prepričanja državljani ne zapečatimo z referendumsko voljo, pomeni, da imamo zelo majhno percepcijo o tem, kako drugi razpolagajo z njihovim življenjem. Referendum o vodi je bistven in sam po sebi vreden kvoruma, piše v pozivu SKGZ.
Tretji referendum o gradnji jedrskih central je postal ponovno aktualen po potresu na Japonskem. V Fu-
kušimi so jedrske elektrarne, ki jih upravljajo zasebne družbe, dokazale, da jedrsko pridobivanje energije ni varno, vsaj ne s sistemi, ki jih poznamo. "Ne" jedrskim elektrarnam ne bo izničil dejstva, da je v Evropi veliko, tudi sosednjih, držav, ki imajo jedrsko elektriko. Italija je nima hvala referendumu. Glede vprašanja so mnenja deljena, a vendar, čemu bi hodili proti nevarnemu cilju, ko nove znanosti odkrivajo alternativne energetske vire, se sprašuje SKGZ. Dokler bo interes v nuklearkah, ponovno gre za interes, bodo alternativne energije obrobne. Če postanejo cilj, bodo postale nova in prijaznejša stvarnost.
Četrti referendum briše anomalijo, saj bi moral biti zakon enak za vse. Zakon o upravičeni zadržanosti je napisan po meri nekaterih posameznikov in ni v korist širše skupnosti, ki nedvomno potrebuje učinkovitejše sodstvo, ki bi delalo z drugačnimi ritmi. Zaključek procesa v doglednem času je državljanova pravica in obenem velik prihranek za državo.
SKGZ opozarja na dodatno pravico za Slovence v Furlaniji Julijski krajini: glasovnice bi morale biti na zakonsko označenem območju dvojezične. V tem smislu je vodstvo krovne organizacije poseglo na tržaški prefektu-ri, kjer so zagotovili, da besedilo referenduma o nuklear-kah še ni na voljo, zagotavljajo pa, da bodo v nedeljo na vseh voliščih izobešeni plakati in teksti vseh referendumskih vprašanj tudi v slovenščini.
slori - Nagrade
Razpis
za diplomska dela zapade 13. junija
TRST - Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) razpisuje nagrade za zaključna univerzitetna dela druge in tretje stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Na razpis SLORI-ja v letu 2011 za nagrade zaključenih diplomskih in podiplomskih del se lahko prijavijo kandidati, ki so v akademskem letu 2009/2010 diplomi-rali/magistrirali/doktorirali na univerzah v Italiji, Sloveniji ali drugih državah. Razpis je namenjen interesentom, ki so do zapadlosti razpisa opravili diplomski oz. podiplomski študij na družboslovnih področjih, s katerimi se večinoma ukvarja SLORI.
Rok oddaje prijavne dokumentacije je 13. 6. 2011 na sedežu SLORI, Trg Giotti 1, tel. 040 636663, trst@slori.it, prijavni obrazec in dodatne informacije so dosegljive na spletni strani www.slori.org in na sedežu inštituta.
Zbiranje sredstev za nakup šolskega avtobusa v Špetru
ŠPETER - »Nam češ parpomat ukupit nov šolski avtobus za dvojezično šolo?« Tako piše na letaku, ki ga je pripravil Zavod za slovensko izobraževanje, ki je dvojezično šolo v Špetru upravljal od njene ustanovitve do njenega podr-žavljenja, a še vedno ohranja pomembno vlogo, saj ji na primer nudi celo vrsto storitev, med katerimi naj omenimo šolsko menzo in prevoz nekaterih šolarjev.
Dvojezični šolski center v Špetru obiskuje namreč veliko otrok (približno tretjina vpisanih), ki prihajajo iz širšega območja, ki gre od Čedada proti Čenti in Vidmu, medtem ko ostali izhajajo iz družin, ki živijo v Nadiških dolinah. Slednji imajo za prevoz v šolo na razpolago občinski šolski avtobus, za prevoz ostalih pa skrbi Zavod za slovensko izobraževanje. Šolska avtobusa, s katerima so se otroci vozili doslej, pa sta zelo stara in dotrajana, tako da bi nujno potrebovali novega in večjega, saj bi to omogočilo boljšo organizacijo in racionalizacijo.
Zavod za slovensko izobraževanje pa si sam ne more privoščiti nakupa novega avtobusa in je zato sprožil nabiralno akcijo. Kdor želi pomagati, lahko svoj prispevek nakaže na tekoči račun Zavoda za slovensko izobraževanje pri špetrski filiali Čedajske banke (IBAN IT 71 P05484 64230 030570420938). (NM)
strasbourg - Napoved predsednika Evropske komisije
Barroso: Hrvaška lahko v petek pričakuje zelo dobre novice
LUXEMBOURG/STRASBOURG - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je včeraj v Strasbourgu naznanil, da lahko Hrvaška v petek pričakuje zelo dobre novice. Podrobnejši sicer ni bil, a po navedbah virov pri Evropski uniji je mogoče do konca tedna pričakovati, da bo komisija ocenila, da Hrvaška lahko končala pogajanja in postala 28. članica EU 1. julija 2013.
Barroso je potrdil, da so na včerajšnjem kolegiju evropskih komisarjev govorili tudi o pogajanjih Hrvaške z EU. "Smo blizu koncu pogajanj s Hrvaško," je dejal. "Mislim, da bomo v petek o tem slišali zelo dobre novice," je napovedal.
V okviru poglavja o finančnih in proračunskih določbah je treba opredeliti tudi ciljni datum za vstop države v EU. Datum, ki ga bo predlagala komisija, bo po navedbah virov 1. julij 2013. Potrjen naj ni bil na vrhu EU 23. in 24. junija.
Hrvaška je pogajanja začela oktobra 2005 in je doslej zaprla 31 od 35 poglavij v pogajanjih z EU, nazadnje v ponedeljek poglavje o ribištvu. Naslednja pristopna konferenca, na kateri naj bi zaprla še preostala štiri, je napovedana za 21. junij.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso
ansa
jazz - Od 29. junija do 2. julija v Ljubljani
Letošnji jazz festival z nekaj vrhunci
LJUBLJANA - V Ljubljani bo od 29. junija do 2. julija potekal 52. jazz festival Ljubljana. Med novostmi letošnje izdaje je vodja festivala in jaz-zovskega programa v Cankarjevem domu Bogdan Benigar izpostavil novo prizorišče, to je Kino Šiška. Kot enega od vrhuncev festivala je Benigar izpostavil festival v festivalu "Clean Feed", ki bo 1. julija v Cankarjevem domu. Na njem se bodo predstavili različni glasbeniki, ki snemajo za založbo Clean Feed. Dva koncerta bodo tudi posneli, občinstvo pa bodo skušali pritegniti tudi s kulinarično ponudbo s Portugalske.
Tako bo ob 18.30 v Klubu CD nastopil Bernardo Sassetti Trio. Ob 20.30 bo v Linhartovi dvorani nastopil basist Chris Lightcap s svojo zasedbo Bigmouth, ob 22. uri mu bo prav tako v Linhartovi dvorani sledil Angels Octet, ob 23.30 pa bo v Klubu CD nastopil še Tony Malaby's Tamarindo trio.
Festival bo 29. junija ob 18. uri odprla fotografska razstava Petre Cvelbar v Mali galeriji, ki ji bo ob 19.30 sledil koncert tolkalca Zlatka Kauči-ča. Ta bo v Linhartovi dvorani premierno predstavil delo Polja T.S., posvečeno preminulemu novinarju Vala 202 Tomažu Simonu. Kaučič bo nastopil s svojo skupino Kombo, godalnim orkestrom RTV
Slovenija ter gostoma, trobentačem Herbom Ro-bertsonom in pianistom Brunom Cessellijem.
Benigar je izpostavil še zaključni koncert 2. julija v Križankah, ki bo, kot je dejal, zelo kompleksen in bo zadovoljil različne glasbene okuse. Ob 20. uri bo nastopil Charles Lloyd New Quartet, ob 21.30 Mia Žnidarič & Steve Klink International Band, ob 23. uri pa Maria Joao.
Mii se bodo v Križankah pridružili Steve Klink (klavir), Davor Križič (trobenta), Herwig Gradisch-nig (saksofon), Martin Gjakonovski (bas) in Mario Gonzi (bobni). Kot je povedala, si je že od nekdaj želela nastopiti v Križankah s programom, ki ga ima rada in ki ga izbere sama. Predstavila bo svojo novo, že 12. ploščo z naslovom "Love You Madly".
Svoj najnovejši projekt bo na festivalu predstavil tudi kontrabasist, skladatelj in aranžer Robert Jukič, ki se po letih eklektičnega stapljanja žanrov z novim projektom "Operation Charlie" vrača v tradicionalnejšo jazzovsko govorico, spojeno s sodobnim in svobodnejšim pristopom, ki je močno zaznamoval tudi njegove prve plošče. Nastopil bo 30. junija na dvorišču Kina Šiška, kjer bodo, kot je poudaril Benigar, skušali predvsem ustvariti ozračje družabnosti.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sreda, 8. junija 2011
3
avstrija - Nov zakon o narodnih skupinah
Zvezna vlada prižgala zeleno luč, a ni upoštevala pripomb manjšin
Slovenci in ostale manjšine sedaj upajo na spremembe po razpravi v avstrijskem parlamentu
DUNAJ/CELOVEC - Avstrijska vladna koalicija socialdemokratov (SPO) in ljudske stranke (OVP) na čelu s kanclerjem Wernerjem Faymannom in pod-kanclerjem Michaelom Spindelegger-jem, je včeraj s sklenitvijo vladnega predloga dala zeleno luč za sprejetje novega ustavnega Zakona o narodnih skupinah v Avstriji čez mesec dni v avstrijskem parlamentu. Vladni predlog sledi dogovoru o postavitvi 164 dvojezičnih tablah in ureditvi uradnega jezika, ki je bil sprejet 26. aprila med predstavniki zvezne vlade, dežele Koroške in manjšinskimi organizacijami. Vlada je dogovor prevzela v celoti, torej ni upoštevala dodatnih želja manjšinskih organizacij koroških Slovencev in tudi ne ostalih avstrijskih manjšin po nekaterih nujno potrebnih spremembah. Vladni predlog, ki poleg 164 tabel in slovenščine kot uradnega jezika v 16 južnokoroških občinah predvideva še finančna sredstva za slovensko manjšino na Koroškem (npr. za slovensko Glasbeno šolo, dvojezične otroške vrtce, kulturne ustanove itd.), bo sedaj med 6. in 8. julijem obravnaval avstrijski parlament, 21. julija pa naj bi ga »požegnal« še zvezni svet, spodnji dom parlamenta.
Faymann in Spindelegger sta rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem označila za bistven (Faymann) oz. zgodovinski korak, s katerim je končno uspelo razrešiti vprašanje, ki je bilo odprto 56 let. Kancler je pri tem posebej izpostavil zasluge državnega sekretarja Josefa Ostermayerja in deželnega glavarja Gerharda Dorflerja ter vseh Korošcev in Korošic, podkanc-ler Spindelegger pa je izrecno pohvalil tudi predstavnike koroških Slovencev, da so privolili v kompromisno rešitev. Z »olajšanjem« je Spindelegger opozoril tudi na pozitivne posledice rešitve v odnosih s Slovenijo, ki je v preteklosti ob vsakem srečanju najvišjih politikov obeh držav opozarjala na nerešen problem dvojezičnih tabel in drugih vprašanj na južnem Koroškem.
Ostermayer je še dodal, da pri obravnavi vladnega predloga v avstrijskem parlamentu ne pričakuje težav, tako da bo novi zakon o narodnih skupinah lahko začel veljati že avgusta letos. Glede glasovanja o kompromisu, ki se je začelo v ponedeljek na Koroškem, pa je dejal, da nikoli ni zagovarjal poteze, ko večina glasuje o manjšinskih pravicah.
Koroški Slovenci in tudi ostale avstrijske manjšine kljub včerajšnjem sklepu zvezne vlade še upajo, da bo v parlamentarni proceduri le še prišlo do zahtevanih sprememb v zakonu (dvojezična topografija, uradni jezik, upoštevanje štajerskih Slovencev itd.). Kot je znano, so vse tri politične organizacije koroških Slovencev (NSKS, ZSO, SKS) v skupnem pozivu zvezni vladi še posebej opozorile na več problemov dogovora - predvsem na področju slovenščine kot dodatnega uradnega jezika (npr. v občinah Dobrla vas in Škocjan), a tudi pri dvojezični topografiji, kjer ni zajet kraj Do-bajna, prav tako je pojem topografije v novem zakonu definiran skrajno restriktivno (omenja samo krajevne table in kažipote, ne pa tudi dvojezičnih napisov na javnih uradih, stavbah, itd.). Prav tako bi morala biti v novem zveznem zakonu v smislu 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP) navedena tudi slovenska narodna skupnost na Štajerskem, vendar pa ni. S tem pa se pojavlja vprašanje, kako bo novi ustavni zakon vplival na pravice slovenske manjšine na Koroškem in na Štajerskem, ki so zagotovljene v 7. členu ADP. Uradna Slovenija npr. vidi kompromisni dogovor sicer kot korak naprej, nikakor pa ne pristaja na avstrijsko tezo, da bi bila Avstrija s tem ustavnim zakonom dokončno odvezana obveznosti pri spoštovanju in uveljavljanju 7. člena ADP, kar že trdijo nekateri avstrijski, še posebej pa koroški politiki.
Kritično do načrtovanega ustavnega zakona se je konec preteklega tedna izjavila tudi Federalistična unija ev-
ropskih narodnih skupnosti (FUENS) na svojem kongresu v Železnem na Gra-diščanskem. Mdr. je sprejela protestno resolucijo, v kateri odločno kritizira dejstvo, da Hrvaško kulturno društvo kot
Avstrijski kancler Werner Faymann in podkancler Michael Spindelegger (od desne proti levi) na tiskovni konferenci po sprejetju zakona na seji vlade
najmočnejša organizacija gradiščan-skih Hrvatov sploh ni bilo vključeno v pogajanja o novem ustavnem Zakonu o narodnih skupnostih, čeprav ima ta tudi posledice za vse v Avstriji živeče
manjšine. Zato je Center Avstrijskih narodnosti (CAN) za danes na Dunaju sklical tiskovno konferenco, na kateri hoče javnost opozarjati na restriktivna določila novega zakona.
Na Koroškem pa poteka sporni referendum o dogovoru. Predsednik koroških svobodnjakov (FPK) Uwe Scheuch je včeraj v zvezi z rešitvijo vprašanja krajevnih napisov na Koroškem in nadaljnjimi koraki dejal, da bodo predlog za dvojezične krajevne table potrdili v parlamentu, če se bo zanj izreklo prebivalstvo na Koroškem. Glasovanje traja do 17. junija opoldne, izid pa bo znan 22. junija.
Koroški deželni glavar Gerhard Dörfler (tudi FPK) je po včerajšnji seji koroške deželne vlade še enkrat zagovarjal glasovanje po pošti ter poudaril, da bo deželna vlada podprla nov zakon, če bo večina na referendum glasovala »za«. Na vprašanje novinarjev, kaj to pomeni v primeru odklonilnega izida referenduma, pa ni hotel odgovoriti.
Ivan Lukan
slovenija - Odziv
MZZ: Zakon naj bo odraz dogovora z manjšino
LJUBLJANA - Slovensko zunanje ministrstvo je v odzivu na predlog ustavnega zakona, ki ga je potrdila avstrijska vlada, izrazilo pričakovanje, da bo ustavni zakon odražal dogovor med slovensko manjšino in avstrijskimi oblastmi. MZZ ob tem poudarja, da ustavni zakon razume kot korak naprej k popolnemu izvajanju avstrijske državne pogodbe. Slovenija šteje slovensko narodno manjšino v Avstriji kot subjekt urejanja njenih pravic in kot samostojno stalno sogovornico avstrijskih oblasti pri urejanju njenega statusa in pravic. Po prepričanju Slovenije je kakršna koli formalna oblika ureditve manjšinske zaščite sprejemljiva le, če omogoča in zagotavlja nadaljnji razvoj manjšine in uveljavljanje njenih pravic na avstrijskem Koroškem in Štajerskem v skladu z avstrijsko državno pogodbo (ADP) in drugimi relevantnimi mednarodnopravnimi akti.
slovenija - Komentar po padcu treh zakonov na nedeljskih referendumih
Predsednik Türk: Rešitev v temeljiti rekonstrukciji vlade ali predčasnih volitvah
Predsednik Danilo Türk se zavzema za temeljito rekonstrukcijo vlade, čeprav ne izključuje niti predčasnih volitev
arhiv
LJUBLJANA - Vlada mora resno razmisliti o poteh naprej in si povrniti kre-dibilnost, je po referendumskem neuspehu treh zakonov poudaril predsednik Slovenije Danilo Türk. Kot je dejal včeraj, sam vidi dve možnosti, in sicer temeljito rekonstrukcijo vlade ali predčasne volitve.
Na nedeljskih referendumih se je po Türkovih ocenah pokazalo, da vlada ne uživa visoke podpore in da je njena kre-dibilnost resno prizadeta. Temeljita rekonstrukcija vlade mora zagotoviti takšno vlado, ki bo deležna zaupanja in ki bo kre-dibilna, pravi. Zato v razpravi o rekonstrukciji po njegovih besedah ne sme biti prepovedanih vprašanj, prav tako pa iz razprave ne more biti izvzet nihče. Ob tem dodaja, da so konkretne spremembe stvar same vlade in vladnih strank.
Na vprašanje, ali še podpira pre-mierja Boruta Pahorja, je odgovoril, da je treba delo vsakogar presojati kritično, dokončna ocena pa mora izhajati iz razprave v vladni koaliciji, saj ima ta odgovornost. Türk je že lani vlado pozval, naj določi prioritete in na to vprašanje veže zaupnico.
slovenija - Po neuspehu na referendumu
OECD priporoča sprejem še bolj drastične pokojninske reforme
PARIZ - Slovenija se zaradi demografskih gibanj na dolgi rok v odsotnosti reform sooča z nevzdržnimi javnimi financami, ugotavlja OECD. Slovenske oblasti organizacija zato poziva k čimprejšnji pripravi in izvedbi nove pokojninske reforme, ki pa bi morala biti bolj celovita in drastična kot tista, ki so jo volivci zavrnili na referendumu.
V Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) so v odzivu na nedeljski neuspeh pokojninske reforme na referendumu izpostavili, da slovenske javne finance v odsotnosti sprememb pokojninskega sistema ne bodo prenesle stroškov, ki jih prinaša staranje prebivalstva.Razmerje med starejšimi (nad 65 let) in delovno aktivnim prebivalstvom (15 do 64 let) se naj bi po opozorilih OECD s 23 odstotkov v letu 2008 do leta 2060 poslabšalo na 62 odstotkov.
Število delovno aktivnih prebivalcev se naj bi po projekcijah Evropske komisije do leta 2060 zmanjšalo za
32 odstotkov, medtem ko naj bi bilo povprečno zmanjšanje v EU le 15-od-stotno. Slovenski demografski problem je tako večji od povprečja sede-mindvajseterice. Delež javnofinančnih stroškov za zagotavljanje nemotenega delovanja pokojninskega sistema v bruto domačem proizvodu naj bi se s sedanjih 11 odstotkov do leta 2060 povečal na okoli 20 odstotkov.
V luči teh podatkov v OECD pravijo, da bi zavrnjena pokojninska reforma sicer prinesla dobrodošle spremembe, a njen fiskalni učinek še zdaleč ne bi bil zadosten glede na dolgoročne potrebe po pokojninskem financiranju. Ker začnejo spremembe pokojninskega sistema običajno delovati postopno, OECD slovenske oblasti po nedeljskem padcu pokojninske reforme na referendumu pozivajo k čimprejšnji pripravi in izvedbi nove reforme. Ta bi morala biti po prepričanju organizacije bolj celovita in bi morala vključevati bolj drastične ukrepe kot zavrnjena reforma.
Zavrnitev reforme pa istočasno povečuje kratkoročno breme za slovenske javne finance, ki so se v času finančne in gospodarske močno poslabšale, poudarjajo v organizaciji. Zaradi počasnega gospodarskega okrevanja v OECD pričakujejo počasno javnofinančno konsolidaci-jo.Čeprav položaj Slovenije na mednarodnih finančnih trgih glede na ostale članice območja evra ni med najslabšimi, je po navedbah organizacije za Slovenijo zelo pomembno, da pri vlagateljih ohrani zaupanje v verodostojnost strategije znižanja javnofinančnega primanjkljaja in stabilizacije javnega dolga.
Zato v OECD oblasti pozivajo k dodatnim fiskalnim ukrepom, med drugim za blažitev posledic povečanih pokojninskih stroškov v prihodnosti. Tako se bo Slovenija lahko izognila dražjemu zadolževanju in zagotovila vzdržno stabilizacijo javnih financ. (STA)
Nekaj so storili, a do konca niso šli in to zdaj ne zadošča več, pravi Türk.
Glede predčasnih volitev je dejal, da ta možnost ni idealna, je pa realna. A samo zamenjava strank na oblasti po njegovem prepričanju ni dovolj, saj potrebujemo drugačno politično kulturo, večjo privrženost dialogu in iskanju skupnih stališč ter večjo sposobnost oblikovanja nacionalnega interesa. Po mnenju predsednika republike je ključna tudi sprememba volilnega sistema, ki bi zagotovila bolj neposreden vpliv volivcev na izbiro poslanca v DZ.
Türk je kritičen do aktualne politike. Po njegovem prepričanju je v slovenskem političnem prostoru vse preveč dramatiziranja, histerizacije in destruktivnosti. Kot pravi, moramo v političnem razpravljanju doseči nekoliko mirnejše tone in trezno razpravo. Vse razprave o škandalih in izredne seje v parlamentu ne pomagajo, prišel je čas za veliko mirnejše in trezno razpravljanje, je prepričan. Ob tem dodaja, da ni spremenil stališča, ki ga je predstavil aprila, da bi razpustil parlament, če bi imel za to možnost. Kot pravi, bi bil danes zelo blizu tega, da se tako odloči.
V	politični praksi in ustavnem sistemu je vladi zagotovljena stabilnost, zato je današnji položaj videti bolj nenavaden, kot bi bil v drugačnem sistemu, pojasnjuje Türk. Ali gre za politično krizo ali ne, je stvar politične ocene, odgovarja na vprašanje, kako komentira, da po mnenju premierja takšne krize ni. Ob tem pa Türk poudarja, da nihče, tudi vlada, ne sme podcenjevati političnih problemov tega trenutka.
V	Sloveniji po Türkovem mnenju potrebujejo dvig starostne meje za upokojitev, zato si je treba za spremembe pokojninskega sistema prizadevati še naprej. Ob tem je izrazil veselje, da so sindikati vladi ponudili nadaljnje pogovore, in poudaril pomen dialoga. Türk želi, da bi se socialni dialog ponovno vzpostavil in prinesel rešitve.
Glede interventnega zakona, katerega možnost je napovedal premier Pahor, predsednik republike ni prepričan, da bi bil pravi korak. Kot pojasnjuje, ne vidi neposredne vzročne povezave med zavrnitvijo pokojninske reforme na referendumu in interventnim zakonom.
Usoda drugih dveh zakonov, ki sta bila na referendumu zavrnjena, po njegovih ocenah ni tako zelo pomembna. Na področjih preprečevanja dela na črno in arhivov namreč že obstaja zakonodaja, ki je dobra in jo je mogoče še izboljšati, "predvsem pa jo moramo izvajati", je dejal. (STA)
4
Sreda, 8. junija 2011
GOSPODARSTVO
turizem - Deželna odbornica Federica Seganti in predsednik letališča Sergio Dressi
V FJK letos pričakujejo do deset tisoč ruskih gostov
Turisti imajo na voljo tri letalske povezave - Informativni material v ruščini
RONKE - Letošnje poletje bo v Furlanijo-Julijsko krajino privabilo približno osem do deset tisoč ruskih turistov. Tako si vsaj obetajo organizatorji potovanj z novimi letalskimi povezavami med tremi moskovskimi letališči in deželnim letališčem v Ronkah. Predsednik letališke družbe Sergio Dressi in deželna odbornica za turizem Fedrica Seganti sta včeraj v Ronkah podrobno predstavila program, ki sta ga deželna uprava oziroma deželna agencija za turizem Turismo FVG in letališka družba Aeroporto FVG pripravili za čim bolj učinkovit sprejem ruskih gostov.
Ruski turistični trg je za FJK še posebno strateški, lani pa so ruski turisti ustvarili za 33,3 odstotka več prihodov in za 6,6 odstotka več nočitev kot leto prej. Agencija za turizem in letališče v Ronkah sta se na letošnjo poletno sezono - ki se je s prvimi prihodi ruskih letal začela junija in bo trajala do druge polovice septembra - dobro pripravila. Na primer z brošuro v ruskem jeziku, v kateri so informacije o proizvodih, za katere se Rusi najbolj zanimajo, z informativnimi zasloni na letališču in z navodili o letaliških storitvah v ruskem jeziku, ki jih potnikom ponujajo ob prihodu in odhodu. Tudi to so pozornosti, s katerimi si deželna uprava in letališče v Ronkah prizadevata za prijazen sprejem ruskih gostov in za spodbujanje njihovega interesa za spoznavanje naše dežele. Na osnovi partnerstva z enim največjih ruskih tour operaterjev, ICS Travel Group, je bila Furla-nija-Julijska krajina uvrščena v njegov katalog za poletje 2011, poleg tega pa našo deželo promovira tudi na številnih sejmih, ki se jih udeležuje.
Kot je povedal predsednik letališke družbe Sergio Dressi, bo do 24. septembra letališče v Ronkah petkrat tedensko povezano z moskovskimi letališči Do-medovo, Vnukovo in Šeremetjevo. »Mednarodni poleti zunaj schengenskega prostora so sicer bolj zahtevni, še posebno za sile javne varnosti, zato se jim kot od-bornica, ki je pristojna tudi za varnost, zahvaljujem za njihovo pomembno službo. S tem turistom, ki prihajajo iz Moskve, zagotavljajo varen prihod in odhod iz naše dežele,« je dejala odbornica Segantijeva.
Prvo letalo iz Moskve v tem poletnem programu je v Ronkah pristalo 4. junija, linija pa bo operativna do 24. septembra. Druga povezava bo stratala 10. junija in bo operativna do 23. septembra, dan pozneje pa bo pristalo prvo letalo v tretjem aranžmaju oziroma s tretjega moskovskega letališča Domodedovo.
Pristajalna steza na letališču v Ronkah
arhiv
industrija - Evropski projekti
V Trstu bodo zasedali partnerji projekta Proincor
Partnerji iz sedmih držav, tudi iz FJK in Slovenije
TRST - Od danes do 10. junija bodo v Trstu zasedali partnerji projekta Proincor, ki ima za cilj podpirati inovativnost majhnih in srednjih podjetij vzdolž baltsko-jadranskega koridorja. Tržaško srečanje bo služilo za dogovor in zagon serije skupnih pobud za promocijo industrijskega in tehnološkega partnerstva med majhnimi podjetji v Srednji Evropi.
Projekt je financiran iz evropskega programa Central Europe, pri njem pa sodeluje deset evropskih partnerjev, med katerimi so podjetniški inkubatorji, tehnološki parki in agencije za regionalni razvoj iz desetih držav: Italije, Slovenije, Avstrije, Madžarske, Češke, Poljske in Nemčije. Organizator tržaškega zasedanja je italijanski partner BIC In-cubatori FVG iz okrilja deželne finančne družbe Friulia.
Projekt Proincor, ki se je začel pred letom, podpira razširjanje in
aplikacijo inovativnih rešitev v malih in srednjih podjetjih na območju baltsko-jadranskega prometnega koridorja. Projekt ima v programu spodbujanje sodelovanja med regijskimi in nacionalnimi centri za tehnološko inovativnost, univerzami, raziskovalnimi inštituti in centri za podjetniški razvoj. Projektni partnerji so izdelali skupno metodologijo in lastni instrument za moni-toražo stopnje inovativnosti v podjetjih v regiji. V tem okviru je predvideno več kot 500 ogledov podjetij, 50 v vsaki od desetih sodelujočih regij. Za Italijo pri projektu sodeluje Furlanija-Julijska krajina.
Med delovnim zasedanjem v Trstu bodo partnerji ocenili tudi dosedanje rezultate in se odločili za nadaljnje korake v prihodnjih mescih. Jutri popoldne pa si bodo ogledali tržaški podjetniški inkubator BIC, kjer se bodo pogovarjali s predstavniki novonastalih podjetij.
trgovinska zbornica
Nepovratni prispevki za energetsko učinkovitost turističnih podjetij
TRST - Tržaška Trgovinska zbornica sporoča, da je odprt razpisni rok za nove nepovratne prispevke za okrepitev energetske učinkovitosti turističnih podjetij. Prispevki lahko pokrijejo do največ 80 odstotkov skupnega stroška naložbe. Prošnje bodo na Trgovinski zbornici sprejemali do 8. novembra 2011.
Prispevki bodo črpani iz sklada evropskega programa POR FESR 2007/2013, katerega razpis je bil nedavno objavljen v deželnem uradnem listu FJK. Spodbude so namenjene hotelom, turističnim naseljem, počitniškim hišam in apartmajem, objektom residence, turističnim sobam, kampingom in napravam za avto-dome in stanovanjske prikolice, potovalnim agencijam in tour operaterjem, ki imajo vsaj eno operativno enoto na ozemlju Furlanije-Julijske krajine.
Podjetja bodo lahko prispevke uporabila za ukrepe, s katerimi bodo izboljšala svojo energetsko učinkovitost, za uporabo obnovljivih virov energije, za kogeneracijo elektrike in toplote tr za zamenjavo naftnih derivatov z drugimi gorivi.
Kot omenjeno, lahko podjetja vložijo prošnjo za prispevek do 8. novembra letos na svojo trgovinsko zbornico. V Trstu se lahko za informacije obrnejo na Sonjo Milisavljevic (040 6701403) ali Silvio Ellero (040 6701406), po e-pošti pa na naslov contributi@ariestrieste.it.
navtika - Po pisanju Dnevnika
Marina v Izoli kmalu z novim lastnikom
IZOLA - Enrico Galassi, direktor družb Marinvest in Porting, ki upravljata izolsko marino, je za časnik Dnevnik potrdil, da imajo za nakup marine resnega interesenta, ki že opravlja skrben pregled podjetij. Za nakup naj bi se resno zanimal RAM Invest Igorja Jurija Pogačarja. Galassi sicer napoveduje, da bodo po prodaji marine zapustili Slovenijo, zaradi poslovne tajnosti pa o višini kupnine in o morebitnem kupcu ni želel govoriti. Po podatkih Dnevnika pa naj bi se realna vrednost izolske marine gibala med 20 in 30 milijoni evrov, brez upoštevanja sodnih sporov, ki bi bili v korist oziroma škodo družb, povezanih z njenim delovanjem.
Po »zanesljivih informacijah« časnika naj bi se za nakup resno zanimala družba RAM Invest Igorja Jurija Pogačarja. Poga-čar je sicer povedal, da o tem ni bilo konkretnih pogovorov, in dodal, da »ko bo do nas prišla kakšna ponudba, bomo to pogledali«. Pogačar je o zanimivosti tovrstne investicije dejal, da je vsaka investicija po svoje zanimiva, a hkrati opozoril, da je »v zvezi z marino še veliko odprtih tožb«. Pogačar je sicer leta 2006 od Marinvesta za kratek čas odkupil tako imenovani trikotnik nad marino med Morovo in Tomažičevo ulico. Takrat je tudi javno izrazil zanimanje za vlaganje v marino, vendar ta ni bila naprodaj.
Galassi pa je pojasnil, da so se naveličali dolgoletnih sporov z občino, slovenskimi vladami in sodišči in da se podjetja pod njegovim vodstvom takoj po prodaji marine umikajo iz Slovenije. »V Sloveniji, zlasti v Izoli, se politika še vedno vmešava v zasebni sektor, zato nima smisla vztrajati,« je svojo odločitev za Dnevnik utemeljil Galassi. (STA)
Pasta Zara načrtuje podvojitev prodaje
TRST - Skupščina delničarjev družbe Pasta Zara, v kateri ima 14,5-odstotni delež deželna finančna družba Friulia, je potrdila lanske poslovne rezultate in tudi dosedanjega predsednika upravnega sveta Furia Bragagno-la. Lanski promet je bil vreden 171 milijonov evrov, Pasta Zara pa je prodala 211 tisoč ton testenin. Od tega je bilo 80 tisoč ton proizvedeno v zgodovinski tovarni v pokrajini Treviso, 131 tisoč ton pa v Miljah, kjer ima družba eno največjih tovarn testenin na svetu. Poslovni načrt družbe, ki je v svetu vodilna po proizvodnji testenin za druge blagovne znamke, predvideva podvojitev proizvodnje do leta 2014, kar naj bi dosegli z okrepitvijo obstoječih proizvodnih linij in z nedavnim nakupom nove tovarne v pokrajini Brescia.
Na Devinskem gradu o trgu nepremičnin
TRST - Bilten Borsino Immobi-liare, ki ga izdaja italijanska federacija nepremičninskih posrednikov FIAIP, zbuja vse večje zanimanje ne samo med operaterji sektorja, ampak tudi med lastniki nepremičnin. Interes za kotacije na nepremičninskem trgu je razširjen tudi med institucijami, saj gre za vrednosti, ki so tesno povezane z gospodarstvom nekega prostora. Letošnjo izdajo biltena bodo predstavili v petek, 10. junija ob 10. uri na De-vinskem gradu.
Danes v Trstu nadzorni odbor zavoda INPDAP
TRST - V veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice bo danes srečanje članov sveta za usmerjanje in nadzor zavoda za socialno zavarovanje javnih uslužbencev INPDAP, ki se bodo srečali s predstavniki včlanjenih ustanov, sindikalnih organizacij, patrona-tov in osebja teritorialnih izpostav. V središču razprave bodo strateške prioritete za leto 2012, beseda pa bo tekla tudi o dopolnilnem pokojninskem zavarovanju. V FJK je 85 tisoč javnih uslužbencev, upokojencev javnega sektorja pa je 75 tisoč. Delodajalcev, ki so včlanjeni v INPDAP, pa je 818.
EVRO
1,4652 $ +0,40 EVROPSKA CENTRALNA BANKA
7. junija 2011
valute
evro (povprečni tečaj) 7.6. 6.6.
ameriški dolar japonski jen		1,4652 117,55	1,4488 117,05
kitajski juan ruski rubel mniickn niniia		9,4963 40,6650 65,4650	9,4499 40,6365 65,3320
II lUlJjKa 1 ULilJCI danska krona rvritancKi ti int		7,4568 0,89245	7,4556 0,89030
Ul 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^		8,9965 7,8235	UjOJUJU 8,9970 7,7965
1 1UI VCjKa ISJ Ul la češka krona		24,341 1,2235	24,450 12197
jViLaijM iiaiiiv estonska krona msH^arcki trtrint'		15,6466 266,03	15,6466 265,38
1 1 IdU^al jl\l 1U1 II 1 L poljski zlot		3,9612 1,4297	3,9570 1,4317
Kol IGUJM UUIdl avstralski dolar nAlnarcKi		1,3597 1,9558	1,3592 1 9558
UUlUal jM ICV romunski lev litVn/CK I ifac		4,1375 3,4528	4,1540 3,4528
IILUVJM 11 LOJ latvijski lats nra7lMCKI fAal		0,7091 2 3120	0,7092 2 3109
Ul a ¿.lil j M ical islandska krona ti ircKa lira		290,00 2 3188	290,00 2 3102
LUIjl\o lila hrvaška kuna		7,4408	7,4565
EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 7. junija 2011			
	1 mesec	3 meseci 6 mesecev 12 mesecev	
LIBOR (USD) 0,18980 LIBOR (EUR) -LIBOR (CHF) 0,12667 EURIBOR (EUR) 1,223		0,25200 0,40100 - 0,17583 0,24667 -1,436 1,716 -	
	ZLATO (999,99 %%) za kg ^^^^^^ 33.775,72 € -17,15		
			
TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 7. junija 2011			
vrednostni papir		zaključni tečaj v	spr. v %
BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 9,80 INITEDIII IDriDA 1 Q3			-0,61 +1 05
KRKA I I IKA KOPER		60,10 13 38	+0,33
LUKA KOPER MERCATOR PETROL		163,00 21820	+4,53
TELEKOM SLOVENIJE		75,44	-0,86 -0,08
BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 40,00 AERODROM LJUBLJANA 15,40 DELO PRODAJA 21,00 rrm £»Q no			-3,14
ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7		16,30 i m	+1,94
NOVA KRE. BANKA MARIBOR 7,76 h/11 IMnTCCT A /IC			+0,00 -1,76
KOMPAS MTS NIKA		7,20 1650	--
PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! I IS MI IB! IANA		7,90 7,15 21,10	-1,25 +1,85
SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ		300,00 39,51 179 90	+0,33 -8,12
IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV		104,00 14,91	-
MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 7. junija 2011 +°,24			
delnica		zaključni tečaj v	spr. v %
A2A ALLIANZ ATIAMTIA		1,172 92,65 15 36	+1,12 +0,82
AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS		1,69	-0,52 -2,58 -1 07
BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON		0,78 1,77	-3,01
EDISON ENEL ENI		0,79 4,62 1605	+0,63 +0,09
FIAT FINMECCANICA		7,40 831	-0,37 +0,68 -1 48
FINMECCANICA GENERALI IFIL		14,88	+0,74
INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA		1,77 13 49	-3,00
LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET		21,79	-0,66 -0,73 -0 17
MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT		3,53 7,48	-0,93
PIRELLI e C PRYSMIAN		2,58 6,87 1458	+1,70
rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS		36,13	+0,69 -0,11 +1 09
STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA		4,08 7,37	-1,93
TENARIS TERNA		0,96 16,36	+0,78 -0,85
TISCALI UBI BANCA UBI BANCA		3,37 0,07	+0,30 -6,28
UNICREDIT		4,6 1,53	-3,97 +0,66
	SOD NAFTE (159 litrov) 99,01 $ -0,08		
			
IZBRANI BORZNI INDEKSI 7. junija 2011			
indeks		zaključni tečaj	sprememba %
SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana		758,04	-0,13
TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS		2.256,97	+0,12
FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C B^/ir^		1.095,12 2.119,68 701 Ifi	+0,42 -0,82 _1 ne
ücica i j, Lituyi au / j i,iu i SRX, Beograd - - DICV C-ai-aizM/rt 1 vvn/l/1 _A7Q			
un /\, jai ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje		2.649,73	-0,22
DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100		12.170,86 2.284,57	+0,67 +0,44
S&P 500, New York		1.295,60	+0,73
MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London		1.309,77 7.103,25 5.564,65	-0,78 +0,26 +0,03
CAC 40, Pariz		3.871,92	+0,22
ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50		2.730,00 1.224,9 2.774,50	-0,11 -0,05 +0,33
Nikkei, Tokio		9.442,95	+0,67
STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj		3.115,95 22.868,67 2.745,52	+0,07 -0,35 +0,64
Sensex, Mubaj		18.495,62	+0,41
/
MNENJA, RUBRIKE
Sreda, 8. junija 2011
5
O NAŠEM TRENUTKU
Kdaj se bo
upokojil Berlusconi?
Ace Mermolja
Po več kot tednu dni sem še vesel, ker so v Italiji na krajevnih volitvah za občine in pokrajine prevladali kandidati leve sredine. Vesel sem zaradi Milana in Neaplja, vesel sem zaradi Trsta, kjer je Cosolini prvi zmagoviti le-vosredinski kandidat, ki se je predstavil kot politik in ne kot podjetnik ali profesor. Cosolinijeva zmaga nima istega pomena, kot jo je imela Illyjeva. Zadevo je potrebno brati drugače, zasuk je markantnejši.
Vesel sem, vendar je moje veselje polovično. Polovica praznega kozarca se bo napolnila, ko bo italijansko politično sceno zapustil premier in milijarder Silvio Berlusconi. »E gia.« Takrat bo moje veselje popolno. Upam, da mu bo sledil pri odhajanju Bossi, saj ima tudi Liga mlajše predstavnike, ki lahko nadomestijo starega, čeprav kar-izmatičnega Senaturja.
Pomemben del italijanskih volivcev je tokrat dal jasen znak. Ljudje različnih slojev spreminjajo mnenje. Kot sem že pisal, Berlusconi nima več čarobne moči, da s svojim medijskim teatrom sprevrača negativne trenutke v nove zmage. Volivci ne verjamejo obljubam, odklanjajo kampanje strahu in nasilnih vpadov v hiše preko televizij. Volivci so se naveličali premierja, ki skrbi pretežno za svoje interese in procese ter na mednarodnih srečanjih špi-la klovna. Naveličani so, volivci, "ku-kujev" z Merklovo in naskokov na Oba-mo z nekimi osebnimi prošnjami in pritožbami. Naveličani so plesov "bunga bunga" in svojevrstne arogance, "kaj mi pa morejo". Mit izgublja masko, fa-scinacija svoj lifting.
Veter ne piha v Berlusconijeva jadra, vendar so to zelo občutljivi trenutki. Berlusconi ne namerava zapustiti svojega položaja in prav zaradi poraza se bo ostreje boril zato, da ohrani premiersko mesto še dve leti. Okoli njegove osebe se bo strnila politična nomenklatura, ki se boji predčasnih volitev ali odhoda v opozicijo. Mnogi preprosto računajo, da je za pokojnino potreben celotni mandat (ali seštevek polovičnih) ter da v prihodnje ne bodo več izvoljeni. Berlusconi lahko spremeni parlament in senat v trdnjavi.
Pravijo, da bo marsikaj odvisno od Bossija in Severne lige. Osebno se je Bossi preveč "privezal" na Viteza in tudi sam čuti, da mu življenje ne ponuja mnogo priložnosti. Njegova cigara se bo nekoč umaknila na klopco pred domačo hišo. Instinktivna želja po trdnjavi in po kopanju okopov je iz teh razlogov lahko za Italijo nevarna mož-
nost. Osebno me prav nič ne prepričujejo spremembe v PDL. Dokler vlada Berlusconi, ga ni Alfana, ki bi kaj bistvenega spremenil, saj se vse vrti okoli vodje. On kar čez noč spremeni tajnike, koordinatorje, ministre itd. Za to ne potrebuje kongresov, obširnih razprav in podobnih sitnosti. To ni v naravi Berlusconija-podjetnika. Zato pravim, da je lahko položaj nevaren.
Sedanja desnosredinska vse-državna vlada namreč nima energije in ljudi, da bi lahko nenadoma pritisnila na plin in pričela izvajati reforme ter skušala uravnovešati stiskanje pasu z novimi spodbudami atrofiranemu gospodarstvu, uvedla pokojninsko reformo, ki bi vsaj najrevnejšim pomagala živeti in podobno, preprečevala davčno utajo velikih skrivalcev denarja itd.
Vlada ne bo naredila, česar ni. Nihče več ne verjame magijam in vsi se bojijo stagnacije, začenši s podjetniki Confindustrie, ki so pomenili trdno Berlusconijevo oporo. Sedaj jih premier ne predstavlja več, v njem ne vidijo več garanta za ničesar. Zato so preskočili breg in mnogi javno izjavili, da volijo npr. za Pisapio in ne za Mo-rattijevo. Znani italijanski podjetnik Bassetti je jasno izjavil, da je naveličan nemogočih obljub in nasilnih, ek-stremnih predvolilnih kampanj: raje posluša malo obljub, a verjame, da so v dani situaciji uresničljive.
Berlusconi vse to ve in zato zapira vrata, okna in dviga mostove, ki vodijo preko jarka v trdnjavo. Skušal bo utišati nejevoljo in skupine, ki vedno glasneje brenčijo za njegovim hrbtom iz njegovih vrst. Nedvomno ima še vedno denar, podpornike in »desperado-se«, ki nočejo predčasno iz Rima domov. Kot sem zapisal, bo premeščal ljudi zato, da ostane vse pri istem in lahko privede mandat do zaključka s kakšnim zakonom o sodstvu, ki bi odrešil križev njega in potomce.
Dodatni sunek lahko pomenijo referendumi o jedrskih centralah, privatizaciji vode in o upravičeni zadržanosti (legittimo impedimento), ki omogoča premierju, da se izogiba lastnim procesom. Referendum bo pomemben, vendar ga Berlusconi skuša depolitizirati in upa, da ne bo dosegel kvoruma. Kvorum in posledična zmaga "dajev" bi bila za premierja in njegovo koalicijo hud udarec, morda pa ne dokončni.
Celotni zgodbi pa manjka še nekaj: povsem prepričljiva alternativa. Nisem med tistimi, ki bi trdil, da na drugem bregu ni nič ali da se samo
kregajo. Stranke opozicije in leve sredine lahko sestavijo program in vladno ekipo. Volitve pa so dale znak tudi zmagovalcem in ta glas je potrebno poslušati. Klasična os , ki gre z desne proti levi in po kateri smo merili, če je zmagala levica ali desnica, se je raz-predla v mrežo. Tako novega neapeljskega župana De Magistrisa, kot tudi, delno, Pisapio, je težko umestiti v klasične strankarske kalupe.
Pisapia je na balotaži kot predstavnik stranke Vendole premagal kandidata Demokratske stranke. De Magistris je premagal vse na Di Pie-trovi listi. Za oba so glasovali tudi zmerni volivci. V manjših severnih občinah je prišlo do pretokov iz Severne lige k levosredinskim kandidatom itd. Strankarske domene so volivce zanimale le deloma. Ljudje so se odločali sami. Vse to pa verjetno pomeni, da koalicija, ki bo nastopila proti desni sredini, ne bo mogla biti enostaven seštevek strank ali zavezništev, ki skušajo zaobjeti čim širši lok od klasične levice do sredine. Skratka, ne bo mogla biti le domena "na vrhu", ker je volivci ne bodo poslušali.
Na vsedržavni ravni se nakazuje potreba po močnejši gesti, potreba po neki konstitutivni fazi, kjer naj koalicija nakaže prehod v tretjo republiko. Drugo je namreč zaznamoval in tudi "blokiral" Berlusconi: s svojo politiko, s svojimi vizijami in ne nazadnje s svojo televizijsko kulturo. Nekateri omenjajo Oljko, vendar je lahko to le model, kažipot. Nov politični predlog mora prepričati večino Italijanov, prevladati mora občutek, da gre tokrat zares. Desnica si ne bo pustila odvzeti moči kar tako. Njena šibkost je, da nima resnične alternative za Berlusconija, slednji pa bi ne zmogel ponovnega čarodejstva.
Italija potrebuje resnost pri vladanju in upravljanju, realizem v obljubljanju in ne nazadnje boj proti mafijam in klientelizmom, ki niso umrli. Odpreti mora vrata najbolj ustvarjalnim silam na vseh področjih: od gospodarstva do kulture. Z berlus-conizmom tega ni bilo. Prevladala sta fikcija in pisana scenografija.
Namesto kiča bi ponovno radi gledali umetniško dramo. Sestaviti pa je potrebno ekipo, ki bo znala uprizoriti novo in okusnejšo igro življenja ljudi in države. Konec koncev ni slučaj izjemna popularnost predsednika Napolitana, ki je "fin", resen in dostojanstven politik, lahko bi celo rekli "starega kova".
teran - Konzorcij pridelovalcev
»Terani so dobri, nekateri člani pa so le na papirju«
Boštjan Zidar
KRAS - V petek so v Konzorciju kraških pridelovalcev terana (konzorcij) pripravili pokušino lanskega letnika. Svoje vino je predstavilo 14 članov, za katere pokušnja pomeni potrditev, da pridelujejo teran, ki upravičeno nosi oznako tradicionalno priznano poimenovanje in nalepko konzorcija. »Se meriš s svojimi sosedi, zato mora biti vino, ki ga stekleničiš, najboljše,« je povedal Primož Štoka iz Krajne vasi. »Vino je odlično,« je menil predsednik konzorcija, sicer pa enolog v sežanski kleti Vinakras Boštjan Zidar. »Za etiketo konzorcija stojijo prava kvaliteta, odlične barve, telesa in bogatosti ter harmonije. Lahko zagotovim končnemu uporabniku, da bo na trgu kupil res dobro vino.« Velik poznavalec terana in tudi avtor knjige o njem Miran Vodo-pivec pa je pridelovalce opozoril, da mora vino še nekoliko dozoreti in da bo nared pravzaprav šele čez kak mesec ali dva. »Pomembno pa je tudi, da so pridelovalci pozorni na to, da vsako leto za trg pridelajo približno enako vino, ne pa da se letniki razlikujejo med seboj.«
V Konzorciju kraških pridelovalcev terana se povezuje 26 vinogradnikov in vinarjev, 635 hektarov vinogradov v vinorodnem okolišu Kras pa obdeluje 900 pridelovalcev. Torej je združenje razmeroma maloštevilno. »Opažamo pa tudi, da so nekateri člani konzorcija le na papirju in da jih sodelovanje ne zanima kaj preveč. Gotovo, da sta promocija in prodaja vina odvisni od vsakega posameznika, vendar, več kot nas je, boljše je,« je prepričan Primož Štoka. V konzorcij se lahko vključi vsak, ki ima interes skupaj z drugi-
mi dvigovati kakovost in skrbeti za promocijo. »Samo skupaj bomo ta butik, ki ga pridelujemo na Krasu, in svetovno vinsko posebnost - teran, še dvignili,« je dodala specialistka za vinarstvo in vinogradništvo pri Kmetijski svetovalni službi Sežana Majda Brdnik.
Za večino Kraševcev je pridelava terana sicer hobi, vendar so tudi taki, ki od tega živijo. Po oceni kmetijske svetovalne službe je takih okoli 30, 95 vinogradnikov pa je registriranih za ste-kleničenje vina. Sicer pa je na Krasu veliko vinogradnikov, ki so že starejši, mladi pa se v dejavnost ne vključujejo tako, kot bi želeli. »V sedanji krizi je težko usmerjati mladega - sploh če ni kmetija nastavljena že prej - v vinogradništvo. Stroški obnove na hektar znašajo od 35 do 40.000 evrov, vinski trg je precej zaščiten,« je pojasnila Majda Brdnik. »Vendar, zame je največja umetnost, da si človek služi kruh iz lastne zemlje. Vinogradništvo je na Krasu vedno bilo, je in upam, da tudi bo. Trta je vedno prinašala boljši zaslužek, Kras pa je privlačna turistična desti-nacija in če se ponudi še druge pridelke (pršut, med, sir) lahko na ta način ustvarimo nova delovna mesta ter zagotovimo prihodnost kmetijski dejavnosti.« Sploh, je še dodala Brdnikova, če bo Evropska unija v prihodnje finančno podprla tudi obstoj manjših kmetij. »Prav bi bilo, da se nasadi še nekaj vinogradov, prav pa je tudi, da se ohrani vinograde, ki jih lastniki ne morejo več obdelovati. Na Krasu je od nekdaj rasla vinska trta, zato vinogradov ne gre opuščati. Če je kriza dve leti, menda ne bomo vrgli puške v koruzo,« je pripomnil Primož Štoka.
Lansko leto je bilo za vinogradnike nekoliko zahtevno, letošnja pomlad pa je vremensko zelo ugodna. »Trte cvetijo, temperatura je ugodna, padavin dovolj. Če ne bo ujme s točo, je vreme idealno. Zdravstvenih težav v vinogradih ni, le trte je treba zaradi hitre rasti čistiti. Po 1. avgustu pa naj bo vreme lepo in sončno,« se je pošalil Primož Štoka. »Vse, kar si želimo, je lepa in sončna jesen, da bo grozdje lepo dozorelo in da bodo pridelali odlična vina,« je na koncu dodal Boštjan Zidar.
In ker se Kras razteza tako v Sloveniji kot v Italiji, so se predstavitve in pokušine udeležili tudi člani konzorcija vin Kras in Collio iz Italije. Da so izmenjali izkušnje in gotovo primerjali vina.
Irena Cunja
piran - Od petka
Na razstavi Sijajni pop tudi dela A. Warhola
V palači Trevisini v Piranu bodo v petek ob 20. uri odprli razstavo grafičnih del z naslovom Sijajni pop. Razstava bo na ogled vse do 9. oktobra in zajema dela najbolj znanih umetnikov pop arta, kot so Andy Warhol, Roy Lichtenstein, Robert Rauschenberg, John Chamberlain, Tom Wesselmann in James Rosenquist.
S tokratno razstavo, ki jo pripravlja turistična agencija Maona iz Portoroža, se Andy Warhol vrača v Slovenijo po nekaj manj kot desetih letih, ko so bila njegova dela na ogled v Moderni galeriji v Ljubljani. Zbirka Sijajni pop je last galeristov Žive Škodlar Vujic in Laza Vujica.
Kot je pojasnila Vujiceva, so v zbirki predstavljeni sklopi najbolj značilnih grafičnih del omenjenih avtorjev. Vrednost zbirke, gre za 88 del, je ocenjena na 1,2 milijona evra, vendar brez dodatnih 12 Rauschenbergovih del, ki bodo prav tako na ogled v Piranu. Skupno bo tako razstavljenih 100 del, pri čemer kot tehnika v zbirki prevladuje sitotisk.
PISMA UREDNIŠTVU
Objektivnost PD
Oglašam se z določenim časovnim zamikom, ker sem spoštljivo počakal na zaključek volilne preizkušnje. Čutim pa dolžnost, da se kot naročnik Primorskega dnevnika in aktivni član manjšinske organiziranosti oglasim v zvezi z ocenami o Primorskem dnevniku, ki jih je deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin zapisal v zadnji številki strankinega glasila Skupnost.
Vem, da so v volilni kampanji v navadi poteze, ki včasih gredo mimo običajnega bontona. Tokrat pa je po mojem mnenju deželni tajnik SSk prekoračil meje in z žaljivimi prispodobami napadel odgovornega urednika Primorskega dnevnika Dušana Udoviča in celoten uredniški kolektiv. Našemu dnevniku je očital pristranskost in marsikaj drugega. O Primorskem dnevniku med drugim pravi, »da se ne moremo izogniti vprašanju, kako hude pritiske doživljajo tam zaposleni novinarji, ki si ne upajo niti se ograditi od tako bednega ponašanja raznih »udbovičev« v vodstvu časopisa." Če je v tem izva-
janju nekaj bednega, je to Terpinov način obravnavanja ljudi in ustanov. Vsakdo ima sicer pravico izreči svoje mnenje, vendar obstajajo takšni in drugačni načini, Terpinove izbire pa niso vedno posrečene.
Glede objektivnosti pa bi lahko prav Primorski dnevnik, ki mu gre moja iskrena solidarnost, bil vzor nekaterim drugim zamejskim medijem, ki ravno tako kot naš časopis prejemajo javne prispevke, a si ne delajo problemov, ko zlasti pred volilnimi preizkušnjami postanejo enosmerno strankarsko glasilo.
Vsekakor to ni prvič, da se Damijan Terpin proslavi s takimi izjavami. Na letošnjem novoletnem sprejemu SSk v goriškem deželnem avditoriju je na primer javno napadel generalno konzulko Republike Slovenije in se negativno izrekel o vladni politiki Republike Slovenije, in to pred lepim številom gostov. Pred nekaj meseci je v samem Primorskem dnevniku grobo napadel senatorko Tamaro Blaži-na in predstavnike Stranke komunistične prenove. Tudi nekateri njegovi strankarski kolegi v zadnjem času niso našli nič boljšega, kot nasprotova-
ti hvalevredni pobudi naše senatorke za nov zakon o slovenskem šolstvu.
Na zadnjih upravnih volitvah je SSk dosegla pomembne rezultate v navezi z Demokratsko stranko, zato so mi tako ostri napadi popolnoma nerazumljivi. Prepričan sem, da posebno v tem trenutku naša skupnost ne potrebuje zaostrovanj v odnosih, temveč umirjeno soočanje in konstruktiven dialog.
S spoštovanjem,
Marino Marsič
Društvo slovenskih upokojencev
Pred šestimi leti sem se upokojil in sem mislil, da se bom vpisal v Društvo Slovenskih Upokojencev v Trstu.Vendar sem hotel prej videti kakšno je društvo in kaj dela, saj razen vsakoletnega izleta na Mašun, nisem zasledil drugega delovanja. Rekel sem si, da bom počakal na občni zbor društva in takrat videl kako in kaj. Pa nič! Občnega zbora ni. Medtem ko berem o delovanju in izletih goriškega društva, v Trstu, kot da ga ni! Ali sploh
je še? In če je, kdo ga vodi in zakaj ni ne duha ne sluha o dejavnosti. Mogoče pa ima statut, da se vodstvo menja le vsakih trideset let? Prosil bi za pojasnilo, če je kdo, ki mi ga more dati. Najlepša hvala.
Primož Možina
Spremenjeni priimki
Res je kar piše dr. Drago Štoka, predsednik SSO, da si podpisani nisem spremenil priimka.
Vendar sem v tem v kar dobri družbi s številnimi vidnimi predstavniki in somišljeniki dr. Štoke.
Ni moj namen pogrevati te polemike, vendar svetujem dr. Štoki, da preden se poslužuje nizkih udarcev na račun drugih, bi bilo bolje, da najprej pomete pred svojim pragom.
Aleksander Kokoravec
6
Sreda, 8. junija 2011
ITALIJA
/
referendumi - Soglasna odločitev ustavnih sodnikov
Dokončna zelena luč glasovanju o jedrski energiji
Zadovoljstvo pobudnikov za sklep, ki zavrača poskus vlade, da bi preprečila referendum
RIM - Ustavno sodišče je včeraj prižgalo dokončno zeleno luč za izvedbo referenduma o jedrski energiji. Odločitev je sicer bila pričakovana in jo je napovedal že novoimenovani predsednik sodišča Alfonso Quaranta, ki je v ponedeljek takoj po imenovanju dejal, da ustavni sodniki najbrž ne bodo ustavili izvedbe referenduma.
Natanko tako je tudi bilo. Sodniki so po triurnem zasedanju soglasno razsodili, da je referendumsko vprašanje, tako kot ga je spremenilo kasacijsko sodišče po poskusu vlade, da bi z dekretom omnibus odpravila norme o jedrskih centralah in s tem preprečila referendum, povsem v skladu z ustavnimi določili. S tem je le nekaj dni pred glasovanjem, ki bo v nedeljo in ponedeljek, dokončno potrjeno, da bomo volivci odločali o vseh štirih referendumih, dveh o privatizaciji vode, o jedrski energiji in o upravičeni zadržanosti.
V prvem delu obravnave so ustavni sodniki včeraj prisluhnili pobudnikom referenduma in predstavništvu vlade. Pobudniki so trdili, da je v pristojnosti ustavnih sodnikov le preverjanje, ali novo vprašanje, kot ga je preoblikovalo kasacijsko sodišče, še vedno ustreza ustavnim normam o sprejemljivosti referendumskih vprašanj. Nasprotnega mnenja je bilo državno odvetništvo, ki je v imenu vlade zagovarjalo stališče, da bi morali zaradi spremembe vprašanja preklicati glasovanje. Odločitev sodnikov je prevesila tehtnico na stran prvih in to brez velikih dvomov ali obotavljanja, saj so sodniki v razmeroma kratkem času in povsem soglasno odločili, da vprašanje ustreza ustavnim določilom.
Predstavniki odbora za jedrski referendum, ki povezuje več kot 80 organizacij, so odločitev pozdravili z velikim zadovoljstvom. »To je ponovni in upamo dokončni stop nameram vlade, ki po eni strani zagotavlja svobodno izbiro pri glasovanju, po drugi pa skuša z vsemi sredstvi sabotirati referendum. Zdaj imajo končno besedo občani,« dodajajo predstavniki odbora in opozarjajo na potrebo, da se vsaj v zadnjih dneh referendumske kampanje nekoliko popravi škoda, ki sta jo povzročila dosedanja zmeda in pomanjkanje ustreznih informacij. »Javni in zasebni mediji so dolžni informirati ljudi, da bodo v nedeljo glede vode in jedrske energije lahko zavestno odločali o lastni varnosti in bodočnosti.«
Med politiki so se na odločitev ustavnega sodišča med prvimi odzvali nasprotniki jedrskih elektrarn. Po oceni Antonia Di Pietra (IdV) je bila to lekcija omike in prava vladi, ki je prav do
zadnjega metala polena pod noge pobudnikov referenduma. »Zdaj je čas, da vrnemo ljudem pravico, da sami odločajo o lastni bodočnosti zlasti glede tako kočljive teme, kot je prisotnost nu-kleark na italijanskem ozemlju.«
Referentka za okolje pri DS Stella Bianchi ugotavlja, da se je vlada poslu-žila prav vseh trikov, da bi preprečila glasovanje, a sta ji to namero preprečila najprej kasacijsko in nato še ustavno sodišče. Zdaj bodo odločali volivci, ki jih Demokratska stranka vabi, naj množično glasujejo 4 krat DA.
Po mnenju predsednika zelenih Angela Bonellija je malo ur pred odprtjem volišč spodletel še zadnji poskus sabotaže glasovanja. »Zdaj je treba te preostale ure uporabiti za izredno ljudsko mobilizacijo.«
Še vedno odprt pa je problem volilnih upravičencev v tujini, ki so že glasovali po pošti in to na osnovi starega vprašanja, še izpred odločitve kasacijskega sodišča. Poslanec DS Ermete Realacci poziva ministrstvo za notranje zadeve, naj se takoj uradno izjasni o tej zadevi.
Komisija EU svari Italijo
STRASBOURG - Evropska komisija je včeraj odobrila dokument s priporočilom Italiji, naj nikar ne popušča v prizadevanjih za zmanjšanje javne zadolžitve. Vladni sanacijski plan za javne finance je po oceni komisije EU verodostojen, vendar italijanska vlada bo morala do oktobra sprejeti dodatne varčevalne ukrepe s ciljem strukturnega krčenja previsokega javnega dolga. Svarilo Evrope zveni kot podpora ekonomskemu ministru Giuliu Tremontiju, ki je le dan prej na vrhu desnosredinske večine v Arco-reju moral kljubovati pritiskom Severne lige in tudi samega Berlusconija k večji popustljivosti, zato da bi lahko zmanjšali davke in pridobili konsenz za vlado.
Umazani energetski posli
PAVIA - Predsednik znane industrijske družbe Riso Scotti Angelo Dario Scotti je od včeraj v hišnem priporu zaradi suma goljufije in korupcije. V zaporu se je znašel nekdanji funkcionar službe za energetske storitve GSE Franco Centili, preiskovane pa so še tri osebe. Družbo Scotti so že lani obtožili, da so v elektrarni na bioma-se v Pavii sežigali tudi nevarne odpadke in da so ogoljufali državo za 7 milijonov evrov neupravičeno prejetih prispevkov za obnovljive vire. Voditelji družbe naj bi nato s korupcijo funkcionarjev GSE skušali obdržati ta denar in še druge ilegalne profite, ki naj bi znašali do 17 milijonov evrov.
severna liga - Zakonski predlog
Zbiranje podpisov za selitev ministrstev
RIM - Severna liga vztraja pri svoji zahtevi, da bi nekatera ministrstva iz Rima preselili v Milan oziroma na sever države. Minister za poenostavitev zakonodaje Roberto Calderoli, ki je sicer eden najtesnejših sodelavcev Umberta Bossi-ja, je včeraj vložil na osrednji volilni urad pri kasacijskem sodišču v Rimu zakonski predlog na ljudsko pobudo za decentralizacijo ministrstev in centralnih državnih uprav. Severna liga namerava začeti z zbiranjem podpisov na svojem tradicionalnem prazniku v Pontidi prihodnjega 19. junija. Da bi zakonski predlog prodrl v parlament, bi morali zbrati najmanj 50 tisoč podpisov.
Severna liga hoče na tak način nekoliko okrepiti svojo politično vlogo ter obnoviti stike s svojo z bazo po porazu, ki ga je skupno z Ljudstvom svobode doživela na zadnjih krajevnih volitvah. A ta poteza je že naletela na kritične odzive bodisi pri zaveznikih kot v opozicijskih vrstah. Tako je predsednica deželne vlade Lacija Renata Polverini, sicer predstavnica Ljudstva svobode, takoj označila
Roberto Calderoli
ansa
Calderolijevo pobudo za nesprejemljiv afront italijanskemu glavnemu mestu. »Trmasto vztrajanje Severne lige pri svoji zahtevi povzroča delitve in odstranjuje pozornost od bolj perečih zadev,« je zapisala v noti za tisk. Načelnik Italije vrednot v poslanski zbornici Massimo Donadi pa je Bossijevo stranko pozval, naj neha s takimi bedarijami. »Državljani severa, juga in centra Italije hočejo, da se vlada ukvarja z resnimi problemi države, kot sta še zlasti gospodarska kriza in brezposelnost, ne pa s selitvijo ministrstev,« je poudaril.
rai
Voditelj oddaje Annozero
Santoro se bo jutri poslovil od gledalcev
RIM - Voditelj televizijske oddaje Annozero Michele Santoro zapušča RAI. Novico, ki se je razširila že v ponedeljek, bi sam Santoro moral včeraj potrditi na tiskovni konferenci skupno s predstavniki državne radiotelevizije. Toda vodstvo RAI je zadnji trenutek odpovedalo srečanje s časnikarji. Tako je Santoro v noti za tisk včeraj napovedal, da se bo poslovil od sodelavcev in od gledalcev v uvodnem delu jutrišnje zaključne oddaje.
Medtem se je razvedelo, da bo Santoro od RAI prejel 2,3 milijona evrov odpravnine. Tako predvideva dogovor, ki sta ga sklenili obe strani. V zameno se bo Santoro odpovedal pravici do vodenja oddaj, ki mu jo je zagotavljala razsodba sodišča. Kot znano, je imel televizijski časnikar težke odnose z vodstvom državne radiotelevi-zije, še zlasti pod zadnjo Berlusconije-vo vlado. Sam premier ni skrival, da bi ga rad črtal s televizijskih sporedov.
Toda oddaja Annozero je bila zelo gledana in je iz leta v leto pridobivala gle-
Michele Santoro
ansa
dalce. Po podatkih, ki jih je objavila specializirana agencija Starcom, je v petih letih pridobila 7 odstotkov gledanosti: če jo je v sezoni 2006-2007 povprečno gledalo 13,5 odstotka vseh gledalcev, jo je v sezoni 2010-2011 povprečno gledalo 21,7 odstotka vseh gledalcev.
Vse kaže, da se bo Santoro s svojim sporedom zdaj preselil na televizijsko mrežo La 7. Pogodbo naj bi podpisal v kratkem. V to verjame tudi milanska borza, na kateri je vrednot delnic družbe lastnice Telecom Italia Media včeraj poskočila kar za 7,51 odstotka.
anketa - Upravne volitve
Poraz bo pogojeval Berlusconijevo vlado
Nedavni poraz desne sredine na upravnih volitvah bo negativno vplival na usodo vlade Silvia Berlusconija. Tako meni 56 odstotkov sodelujočih v anketi Primorskega dnevnika, 44 odstotkov pa je nasprotno prepričanih, da volilna preizkušnja ne bo pogojevala osrednje rimske vlade. Izid ankete je, kot vidimo, še kar tesen, tudi zato, ker je politični položaj zelo negotov in obenem nejasen. Berlusconi in njegov zvesti zaveznik Umberto Bossi sta prepričana, da bo vlada zdržala do leta 2013, torej do naravnega izteka zakonodajne dobre, levosredinska opozicija pa zahteva predčasne volitve.
Mislite, da bo poraz na upravnih volitvah vplival na usodo Berlusconijeve vlade?
Da
Ne
www.primorski.eu
italija - Poročilo zveze Legambiente
Za ekomafije krize ni
Okoljski kriminal ustvaril lani skoraj 20 milijard evrov dohodka
RIM - Ekomafije so v letu 2010 v Italiji z nečednimi posli z odpadki, ilegalnimi gradnjami, prevarami na prehrani in prekupčevanjem z umetninami zaslužile 19,3 milijarde evrov. To je nekaj manj kot v letu prej (20,5 mld), a še vedno toliko, da lahko trdimo, da gospodarska kriza ni bistveno načela mafijskih poslov.
To je slika, ki izhaja iz včeraj predstavljenega poročila združenja Legambiente »Ecomafie 2011«. Donosne dejavnosti, ki zastrupljajo okolje in gospodarski sistem, ogrožajo zdravje in včasih brutalno ubijajo ljudi, ne poznajo likvidnostnih težav. Nasprotno, kot rakasta tvorba se širijo po državi in izven nje. Če so na prvih mestih okoljskega kriminala še vedno po vrsti Kampanija, Kalabrija, Sicilija in Apulija, se na lestvici vzpenja tudi Lombardija, poti kriminala pa vodijo tudi v tujino. Cilj ilegalnega izvoza odpadkov je najpogosteje Kitajska. Številke so osupljive. Lani so sile javnega reda prestregle več kot 82 tisoč kamionov teh odpadkov. Ko bi jih postavili v kolono, bi bila dolga 1.117 km, od Reggio Calabrie do Milana. Zelo donosne so tudi črne gradnje. Lani je brez dovoljenja nastalo 26.500 novih stavb, ki bi zasedle 540 nogometnih igrišč. Dobro uspeva tudi ti. agromafija v živinoreji, poljedelstvu in gostinstvu.
Predsednik Legambiente Vittorio Cogliati Dezza je razočaran nad vlado, ker okoljski delikti še niso bili vneseni v kazenski zakonik. To onemogoča uporabo prisluškovanj in druge učinkovite oblike pregona tega kriminala.
Sreda, 8. junija 2011
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
APrimorski
~	dnevnik
7
pokrajina trst - Predsednica Maria Teresa Bassa Poropat predstavila nov odbor
Nova pokrajinska uprava: Igor Dolenc podpredsednik
Igor Dolenc je bil imenovan za podpredsednika druge pokrajinske uprave predsednice Marie Terese Basse Poropat. V bistvu je prevzel mesto (in tudi številne resorje) dosedanjega podpredsednika Walterja Godine, z njegovim imenovanjem pa je predsednica zadostila obljubi o imenovanju slovenskega odbornika v novem odboru.
Novo upravo sestavlja pet odbornikov, dva manj od prve uprave, ker tako zahtevajo nova zakonska določila. Bassa Poropat je potrdila tri svoje dosedanje sodelavce: Mariello De Francesco, Adele Pino in Vittoria Zollio, Dolenc je skupaj z nekdanjo miljsko občinsko odbornico Roberto Tarlao (izraz Občanov) novinec. Iz prejšnje uprave sta ob Godini »izviseli« druga slovenska odbornica, Marina Guglielmi (Demokratska stranka), Mauro Tommasini (Občani) in Dennis Visioli (Stranka komunistične prenove).
Bassa Poropat je predstavila svojo novo upraviteljsko ekipo (a odbor-nica Tarlao je bila odsotna) na tiskovni konferenci. Pojasnila je kriterije, ki so jo vodili pri imenovanju odbornikov: najmanj 50 odstotkov žensk, en predstavnik iz okoliških občin (Tarlao), okrepitev odnosa z ozemljem in okoliškimi občinami. Poudarila je, da se bo tudi nova uprava srečala z upravami okoliških občin in napovedala srečanja z občani teh občin. Omenila je okrepitev čezmejnega sodelovanja, predvsem z občinami na slovenski strani meje, in večjo pozornost do čezmejnih projektov. Eden od najbolj žgočih problemov je ureditev in obnova šolskih poslopij. V ta namen se bo pokrajinska uprava povezala z novo levosredinsko tržaško občinsko upravo, da bi skupno z deželnim šolskim uradom na delovnem omizju preverili, kaj bo treba storiti, kako to storiti in s katerimi finančnimi sredstvi.
Poropatova je izrecno izpostavila vlogo slovenskega odbornika in podpredsednika Dolenca pri povezovanju s Krasom in delu na ozemlju. Sama predsednica pa bo pristojna za institucionalne odnose, kulturo, univerzo in raziskovanje, institucionalno komunikacijo in enake možnosti.
M.K.
Mariella Magisteri De
Francesco je potrjena odbornica. V drugi upravi predsednice Basse Poropat je pristojna za proračun in finančne zadeve, za upravljanje premoženja, javna dela in šolske gradnje, za osebje in splošne službe ter za nadzor nad upravljanjem.
tr
ŠU
Adele Pino je potrjena od-bornica. V drugem mandatu le-vosredinske uprave je odgovorna za aktivne politike dela in zaposlovanje, za izobraževanje in za socialne zadruge , medtem ko je v prvi upravi predsednice Basse Poropat skrbela tudi za vzgojne dejavnosti.
Roberta Tarlao, nekdanja občinska odbornica v miljski občini, je nova odbornica. Pristojna je za mladinska vprašanja, socialna vprašanja in priseljence, promocijo prostovoljstva in društev, za vprašanja ljudi s posebnimi potrebami, za politike miru in zakonitosti.
T «
Vittorio Zollia je bil - edini moški - potrjen na mestu odbornika v drugem predsedniškem mandatu Marie Terese Bassa Poropat. Še nadalje bo odgovoren za ozemeljsko načrtovanje in okolje, za prometno infrastrukturo in prevoze ter za civilno motoriza-cijo.
pogovor - Igor Dolenc
Ogromno dela!
V upravi je prevzel mesto Walterja Godine
Igor Dolenc, nekdanji tržaški občinski svetnik Stranke levih demokratov in deželni svetnik Levih demokratov je v drugi upravi predsednice Marie Terese Bassa Poropat kot predstavnik Demokratske stranke podpredsednik tržaške pokrajinske uprave, pristojen pa je za gospodarski razvoj in Kras, za čezmejno sodelovanje in evropske projekte, za koordinacijo krajevnih uprav, kmetijstvo, zaščito flore in favne ter za šport.
Je bilo imenovanje pričakovano?
Ne! Zato sem še toliko bolj zadovoljen z njim.
Kdaj ste izvedeli zanj?
Po prvem krogu volitev mi je predsednica Bassa Poropat v neformalnem omenila, da bi lahko postal odbornik.
Med volitvami ste se veliko angažirali. Ali je bilo to odločilno za imenovanje?
Stranka in levosredinska koalicija sta mi poverili to nalogo in angažiral sem se za zmago. Obeti sprva niso bili dobri. Ret je bil močan kandidat, vsaj tako je kazalo, predvsem v devinsko-nabrežinski občini.
V pokrajinski upravi ste prevzeli mesto in resor dosedanjega podpredsednika Walterja Godine. Ali ste ga slišali?
Med volilno kampanjo že. Pomagal sem tudi njemu. Nazadnje sva se srečala na strankinem sedežu. Včeraj (v ponedeljek, op. av.) je bil vabljen na sestanek slovenske komponente stranke, a bil je na potovanju.
Kaj menite o njegovem delu?
Mislim, da je dobro delal in da je »plačal« za krivde, ki niso bile njegove.
Katere krivde?
Na ozemlju je bilo nekaj nela-
godja. Godina je bil vsekakor delaven, inovativen, dal sveže ideje. Kje se je zataknilo, tega ne vem, ker nisem bil prisoten v upravi, in tudi z njim se o tem nisem pogovarjal.
Vi ste pokrajinski podtajnik Demokratske stranke. Boste to funkcijo ohranili?
Ne, odstopil bom.
Kaj vas sedaj čaka?
Ogromno dela. Pokrajina mora okrepiti svojo funkcijo koordinatorja med krajevnimi upravami, poleg tega pa nastaviti stike in odnose z bližnjo Slovenijo na vsebinsko višjo raven. Nekaj idej v tem smislu že obstaja.
Kras?
Treba bo preusmeriti nezadovoljstva na Krasu v pozitivno smer.
Čezmejni projekti?
Sodelovanje pri čezmejnih projektih bo treba v še večji meri optimizirati. V tej zvezi so izkušnje okoliških občin zelo dragocene. Povezati jih bo treba, kar je navsezadnje v sozvočju s tem, kar je začel Godina.
M.K.
politika - Odmevi na imenovanje pokrajinskega odbora
po letih
Razočaranje levičarskih strank, Slovenske »Izkušena« skupnosti in IDV, Liga hvali Poropatovo uprava
Razočaranje na levici in v Slovenski skupnosti in (nepričakovano) zadovoljstvo v opozicijski Severni ligi. To so prvi odmevi na včerajšnje imenovanje novega pokrajinskega odbora, ki se bo v naslednjih dneh predstavil novoizvoljenemu pokrajinskemu svetu. Na zatožni klopi Zveze levice, SEL Nichija Vendole in Italije vrednot (IDV) se je znašla predsednica Bassa Poropat, ki je nasprotno dobila nenadejano pohvalo Bos-sijeve stranke.
Zveza levice, pravi pokrajinski tajnik SKP Iztok Furlanič, je razočarana nad metodo dela, ki jo je izbrala predsednica, ter obenem nad sestavo pokrajinskega odbora. »Bassa Poropat je slabo začela svoj mandat,« je prepričan Fur-lanič. Podobno razmišlja tudi glasnica stranke SEL Daniela Birsa, ki med drugim očita levi sredini »politiko paketa«. Po njenem mnenju namreč ni prav, da se zadeve rešujejo na relaciji Pokrajina, Trst in Milje, kar daje vtis, da gre za običajno delitev oblasti oziroma stolčkov. Tajnik Slovenske skupnosti Peter
Daniela Birsa (SEL)
Močnik ni razočaran, temveč zelo razočaran - podčrtuje - nad sestavo odbora in nad načinom dela Basse Poropat. »Volivci so nas nagradili tudi z namenom, da prevetrimo upravno in politično življenje, kar se na Pokrajini žal ni zgodilo,« je prepričan Močnik. Bassa Poropat hoče po njegovem posnemati Riccarda Il-lyja, pri tem pa pozablja, da so okoliščine njene izvolitve zelo različne od Illy-jevih.
Da je Bassa Poropat začela svoj drugi mandat zelo slabo je prepričan tudi deželni tajnik IDV Giovanni De Lo-
Iztok Furlanič (ZL)
renzi. »Naša stranka ni zahtevala in tudi ne zahteva odborniških mest, takšen omalovaževalen odnos do manjših strank pa ni v skladu z demokratično etiko,« podčrtuje De Lorenzi. Od Basse Po-ropat je njegova stranka pričakovala več poguma in več kompetentnih ljudi v novem odboru.
Pohvala, ki jih predsednica Pokrajine najbrž ne bo kdove kako cenila, prihajajo iz vrst Severne lige. Njen pokrajinski tajnik Massimiliano Fedriga pozdravlja izključitev skrajne levice iz pokrajinske uprave in za po potezo javno
Peter Močnik (SSK)
čestita predsednici. Fedriga računa in upa, da bo podobno ravnal tudi župan Roberto Cosolini, katerega poziva »naj ne kloni političnim pritiskom Zveze levice, SEL in IDV.«
Dogajanja na Pokrajini gotovo ne koristijo županu Trsta, ki naj bi mesto upravo predstavil jutri in ne danes, kot je bilo napovedano. Trije občinski odborniki bodo iz vrst Demokratske stranke, pet bo neodvisnih, dva pa odraz levice oziroma Italije vrednot. Med kandidati za odborniško mesto je tudi Fur-lanič.
Sestava nove pokrajinske uprave predsednice Marie Terese Basse Poropat je - anagrafsko - povsem v sozvočju z mestom. Od šestih članov so štirje upokojenci. Pet upraviteljev je starejših od 60 let, le ena (Tarlao) je mlajša od 40. Povprečna starost znaša 58 let in pol (brez od-bornice Tarlao skoraj 63 let). Pomeni, da bo povprečna starost pokrajinskih upraviteljev ob izteku petletnega mandata znašala 63 let in pol (brez odborni-ce Tarlao kar skoraj 68!).
Povprečna starost prve uprave predsednice Basse Poropat je znašala 55 let in 9 mesecev. Od osmih članov so bili trije stari 60 let ali več, trije so bili stari od 50 do 60 let, dva pa mlajša od 50 let. Iz te uprave niso bili potrjeni prav trije »najmlajši« odborniki.
M.K.
8
Sreda, 8. junija 2011
TRST
šolstvo - Včeraj podelitev na srečanju na italijanski šoli Rismondo na Melari
Filma Slovenskega etnografskega muzeja za slovenske šole v Italiji
v	v
Gre za dvd-ja Cupa Marija in Podobe preteklega vsakdana - Zelja po boljšem spoznavanju muzeja
Dvd filma o zgodovini Slovencev in slovenskega prebivalstva v Italiji: to je darilo Slovenskega etnografskega muzeja šolam s slovenskim učnim jezikom v Italiji, pa tudi italijanski nižji srednji šoli Francesco Rismondo na Melari, kjer poteka kurikularni pouk slovenščine kot izbirnega predmeta. Podelitev je potekala včeraj dopoldne v prostorih šole Rismondo, ki deluje v okviru večstopenjskega zavoda Iqbal Masih, ob prisotnosti dijakov slednje in njihovih vrstnikov z Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda ob prisotnosti ravnateljev Fiorelle Benčič in Andrea Avo-na, vodje Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino, drugih profesorjev obeh šol (omeniti gre tu predvsem Kristino Kovačič, ki skrbi za pouk slovenščine na šoli Rismondo in Lučko Križ-mančič z Urada za slovenske šole) ter višje kustodinje Slovenskega etnografskega muzeja Nadje Valentinčič Furlan.
V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani sta na ogled stalni razstavi Med naravo in kulturo in Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta, ki obravnavata tudi slovenske izseljence ter Slovence v Italiji in Avstriji. Med drugim je v muzeju razstavljena tudi edina povsem ohranjena čupa Marija iz Nabrežine, kateri je posvečen eden od dvd-jev, ki ju muzej poklanja slovenskim šolam v Italiji. Pri muzeju si namreč želijo, da bi jih Slovenci v Italiji bolje spoznali, kar je tudi posledica sodelovanja, ki se je vzpostavilo, potem ko je Kristina Kovačič peljala učence slovenščine na šoli Rismondo na obisk v Slovenski etnografski muzej, ki sta si ga ogledali tudi Lučka Križmančič iz Urada za slovenske šole in Bruna Visintin z Didaktičnega ravnateljstva Opčine, ki sta ocenili, da ponuja kakovostno dopolnilo pouku. Kot nam je povedala Nadja Valentinčič Furlan, je bilo pred-
Gradivo Slovenskega etnografskega muzeja je za slovenske šole v Italiji lepa pridobitev
kroma
stavnikom muzeja všeč, da se učitelji odločajo obogatiti pouk tudi z video gradivom. Slednjega je v muzeju veliko, zato se jim je zdelo prav, da Slovencem v zamejstvu dajo dvd-je na razpolago zastonj. Zdaj so jih prejele slovenske šole v Italiji in pri muzeju upajo, da jim bo enako pobudo uspelo ponoviti tudi za slovenske šole v Avstriji.
Naše šole - omeniti velja, da je po podelitvi na Melari podobno srečanje nekaj ur pozneje potekalo na sedežu Večstopenjske šole Doberdob - so tako kot že rečeno prejele dva dvd-ja: že omenjeni film Čupa Marija podaja spomine nabrežinskega ribiča Zdravka Caharije Babčevega in predstavlja pomembno sredstvo za ohranjanje spomina na dediščino našega prostora, medtem ko drugi dvd z naslovom Podobe preteklega vsakdana prikazuje življenje Slovencev od naselitve do zgodnjega novega veka, mnoge šole v Slo-
veniji pa ga uporabljajo pri pouku zgodovine in slovenščine, poleg video gradiva pa so dijaki prejeli tudi zgibanke o muzejskih razstavah. Na včerajšnjem srečanju na Melari so si prisotni, po krajši predstavitvi delovanja Slovenskega etnografskega muzeja, ogledali dvd Podobe preteklega vsakdana in tudi kratki triminutni film bivšega direktorja muzeja Borisa Kuharja o luča-nju v Boljuncu na Štefanovo, ki je bil posnet leta 1970, poleg dvd-jev pa so šole prejele v dar tudi publikacije Slovenskega etnografskega muzeja o Kraški hiši, Škedenjskem etnografskem muzeju, Muzeju Ricmanje in narodopisni zbirki Slovenske prosvetne zveze v Celovcu ter vodnik po stalni razstavi Slovenskega etnografskega muzeja.
Morda bo prejeto gradivo spodbudilo tukajšnje šole k obisku Slovenskega etnografskega muzeja, kjer so poleg stalnih na ogled tudi gostujoče raz-
stave (trenutno je do 28. aprila prihodnjega leta na ogled razstava Orinoco o Indijancih amazonskega deževnega gozda), na svoj račun pa lahko pridejo šole vseh stopenj: otrokom iz vrtca in nižjih razredov osnovne šole je na voljo interaktivni otroški razdelek Etno-abecedaž, medtem ko je za nekoliko starejše v okviru stalne razstave Med naravo in kulturo primerna tudi multivizija Kdo sem, kdo smo o značilni dediščini Slovencev. Tudi razstava Jaz, mi in drugi je primerna za učence srednje in višje šole, saj odpira vprašanja o posamezniku, skupnosti in identitetah. Muzej razpolaga tudi s spletnimi zbirkami po petsto ali tisoč fotografij (spletna stran je www.etno-muzej.si), prav tako pa je tudi možna udeležba pri raznih delavnicah. Glede tega v muzeju razmišljajo, da bi delavnice po potrebi tudi prilagodili učencem iz zamejstva. (iž)
-/
Ilegalec v tovornjaku
Mejna policija redno izvaja kontrole v tržaškem pristanišču in okolici, predvsem v iskanju tujih državljanov brez veljavnih dokumentov za vstop v Italijo. Zadnji konec tedna so policisti kontrolirali petnajst tovornjakov in 136 oseb. Dvema turškima državljanoma so prepovedali vstop v Italijo, poljskega državljana pa je doletel prefektov nalog za odhod iz države, ker je bil večkrat obsojen zaradi ropa, tatvine in podobnih kaznivih dejanj. Dva turška državljana pa so aretirali, ker sta rojaku pomagala nezakonito vstopiti v Italijo. Dvojica je s tovornjakom na trajektu priplula iz Cesmeja v Trst, pri zaprtem izhodu iz pristanišča pa sta šoferja spustila iz priklopnika mladeniča. Vsi trije so splezali čez ograjo in se odpravili proti mestu, policisti pa so jih zalezovali. Sledila sta pregled dokumentov in dvojna aretacija zaradi spodbujanja nezakonitega priseljevanja.
Preložili obnovo signalizacije
Občina Trst sporoča, da so obnavljanje talne cestne signalizacije na mestnih ulicah iz tehničnih razlogov prenesli s tega tedna na prihodnji. Od ponedeljka dalje bodo v nočnih urah (od 21. do 6. ure) delali pri Sv. Vidu, v Starem mestu in pri Sv. Jakobu.
Spletna stran za potne liste
Tržaška kvestura obvešča, da bo postopek za izdajo elektronskih potnih listov od ponedeljka še nekoliko udobnejši. Sistem spletnih rezervacij za izdajo potnih listov bo učinkovitejši, kajti spletna stran http://passa-portonline.poliziadistato.it bo odslej posebno namenjena tudi fizično prizadetim osebam, poleg tega pa bo vsebina tudi v nemškem jeziku.
Razstava v dvorani Fittke
Do nedelje bodo v dvorani Arturo Fittke (Mali trg 3) na ogled likovni izdelki, ki so jih šolarji izdelali v okviru petih izvedb nagrade Benno Boschini. Nagrado, ki nosi ime po nekdanjem predsedniku tržaškega sodišča, organizira združenje Linea Azzurra v sodelovanju s kvesturo.
novinarski krožek - V nedeljo in ponedeljek volilna preizkušnja
Zagovorniki referendumov orisali razloge za »da« na glasovnicah
Novinarski krožek v Trstu je sinoči gostil zagovornike štirih referendumov, ki bodo v nedeljo in ponedeljek vabili državljane na volišča. Dobro obiskano srečanje sta koordinirala novinarja Gianni Martellozzo in Fulvio Gon, svoja stališča pa so utemeljili Lino Santoro (Legambiente), Tiziana Cimolino (Odbor za vodo kot javno dobrino) in odvetnik Gian-franco Carbone.
Lino Santoro je opisal nevarnosti, ekonomske pomisleke in druge negativne plati proizvodnje jedrske energije. Omenil je, da jedrska energija stane v povprečju 72,8 evra za megavat/uro, kar je za 16% dražje od energije, proizvedene s plinom in za 21% več od tiste, ki jo pridobimo z onesnažujočim premogom. Eno ključnih vprašanj zadeva ravnanje z radioaktivnimi odpadki, za katere preizkušajo razne poti, nobena pa ni stoodstotno zanesljiva. Za jedrske elektrarne je trenutno nujen uran, za katerega se danes ne ve, ali bo čez 50 do 70 let še na razpolago, medtem pa raziskovalci preverjajo drugačne možnosti, vključno z reciklažo jedrskih odpadkov, ki pa se doslej še ni obnesla. Santoro je obravnaval tudi sodobnejše reaktorje EPR (s štirimi reaktorji bi v Italiji leta 2026 prihranili 10% plina in 3% škodljivih izpustov). Trenutno pa ni aktivnih EPR reaktorjev, enega gradijo v Franciji, drugega na Finskem, gradbeni stroški pa znašajo od 4 do 6 milijard evrov. Santoro je omenil še nevarnosti nesreč in sume o vplivu reaktorjev na zdravje. Trenutno je na svetu 436 aktivnih reaktorjev, gradijo jih 53, nekatere države pa so to tehnologijo opustile.
Sinočnje srečanje v novinarskem krožku
Tiziana Cimolino je povedala, da je do dveh referendumov o vodi prišlo s pomočjo gibanja, ki je brez pomoči strank zbralo največje število podpisov. Voda je »modro zlato«, ki ga po svetu primanjkuje, je osnovna pravica in potreba, ki ne sme biti tržna dobrina. V Italiji je zasebnikom vrata vodovodnih storitev kot prvi odprl zakon Galli iz leta 1994, ki je uvedel optimalne ozemeljske okraje (ATO). Cimolinova je priznala, da je po 17 letih velika večina storitev še vedno javnih, zatrdila pa je, da je privatizacija storitev dejansko privatizacija vode, čeprav ohranja javni sektor vodovode ter nadzor nad dejavnostmi in tarifami. »Pogosto slišimo, da zasebni upravitelji jamčijo večjo učinkovitost in sposobnost pridobivanja naložb, a to ni res,« je dejala in omenila, da prinašajo zasebna podjetja podražitve in malo investicij. »Voda pa ne sme prinašati dobička,« je dejala in mi-
mogrede zatrdila, da je v Dolini »dejansko prišlo do privatizacije«.
Fulvio Gon je dejal, da sta v zvezi z vodo in jedrsko energijo debati na vsedržavni ravni odprti, medtem ko je vprašanje o upravičeni zadržanosti manj zapleteno. Odv. Gianfranco Carbone je podčrtal, da so ostali referendumi povezani s strateškimi izbirami in vizijami, zadnji premierjev zakonski ščit pa »tipična italijanska oslarija, ki jo moramo čim prej odpraviti«. Zakon, ki so ga sprejeli, ko je bil govor o novem procesu zoper Berlusconija, do skrajne mere širi pravico, ki jo zagotavlja kazenski zakonik. Ustavno sodišče ga je že oklestilo, tokrat pa ga je treba povsem odpraviti, saj premier in ministri že imajo poseben sodni postopek, ko gre za dejanja, povezana z njihovo funkcijo. Tu pa je govor o navadnih kaznivih dejanjih, v zvezi s katerimi razlik med državljani ne sme biti. (af)
Devinsko-nabrežinska sekcija SSk za štirikratni »da«
Pred referendumsko preizkušnjo se množijo srečanja in pozivi v zvezi s privatizacijo vodne oskrbe, jedrsko energijo in upravičeno zadržanostjo. Devinsko-nabre-žinska sekcija Slovenske skupnosti poziva na primer svoje volivce in sploh vse Slovence, da se v nedeljo in ponedeljek množično udeležijo referenduma. Doseči kvo-rum je bistvenega pomena, saj brez tega referendum avtomatično propade, opozarjajo pri SSk. Stranka soglaša s stališči in razlogi pobudnikov referenduma, zato vabi vse volivke in volivce, da na štirih referendumskih vprašanjih prekrižajo »da«, saj pomeni to opredelitev za spoštovanje državljanskih pravic in javnih koristi.
Drevi na Opčinah srečanje o referendumih
Levosredinska naveza na Vzhodnem Krasu prireja drevi v Domu Brdina na Opčinah (ob 20.30) informativno srečanje. Pomen referenduma in vsebino vprašanj bodo razčlenili članica Odbora za vodo kot javno dobrino Tiziana Cimolino, član odbora proti jedrskim elektrarnam Lino Santoro in tržaški občinski svetnik Italije vrednot Paolo Bassi.
Danes v Miljah o vodi
Sindikat upokojencev SPI-CGIL prireja danes ob 16.30 v centru Millo v Miljah (Trg Republike 4) javno srečanje o dveh referendumih na temo vode, v sodelovanju z Odborom za vodo kot javno dobrino.
Ženska turneja po Krasu in mestu
Skupina žensk, katerih predstavnica je Tiziana Cimolino z Odbora za vodo kot javno dobrino, bo jutri potovala s Krasa v Trst, da bi pozivala k udeležbi na referendumu, »za Italijo brez jedrskih elektrarn, javno vodo in vodo brez dobička ter proti upravičeni zadržanosti«. Ob 10. uri bodo v Ribiškem naselju, uro pozneje v Na-brežini, nato bodo skozi Križ, Prosek in Kontovel potovale na Opčine (bar Vatta opoldne), ob 13. uri bodo krenile proti Banom, Trebčam, Padričam, Gropadi, Bazovici in sinhrotronu, po 16. uri pa bodo obiskale trge Oberdan, Goldoni (ob 17. uri), Sv. Jakoba (ob 18. uri), Garibaldi (ob 19. uri) in Borzni trg (ob 20. uri).
V	Škednju sobotno srečanje o vodi
V	soboto ob 18. uri bo v ljudskem domu Zora Perello v Škednju (Ul. Soncini 191) srečanje o referendumih, ki ga prireja Edoardo Kanzian v sodelovanju z združenjem Il pane e le rose. Debato z naslovom »Sporočila vode, javne dobrine« bo vodil duhovnik in publicist Dušan Jakomin, sodelovali pa bodo filozof Emiliano Bazzanella, zdravnica in aktivistka Tiziana Cimolino, sindikalist Alessio Chiarotti, višješolska profesorica Anna Piccioni ter predsednica krožka Ivan Grbec Luisa Primossi. »Voda je kakor zemlja, energija in znanje - osnovna javna dobrina. Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad pa ne namenjata posojil državam, ki nočejo privatizirati sektorja pitne vode,« je izhodišče, ki ga v tiskovnem sporočilu navaja Edoardo Kanzian.
/
TRST
Sreda, 8. junija 2011
dsi - Na tradicionalnem srečanju v Peterlinovi dvorani predstavili lik Milene Mohorič
9
Tragična usoda pisateljice, ki je bila živa pokopana
O njenem življenju in delu sta govorili Evelina Umek in Alenka Puhar
»Imela je vse pogoje za srečno družinsko in poklicno življenje, saj je izhajala iz ugledne meščanske družine. Oče je bil pravnik, ona pa je leta 1928 zaključila študij iz germanistike in literarnih ved v Ljubljani. Poročila se je z Vladimirjem Premrujem in leta 1931 rodila otroka.« Tako je Evelina Umek v Peterlinovi dvorani predstavila lik in tragično usodo Milene Mohorič, saj se je na njeno življenje zgrnil molk, »bila je živa pokopana«.
Vojno sta oba preživela v internaciji, Milena na Rabu in v Viscu, mož pa v Dachauu. Leta 1944 je postala članica komunistične partije, moža pa so s sinom zaprli na Goli otok. Sledila so zasliševanja in zapor ter Dom pisateljev na Bledu. Milena Mohorič je objavljala črtice in povesti, bila je stalna sodelavka revije Ženski svet in Modre ptice.
Evelina Umek je predstavila knjigo Zgodbe iz tridesetih let, ki je izšla lani pri Študentski založbi v knjižni zbirki Beletrina. Uredila sta jo Lado Kralj in Peter Scherber. Spremno besedo je poleg urednikov napisala tudi Alenka Puhar. V knjigi je zbranih enajst zgodb, v katerih je opisan meščanski svet, ki ga je Milena zelo dobro poznala. Moški in ženske so sužnji do-
Lik Milene Mohorič sta predstavili Evelina Umek in Alenka Puhar
kroma
ločenih vlog, ženska brez moškega ob sebi nima življenja, je bila ena izmed poant njenega pisanja. Tako spoznamo tragične ženske figure: Anamari-jo, ki se komaj sedemnajstletna poroči s starejšim moškim in ji otrok umre šesti dan po rojstvu. Ali pa Marino in iluzijo o prvi zaljubljenosti. Takrat je ženska, ki je živela sama, bila dvomljivega slovesa. Lahko je izhajala le kot umetnica. »Edina pozitivna zgodba je
Sreča, najbolj zanimiva pa je zagotovo zgodba v odgovor Vladimiru Bar-tolu o gospodu Forcesinovemu, v kateri stopi v ospredje provokativna problematika spolov.« Moški naj bi težil k višjim ciljem, a ga pri tem ovira ženska. Milena se zavzema za žensko, ki je gospodarica svoje vloge.
Po literarnem pogledu na delo pisateljice je Alenka Puhar predstavila še družbeno ozadje, v katerem je ži-
opčine - Pobuda Skd Tabor
Mladi plesalci so radi zaplesali
Najprej se je plesalo na odru, potem pa še v dvorani
kroma
vela Milena Mohorič. V uvodnih besedah je podčrtala dejstvo, da so ženske na Slovenskem marsikaj dosegle bolj zgodaj kot smo si predstavljali, kljub temu pa moški niso priznali ženskam vseh dosežkov. Puharjeva je omenila knjigo Slovenske kratke zgodbe, ki je izšla pred mesecem dni pri Mohorjevi, v kateri med sedmimi pisateljicami izstopa ime Milene Mo-horič.
Tako Milena kot mož sta bila prepričana komunista in sta to ostala do konca svojih dni. Zagrela sta se za revolucionarne ideje. »Bila sta taka vernika Stalina, da sta v tem prepričanju vzgojila tudi svojega sina, ki je v šolo hodil s pištolo in ustrahoval sošolce. Leta 1949 je Milena že kazala znake duševnih motenj. Ko se je Stalin odločil, da bo kaznoval Tita in ga izključil iz Informbiroja, je šla z vlakom v Beograd, da bi intervenirala pri Titu«. Ker se takrat o tem ni javno govorilo, so jo na vlaku aretirali in jo odpeljali v zapor. Alenka Puhar je priznala, da še zdaj ne vemo, če je bila duševna bolezen povezana z razkolom med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Bila je čudaška in se ji je omračil um, občasno pa je imela popolnoma lucidne trenutke. Drugo polovico življenja je preživela v popolnem mrku. Bila je zaprta v psihičnih bolnišnicah od leta 1948 dalje. O njej je pisal Lojze Kova-čič v Prišlekih, sorodnica Alma Karlin, pa jo omenja v svojih zapisih.
Evelina Umek je pisateljico primerjala z Marico Nadlišek Bartol, Alenka Puhar pa je celo mnenja, da je pisala bolje od Franceta Bevka. (met)
V	Trnovci spomin na Claudia H. Martellija
Revija Artecultura, PEN klub Trst ter Umetnostni in kulturni center Skerk prirejajo javno srečanje v spomin na Claudia H. Martellija. Srečanje bo v petek, 10. junija, ob 18.30 na sedežu centra Skerk v Trnovci št. 15, na njem pa bodo govorili Walter Chiereghin, Antonio Della Roc-ca, Marko Kravos, Marco Menato, Fulvio Salimbeni in Fulvio Senardi. Za informacije tel. 040200346.
V	Devinu srečanja o
• •• • I • • V	g •
poeziji in književnosti
S sprejemanjem udeležencev v de-vinskem Zavodu združenega sveta se bo danes dopoldne začel niz srečanj o poeziji in književnosti Resi-denze estive 2011 (poletne rezidence 2011), ki se bo zaključil v nedeljo, 12. junija. Pobudo prireja združenje Almanacco del Ramo d'Oro v sodelovanju z založnikom Ramo d'Oro Editore in Zavodom združenega sveta. Projekt združuje razne pesnike oziroma pisatelje, ki se bodo v teh dneh v Devinu in drugod (v Bujah, Trstu in Izoli) udeležili seminarjev in javnih srečanj z občinstvom. Že prvi srečanji bosta danes popoldne v Devinu ob 17.30 in ob 18.15, medtem ko bo tretje v Medji vasi (na dvorišču hiše Hvalič) ob 21. uri.
V	gledališču Verdi prireditev Naši angeli
V	gledališču Verdi bo v soboto, 25. junija, poseben večer, posvečen Mednarodnemu novinarskemu natečaju Marco Luchetta. Prireditev z naslovom Naši angeli 2011 bo snemala tudi televizijska hiša RAI, ki jo bo predvajala v soboto, 2. julija, na prvi mreži RAI1. Večer bosta letos povezovala novinarja Gerardo Greco in Maria Concetta Mattei, na njem pa bodo ob udeležbi dobitnikov nagrade Luchetta 2011 med drugim nastopili kantavtorja Roberto Vecchioni in Niccolo Fabi ter madžarski pianist Balazs Havasi. Srečanja se bo udeležil tudi igralec Sebastiano Somma. Na odru gledališča Verdi bodo, kot rečeno, podelili nagrade dobitnikom letošnjega natečaja, ki jih bodo javno predstavili sredi junija na tiskovni konferenci v Rimu. Med njimi bo tudi astrofizik Margherita Hack, ki ji je žirija letos podelila posebno nagrado. Prireditev Naši angeli bo kot vselej odprta za širše občinstvo. V tem smislu bodo delili brezplačna vabila, več informacij o tem pa bodo objavili v kratkem na spletni strani www.premioluchetta.it.

Skd Tabor je za svoje mlade plesalke in nekatere druge skupine priredilo zaključni nastop na plesni prireditvi Zaplešimo! V Prosvetnem domu so pred dnevi nastopile tri skupine Skd Tabor, plesni skupini Kd Vi-gred iz Šempolaja in Plesna skupina Kd Slavko Škamperle od Sv. Ivana. Mentorica vseh je Jelka Bogatec. Kot gostje so nastopile plesalke iz skupine Fulmine, ki delujejo v sklopu plesne skupine Martine Tavčar iz Sežane. Mlajše plesalke so pokazale viden napredek, kar je spodbudno tako za-
I h f '
nje kot za mentorico. Plesalke Kd Škamperle so pokazale res dovršen ples z natančnimi in mehkimi gibi, kar je nedvomno sad vztrajnega in discipliniranega dela. Gostujoča skupina Fulmine pa je bila razred zase, saj je do pred kratkim bila tekmovalna skupina. S sklepnim skupnim plesom wa-ka-waka, večera ni bilo konec. Predsednica Kd Tabor Dunja Sosič je vse prisotne v dvorani presenetila z vabilom, naj tudi oni zaplešejo, tako da se je večer zaključil res v znamenju naslova: Zaplešimo!
škedenj - OŠ Ivana Grbca- M. Gregorič Stepančič
Danes na RTV Slovenija: učenci v oddaji Pod klobukom
Pretekli teden so učenci OŠ Ivana Grbca- M. Gregorič Stepančič iz Šked-nja preživeli dopoldan v hiši RTV Slovenija v Ljubljani, v studiu oddaje za otroški in mladinski program Pod klobukom. Za oddajo z naslovom Naj živi naš tr" so naši učenci na trgu pred prodajalno klobukov posneli otroške izšte-vanke, odlomek iz prizora v škedenj-skem narečju Oštrige ud Giušt'ta, folklorni ples "Biži biži" ter ljudsko pesem Sen jo vido gore dole ob spremljavi ljudske piščalke-nunl'ce in frajtonarce Mau-rizia Marchesicha. Del oddaje je namreč posvečen prav 30-letnici poimenovanja škedenjske šole po domačinu kulturniku Ivanu Grbcu, ki so jo obeležili ob koncu lanskega šolskega leta.
Učitelji, učenci in starši se prisrčno zahvaljujejo Silvani Dobrilla, ki jim je bila ob strani za pripravo na snemanje. Posebna zahvala gre tudi urednici in scena-ristki oddaje Tatjani Trtnik, igralcem, snemalcem in vsem sodelavcem studia RTV Slovenija za sprejem, prijaznost ter razpoložljivost.
Učenci in učitelji so ponosni, da jim je uspelo biti častni gostje te priljubljene oddaje, ki žal po sedemnajstih letih zapušča televizijski zaslon. Oddaja Pod klobukom je bila namenjena otroški in
mladinski publiki. Na trgu je gostila priznane umetnike. Zadnja oddaja Pod klobukom z nastopom škedenjskih šolarjev bo na sporedu danes ob 16.05 na TVS 1, ponovitev pa jutri ob 10.35. (nd)
10
Sreda, 8. junija 2011
TRST
	/
dolina - Prvi Junijski večer v priredbi SKD V. Vodnik
Oprostite za zamudo ... ali
zaupnosti o vplivnih zamejcih
»Peter je znan po tem, da vedno zamuja ... Že od rojstva, ko je pozno prišel na svet, pa še danes zamuja pri rasti. Zamudil je tudi na prvem zmenku, tako da se je med čakanjem dekle zaljubilo že v drugega, zamudil je pri odpiranju računa na TKB in na njenem mestu našel kitajsko trgovino, pa celo na občnem zboru ZSŠDI - prišel je sicer z 20-letno zamudo, pa se v resnici nič ni spremenilo, saj je Kufo še predsednik...«
Z zamudo torej, tako kot je narekoval naslov Oprostite za zamudo, se je »u Puokle«, na terasi novega večnamenskega objekta v Dolini, začel prvi izmed tradicionalnih Junijskih večerov, ki jih prireja SKD Valentin Vodnik, tako da je občinstvo z radovednostjo čakalo na mlade nastopajoče v premierno postavljeni hudomušni kabaretni predstavi. Plavolasa Vesna Hrovatin je v družbi pianista Tommasa Scarcie napovedovala prihod Petra Verča, njega pa od nikoder. Namesto njega je mimo prišel bradati kitarist Francesco Kreslin (na fotografiji KROMA), ki je potožil nad zamejsko ne-hvaležnostjo. Uspešno je namreč prodajal slovenske svinčnike na Velikem trgu, po »pomoči« raznih SDGZ, paritetnega odbora, SSk, Zveze levice, SKGZ, SSO in Primorskega dnevnika pa je posel klavrno propadel. Med čakanjem na Petra smo prisluhnili večernim poročilom Radia TS A, ki jih je prebral Janez Beličič - izvedeli smo za novega duhovnega vodjo Tibeta Dušana Jakomina ali za najlepšega svetovljana, Dolinčana Sandyja Kluneja.
V Dolino se je pripeljal »najuglednejši še živeči pesnik na Slovenskem« Miroslav Košuta, ki je občinstvu zaupal, da
je pred podelitvijo Prešernove nagrade napetost premagoval s prepevanjem songov oz. prevajanjem italijanskih pesmi, ki jih sam postavlja v slovensko okolje (Sapore di mare je zanj na primer Okus po planinah, okus po Triglavu). Strogo zaupno je bilo tudi poročanje o praznovanjih po proslavi, ko je v prive-ju nighta srečal več znancev, od Borisa Pahorja, ki se je tam Spopadal s pomladjo, do Alojza Rebule, ki se je spuščal v Senčni ples, Marka Sosiča s svojo Balerino balerino in Dušana Jelinčiča v trenutku Ljubezni v času samote. Do-linčanom pa je Košuta zaupal še skrivnost: ob ženi Marti bije namreč njegovo srce za ... Edvina Švaba.
Čas je bil še za televizijski dnevnik. V poročilih, ki jih je bral novinar Marko
Čubej, so se oglasili Miran Košuta, župan Roberto Cosolini, ki je predstavil svoj slovenski odbor, Marko Ban - predsednik skupne krovne organizacije, Jure Kufer-sin, Iztok Furlanič, Igor Kocijančič, Igor Švab in Stefano Ukmar.
Čakanje na Petra je Tommaso kratil z avtorskimi večjezičnimi pesmimi o lubenici, vabilu na obisk Trsta, kopališču Topolini, Vesna pa se med drugim prepustila analitičnemu poročanju o spolnem občevanju. In ko je bilo vsega konec, je Peter končno le prišel ...
Prihodnji junijski večer bo na sporedu v petek, 10. junija, ko bo ob 21. uri v društveni dvorani na sporedu predstava Cecchelin e dintorni z Alessiom Co-lauttijem in pianistom Carlom Tomma-sijem. (sas)
Včeraj danes
U Kino
Danes, SREDA, 8. junija 2011
MEDARD
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.52 - Dolžina dneva 15.36 - Luna vzide ob 12.18 in zatone ob 24.59
Jutri, ČETRTEK, 9. junija 2011
PRIMOŽ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,5 stopinje C, zračni tlak 1007,5 mb ustaljen, vlaga 69-odstotna, veter 6 km na uro jugo-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,9 stopinje C.
[13 Lekarne
Do sobote, 11. junija 2011 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (040 572015), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7 (040 630213).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
AMBASCIATORI - 16.30, 18.50, 21.15 »X-Men - L'inizio«.
ARISTON - 17.00, 18.45 »Angele e Tony«; 21.00 »The Housemaid«.
CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Esp - Fenomeni paranormali«; 16.30 »Garfield - Il supergatto«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Paul«; 16.20, 18.00, 19.05, 20.45, 21.50 »X-Men -L'inizio«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Una notte da leoni«; 16.15, 19.00, 21.45 »Pirati dei Caraibi - Oltre i confini del mare 3D«; 18.15, 21.00 »Pirati dei Caraibi - Oltre i confini del mare«.
FELLINI - 16.45 »Garfield e il supergatto«; 20.00 »Zack & Miri amore a... primo sesso!«; 18.00, 21.45 »Red«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 19.00, 21.30 »The tree of life - L'albero della vita«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una notte da leoni 2«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 20.15 »Habemus Papam«; 18.30, 22.00 »Four Lions«.
KOPER - KOLOSEJ - 17.30, 19.30, 21.30 »Vitez in sitnež«; 19.00, 21.50 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi 3D«; 16.40, 19.10, 21.40 »Deklišči-na«; 17.20 »Sfinga«.
KOPER - PLANET TUŠ 15.05 »Rio 3D« (sinhro.); 15.10, 18.00, 19.25, 20.50 »Pirati s Karibov 4 - 3D«; 15.40, 18.20, 21.00 »Dekliščina«; 19.00, 21.50 »Pirati s Karibov 4«; 16.45, 19.05, 21.25 »Prekrokana noč 2«; 16.30 »Cena resnice«; 16.00, 18.40, 21.20 »Možje X: Prvi razred«; 18.00 »Kung Fu Panda 2 - 3D (sinh.)«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.15 »X-Men - L'inizio«; Dvorana 2: 16.30, 18.50, 21.20 »Pirati dei Caraibi - Oltre i confini del ma-re«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Esp - Fenomeni paranorma-li«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Paul«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.30 »Pirati dei Caraibi - Oltre il confine del mare«; Dvorana 2: 17.30, 20.10, 22.10 »Una notte da leoni 2 (dig.)«; Dvorana 3: 17.00, 18.30 »Gar-field il supergatto«; 20.00, 22.00 »Corpo celeste«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.00 »Paul«; Dvorana 5: 17.20, 19.50, 22.15 »The tree of life«.
Rodila se je vajina sreča, zdaj pa čuvajta jo skrbno, je kot rožica dehteča, v ljubezni vas družila bo.
Karol
Ingrid in Mitji
želimo veliko dobrega.
Presrečni družini Bersenda-Tul in Petelin
¿i Čestitke
Jasmin sama več ne bo ker MATEJ ob njej v zibelki spal bo! Davor-ju in Kristini čestitamo in mnogo mirnih noči želimo. Godbeno društvo Viktor Parma - Trebče
S Izleti
SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče v svet«: družinski izlet v Gardaland 11. junija (še zadnja mesta!). Informacije na tel. št. 338-4482535 (Giuliana). Vabljeni vsi Trebenci in prijatelji, pohitite z vpisi!
AŠD SK BRDINA obvešča, da je odhod avtobusa za »Gardaland« predviden v nedeljo, 12. junija, ob 6. uri iz parkirišča izpred črpalke na Op-činah. Prosimo za točnost. Tel. št.: 335-5476663 (Vanja).
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE pri Deželnem šolskem uradu v Trstu sporoča, da je urnik sprejemanja šolnikov sledeč: ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 11. do 13. ure ter ob sredah od 15. do 17. ure. Vljudno prosimo vse, da se držijo omenjenega urnika ali da se predhodno telefonsko dogovorijo za drugačno rešitev.
UČENCI OŠ A. CERNIGOJ na Prose-ku prisrčno vabijo starše, sorodnike in vaščane na zaključno prireditev, ki bo danes, 8. junija, ob 19.30 v Kulturnem domu na Proseku.
UČENCI IN PROFESORJI NIŽJE SREDNJE ŠOLE IVANA CANKARJA pri Sv. Jakobu vabijo starše, sorod-
nike, prijatelje in bivše učence na zaključno prireditev, ki bo v četrtek, 9. junija, ob 19.30 v šolski dvorani Dragotina Ketteja v Ulici Frausin 12.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it) objavljen odlok o posodobitvi pokrajinskih lestvic učnega osebja slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem z ustreznimi prilogami. Rok za predstavitev prošenj zapade 9. junija.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA S. KOSOVELA vabi v petek, 10. junija, ob 10. uri na zaključno šolsko prireditev v Prosvetni dom na Opčinah.
El Prireditve
UČENCI IN UČITELJI OŠ FRAN MIL-ČINSKI na Katinari vabijo danes, 8. junija, ob 14.30 na zaključno prireditev, ki bo v ŠKC v Lonjerju.
VEČER MULTIVIZIJE - Svet je kakor ringaraja revija pripovedi fotografij-slik predstavljeni z video projekcijo z nastopom OPZ Fran Venturini -Domjo danes, 8. junija, ob 20.45 v Ljudskem domu (Bita) v Križu. Prisrčno vabljeni tudi otroci.
KOSOVELOVA KNJIŽNICA v Sežani vabi v svoje prostore na 6. srečanje ob fotografiji, ki bo v četrtek, 9. junija, ob 18.15. Ob razstavi regate Bar-kovljanke-Barcolane Miloša Zidari-ča bodo sodelovali olimpijska prvaka v jadranju Anko in Mitja Kosmi-na, Andrej Justin, projektant Maxi Jene, Marko Civardi, predsednik Fo-tokluba iz Trsta, novinarka Jolanka Bertole in ravnateljica knjižnice Nadja Mislej Božič. Vljudno vabljeni!
JUNIJSKI VEČERI V DOLINI - Na 2. Junijskem večeru bosta nastopila, s kabaretno predstavo »Cecchelin e dintorni«, Alessio Colautti in Carlo Tommasi. Predstava je na programu v petek, 10. junija, ob 21. uri, v društvenih prostorih! Prisrčno vabljeni!
MLADINSKI DOM BOLJUNEC s pokroviteljstvom občine Dolina vabi v petek, 10. junija, ob 20.30 na otvoritev razstave »Krožna pot naših Gradišč«. Prisotna bo avtorica prof. Branka Sulčič in prof. Lidja Rupel, ki nam bo obrazložila raziskovalno delo. Razstava bo na ogled v Spremnem centru doline Glinščice v Boljuncu do nedelje 19. junija, po ustaljenih urnikih. Lepo vabljeni.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v sodelovanju s Klopovci priredi v petek, 10. junija, ob 17.30 odprtje razstave Vinjet Caroline Tram-puž. Predstavil jo bo Matej Susič.
SKD TABOR - v petek, 10. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opči-nah glasbeno-gledališki večer »Obleci me v poljub«. Nastopa Saša Pavček, ob spremljavi tria Aljoša Rijavec - klavir, Šemsudin - Dino Džopa - kitara, Jan Oršič - bas kitara. Vabljeni!
GLASBENA MATICA ŠOLA M.KOGOJ V SODELOVANJU S SKD BAR-KOVLJE vabi na koncert S flavto v poletno noč, v soboto, 11. junija, ob 20.uri v dvorani SKD Barkovlje, ul. Bonafata 6. Večer bodo oblikovali učenci GM Sara Bembi, Lucia Jan-kovski, Ivana Milič, Marco Obersnel in Carlo Venier iz razreda prof. Erike Slama ob klavirski spremljavi prof. Claudie Sedmach in Matjaža Zobca. Vljudno vabljeni!
MOPZ VASILIJ MIRK toplo vabi na 39. koncert pobratenih zborov »Štiripe-resna deteljica«, ki bo v soboto, 11. junija ob 19.00 v Kulturnemu domu na Proseku.
OBČINA ZGONIK IN ŽPS STU LEDI vabita na koncert »Pojemo Mateji«, ki bo v soboto, 11. junija, ob 20.30 v cerkvici sv. Urha v Samatorci.
SKD IGO GRUDEN IN GLASBENA MATICA vabita na koncert klavirskega kvinteta »Fenix«, ki bo v Kulturnem domu v Nabrežini v soboto, 11. junija, ob 20.30.
SKD LIPA BAZOVICA - PESEM NA M'ZARJU 2011: sobota, 11. junija, ob 21. uri na M'zarju. Sodelujejo: OŠ Trubar-Kajuh, OPZ in MlPS Slomšek, MoVS in MePZ Lipa ter MoPZ Tabor iz Lokve. V slučaju slabega vremena bo koncert v športnem centru Zarja.
SKD VESNA v sodelovanju z ZSKD, Rajonskim svetom za zahodni Kras, Združenjem za Križ vabi na Kriški teden 2011: 12. junija, Ljudski dom ob 21.00 (vstopnina) otvoritev Kriškega tedna, Pupkin Kabarett: Esse-
re e benessere; 14. junija, dom Alberta Sirka ob 20.00 lutkovna predstava, Olgica in Mavrica; 18. junija, Ljudski dom ob 21.00 večer srbskih ljudskih plesov, Kulturno i sportsko udruženje Srba Vuk S. Karadžic, Trst; 21. junija, dom Alberta Sirka ob 20.30 pokušnja vin kriških vinogradnikov, MoPZ Vesna, nagrajevanje najboljših »fanclov z dušu«; 23. junija, pri Procesji ob 21.00 Glasba pod zvezdami, glasbena skupina I Be-nandanti, sledi »Svetoivanski kres«. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani Kulturnega doma A. Sirka.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ, ob praznovanju farnega zavetnika sv. Ivana, vabi na celovečerni koncert Slovenskega okteta, ki bo v soboto, 18. junija, ob 20.30 v gledališču »San Giovanni«, Ul. San Cilino, 99/1.
GLASBENA MATICA ŠOLA M.KOGOJ V SODELOVANJU S SKD BAR-KOVLJE vabi na Diplomski koncert - Sara Bembi, flavta, razred prof. Erika Slama, klavirska spremljava prof. Claudia Sedmach, v soboto, 18. junija, ob 20.uri v dvorani SKD Bar-kovlje, ul. Bonafata 6. Vljudno vabljeni!
URESNIČENA SANJA - SAMOSTOJNA SLOVENIJA Zveza cerkvenih pevskih zborov in Društvo slovenskih izobražencev vabita na jubilejno proslavo ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije z naslovom »Uresničena sanja« (večer domovinskih pesmi in državotvornih spisov Franca Jeze ter drugih avtorjev), ki bo v torek, 21. junija, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti, 3 v Trstu.
Id Osmice
DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Vabljeni! Tel. št.: 040281153.
DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel. 335-1624285.
DRUŽINA TERČON je odprla osmico v Mavhinjah 42. Tel. 040-299450.
NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica.
OSMICA je odprta v Dolini pri Mari-ju Žerjalu.
PRI ŽUPANOVIH v Medji vasi št. 1 je odprta osmica. Tel. št.: 040-208166.
STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-228451.
V	LONJERJU je odprla osmico družina Coretti. Toplo vabljeni. Tel. št.: 340-3814906.
V	PRAPROTU je odprta osmica pri Frančkotu in Bobotu Briščak. Tel. št.: 040-200782.
V	REPNU »na Orešju« je odprta osmica. Tel. št. 040-327157. Vljudno vabljeni!
V	ZGONIKU je odprl osmico Lojze Furlan. Tel. 040-229293.
Loterija 7. junija 2011
Bari	71	83	60	69	14
Cagliari	54	8	17	3	83
Firence	3	7	68	1	16
Genova	17	77	20	15	71
Milan	84	2	39	61	62
Neapelj	27	45	41	35	3
Palermo	17	36	39	80	5
Rim	40	87	3	16	21
Turin	1	12	22	23	14
Benetke	84	50	53	48	67
Nazionale	64	80	21	27	15
Super Enalotto Št. 68
5 20 44 51 54	90 jolly 63
Nagradni sklad	2.720.517,83 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 28.721.467,83 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
14 dobitnikov s 5 točkami	29.148,41 €
1.490 dobitnikov s 4 točkami	273,87 €
56.250 dobitnikov s 3 točkami	14,50 €
Superstar	43
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
4 dobitniki s 4 točkami	27.387,00 €
214 dobitnikov s 3 točkami	1.450,00 €
3.628 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
21.873 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
44.092 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
VZPI-ANPI Trst
ob 150-letnici zedinjenja Italije
vabi na
s- srečanje na temo
VEČEDINOST
Država«sožitju razlik
Sodelujejo: Marina Rossi, Pavel Fonda, Pierluigi Sabatti, Ciril Zlobec
Vodi Marta Ivašič
Danes, 8. junija 2011 ,nh16.30 v dvorani Tessitori, Trg Oberdan 5
S podporo m provinci; Pokrajine Trst " thieSte
H3 O^AR^^tila
BRANJE SVETEGA PISMA: (Nova zaveza), poslušanje in premišljevanje bo potekalo v cerkvi pri Sv. Jakobu ob sredah in sicer: danes, 8., in 15. junija, od 16. do 17. ure s sodelovanjem vseh mestnih slovenskih župnijskih občestev. Vabljeni!
OBČINE OKRAJA 1.1. (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga Ltlbero tzzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure. Predvidene delavnice: danes, 8. junija: »Solna mavrica«, »Mozaik«; 10. junija: »Obdelujemo slano testo«, »Slike s sladkorjem«; Informacije: Igralni kotiček Palček, tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure.
OTROŠKI PEVSKI ZBOR ZGONIK vabi vse prijatelje in starše na zaključni nastop danes, 8. junija, ob 18.30 v kmečkem turizmu Gruden-Žbogar v Sa-matorci št. 47. Nastopil bo tudi OPZ Rupa.
SPI-CGIL iz Milj organizira javno srečanje na temo »Voda ne more biti tržno blago!« danes, 8. junija, ob 16.30 v prostorih »Centra Millo«, Trg Republike 4 v Miljah, v sodelovanju s tržaškim odborom za referendum »2 Dt za vodo kot skupno dobrino«. Vabljeni občani, društva in krožki pozorni na probleme okolja in zdravja.
VZPI - ANPI Trst s podporo Tržaške pokrajine prireja ob 150-letnici zedinjenja Italije srečanje na temo »Večedinost -država v sožitju razlik«. Sodelovali bodo Marina Rossi, Pavel Fonda, Pierlui-gi Sabatti in Ciril Zlobec. Srečanje, ki ga bo vodila Marta Ivašič, bo v dvorani Tessitori, Trg Oberdan 5, danes, 8. junija, ob 16.30. Vabljeni!
NK KRAS organizira »Nogometni kamp 2011« za deklice in dečke letnikov 1998 - 2006 od 13. do 17. junija, na nogometnem igrišču v Repnu. Vpis je možen do 9. junija, tel.: 328-9518440 (Maurizio), 328-0350533 (Srečko), 040-2171044 (ob delavnikih od 10. do 12. ure).
PRIMORCI BEREMO 2011 - od 9. junija do 20. novembra bodo v Narodni in študijski knjižnici na razpolago knjige za letošnjo izvedbo pobude. Podrobnejše informacije prejmete v knjižnici (ponedeljek - petek, 9.00 - 17.00, tel. 040635629, e-mail bibslo@spin.it).
TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZTT IN MLADIKA vabijo na aperitiv s knjigo v četrtek,
9.	junija, ob 18. uri v Tržaško knjigarno. Gost srečanja bo Lojze tbram.
UČENCI IN UČITELJICE COŠ PINKO TO-MAŽIČ iz Trebč vabijo na ogled razstave »Kras 2011 - Suhozid na Krasu«, ki bo v šolskih prostorih do četrtka, 9. junija. Urnik razstave: vsak dan od 8. do
16.	ure, sobota in nedelja od 10. do 12. ure. Vabljeni!
OBČINA DOLINA obvešča, da do petka,
10.	junija, potekajo v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do
17.	ure) predhodne prijave za koristenje storitve občinskega šolskega prevoza v š.l. 2011/12. Obrazci in podrobnosti o prijavah so na razpolago na www.san-dorligo-dolina.it. Dodatna pojasnila: tel. 040-8329240/281, faks 040-228874, scuole-solstvo@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it.
OBČINA DOLINA obvešča, da potekajo do petka, 10. junija, v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do
17.	ure) vpisovanja v občinska poletna centra, ki se bosta odvijala od 20. junija do 1. julija (športni kamp nogometa/odbojke/košarke v konvenciji z A.Š.D. Breg) in od 4. do 29. julija (tradicionalni poletni center). Obrazci in podrobnosti na www.sandorligo-doli-na.it. Dodatne informacije: 0408329240/281, scuole-solstvo@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it.
PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da bo junija in julija vadba ob petkih potekala od 19. do 21. ure. Ob torkih ostane urnik nespremenjen: od 18. do 21. ure.
ŠAGRA NA KRMENKI v organizaciji s KD F. Venturini: petek, 10. junija, ples z ansamblom Alter Ego; sobota, 11. junija, ples z ansamblom Witz Orchestra; nedelja, 12. junija, ob 18. uri koncert godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč, sledi ples z ansamblom Mi; ponedeljek, 13. junija, ples z Maniax Rock Cover Band. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni.
JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. 1. tedenski - od 11. do 15. julija od 10. do 16. ure. Tečaji ob vikendih: 17., 18., 19., 25. in 26. junija; 22., 23., 24., 30., 31. junija. V petek ob 19. uri teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Vpis in info: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org
LETNIKI 1966... organiziramo nam posvečen večer pri morju z glasbo v soboto, 11. junija, ob 20. uri v restavraciji v Brojenci pod Križem. Toplo vabljen/a. Prosimo te, če lahko potrdiš tvojo prisotnost s tem, da pošlješ sms z imenom in priimkom na 340-4996575 (Sonja) ali na 338-8885302 (Martina).
SOMPD VESELA POMLAD vabi na redni občni zbor, ki bo v soboto, 11. junija, ob 15.30 v prvem sklicanju in ob 16.00 v drugem sklicanju v dvorani Fin-žgarjevega doma na Opčinah.
AŠD SOKOL IN ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp »Igrajmo odbojko« (letnik 2000-01-02-03-04) od ponedeljka, 13. do petka, 17. junija, od 8.30 do 12.30 v nabrežinski občinski telovadnici. Info: 348-8850427 (Lajris), 3355313253 (Cirila).
DELAVNICE SLOVENŠČINE ZA OTROKE od 9. do 12. leta v okviru projekta Je-zik-Lingua: v slovenščini o glasbi, filmih, računalništvu, o mladinskih revijah, o slovenski pop in rock pevcih, o hrani, o oblačilih, predmetih in o drugem, kar je mladim všeč in o šoli v neformalni slovenščini. V prostorih Slovenskega dijaškega doma S. Kosovela, Ul. Ginna-stica 72, Trst, vsak torek in četrtek od 9.30 do 11.30 od 13. junija do 1. julija. Informacije: teco01@jezik-lingua.eu.
ELIC - Proste šole otrokovega raziskovanja vabi na konferenco »Vzgoja otroka za talent in mir - predstavitev 6. Svetovnega Kongresa Otrokovega Talenta«, ki bo v ponedeljek, 13. junija, ob 18.30 - Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje, na sedežu CCYJ (Centro Culturale Yoga Jnanakanda). Informacije: 040-2602395, 320-0488202.
ELIC - Proste šole otrokovega raziskovanja vabi na otroško delavnico »Astronomija in precesija enakonočja« v ponedeljek, 13. junija, ob 16.45 na sedežu v Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Vodila jo bosta glavna mednarodno odgovorna fundacije - predsednica in ustanoviteljica Inž. Maria Nilda Cerf Arbulü in podpredsednik dr. Jose Miguel Esborronda Andrade. Informacije: 040-2602395, 320-0488202.
JADRALNI KLUB ČUPA organizira jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist, ki so namenjeni otrokom, od 6 do 13 let in znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. 1. tečaj od 13. do 24. junija; 2. tečaj od 20. junija do 1. julija; 3. tečaj od 4. do 15. julija; 4. tečaj od
18.	do 29. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccupa.org, www.yc-cupa.org.
PLAVALNI KLUB BOR organizira intenzivni tečaj plavanja v mesecu juniju za
TRST
otroke od 4. leta do 5. razreda OŠ v bazenih na Judovcu (Altura) v Trstu. Tečaj se bo začel 13. junija (Altura). Informacije in vpis: tel. št. 040-51377 (od 16. do 18. ure ob delavnikih) ali osebno na Stadionu 1. maja v Trstu.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL organizira od 4. julija do 5. avgusta poletni center za otroke, ki obiskujejo jasli in vrtec. Od 13. junija do 5. avgusta pa bo Poletni center namenjen otrokom od 6. do 12. leta. Uradi so na razpolago za prijave in informacije od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure, na tel. št. 040-573141.
TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6 do 18 let. Datumi tečaja »Optimist« za otroke od 6 do 11 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. 1. tečaj: od 13. do 24. junija; 2. tečaj: od 27. junija do 8. julija; 3. tečaj: od 11. do 22. julija. Datum tečaja »Europa-Laser« za otroke od 12 do 18 let: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 11. do 22. julija. Vpisovanje: najkasneje 14 dni pred začetkom tečaja. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel.: 040-422696, fax: 0404529907, info@tpkcntsirena.it.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v torek, 14. junija, ob 20.00 v svojem sedežu (Prosek št. 159).
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta za Tržaško, da bo seja v torek, 14. junija, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II).
TRŽAŠKA SEKCIJA SLOW FOODA prireja v Centru za promocijo, pokušnjo in prodajo krajevnih proizvodov na Dolgi Kroni v Dolini v torek, 14. junija, ob 18. uri predstavitev vodnika Ek-stra deviškega oljčnega olja, ki zaobjema recenzije boljših in kvalitetnejših olj na italijanskem državnem ozemlju. Obenem bo predstavljen manifest Slow Fooda v bran italijanskega oljkarstva. Sledili bosta še »delavnica okusa« in vodena degustacija kvalitetnih oljčnih olj. Prost vstop.
EASY GUITAR, glasbena delavnica za otroke od 6. do 12. leta, v organizaciji KD Festival Kras in Glasbene matice Trst in v sodelovanju s Skladom M. Čuk, v sklopu 13. Mednarodnega Festivala kitare Kras, bo potekal od 20. do 24. junija (z urnikom 8-14) v novem središču Sklada M. Čuk (Repentabrska 66, Opčine). Igranje na kitaro, spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, športa, igre... Vabljeni k vpisu do srede, 15. junija! Informacije: www.fe-stivalkras.com, info@festivalkras.com, tel. 347-2576505.
JUS OPČINE sklicuje redni občni zbor v sredo, 15. junija, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
ORGANIZATORJI KRAŠKE OHCETI vabijo vse »osmičarje«, ki nameravajo sodelovati na letošnji prireditvi na informativni sestanek v sredo, 15. junija, ob 20. uri v Bubničev dom v Repnu.
TRŽAŠKA SEKCIJA SLOW FOODA prireja v Centru za promocijo, pokušnjo in prodajo krajevnih proizvodov na Dolgi Kroni v Dolini v sredo, 15. junija, od 17. do 21. ure »5. izvedbo Trieste Golosa«. Srečanje je posvečeno de-gustacijam in spoznavanju odličnosti tržaških obrtnikov okusa. Obiskovalci bodo lahko pokušali vina, sladolede, mesne izdelke, sire, kruh, olja, sladice, žgane pijače in druge tržaške dobrote. Člani Slow Fooda imajo prost vstop, za vse ostale pa znaša 8 evrov.
SC MELANIE KLEIN vabi člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 16. junija, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu na sedežu v Ul. Cicerone 8.
AMATERSKO ŠPORTNO DRUŠTVO AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 17. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v »domu Brdina« na Opčinah, Proseška ul. 109, 16. redni občni zbor. Dnevni red: otvoritev občnega zbora; izvolitev organov zbora; poročilo predsednika, tajnika, blagajnika; poročilo nadzornega odbora; odobritev bilance za leto 2010 in proračuna za leto 2011; razrešnica staremu odboru; pozdrav gostov; razno; izvolitev novega odbora. Vabljeni!
O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v petek, 17. junija, ob 18.00, obisk vinske kleti Valpanera -Villa Vicentina. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani
www.onav.it, na tel. št.: 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio).
AŠD PRIMOREC prireja 18. in 19. ter 25. in 26. junija športni praznik ob nogometnem igrišču na »Griži« v Trebčah. Delovali bodo dobro založeni kioski z glasbo v živo.
FOTOVIDEO TRST 80 prireja za ljubitelje snemanja in fotografije Work shop »Uporaba bliskavice in luči«. Tečaj bo vodil mojster fotografije Zare Grmek iz Ljubljane v soboto, 18. in nedeljo, 19. junija, v Trstu in okolici. Informacije na spletni strani www.trst80.it in tel. št.: 0039-3294128363 (Civardi M.). Vsebina predavanja: Teorija: vrste svetlobe mehka luč, trda luč, barvne temperatura luči, vrste žarnic, merjenje svetlobe s svetlomerjem itd. Praktični del: Načini osvetlitve modela za portretno fotografijo, uporaba modelirne luči -Modeling light, slikanje na terenu (v starem hotelu) itd. Vabljeni!
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA -ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 3. do 10. leta, odvijal od 4. julija do 26. avgusta v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje bo možno do 18. junija. Informacije: www.melanieklein.org, info@melanie-klein.org, tel. 328-4559414.
ZNOVA SLAŠČIČARSKI TEČAJ - Sladice v čašah v organizaciji društva SKD Tabor. Vodil ga bo priznani francoski slaščičar Naser Gashi. Tečaj je namenjen tako profesionalcem kot tudi amaterjem. Tečaj se bo vršil v prostorih na Brdini na Opčinah, v soboto, 18. junija, od 8.30 do 14.00. Prijave na tel. št. 040-211997 (Olga) in 328-3617232 (Silva).
POLETNE DELAVNICE TREBČE 2011 SKD Primorec iz Trebč, v sodelovanju z Jusom Srenjo Trebče in AŠD Primorec, organizira »Poletne delavnice Trebče 2011« za otroke iz vrtca in prvih treh razredov osnovne šole. Delavnice bodo potekale v Ljudskem domu v Trebčah od 20. junija do 29. julija. Vezna nit delavnic bo spoznavanje zgodovine na igriv način: »Muca Mica potuje skozi čas«. Na sporedu bodo športne, likovne, glasbene, kuharske, gledališke delavnice, zabava, igre, kopanje v bazenčkih, prenočevanje v šotorih in še in še ... Za informacije in vpis pokličite čimprej na št. 347-8386109 (Biserka). Vabljeni!
ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL IN ZSŠDI organizirata košarkarski kamp v Prosvetnem domu na Opčinah: 1. izmena od ponedeljka, 20. junija, do petka, 24. junija, 2. izmena od ponedeljka, 27. junija do petka, 1. julija. Kamp je namenjen otrokom letnika 1998 in mlajšim. Otrokom bodo sledili izkušeni vzgojitelji in trenerji. Info: Andrej Vremec 338-5889958, e-mail: mari-nandrej@alice.it.
SLOVENSKA PROSVETA IN DSI sporočata, da bo ob 100-letnici rojstva in 35. obletnici smrti Jožeta Peterlina sv. maša v njegovem rojstnem kraju na Vi-njem vrhu pri Beli Cerkvi na Dolenjskem v nedeljo, 26. junija, ob 11. uri. Vse, ki bi se radi udeležili te slovesnosti, vabimo, da se prijavijo v uradih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. 040-370846 od 9. do 13. ure.
POLETNO SREDIŠČE Sklada Mitja Čuk bo v novem Polivalentnem središču na Opčinah, Repentabrska ul. 66 od 4. julija do 9. septembra. Namenjeno je otrokom in mladostnikom od 3. do 14. leta. Informacije v dopoldanskem času na Skladu Mitja Čuk Proseška ul. 131 - tel. 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org.
ŠZ BOR s pokroviteljstvom ZSSDI obvešča, da do 30. junija 2011 sprejema prijave za Športi teden, ki bo od 22. do 26. avgusta in v primeru zadostnega povprasevanja od 29. avgusta do 2. septembra. Prijave sprejemamo na tel. št. 040-51377 od ponedeljka do petka od 15.00 do 18.00 ali po mailu (na-slovurad.bor@gmail.com). Prosimo, da navedete ime, priimek, letnik rojstva in naslov s telefonsko številko (tudi naslov e-pošte) otroka, ki ga nameravate prijaviti.
ARTEDEN/11 - Skd Lonjer-Katinara in Društvo za umetnost Kons prirejata od ponedeljka, 4. do petka, 8. julija, v Lo-njerju, likovno delavnico za osnovnošolske otroke, ki jo bo vodila umetnica Luisa Tomasetig. Informacije in prijave na naslov jana@arteden.org ali pa na tel. št. 333-5062494 (proti večeru).
GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od
Sreda, 8. junija 2011	159
8.	do 12. leta »Poletje v glasbi« (petje, igranje, ples, glasbena pravljica... ) od 4. do 8. julija, v prostorih osnovne šole t. Sirk v Križu. Informacije na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure.
JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13. do 18. ure: 1. tečaj od
4.	do 8. julija; 2. tečaj od 11. do 15. julija; 3. tečaj od 25. do 29. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih od
9.	do 13. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccu-pa.org, www.yccupa.org.
ASD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSSDI organizirata poletni plesni center za otroke od 3. do 10. leta starosti, ki bo od 22. avgusta do 2. septembra v prostorih telovadnice OS Bevk na Op-činah. Informacije in vpisovanje: in-fo@cheerdancemillenium.com ali 3497597763.
GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od
5.	do 11. leta »Uvajanje v svet glasbe« (s petjem, igranjem in plesom) od 29. avgusta do 2. septembra v Dijaškem domu v Trstu. Info in prijave na tel. št. 040418605 (tajništvo šole, vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure).
VEČERJA Z ZABAVO - Si rojen v prejšnjem stoletju... leta '71? Si »štuf« bit doma? Pridruži se nam 24. septembra, da skupaj nazdravimo na naša okrogla leta! Info in prijave najkasneje do 1. septembra na tel. št.: 338-9943797 (Debora), 335-8185220 (David).
ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 11. septembra, ob 15. uri proslavo na Bazoviški gmajni. Združene mešane pevske zbore bo letos vodila zborovodja Cin-zia Sancin. Pevce obveščamo, da je v uradu ZSKD v Trstu, Ul. San Francesco 20, na razpolago notno gradivo, ki bo izvedeno ob tej priliki. Za skupne vaje bomo naknadno obvestili soudeležene zbore.
Mali oglasi
HIŠO s pogledom na morje, na Krasu prodajam. Tel. 338-4719734.
IŠČEM DELO kot oskrbovalka starejših oseb. Tel. št.: 329-6055490.
PEUGEOT 207 bencin 1.600, tri vrata, letnik junij 2006, 39.000 km, edini lastnik, vedno v garaži, nove gume, v odličnem stanju, prodam. Tel. št.: 3482341176.
PRODAM hišo v Boljuncu v strogi četrti, potrebno popravil. Cena po dogovoru. Tel. št.: 328-6958659 (od 20. do 21. ure).
PRODAM SKUTER honda PS 125, prevoženih 7.000 km, modre barve, vedno v garaži, po ugodni ceni. Tel. 3343539564.
PRODAM nissan pick up, bele barve, letnik 2000, edini lastnik, prevoženih 230.000 km, v odličnem stanju, cena 7.000 evrov z možnostjo dogovora. Tel. št. 347-4323531.
V	LJUBLJANI dajem v najem študentom nekadilcem enosobno stanovanje, primerno za dve osebi. Informacije: studentlj@yahoo.com.
Prispevki
V	spomin na Ladija Rebulo darujejo Jo-ško in Nevia 30,00 evrov ter Cvetka 20,00 evrov za SLPZ Doberdob.
8.6.2010 8.6.2011
Dragica Pangos
Vsak dan v našem spominu.
Vsi tvoji
Prečnik, 8. junija 2011
1 2 Sreda, 8. junija 2011
KULTURA
/
repen - Fotografska razstava goriškega mojstra Silvana Pittolija
Slike dokaz in odraz petdesetletnega ustvarjanja
Razmišljanje o preteklosti in primerjava s sedanjostjo
Biografija oz. življenjepis pomeni popis življenja neke osebe. V bistvu gre za tekst, v katerem so predstavljeni pomembnejši dogodki in dosežki iz življenja kake osebe. Fotografska razstava goriškega mojstra Silvana Pittolija je neke vrste biografija, biografija v fotografijah, saj razstavljene podobe predstavljajo pomembnejše dogodke oz. spomine, ki jih je avtor za vedno ulovil, v zadnjih 50. letih, v svojo fotografsko škatlico. Izobešena je tudi prva fotografija, ki jo je avtor posnel v svoji dolgi in plodni karieri. Posnetki se v bistvu nanašajo na ožje okolje, v katerem je avtor odraščal in v katerem danes živi.
Kot je za zloženko zapisala kriti-čarka Lorella Klun, »kretnje, orodje in sadovi dela na polju so tisti, ki so zakoreninjeni v mladostnih spominih in ki smo jih neposredno doživljali oziroma jih sprejemali preko pripovedovanj v družinskem krogu. Gre za daljne spomine, ki pa so, ko
priplujejo na površje, sposobni očarati s svojim bliščem. Naenkrat se znajdemo na travnatih stezah, v sončnih popoldnevih, prepojeni z vonjem razgrete zemlje in z vonjavami komaj pobranega sadja. Izgubimo se za obrisi hlevov in skednjev, ki so nekoč kot goste sence delovali preteče, a so tudi pritegnili pozornost«.
V galeriji Kraške hiše v Repnu visi 72 črno-belih fotografij, velikosti 13 za 18 centimetrov, ki so v seriji po 8 pritrjene na dolge bele panoje. Za tisk podob je poskrbel avtor sam. Postavitev učinkuje kot filmski trak, na katerem si sledijo osebni spomini. Kot je značilno za biografijo, podobe poudarjajo spremembe razpoloženja vključno z intimnimi doživetji. Dela silijo v razmišljanje o preteklosti in v primerjavo le te s sedanjostjo, s sodobnim načinom življenja v primerjavi z načinom življenja v zadnjih petih desetletjih avtorskega fotografskega raziskovanja.
Fotografije vse bolj postajajo, pri šir-
zda - Država New Jersey
Razstava Umetniška vizija v prostoru in času Bogdana Groma
V galeriji Martina Hicksa v kraju Closter v ameriški zvezni državi New Jersey so v nedeljo odprli razstavo del umetnika slovenskega rodu Bogdana Groma, doma iz Trsta. Razstava Umetniška vizija v prostoru in času bo na ogled do 26. junija. Retrospektiva del Bogdana Groma, ki živi v bližnjem En-glewoodu nedaleč od mesta New York, poudarja umetnikovo obvladovanje široke ustvarjalne palete, od slik, kipov, risb, tapiserij do ilustracij. Predstavljena dela zajemajo umetnikovo 70-letno ustvarjalno pot, ki se je začela v Trstu, nadaljuje pa se v ZDA.
Na ogled so risbe in slike s
Krasa, fotografije umetnin, kot je medvedek panda, ki je našel svoj prostor v ovalni pisarni Bele hiše Richarda Nixona, ilustracije iz knjig Marka Twaina o dogodivščinah Toma Sawyerja, tapiserije iz Nove Mehike in številna druga dela.
Bogdan Grom se je rodil leta 1918 v Devinščini pri Trstu, v ZDA pa je prispel leta 1957. Grom je umetnost študiral v Perugi, Benetkah, Rimu in Ljubljani. Po drugi svetovni vojni se je za nekaj časa preselil na Ptuj, kjer je poučeval na gimnaziji, nato pa se je do odhoda
v ZDA vrnil v Trst. Njegova dela so na ogled v številnih javnih prostorih, kot so cerkve, sinagoge, muzeji, mestni trgi in veliki trgovski centri.
V New Yorku je najbolj znana njegova oprema Armenske katedrale sv. Vartana. Svoj pečat je pustil tudi v slovenski cerkvi sv. Cirila v East Villageu, med drugim z upodobitvami križevega pota in svetnikov sv. Antona in sv. Frančiška. Umetnikovo življenjsko pot je pred leti ovekovečila tudi RTV Slovenija v dokumentarnem filmu.
festival kitare kras - Opčine
S. Zorza in M. Feri v dialogu med harmoniko in kitaro
Umetnik na odprtju razstave
f. boris prinčič
ši publiki, upoštevana kulturna dediščina, ki je za določeno skupnost, manjšino, narod ali državo neprecenljive vrednosti. To velja tudi za Pittolijeve slike, saj avtorjev pogled skozi fotoaparat lahko sproži razmišljanja, željo po znanju in po razumevanju, skratka predstavlja kritičen pogled na odnos do naše bogate preteklosti.
Na slavnostnem odprtju je prisotne pozdravil in nagovoril predsednik Zadruge Naš Kras g. Edi Kraus. O fotografijah je spregovorila Lorella Klun, medtem ko je za glasbo poskrbel Manuel Figheli, ki je za priložnost črpal note v kulturi klemzer glasbe.
Razstavna ponudba bo na ogled do 26. junija ob nedeljah in praznikih od 11. ure do 12.30 in od 15. do 17. ure. Pobudo so podprli Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Dežela Furlanija-julijska krajina, Pokrajina Trst in Občina Repentabor. (beto)
Mednarodni Festival kitare Kras , ki poteka v sodelovanju med KD Festival Kras in Glasbeno matico, je na dveh zaporednih večerih ponudil dve zelo različni kombinaciji: v sežanskem Kosovelovem domu tihožitje dveh kitar, v razstavni dvorani ZKB na Opčinah pa mnogo bolj razgiban dialog med kitaro in harmoniko. Oblikovala sta ga kitarist Marko Feri, ustanovitelj in umetniški vodja festivala, ter harmonikar Sebastiano Zorza, mednarodno priznan solist, čigar repertoar se giblje od klasične do lahke glasbe. Glasbenika sta tudi v programu pokazala raznolikost svoje dejavnosti, kajti v pisani antologiji avtorjev so bili prisotni tako predstavniki lahke kot tudi klasične glasbe. Duo je odprl koncert s skladbo Skizzen češkega komponista Jana Truhlarja: energičen, odločen dialog v prvem stavku Allegro Feroce, bolj melodičen značaj v drugem stav-ku-Tranquillo- in virtuozno oblikovan Presto sta poustvarjalca interpretirala z jasno logiko in živahnostjo, kot bi harmonika izzivala kitaro k prijemom, ki niso tipični za instrument, a mu vtisnejo zanimiv in originalen pečat. Muziciranje je odražalo samozavest, pa tudi uigranost dua, ki se zna prilagajati najrazličnejšim slogom in zna ujeti pravi utrip partiture.
Sebastiano Zorza je za svojo solistično točko izbral popevko Lucia Dalle, uspešnico Caruso, ki je v priredbi Vladimira Podgornyja zazvene-la mestoma preobremenjeno, našla pa je tudi bistvo lirske sporočilnosti. Lepo je glasbili spojil Bronislaw Kazi-
mierz Przbylski v trostavčni skladbi, ki je bila razdeljena na eksplicitno opisne prizore: Abendwind (večerni veter) je ponazorilo trepetanje harmonike, Musik der Nacht (Nočna glasba) je zaz-venela kot intimen pogovor, prebujanje ptičkov ob zori (Vogel bei Sonnenaufgang) pa se je začelo s pravo zvočno klofuto in nadaljevalo v veselem vrtincu ščebetanja.
Tudi Marko Feri si je izrezal solističen prostor z dvema skladbama, ki sta bili dokaj romantično navdahnjeni: najprej Hommage a Joe Pass, ki ga je spisal srbski kitarist Dejan Sazda-novic, nato Late One Night Federica Handa; obe sta bili podani z občutkom in toplo zaokroženim zvokom . Mojstra sta svoj nastop sklenila s triptihom italijanskega pianista in skladatelja Mettea Fallonija: Estornino, Jewel in Felix Tango so bili neprikrit poklon argentinskemu tangu, morda brez pečata sodobnosti, ki bi ga lahko pričakovali od dvainštiridesetletnega avtorja, toda z vsemi značilnostmi, ki so zapisane v bogati dediščini tega zimzelenega žanra.
Interpretacija je zaživela s temperamentnim pristopom in okusnim muziciranjem, ki ga je občinstvo nagradilo z dolgimi aplavzi: Feri in Zor-za sta morala kloniti vztrajnemu ploskanju ter zaigrati kar dva dodatka, najprej temo iz filma Cvetje v jeseni Urbana Kodra v priredbi Aleksandra Vo-dopivca (prilagojeni kitari in harmoniki), nato sta ponovila Fallonijev Felix Tango.
Katja Kralj
ljubljana - Levstikove nagrade
Za življenjski opus nagrajena Svetlana Makarovič in Kostja Gatnik
Dobitnika Levstikovih nagrad za življenjsko delo sta Svetlana Makarovič za pisateljski in Kostja Gatnik za ilu-stratorski opus. Levstikovo nagrado, ki jo založba Mladinska knjiga podeljuje od leta 1949, je za izvirno besedilo prejela Majda Koren za knjigo Mici iz 2. a, za izvirne ilustracije v knjigi Zgodba o sidru pa Damijan Stepančič. Veliko Levstikovo nagrado letos prejmeta samosvoja umetnika in človeka, ki ju prav ta drugačnost na nek način povezuje, je na včerajšnji razglasitvi dobitnikov dejal urednik pri Mladinski knjigi Andrej Ilc. Oba sta za mlajše bralsko občinstvo začela ustvarjati v 70. letih, družijo pa ju tudi nekateri skupni projekti. Zadnja je nova izdaja ponarodele pravljice Makarovičeve Pekarna Mi-šmaš, h kateri je ilustracije prispeval prav Gatnik.
Makarovičeva se je že s prvo zbirko pravljic za otroke in mladino Miška spi predstavila kot zrela in suverena pripovednica. Prav za to knjigo je leta 1973 prejela malo Levstikovo nagrado. Le-to je prejela tudi leta 1975 za nabor knjig, med katerimi je bila tudi letos na novo izdana Pekarna Mišmaš. Makarovičeva je po mnenju komisije z zanjo značilnim slogom slovensko mladinsko književnost obogatila z izvirno različico sodobne živalske pravljice, po kakovosti povsem primerljive z najvišjimi svetovnimi dosežki.
Po razglasitvi nagrade je Maka-rovičeva za STA povedala, da ostaja vselej ista oseba, isti avtor in da prav tako njena literatura ne pozna kakšnih posebnih odstopov. »V prejšnjem sistemu nisem nikoli pisala partizanskega kiča, kot nekateri, ki danes pišejo katoliški kič, ampak to se mene ne tiče. Jaz grem svojo pot in moram biti vedno sama sebi podobna, ker je prva dolžnost človeka, da je vreden samega sebe in svojih talentov,« je dodala.
Gatnika, ki je Levstikovo nagrado za izvirne ilustracije prejel že leta 1982, z Mladinsko knjigo povezuje na desetine knjig, za katere je prispeval ilustracije. Številna dela ga postavljajo za enega od stebrov slovenske ilustrator-ske tradicije. »A ko omenjamo tradicijo, pri Gatniku nikakor ni mišljeno prostovoljno utapljanje v njenih kanonih, temveč in predvsem aktivno spreminjanje in širjenje njenih meja,« piše v utemeljitvi nagrade.
Priznani likovnik nagrado jemlje kot priznanje za svoje dosedanje delo. »Dobro je, da drugi v nečem, kar človek počne, najdejo vsaj malo veselja, če že ne koristi,« je Gatnik, ki je lani prejel tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo, povedal po razglasitvi. Povedal je še, da se pri svojem delu ne drži kalupa in da vsako stvar zagrabi in rešuje po svoje.
Korenova je nagrado za izvirno besedilo prejela za knjigo Mici iz 2. a. Komisijo je prepričala enotnost in nesporna literarna kakovost 20 zgodb, v katerih avtorica prepričljivo izrisuje šolski vsakdanjik. Nekatere zgodbe preprosto predstavijo otroške vragolije, a hkrati ponujajo uvid v otroško psihologijo in resničen vzrok za otrokovo ravnanje, v drugih pa se izrisujejo skrbi in strahovi najmlajših. Izvirne ilustracije Stepančiča v slikanici Zgodba o sidru so po mnenju komisije polne umetniške zrelosti in avtonomnosti. »Stepančič je pred nas postavil nadvse izvirno slikanico, v kateri brez besed, le s prepričljivimi barvnimi podobami, pripoveduje nenavadno zgodbo o sidru sredi Ljubljane. Upodobitve so umeščene v prepoznavno urbano strukturo našega starega mesta, vendar domišljijsko preobražene,« piše v utemeljitvi nagrade. Levstikove nagrade so slovesno podelili sinoči na vrtu gostilne Pri Koširju. (STA)
Povrnemo vrednost
nakupov do
7.000

1 Vvsaleem iij kupoval nem <entru bantD vtahoto, 19.. juni|^, vi^dmih i«: t a nji h povrnili to ¡njiji; i nakupov, Več infannarij na www,qFandia,si.


QLANDIA
Dežela nakupov
www,qlandia,si
Odlična priložnost za nakup!
Grofov hlebec
postrežno, Žito, 1 kg
CENEJE
30%

j*wm
5
V AKCIJI
Svinjski vrat
brez kosti, postrežno, različni dobavitelji, 1 kg
448
CENEJE
25°%
Brancin
velikost od 200 g do 300 g sveže, postrežno, 1 kg
Mlado goveje pleče
brez kosti, postrežno, različni dobavitelji, 1 kg
CENEJE 18%
Coca Cola Zero, Coca Cola, Fanta ali Sprite
6 x 1.5 l
¿29
I NTER5PAR
® NOVA GORICA
www.spar.si SPAR SLOVENIJA d.o.o. Letališka cesta 32, Ljubljan.
Ponudba velja do 14.6.2011 oz. do prodaje zalog.
/	TRST	Sreda, 8. junija 2011	162
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.eu
doberdob - V roku enega meseca odprtje gradbišča
dela za obnovo vodovoda
Zamude pri zbiranju soglasij lastnikov zemljišč - Ob zamenjavi cevi namestitev večjega rezervoarja
gorica - Poziv k udeležbi na referendumih
Sedemkrat »da«
Goriške volivce opozarjajo, da morajo glasovati tudi za tri občinske referendume - Drevi javno srečanje v Ulici Garibaldi
Paolo Vizintin
bumbaca
V roku enega meseca naj bi se na območju doberdobske občine končno začel obsežen poseg, s katerim bo družba Irisacqua obnovila in izboljšala vodovodno omrežje v Doberdobu, Dolu, Jamljah in na Poljanah. Družba, ki ji je vodni okoliš AATO pred nekaj leti zaupal nalogo 30-letnega upravljanja celotnega vodovodnega omrežja v goriški pokrajini, je že lani sprejela dokončni in izvršni načrt, ki je bil izdelan tudi na podlagi dialoga z občinsko upravo, do začetka del pa ni še prišlo zaradi zamud pri zbiranju soglasij lastnikov zemljišč, na katerih bo potekala obnova. Poseg, ki naj bi se končal že v prvi polovici leta 2012, je vreden 1,6 milijona evrov, družba Irisacqua in doberdobska občina pa imata v načrtu tudi drugi sklop manjših del, v katerega bo vloženih dodatnih 600 tisoč evrov.
»Poverjeni upravitelj družbe Iri-sacqua Paolo Lanari mi je povedal, da so z zbiranjem soglasij zaključili. Zdaj pripravljajo še zadnje dokumente, v teku 20 ali 30 dni pa bodo po njegovem navajanju začeli z deli,« je povedal do-berdobski župan Paolo Vizintin. Projekt predvideva zamenjavo dotrajanih cevi vodovodnega omrežja z novimi, ki bodo omogočale večji in boljši pretok vode v različnih predelih občine. Družba Irisacqua bo s prenavljanjem začela že v Martinščini, nadaljevala pa ga bo na Poljanah, v Doberdobu, med Doberdobom in Dolom, pri Bonetih in v Jamljah. Ob zamenjavi cevi je v projektu predvidena tudi namestitev večjega rezervoarja za vodo v Doberdobu.
»Nove cevi in rezervoar bodo zagotavljali nemoteno dobavo vode tudi v kritičnih momentih oz. v času velike suše,« je pojasnil Vizintin, po katerem je obnova vodovoda eden izmed najobsežnejših projektov v Doberdobski občini v zadnjih letih. »Občani bodo pravočasno obveščeni o morebitnih spremembah prometne ureditve,« je še povedal župan, ki računa, da se bo takoj po koncu prvega sklopa del začel še drugi, ki bo namenjen ureditvi oskrbe z vodo za občinsko telovadnico, nogometno igrišče in pokopališče pri Palkišču.
GORICA
Varna vožnja in Ferrari
V petek, 10. junija, bo na parkirišču pri Rdeči hiši potekal prvi brezplačni tečaj varne vožnje, ki ga s podporo goriške občine in raznimi sponzorji prirejajo podjetnik Giuliano Avdullai (restavracija Mediterraneo) in avtošo-la Peter Pan. Na včerajšnji predstavitvi pobude, ki je namenjena predvsem mladim, ki bodo lahko spoznali, kako se je treba za volanom ravnati v nevarnih situacijah, sta bila prisotna tudi odbornik Sergio Cosma in župan Ettore Romoli. Brezplačni poskusi voženj v nevarnih situacijah ob spremstvu pilotov bodo potekale od 14. ure dalje, prisoten pa bo tudi pilot Antonio Falzarano s svojim avtomobilom Ferrari F430 challenge.
Goriška Demokratska stranka in stranka Slovenska skupnost vabita Gori-čane k množični udeležbi na na državnih in občinskih referendumih, ki bodo potekali 12. in 13. junija. Ob referendumskih vprašanjih o možnostih delnega privatnega upravljanja storitev, povezanih z vodo, določanju tarif za vodo na podlagi investiranega kapitala, opustitvi vladnega jedrskega programa in upravičeni odsotnosti predsednika vlade in ministrov na sodnih obravnavah se bodo Goričani lahko izrekli tudi o ukinitvi kvoruma za občinske referendume, o možnosti, da občani sprožijo postopek za odobritev občinskih odlokov ter o spremembi odbora garantov. Obe stranki pozivata volivce, naj glasujejo sedemkrat »da«.
»Občane vabimo, naj množično gredo na volišča, in to iz dveh razlogov. Najprej zato, da bi dokazali, da hočejo ponovno biti soudeleženi pri političnih odločitvah, ob tem pa zaradi vsebine ter referendumov, ki je izrednega pomena,« je povedal goriški tajnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani, ki je skupaj z načelnikom Demokratske stranke v goriškem občinskem svetu in pokrajinskim odbornikom Federicom Portellijem ter Olivierom Furlanom, predsednikom skupščine članov Demokratske stranke, apeliral na volivce. »Privatizacija vode je nekaj absurdnega, saj bodo občine pri-morane ubrati to pot, ob tem pa upraviteljem ne bo treba vlagati v učinkovitost sistema in storitev, saj bodo tako ali drugače imeli pravico do sedmih odstotkov računov za vodo. Ukinitev upravičene odsotnosti je potrebna, da se ponovno vzpostavi enakost vseh državljanov pred zakonom, namesto jedrskega programa pa je treba začeti vlagati v razvoj obnovljivih virov energije,« je povedal Cingo-lani in poudaril, da bo temi referendumov in obnovljivih virov energije namenjeno tudi javno srečanje, ki ga prirejajo drevi ob 18. uri v Ulici Garibaldi (oz. v hotelu
Palace, v primeru slabega vremena). Na srečanju bodo spregovorili Massimo Mo-rettuzzo (referendumski odbor proti privatizaciji vode), Rinaldo Rui (jedrski fizik, ravnatelj tržaške naravoslovne fakultete) in Lorenzo Furlani (odgovorni za okolje pri goriški Demokratski stranki). »Pomembno je glasovati tudi za tri občinske referendume, ki jih je občinska uprava zakrivala, kar je nedopustno,« pravi Cin-golani, po katerem je desna sredina na vse načine skušala privesti do tega, da bi občinski referendumi propadli.
Da je treba v nedeljo tudi na vseh treh glasovnicah za občinske referendume prekrižati »da«, opozarja SSk . »Pre-križajmo "da", da se odpravi kvorum. Pre-križajmo "da", da se spremeni odbor garantov, ki je do danes preprečil vse referendumske predloge, od načina upravljanja menz občinskih vrtcev do grajske vzpenjače in biološke oporoke. Prekri-žajmo "da", da se uvede možnost občinskega sklepa na predlog občanov: ne le občinski svetniki, marveč tudi občani bodo lahko predlagali sklepe za upravljanje mesta,« pravijo predstavniki pokrajinskega tajništva SSk. Volivce opozarjajo, da bodo občinski referendumi potekali v ločenih prostorih, glasovati pa bo mogoče le v nedeljo, 12. junija. Goriška SSk dalje poziva volivce, naj se množično udeležijo vsedržavnih ljudskih referendumov, ki zadevajo vsestransko pomembna vprašanja in se neposredno dotikajo pravic občanov in osnov demokracije. »Dosega kvoruma je bistvenega pomena. Prekri-žajmo "da", da bo voda še vedno javna dobrina in da ne bo sredstvo zaslužka zasebnikov. Prekrižajmo "da", da zajamčimo enakost med državljani, tudi v primeru, ko gre za obvezno prisotnosti na sodnih razpravah. Prekrižajmo "da", da potrdimo prepoved gradnje jedrskih central na državnem ozemlju, saj je bodočnost energetike v obnovljivih virih in v energetskem varčevanju,« zaključuje Ssk.
Emma Bonino
GORICA
Emma Bonino danes o treh referendumih
Demokracija in sredstva neposredne demokracije: občinski referendumi je naslov okrogle mize, ki bo potekala danes popoldne v dvorani goriškega občinskega sveta in pri kateri bo sodelovala tudi Emma Bonino, predstavnica italijanskih radikalcev in podpredsednica senata. Dogodek, v okviru katerega bo tekla beseda predvsem o treh občinskih posvetovalnih referendumih, ki bodo v Gorici 12. junija, prireja goriško združenje radikalcev Trasparenza e partecipazione. Na srečanju, ki ga bo vodil Vincenzo Compagnone, bosta spregovorila tudi docent Tržaške univerze Giuseppe Ieraci in Pietro Pipi, tajnik združenja radikalcev. Podpredsednico senata bo ob 15. uri na županstvu sprejel župan Ettore Romoli, razprava v dvorani občinskega sveta pa bo med 16. in 18. uro. »Zadovoljen sem, da je uprava dovolila izvedbo srečanja v dvorani občinskega sveta, po drugi strani pa je nesprejemljivo, da niso institucije na noben način informirale občane o prvih občinskih referendumih, ki bodo potekali v Gorici,« pravi Pipi.
ronke - Na umestitveni seji občinskega sveta
Župan zaprisegel in svetu predstavil občinski odbor
V ponedeljek je v Ronkah potekala umestitvena seja novega občinskega sveta, ki so ga volivci izbrali 15. in 16. maja. Pred novimi obrazi in potrjenimi svetniki - upravičeno sta bila odsotna le Flavia Iacchini (Demokratska stranka) in Massimiliano Violin (Levica ekologija in svoboda) - je župan Roberto Fontanot prisegel in predstavil svojo novo odborniško ekipo. Podžupan je postal dosedanji občinski odbornik Livio Vecchiet, ostali odborniki pa so Enrico Masara, Gian-luca Masotti, Sara Bragato, Riccardo Aviani in 34-letna Slovenka Elena Cettul, ki bo med drugim odgovorna tudi za slovensko narodno skupnost. Na prihodnjem zasedanju občinskega sveta bo Fontanot predstavil upraviteljske načrte in programe za petletni mandat, možno pa je tudi, da bodo na drugem zasedanju svetniki, ki so bili imenovani za odbornike, odstopili in pustili mesto prvim neizvoljenim na listah. V tem primeru bi lahko v občinski svet vstopili Giancar-lo Furlan (Insieme per Ronchi) ter, za Demokratsko stranko, Mario Minetto (34 preferenc), Federica Spagnul (32), Marina Cuz-zi (31), Erica Scabar (28) ali Savio Cumin (28).
gorica - Demokratska stranka
»Pri izbiri kandidata ni mogoče improvizirati«
V stranki začetek razprave (in prvih nesoglasij) glede županskega kandidata
Če želi Demokratska stranka zmagati goriške občinske volitve leta 2012, se morajo posamezniki odpovedati lastnim ambicijam. O tem je prepričan Federico Vidic, član direktiva goriške Demokratske stranke in tajnik goriškega kulturno-političnega krožka Camillo Medeot, ki meni, da ima leva sredina prihodnje leto konkretne možnosti, da ponovno prevzame vajeti mesta. »Demokratska stranka pripravlja obširen program za prihodnost Gorice, zdaj pa je pomembno, da dosedanjega dela ne zapravi. Potrebno je predstaviti resnega županskega kandidata, ki ga lahko podpre celotna leva sredi-
na,« meni Vidic in dodaja: »Pri izbiri kandidata ni mogoče improvizirati. Navdušenje, dobra volja in nekajletna udeležba v stranki ne zadoščajo. Potrebni so upraviteljska sposobnost, globoko poznavanje problemov in izkušnja pri njihovem reševanju. Kandidat mora biti uravnovešen, znati mora prisluhniti ne le svoji stranki, pač pa tudi društvom, ekonomskim ustanovam, raznim organizacijam in sindikatom.« Vidic ocenjuje, da morajo posamezniki pustiti za sabo osebne ambicije, »ki so jih morda spodbudili nekateri preveč navdušeni podporniki«, in ciljati na najboljšo upravo za mesto.
pokrajina
V sejni dvorani posegli v slovenščini
Trije novi slovenski pokrajinski svetniki so na ponedeljkovi umestitveni seji pokrajinskega sveta nastopili tudi v lastnem jeziku, njihov govor pa so simultano prevajali. Pričakovati je, da bo raba slovenščine vstopila v prakso, saj je pokrajinska sejna dvorana za to opremljena.
Prvi je v italijanščini in slovenščini posegel Mario Lavrenčič, svetnik Levice, ekologije in svobode, ki je spregovoril o močnih in šibkih točkah goriškega teritorija. V goriški potencial, ki ga je treba ovrednotiti, spadajo po njegovem Kras, Brda, Gradež, Soča in Vipava, na gospodarskem področju pa je Lavrenčič izpostavil ladjedelnico, goriško tovorno postajališče, tržiško pristanišče in ronško letališče. Izrazil je prepričanje, da je treba izkoristiti vse priložnosti za sodelovanje s Slovenijo na gospodarskem in kulturnem področju. »Pri tem je lahko slovenska narodna skupnost pomemben vezni člen,« je povedal Lavrenčič, ki se je zaustavil tudi pri problemu brezposelnosti in prekernega dela. Lavrenčič je izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da je lahko v dvorani pokrajinskega sveta govoril v materinem jeziku, pozitivno pa se mu je zdelo tudi, da med volilno kampanjo ni bilo napadov na slovensko manjšino. »Lepo bi bilo, če bi se na obeh straneh meje v prihodnje vsak pogovarjal v lastnem jeziku. Vsi bi morali poznati italijanščino in slovenščino,« je zaključil Lavrenčič.
Predstavnica Demokratske stranke Vesna Tomsic je povedala, da se bo kot pokrajinska svetnica posebno posvečala vprašanju mladih. »Mladi so mi posebno pri srcu, zato upam, da bomo skupaj z njimi uspeli uresničiti kulturni in jezikovni premik v evropskem duhu, da bomo pokrajinskim višjim šolam pomagali s konkretnimi predlogi, ki težijo k uresničitvi čezmej-nih srečanj in spoznavanj med šolami in mladimi nasploh.
Vesna Tomsic
Mario Lavrenčič
Aljoša Sosol
Promovirati moramo čimboljše vsestransko poznavanje tu živečih skupnosti: furlanske, slovenske in italijanske. Prav v mlade moramo največ investirati in jim posvetiti posebno pozornost, da se bodo razvili v prave državljane nove Evrope,« je povedala Tomsiceva, ki meni, da si morajo upravitelji s svojim delom tudi ponovno pridobiti zaupanje ljudi. »Veliko nas je novincev v tem pokrajinskem svetu in prepričana sem, da nas druži ideal plemenite politike. Politika je plemenito sredstvo v rokah ljudi. Da je politika plemenita, odločajo plemeniti ljudje,« je podčrtala svetnica.
»Skrajni čas je, da se čezmejno sodelovanje konkretizira,« je v svojem posegu povedal svetnik Demokratske stranke Aljoša Sosol, ki je prepričan, da mora pokrajina, čeprav ni vključena v Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje in druga evropska telesa, koordinirati in podpirati ustanove na teritoriju pri čezmejnem povezovanju. So-sol je spregovoril tudi o potrebi po marke-tinški promociji goriškega in čezmejnega teritorija v turističnem smislu. »Ponudbo naše pokrajine je treba povezati s slovensko,« je povedal svetnik, ki je omenil tudi vlogo, ki jo ima pokrajina pri nudenju tehnične in druge pomoči manjšim občinam.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sreda, 8. junija 2011
15
gorica - Gledališki podvig birmanske skupine O'Klapa
Z lutkami presenetili Prešernovega nagrajenca
Rezultat zglednega skupinskega dela - Miroslav Košuta pohvalil nastopajoče
gorica
V nabito polnem Močnikovem domu je v nedeljo zaživela že nekaj časa napovedana lutkovna igrica »Štirje fantje muzi-kantje«, ki jo je izvedla O'Klapa, birmanska skupina slovenskega pastoralnega središča župnije sv. Ivana v Gorici.
Uprizoritev simpatične pravljice - ta je potekala v organizaciji Skupnosti družin Sončnica in slovenskega pastoralnega središča, tekst pa je napisal pesnik Miroslav Košuta - je krona prizadevanj nekaterih navdušenih posameznikov, predvsem učiteljice Katerine Ferletič, ki je bila vodja celotnega projekta, in skupine otrok, ki so s svojo interpretacijo dokazali, da so bili vredni njenega zaupanja. Na samo zamisel je sicer zagotovo vplivalo nekaj omembe vrednih okoliščin, in sicer lutkovna delavnica, ki jo je v Kulturnem centru Lojze Bratuž pred nekaj meseci vodila Breda Varl, znana oblikovalka lutk. Delavnice se je udeležila tudi učiteljica in katehistinja Ferletičeva, ki je letos, v okviru študijskega izpopolnjevanja v Ljubljani, med drugim poslušala tudi predavanja Helene Korošec s pedagoške fakultete o lutkah, drami in medijih. Pridobljeno znanje, že izdelane lutke in izkušnje je nato »investirala« v že omenjeni projekt, ki se je na najboljši možen način udejanjil v nedeljo, ko je bila na vrsti premiera. Pri uprizoritvi je bil prisoten tudi avtor, Miroslav Košuta, tako da so bili izpolnjeni vsi pogoji za veliko dejanje.
Tako je tudi bilo: nastopajoči so suvereno obvladali svoje vloge, za kar gre zasluga dolgotrajnim vajam pod mentorstvom igralca in režiserja Franka Žerjala, lutke pa so pričarale pravljični dogajalni svet. Vsi otroci (Marta Fajt, Tadej Pahor, Ivana Fajt, Mojca Pintar, Veronika Winkler, Chiara Ber-gnach, Katja Terčič, Simon Čavdek in Manuel Persoglia) so prepričljivo vodili svoje ogromne lutke, kar je bilo vse prej kot lahko, če pomislimo, da je bilo potrebno istočasno lutki dati tudi - v primeru živali - človeški in živalski glas. Če k temu dodamo še petje na glasbeno spremljavo, za katerega je poskrbela Michela De Castro, potem je na dlani, da smo imeli opravka z zahtevnim projektom, ki je za Goriško vsekakor (lutkovna) novost. Nastop otrok je bil nadvse uspešen, kar je potrdil tudi Košuta, letošnji Prešernov nagrajenec, ki je po predstavi ganjen pohvalil
Nastopajoči prejemajo zasluženi aplavz (desno), pesnik Miroslav Košuta med otroki (spodaj levo) in lutki na odru župnijskega doma (spodaj desno)
foto k.f., bumbaca
otroke, saj so njegovo delo prvič predstavili z lutkami. Izkazali sta se tudi povezoval-ki Veronika Onesti in Sanja Vogrič z izdelano govorno dikcijo, s suverenim nastopom in sproščenim stikom z občinstvom. Da so se mladi igralci tako izkazali, pa je velika zasluga cele ekipe, ki je delala v zakulisju: to so bili, poleg že omenjenih, Katerina Ferletič in
Ana Turus, ki sta izdelali lutke, Franko Žer-jal (poleg režije) in Marjan Markežič sta pripravila sceno, ki jo je David Raida poslikal, za tehnično plat je poskrbel Niko Klanjšček, korepeticijo pa sta prevzeli Katerina Ferle-tič in Fanika Klanjšček. Res prisrčna odrska predstava, ki bi jo bilo res škoda, upoštevajoč ves vloženi trud, ne ponoviti. (ap)
Gospodarska slika boljša, a trgovski sektor hira
Tudi na Goriškem beležijo znake izboljšanja ekonomske slike zlasti zaradi novega zagona, ki ga kaže porast izvoza v tujino, pravijo na goriški Trgovinski zbornici. Sicer pojasnjujejo, da na italijanski ravni splošni trend nekoliko zaostaja, kljub temu pa naj bi se Goriški pisali boljši časi ob upoštevanju dejstva, da je izvoz od nekdaj eden izmed glavnih adutov lokalnega gospodarstva.
V prvem trimesečju letošnjega leta beležijo v goriški pokrajini 11,1-od-stotni porast prihodkov v pridelovalni industriji, kar gre pripisovati 9,3-odstotne-mu porastu povpraševanja iz tujine. Tudi na notranjem tržišču beležijo pozitivno težnjo, saj se je število naročil povečalo za 17,1 odstotka. Spodbudni so nazadnje znaki, ki zadevajo zaposlovanje, navajajo na Trgovinski zbornici. V primerjavi z lanskim letom se je zaposlitvena raven povišala za 1,4 odstotke. Pozitiven je obenem trend v gradbenem sektorju, in to že drugo trimesečje zapored, potem ko sta za nami dve leti negativnih rezultatov; glede zaposlovanja v tem sektorju pa so ugotovili 11,6-odsto-tni upad glede na prvo trimesečje lanskega leta. Kriza se še močno oklepa male trgovine, pravijo pri Trgovinski zbornici. Po rahli okrepitvi v prvem letošnjem trimesečju je trend ponovno negativen.
»Ni dvoma, da smo priča izboljšavam v krajevnem gospodarstvu, kar potrjujejo prihodki v pridelovalnem sektorju in dvig zaposlitvene ravni. Tolažijo nas tudi rezultati v gradbeništvu z izjemo zaposlovanja, ki gre v nasprotno smer. Slabo pa se piše trgovskemu sektorju,« komentira podatke predsednik Trgovinske zbornice, Emilio Sgarlata, in dodaja: »Pozitivni premiki zadnjega časa nam vlivajo upanje, da bo v prihodnjih mesecih prišlo do še markantnejših izboljšav, ki bodo pozitivno učinkovale tudi na trgovski sektor.«
Emilio Sgarlata
nova gorica - Hit cilja na povečanje realizacije
Igralnica na prostem
Prva tovrstna igralnica v Sloveniji - Odprli jo bodo v juliju - 60 igralnih avtomatov, 850.000 evrov investicije
GORICA-NOVA GORICA
Kabina je odstranjena, a delo še ni dokončano
Še vedno rušijo ostanke meje, med preživelimi ovirami pa je v Gorici najbolj moteča policijska kabina sredi nekdanjega mejnega prehoda na dnu Škabrijelove oz. Erjavčeve ulice. Nazadnje je tudi ta italijanski objekt padel. Poseg je predvidoma opravila deželna uprava državne posesti, saj kra-
Pod
nadstreškom na stičišču Škabrijelove in Erjavčeve ulice ni več policijske kabine
bumbaca
jevne oblasti s tem niso bile seznanjene. Delo pa še ni dokončano. Že res, da policijske kabine ni več, sredi poti pa še vedno vztraja privzdignjen nivo pločnika, zaradi katerega je vožnja skozi nekdanji prehod ovirana. Tudi za župana Ettoreja Romolija je odstranitev kabine »prijeten premik, saj ni razloga za oviro, delo pa gre dokončati«. Po Škabrijelovi ulici vodi najbližja pot v Novo Gorico, po Erjavčevi pa v Gorico, zato odprava vsake tamkajšnje ovire mesti lahko le še dodatno zbliža.
Ob igralniško-zabaviščnem centru Perla sredi Nove Gorice bodo v začetku julija odprli prvo slovensko igralnico na prostem. Na pokritem prostoru, ki ga bo visoka protihrupna ograja omejevala tudi od okolice, bodo postavili 60 igralnih avtomatov, za investicijo pa bo novogoriška igralniška družba namenila 850.000 evrov. Gradbena dela na dobrih 330 kv. metrih površin na severozahodnem delu igralniško-zabaviš-čnega centra Perla se že izvajajo. Prostor bodo pokrili s posebno nadstrešnico in ga funkcionalno povezali z obstoječimi prostori igralnice. V primeru slabega vremena bo mogoče prostor deloma ali v celoti zapreti s polikarbonatnimi ploščami. Območje v smeri proti Vojkovi in križišču s Kidričevo cesto bodo zavarovali z dvometr-sko protihrupno ograjo.
Igralnica bo gostom omogočala igro na 60 igralnih avtomatih, kasneje pa jim bodo po potrebi in povpraševanju gostov lahko dodali tudi nove. Pod pokritim vhodnim lobi-jem bo gostom na voljo tudi bar. Objekt upošteva omejitve in usmeritve protikadilskega zakona, hkrati pa bo gostom omogočal igro in kajenje obenem, razen v primeru, da ga bodo morali zaradi slabega vremena pokriti. Projekt izgradnje igralnih prostorov na prostem predstavlja enega izmed strateških ukrepov za povečanje realizacije in eno izmed pomembnejših investicij družbe v letošnjem letu. Dela bodo predvidoma zaključena do konca junija, novo igralnico na prostem pa bodo slovesno odprli 9. julija. (sta)
gorica - Zahteva po odškodninah
H V	V g • V
Težave na pošti, župan se je obrnil na ministra
Glavna pošta v Gorici
bumbaca
Zaradi težav, ki jih je okvara centralnega računalniškega sistema družbe
Poste Italiane v zadnjih dneh ustvarila
tudi v goriških poštnih uradih, je goriški župan Ettore Romoli poklical ministra za gospodarski razvoj Paola Ro-manija. Romoli je poudaril, da so dolge čakalne vrste in nezmožnost zagotavljanja poštnih storitev za tako dolgo obdobje nesprejemljive, saj so oškodovale številne občane, ki bi po županovem mnenju morali imeti pravico do odškodnine. »Zagotovila vodstva družbe Poste Italiane o tem, da bi lahko prišlo do povračila škode, ne zadoščajo. Nujno je, da do tega pride čim prej. Obenem je treba upoštevati tudi možne probleme, ki bi se lahko pojavili v prihodnje: primer so denarne kazni, katerim bi lahko šli naproti občani, ki so zaradi okvare računalniškega sistema poštne družbe plačali račune v zamudi,« je v pogovoru z vladnim predstavnikom poudaril Romoli, ki meni, da bi občani ne smeli plačevati za napake družbe.
1 6 Sreda, 8. junija 2011
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Filmska delavnica v Mladinskem domu
Skozi filme bistrijo svoj pogled na svet
Delavnico bodo priredili tudi v prihodnjem šolskem letu
V Mladinskem domu v Gorici je vsak drugi petek v mesecu potekala filmska delavnica, ki je bila namenjena gojencem po-šolskega pouka in ostalim članom. S pomočjo mentorjev so si kritično ogledovali filme na najrazličnejše teme, ki so jih po projekciji prerešetali.
Na prvem srečanju so zavrteli film »Il diavolo veste Prada«, ki se loteva sveta mode in neizprosnih odnosov na delovnem mestu, zaznamovanih z egoizmom. Film je bil priložnost za analizo medosebnih odnosov in vplivov mode na vsakodnevno obnašanje. S pomočjo filma Charlieja Cha-plina »The Kid« so nato spoznali obdobje nemega filma in socialno stisko v dvajsetih letih minulega stoletja. Ogledali so si tu-
di italijanski filmski komediji »Benvenuti al Sud« in »Che bella giornata«, ki z učinkovitostjo in ironijo obravnavata razlike med italijanskim jugom in severom, v zavesti ljudi zakoreninjene predsodke in dinamike večkulturnega okolja, s katerimi se spopada tudi italijanska družba. Manj znani film »L'Ultima vacanza«, ki pripoveduje o pozitivni reakciji ženske, ki ji je zdravnik pomotoma diagnosticiral neozdravljivo bolezen, je bil priložnost za govor o lepoti življenja in sprejemanju hudih bolezni. Mlade gledalce je nagovorilo njeno začetno zavračanje usode in nato njena odločitev, da polno zaživi sleherni trenutek. Film »The blind« je napeljal pogovor na vrednote in osebne odnose, omogočil pa
Udeleženci delavnice med projekcijo
jim je tudi vpogled v ameriški univerzitetni sistem in problematiko financiranja študija. Ogled zadnjega filma, »Avatar«, je udeležencem delavnice nazadnje ponudil iztočnico za govor o ekologiji in izkoriš-čenju zemeljskih virov ter o spoštovanju narave in domorodcev. Film je namreč prikazal pohlep in željo po ekonomskih koristih, ki se ne ozirajo na naravo in človeka vodita v to, da si sam koplje jamo.
V Mladinskem domu že napovedujejo, da bodo filmsko delavnico priredili tudi v prihodnjem šolskem letu. Klasični in novejši filmi so pravo okno v svet in pomembno sredstvo spoznavanja okolja in družbe, toda pod pogojem, da gledalec ne sprejema pasivno sporočil iz filma. (SiPe)
sovodnje - Prostovoljni krvodajalci
Obnovili odbor in potrdili predsednika
Občni zbor sovodenjske sekcije krvodajalcev
Štefan Tomsič je bil potrjen za predsednika sovodenjskega odseka Združenja prostovoljnih krvodajalcev, v upravnem odboru pa je prišlo do nekaterih zamenjav. Občni zbor združenja je v aprilu potekal v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, poleg poročil predsednika in tajnika ter pozdravov gostov je bila na dnevnem redu še izvolitev novega odbora, ki bo vodil združenje v obdobju 2011-2015.
Novi odbor sestavljajo Štefan Tomsič (predsednik), Paolo Braini (podpredsednik), Francesca Lando Musina (tajnica) in Kristian Tommasi (tajnik), odborniki pa so Marta Bratuž, Branko
Černic, Matjaž Černic, Vincenza Deve-tak, Sebastiano Menis, Katerina (Mirjam) Mozetič in Fabio Tommasi. Izvoljen je bil tudi nov nadzorni odbor, v katerega so bili imenovani Marko Černic, Igor Florenin in Gvido Kovic. Po izvolitvi je predsednik spregovoril o ciljih združenja v novi mandatni dobi, med katerimi je seveda prvi ta, da se bodo potrudili za zvišanje že itak dobrega števila letnih darovanj. Ob robu občnega zbora je sovodenjska sekcija krvodajalcev izrazila zahvalo za opravljeno delo dosedanjim članom odbora Barbari Florenin, Ceciliji Juren, Igorju Florenin, Gvidu Kovicu in Pavlu Karlu Tomsigu.
doberdob - Navijači z Jako Lakovičem v Barceloni
gorica - ZCPZ
Dragocena priložnost za izobraževanje
pevk i n pevovod ij	Ujeli so tudi poulično proslavljanje zmage španskega naslova, ki ga je domače nogometno društvo osvojilo v pravi sezoni rekordov
Navijaško doživetje
Mateja Černic
V delovanje Združenja cerkvenih pevskih zborov iz Gorice sodi tudi skrb za izpopolnjevanje pevcev in pevovodij. V ta namen so pred nedavnim organizirali intenzivni tečaj vokalne tehnike; potekal je v prostorih kulturnega društva Skala v Gabrjah in ga je vodila Nina Kompare. Priznana pevka in pevska pedagoginja poučuje petje in vokalno tehniko na Glasbeni šoli Logatec in na ljubljanski Akademiji za glasbo; poleg tega je letos v Novi Gorici vodila tečaj v sklopu zbo-rovodske šole, ki jo organizirajo območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovernije.
Srečanje je potekalo v obliki javne vaje dekliške vokalne skupine Bodeča neža, ki jo vodi Mateja Černic. V prvem delu se je predavateljica osredotočila predvsem na demonstracijo dihalnih in pevskih vaj ter usmerjala pevke v še kvalitetnejšo izvedbo le-teh. V drugem delu pa se je Nina Kompare posvetila vsaki pevki posebej ob upoštevanju individualnih glasovnih značilnosti. Pevki je dajala praktične napotke za izboljšanje individualne tehnike, njeni komentarji pa so bili namenjeni tudi ostalim članicam zbora in poslušalcem. Ena izmed značilnosti delavnice je bila ravno v tem, da so se je lahko udeležili tudi člani drugih zborov in pevovodje ter tako opazovali delo strokovnjaka. Pevke in poslušalci so bili navdušeni nad prikazanim in so si zaželeli ponovnih takšnih srečanj. Delavnica je bila tudi odlična priložnost za Bodečo nežo, da se je pripravila na državno tekmovanje v kraju Vittorio Veneto, ki je potekalo 28. in 29. maja in na katerem so osvojile dve zlati priznanji, ter na gostovanje na nizozemskem festivalu mladinskih zborov Singing together v Haagu, ki se je odvijalo od 20. do 22. maja; nanj so bile povabljene kot lanske zmagovalke zborovskega tekmovanja v Belgiji.
Jaka Lakovič (z belo majico) z druščino doberdobskih navijačev
Člani »Fans kluba Jaka Lakovič« so pred kratkim doživeli v Barceloni čudovito izkušnjo. Triin-petdeset članov kluba je namreč sredi maja odpotovalo v glavno mesto Katalonije, zato da si v živo ogledajo tekmo košarkarskega velikana, za katerega nastopa kapetan slovenske reprezentante Jaka La-kovič, čigar korenine segajo v Doberdob.
Natrpani weekend se je začel v petek, 13. maja, z obiskom Jake, ki je po končanem treningu sprejel množico svojih navijačev. Nato so se člani kluba napotili v Camp Nou, slavni nogometni stadion, ki gosti domače nastope španskega in evropskega prvaka v nogometu, to se pravi ekipo FC Barcelona. Stadion je bil nabito poln kljub temu, da ni bilo na sporedu tekme, potekalo pa je poulično proslavljanje že 21. španskega naslova, ki ga je katalonsko društvo osvojilo v letošnji sezoni rekordov. Igralci so se najprej z avtobusom peljali po mestnih ulicah, nato pa so prišli na travnato igrišče, kjer jih je dočakalo približno 90.000 ljudi, med katerimi tu-
di pripadniki »Fans kluba Jaka Lakovič«, ki so bili tako deležni slavljenja nogometnih zvezd, kot so Messi, Xavi, Iniesta in ostali. V soboto so si goriški navijači ogledali znamenitosti katalonske prestolnice, v nedeljo pa je sledila prava poslastica za vsakega športnika. Dopoldanski čas je bil namenjen ogledu muzeja stadiona Camp Nou, popoldan pa ogledu tekme prve španske košarkarske lige ACB med domačo Barcelono in Unicajo iz Malage; to je bila tudi zadnja tekma rednega dela prvenstva, saj bo zdaj na vrsti playoff. Lakovičevi navijači so bili priča napeti tekmi, ki se je zaključila s porazom domače Barcelone pri izidu 79:84v prid gostov. Kljub porazu pa se je Barcelona vseeno uvrstila v nadaljnji del tekmovanja, tako da je bilo razlogov za slavje še in še. Jaka je odigral odlično tekmo in v osemnajstih minutah vpisal v statistiko šest točk. Izstopal pa je tudi drugi Slovenec v vrstah Barcelone, Erazem Lorbek, ki je v dvajsetih minutah zbral trinajst točk. Po koncu tekme so se navijači ponovno sre-
čali z Jako in ga vprašali, ali jih bo poleti obiskal v Doberdobu; priznal je, da bo to zelo težko, saj bo imel zelo malo časa na razpolago zaradi priprav s slovensko reprezentanco, ki bo letos nastopila na evropskem prvenstvu v Litvi. Namignil pa jim je, da ga bodo v prihodnji sezoni lahko prišli obiskat nekoliko bliže, v Rim, saj vesti na košarkarski »fan-taborzi« pravijo, da bo verjetno zamenjal klub. Nekateri člani goriškega kluba so si istega dne ogledali v živo še tekmo prve španske nogometne lige LFP med Barcelono in ekipo Deportivo la Coru-na, ki se je končala z izidom 0:0. Bili pa so nekoliko razočarani, saj nekateri asi Barcelone (na primer Messi) sploh niso vstopili na igrišče, v kolikor si je ekipa že v prejšnjem krogu zagotovila osvojitev naslova. Kljub temu je bilo vzdušje na stadionu enkratno, saj so navijači proslavljali ravno naslov državnega prvaka. Po tekmi so člani kluba stopili na avtobus, ki jih je, obogatene z neštetimi občutki, odpeljal v domači Doberdob. (av)
GORISKI PROSTOR	Sreda, 8. junija 2011 1 7
/
Informativno srečanje
Doberdobski krožek Demokratske stranke prireja informativno srečanje o ljudskih referendumih, ki bodo 12. in 13. junija. Potekalo bo v petek, 10. junija, ob 20. uri na sedežu društva Kras Dol-Poljane na Palkiš-
Zeleni za referendume
Pokrajinska federacija Zelenih bo danes v ljudskem vrtu na Verdijevem korzu v Gorici delila informativno gradivo o štirih državnih in treh goriških občinskih referendumih.
Igre brez meja
Kulturno društvo Hrast prireja v soboto, 11. junija, ob 14.30 pri župnijski dvorani v Doberdobu tradicionalne »Igre brez meja« za vse otroke med 5. in 13. letom starosti. Otroci bodo razdeljeni po ekipah, ki se bodo borile za končno zmago v nekoliko neobičajnih, a zelo domiselnih preizkušnjah. Zaključek iger je predviden ob 17.30; nanje vabijo otroke, pa tudi starše in prijatelje. (ač)
Seminarji za mlade
Jutri ob 16.30 bo na goriškem županstvu prvi seminar za spodbujanje zaposlovanja mladih, ki jih prirejajo deželna zveza UGL, deželna agencija za delo in goriška občina. Srečanje o samostojnih poklicih in ženskem zaposlovanju bo vodil Federico Bianchi, ki bo obravnaval tudi zakonsko plat vprašanja.
Knjige proti nasilju
Danes se bo na dvorišču vile Olivo na Korzu Italia v Gorici začel niz predstavitev knjig proti nasilju nad ženskami, ki ga prireja goriško pokrajinsko odborništvo za enake možnosti v sodelovanju z drugimi subjekti. Danes ob 17. uri bodo predstavili roman Lidie Castellani »Il cor-po non sbaglia«; srečanje bo vodila novinarka Margherita Reguitti.
Barve spomina
V	vinoteki Luka na Jazbinah so konec preteklega tedna odprli razstavo Enza Valentinuza iz Romansa. Avtorja in njegove Barve spomina, kot je naslovil razstavljene grafite, je predstavila umetnostna kritičarka in novinarka Eliana Mogorovich. Avtor je na platno prelil kraško življenje in vse tegobe, ki so zaznamovale preteklo stoletje, začenši s prvo svetovno vojno. Ob umetniku je bilo protagonist večera tudi znamenito belo vino Collio bianco kmetije Edija Kebra. Razstava bo na ogled do konca meseca.
Roman in degustacija
V	vinoteki Formentini v Števerjanu bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo »La prospettiva del ragno« Massima Grusovina; srečanje bosta vodila Stefano Cosma in Claudio Fabbro, odlomke bo prebirala Maia Monzani. Sledila bo degustacija vin podjetja Marega.
gorica - Jubilejni festival Sergio Amidei
Deset filmov za nagrado
Žirija izbirala med najbolj zanimivimi filmi letošnje sezone, pri katerih izstopajo scenarij, izvirna pripoved in vpetost v družbo in čas
Prizor iz filma »Il discorso del re« (Kraljev govor), ki je letos pobral najbolj prestižne oskarje
Žirija, ki podeljuje nagrado Sergio Amidei in ki jo sestavljajo Ettore Scola, Franco Giraldi, Giuseppe Piccioni, Marco Risi, Francesco Bruni, Silvia DAmico, Giovanna Ralli in novi član Francesco Piccolo, se je sestala v Rimu in določila filme, ki bodo nastopili v letošnjem tekmovalnem izboru goriškega festivala. Kot je praksa, so izbirali med najbolj zanimivimi filmi letošnje sezone - italijanskimi in tujimi -, pri katerih izstopajo scenarij, izvirna pripoved in vpetost v družbo in čas. Na letošnjem, 30. festivalu se bodo za nagrado Amidei potegovali filmi »L'illusionista« (režija in scenarij Sylvain Chomet), »Il discorso del re« (režija Tom Hooper, scenarij David Seidler), »Sorelle Mai« (režija in scenarij Marco Bellocchio), »Una vita tranquilla« (režija Claudio Cupellini, scenarij
Claudio Cupellini, Filippo Gravino in Guido Iuculano), »In un mondo miglio-re« (režija Susanne Bier, scenarij Susanne Bier, Anders Thomas Jensen), »Another Year« (režija in scenarij Mike Leigh), »Ven-to di primavera« (režija in scenarij Roselyne Bosch), »Benvenuti al Sud« (režija Lu-ca Miniero, scenarij Massimo Gaudioso), »Il ragazzo con la bicicletta« (režija in scenarij Jean-Pierre in Luc Dardenne), »La so-litudine dei numeri primi« (režija Saverio Costanzo, scenarij Saverio Costanzo in Paolo Giordano).
Tako kot že zadnja leta bodo filme vrteli na platnu v parku dvorca Coronini Cronberg, v primeru slabega vremena pa v Hiši filma na Travniku. Jubilejni festival, ki nagrajuje najboljši filmski scenarij, bo potekal od 14. do 23. julija.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.10 -22.10 »Una notte da leoni 2«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.10 »X-Men: l'inizio«.
Dvorana 3: 17.00 - 18.30 »Garfield il supergatto«; 20.30 »Pirati dei Carai-bi: Oltre il confine del mare«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.30 »Garfield il supergatto«; 20.30 »Pirati dei Caraibi: Oltre il confine del ma-re«.
Dvorana 2: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Una notte da leoni 2« (digitalna projekcija).
Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »X-Men: l'inizio«.
Dvorana 4: 18.00 »Paul«; 20.00 -22.00 »Corpo celeste«. Dvorana 5: 17.20 - 19.50 - 22.15 »The Tree of Life«.
fi Razstave
V	GALERIJI ANDREJ KOSIČ v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič v Raštelu 5/7, prvo nadstropje) je na ogled razstava akvarelov iz raznih obdobij Andreja Kosiča med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro.
V	GALERIJI DIMENZIJE NAPREDKA na Veliki poti 15 v Solkanu je na ogled slikarska razstava Aleksandra Pece z naslovom »Premaknimo se v novo dimenzijo«; na ogled bo do 10. junija.
V	GALERIJI ARS v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Pripovedujem«. Razstavljajo Juan Arias Bonano, Vera Elvira Mauri in Mariadolores Simone.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI je na
ogled skupinska razstava solidarnostne narave »DiversArte« (Umetnost raznolikosti); do 13. junija od ponedeljka do petka od 9.30 do 12. ure in od 16. do 18. ure, ter v večernih urah med prireditvami.
V	DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ul. Mameli v Gorici je na ogled fotografska razstava o grofu Viljemu Coroniniju; do 25. junija od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30 ob sobotah med 10.30 in 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto; vstop prost.
V	LOKALU WINE-CAFE' na Travniku 37 v Gorici bo do 25. junija med 11. in 15. uro ter med 18. in 24. uro na ogled razstava akvarelov Jožeta Ceja.
V	KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo do 30. junija na ogled razstava antičnih ruskih ikon.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ je na ogled antološka razstava goriškega slikarja Franca Duga; do 15. julija ob prireditvah in domeni.
H
Šolske vesti
OTROCI VRTCA V SOVODNJAH bodo nastopili na zaključni prireditvi danes, 8. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
POLETJE ZA MLADE (14-18 LET) - JEZIKOVNI TEČAJI: angleščina (A2, B1), nemščina (A1, A2), italijanščina (A2, B1). Termini: od 4. do 15.7.; od 18. do 29.7.; od 16. do 26.8. Vsak tečajnik se lahko vpiše na enega ali več modulov. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 12 do 16; informacije in vpisovanja: Ad formandum, Gorica, Korzo Verdi 51, tel. 048181826, go@adformandum.eu.
POLETJE ZA MLADE (14-18 LET) -POMOČ PRI UČENJU: latinščina in matematika, grščina in fizika. Termini: od 4. do 15.7; od 18. do 29.7.; od 16. do 26.8. Vsak tečajnik se lahko vpiše na enega ali več modulov. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 3 do 4; informacije in vpisovanja: Ad formandum, Gorica, Korzo Verdi 51, tel. 0481.81826, go@adforman-dum.eu.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it) objavljen odlok o posodobitvi pokrajinskih lestvic učnega osebja slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem z ustreznimi prilogami. Rok za predstavitev prošenj zapade 9. junija.
Koncerti
SKRD JEZERO v sodelovanju z družbo Rogos vabi na 43. zborovsko revijo »Pesem ne pozna meja«, ki bo v soboto, 11. junija, ob 19. uri v sprejemnem centru na Gradini v Doberdobu.
GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA: v torek, 14. junija, ob 20. uri bo v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici koncert kvarteta kitar Apeiron; vstopnine ni, prostovoljni prispevki so namenjeni ohranjanju kulturno-zgodo-vinskega spomenika.
0 Prireditve
INŠTITUT ZA SOCIALNO IN VERSKO ZGODOVINO v sodelovanju z državno knjižnico v Gorici in župnijo v Podtur-nu prireja niz predavanj z naslovom »Prebirati zgodovino«. V četrtek, 9. junija, ob 18. uri v Hiši Ascoli v Gorici bo Giuseppe Trebbi govoril o knjigi »Lu-tero« Rolanda H. Baintona.
OB 150-LETNICI POKRAJINSKIH MUZEJEV v Gorici bo v petek, 10. junija, ob 18.30 Giuseppe O. Longo predaval na temo »La Creatura Planearia: verso la mente connettiva«.
ZADRUGA ROGOS prireja informativni srečanji o klopih v soboto in nedeljo, 11. in 12. junija. Na sobotnem srečanju, ki bo potekalo med 17. in 20. uro na sedežu društva Jezero v Doberdobu, bosta predavala Alfredo Altobelli s Tržaške univerze in zdravnik iz bolnišnice Maggiore v Trstu Cosimo Quaranta, srečanje bo vodila naravoslovka Anna Sustersic. Sledil bo prigrizek s tipičnimi pridelki in kraškimi vini. V nedeljo bo ekskurzija za opazovanje klopov; zbirališče bo ob 10.30 pri centru Gradina. Za udeležbo na predavanju in ekskurziji je obvezna predhodna najava. Sobotno srečanje predvideva vpisnino petih evrov, v katero je vključena pokušnja; za informacije in prijave tel. 0481784111 in 333-4056800, inforo-gos@gmail.com.
GORIŠKI MUZEJ prireja projekcijo dokumentarnih filmov »V železo ujet pogum«, »Partizanska bolnišnica Franja« in »Zehta v Stržiščah« avtorice Erneste Drole v torek, 14. junija, ob 21. uri na gradu Kromberk.
SLAVNOSTNA PRIREDITEV ob 60-le-tnici upravne samostojnosti občine So-vodnje bo v nedeljo, 19. junija, ob 18. uri v telovadnici v Sovodnjah.
M Izleti
L'ASSOCIAZIONE »TEMPO LIBERO COOP CONSUMATORI NORDEST«
prireja izlet v Verono z ogledom oper »Nabucco« Giuseppeja Verdija (9. julija) in »La Boheme« Giacoma Puc-cinija (6. avgusta); informacije v veleblagovnicah Coop Consumatori Nordest ali po tel. 335-7835183 med 15. in 17. uro.
SPDG vabi člane in prijatelje na 40. srečanje planincev v nedeljo, 12. junija, na Solarjih v priredbi planinske družine Benečije. Avtobus bo odpeljal ob 7. uri z Rožne doline (na slovenski strani). Informacije in prijave - glede na še razpoložljiva mesta - Vlado tel.
0481-882079, oz. v četrtek, 9. t.m., med 19. in 20. uro na sedežu. Kdor se bo srečanja udeležil z lastnim sredstvom, naj se na Solarje pripelje pravočasno. Ob 9.30 je namreč napovedan začetek pohodov. V popoldanskem času bo uradni del srečanja s kulturnim sporedom in planinskim druženjem.
K Čestitke
Hitro dnevi hitijo, drug za drugim se vrstijo in prišel je dan, ko ROBERT praznuje 40. rojstni dan. Let uspešnih, srečnih, zdravih mnogo naj še bo v družbi s Saro, Eriko in Jurijem, naj ti vedno bo lepo!
Obvestila
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA GORICA »MORJE ZABAVE« bo delovalo od 13. junija do 22. julija in od 22. avgusta do 9. septembra. Ob zadostnem številu prijavljenih bo zagotovljen prevoz iz Romjana, Doberdoba in Sovodenj; vpisovanje in informacije v upravi Dijaškega doma, ul. Montesanto 84, tel. 0481-533495 vsak delavnik od 13. do 18. ure. ŠPORTNA ŠOLA DIJAŠKEGA DOMA GORICA za učence od 5. razreda osnovne šole do 3. razreda nižje-sred-nje šole bo delovala od 13. junija do 22. julija. Na programu: tečaji jadranja, kajakaštva, tenis, lokostrelstvo, rafting, kolesarjenje in drugi športi, adrenalinski parki, morje in vodni parki, ekskurzije in izleti; vpis možen po tednih, tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. GORIŠKI URADI CGIL so se preselili iz Ul. Terza Armata v Ul. Canova 1, 1. nadstropje (tel. 0481-522518, faks 0481-524093, gorizia@fvg.cgil.it). V KULTURNI DVORANI JEHOVIH PRIČ v Ul. Padlih borcev 2a v Šempetru prirejajo vsak teden biblijsko izobraževanje povezano z našim časom na različne teme: ob nedeljah ob 10. uri in ob četrtkih ob 19. uri v slovenščini in srbohrvaščini, ob nedeljah ob 17.30 in ob sredah ob 19.30 v italijanščini in španščini. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na redni občni zbor nevolilnega značaja v četrtek, 9. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu v Sovodnjah. SKD HRAST prireja tradicionalne »Igre brez meja« v soboto, 11. junija, ob 14.30 pri župnijski dvorani v Doberdobu. Vabljeni otroci od 5. do 13. leta starosti. MLADINSKI DOM vabi mlade iz srednje šole na Izzive 2011 - poletne dejavnosti od 13. do 24. junija in na zeleni teden od 24. do 29. junija; informacije po tel. 0481-546549, 0481536455 ali 328-3155040. VIPAVA IN ZSŠDI organizirata poletni kotalkarski kamp s plesno delavnico, ki bo potekal na Peči od 13. do 24. junija; informacije in prijave po tel. 3339353134 (Elena) in 320-0220059 (Jelka).
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ za
Goriško vabi včlanjene organizacije in društva, da se udeležijo seminarja o arhivskem vodenju, ki bo v torek, 14. junija, ob 18. uri v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Organizacija in izvedba seminarja sta v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom iz Nove Gorice.
OK VAL v sodelovanju z ZSŠDI in družbo Rogos prireja športni kamp za otroke od 6. do 12. leta starosti v telovadnici in v občinskem parku v Doberdobu, v popoldanskih urah pa v sprejemnem centru Gradina od 20. junija do 1. julija; vpis je možen do 17. junija, informacije in prijave na okval@virgilio.it ali po tel. 3281511463 (Ingrid).
POLETNE DELAVNICE MAVRICA -Šc Melanie Klein v sodelovanju z občino Sovodnje bodo potekale od 4. do
22.	julija za otroke od 3. do 10. leta starosti; vpisovanje do 18. junija na goriškem sedežu ŠC Melanie Klein v Sovodnjah (pot na Roje 25) vsako soboto od 9. do 13. ure, informacije po tel. 334-1243766, vsak dan od 10.30 do 12. ure in od 18.30 do 20.30, www-melanieklein.org.
MESTNA OBČINA NOVA GORICA pripravlja tradicionalno prireditev »Utrinki v kozarcu 2011«, ki bo v začetku avgusta. Letošnjo prireditev bodo popestrili z razstavo fotografij na temo prireditve, utrinki iz življenja (vse, kar nas veseli, bogati, druži in odpira pot naprej). V ta namen organizara občina s Foto klubom Nova Gorica natečaj »Utrinki 2011« za amaterske in profesionalne fotografe, ki lahko pošljejo svoja dela do
23.	junija na naslov Foto klub Nova Gorica, p.p. 290, 5001 Nova Gorica s pripisom »Utrinki 2011«.
□ Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel.
0481-32515.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel.
0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA
V KRAJU SAN PIER D'ISONZO
VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135.
DEŽURNA LEKARNA V MEDEI
RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel.
0481-67068.
Pogrebi
DANES V RONKAH: 13.00, Palmira Zorzet vd. Fumis (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana v Romjanu, sledila bo upepelitev.
DANES V TRŽIČU: 11.00, Giuliano Gon (iz Trsta) v cerkvi Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev; 12.50, Fiorello Tonda iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa in na pokopališču.
DANES V ROMANSU: 10.30, Paola Federico por. Oddo (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču v Coroni; 14.30, Roberto Ful-vio Candussi (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
1 8 Sreda, 8. junija 2011
SVET
/
bližnji vzhod - Po spopadih z vladnimi silami v Taizu
Uporniki nadzorujejo drugo največje mesto v Jemnu
Sirska opozicija: Oboroženi skrajneži pobili 120 vojakov, ki so se uprli vladi
SANA, DAMASK - Oboroženi uporniki so včeraj po spopadih z vladnimi silami prevzeli nadzor nad drugim največjim jemenskim mestom Taiz. Kot je sporočil vodja plemenskega sveta v Taizu, šejk Ha-mud Said al Mihlafi, so plemenski borci zavzeli položaje v mestu, da bi zaščitili "miroljubne protestnike", nad katerimi so vladne sile minuli teden izvedle "genocid".
Sile, zveste jemenskemu predsedniku Aliju Abdulahu Salehu, so minuli teden nasilno zatrle proteste na osrednjem Trgu svobode v Taizu, pri čemer je bilo po navedbah tamkajšnjega urada ZN ubitih več kot 50 ljudi. Spopadi v mestu s približno 460.000 prebivalci z ostanki Salehovih sil, predvsem pripadniki republikanske straže in centralne varnostne službe, ki ju vodijo člani predsednikove družine, so potekali do včerajšnjega jutra.
Saleh je sicer še vedno v Savdski Arabiji, kjer se zdravi po petkovem napadu na predsedniško palačo v Sani, v katerem je bil ranjen v glavo. Kot so včeraj povedali v Was-hingtonu, naj bi bil huje ranjen.
Potem ko je sirska vojska v ponedeljek zvečer sporočila, da so oboroženi skrajneži v provinci Idlib ubili kar 120 pripadnikov varnostnih sil, so vse glasnejše trditve, da je v resnici v Siriji izbruhnil upor v sami vojski. Več privržencev sirske opozicije v izgnanstvu namreč trdi, da so omenjenih 120 vojakov pobili drugi vojaki, ker so se uprli.
Tako ob navajanju več pripadnikov sirske opozicije, ki iz izgnanstva pomagajo pri prevozu ranjenih civilistov iz Sirije v Turčijo. Do poboja v vojaških vrstah naj bi prišlo, potem ko so se nekateri vojaki uprli ukazom in niso želeli streljati na neoborožene civiliste v kraju Džisr al Šugur v provinci Id-lib na severu Sirije.
Arabska televizija Al Džazira je medtem predvajala video posnetek, na katerem mlad moški v uniformi sirske vojske pove, da je dezertiral. Svojo odločitev utemelji s tem, da je brutalno posredovanje vojske proti miroljubnim protivladnim protestnikom zločin. Častnike v mestih, v katerih je vojska streljala na protestnike, ob tem pozove k uporu.
Džisr al Šugur se medtem pripravlja na vojaški napad, saj je sirska vlada po objavi novice o smrti 120 vojakov sporočila, da bo po potrebi s silo ponovno prevzela nadzor nad mestom. Nekateri prebivalci so objavili sporočila na Facebooku, v katerih pišejo, da se bojijo pokola, in prosijo za pomoč od zunaj. Komunikacije v mestu in okolici so sicer večinoma prekinjene, tujim novinarjem pa dostop ni dovoljen, tako da je informacije o dogajanju nemogoče neodvisno preveriti.
Po poročanju sirske državne televizije so "oborožene tolpe" v ponedeljek najprej iz zasede napadle vojake in pri tem ubile 20 častnikov. Več kot 80 vojakov naj bi bilo ubitih v napadu na sedež varnostnih sil v mestu, okoli deset pa v bombnem napadu na lokalno pošto. Skupno naj bi bilo tako ubitih okoli 120 vojakov.
Kot piše ameriška tiskovna agencija AP, so navedbe o dogajanju zelo različne. Tudi AP povzema navedbe nekaterih, da je prišlo do upora v vojaških vrstah. Obenem piše, da so bili protivladni protesti v Siriji doslej miroljubni, zato bi ponedeljkovi dogodki - če so trditve oblasti resnične - predstavljali preobrat. A kot dodaja, so v Džisr al Šugurju izbruhnili spopadi, težko pa je reči med kom in v kakšnem obsegu.
Francoski zunanji minister Alain Juppe je v ponedeljek sporočil, da je Francija v Varnostnem svetu ZN pripravljena zahtevati glasovanje o osnutku resolucije, ki obsoja nasilje sirskih oblasti nad protestniki, in to kljub verjetnemu vetu Rusije. (STA)
Jemenski uporniki se veselijo uspeha
ansa
zdravje - EU kmetom za škodo ponuja 150 milijonov evrov
Evropski poslanci kritični do ravnanja EU in Nemčije ob okužbah z E.coli
LUXEMBOURG, STRASBOURG - Evropska komisija je za povračilo finančne škode, ki so jo utrpeli evropski sadjarji in zelenjadarji po izbruhu okužbe z nevarnim sevom bakterije E.coli, pripravljena nameniti 150 milijonov evrov, je včeraj v Luksemburgu povedal evropski komisar za kmetijstvo Dacian Ciolos. "Predlagamo sprostitev 150 milijonov evrov," je dejal Ciolos ob prihodu na izredno zasedanje kmetijskih ministrov EU, sklicano zaradi krize z E.coli.
Ob tem je pojasnil, da morajo še počakati na to, kakšne bodo zahteve za povračilo škode, in poudaril, da bo denar namenjen "najbolj prizadetim". Španija zahteva stoodstotno povračilo škode od Nemčije ali EU, saj prvo obtožuje, da je z neresničnimi informacijami, da so vzrok okužbe španske kumare, povzročila ogromno gmotno škodo.
Evropski poslanci pa so bili včeraj v razpravi o okužbah z bakterijo E.coli kritični do ravnanja nemških oblasti in EU ob izbruhu okužb, češ da je Nemčija delovala preuranjeno, unija pa neusklajeno. Evropski komisar za zdravje in
varstvo potrošnikov John Dalli je dejal, da sistem v EU deluje, moral pa bi se prožno odzivati na take primere.
Dalli je v Evropskem parlamentu v Strasbourgu pojasnil, da je žarišče okužb v Nemčiji, kjer so zabeležili tudi večino od 23 smrtnih primerov zaradi nevarnega seva E.coli. Tam je tudi največ okuženih, sicer pa so posamezne primere okužb zabeležili še v 11 državah članicah unije. "Problem je geografsko omejen na sever Nemčije," je poudaril komisar in ob tem menil, da so ukrepi glede hrane na evropski ravni zato "neproporcionalni".
Je pa treba problem okužb po mnenju komisarja kljub temu obravnavati na evropski ravni. "To ni lokalen problem, je evropski problem," je poudaril. Več poslancev je opozorilo, da se lahko okužbe hitro razširijo po vsej uniji. Dali se je strinjal, da je treba širitev okužb ustaviti, in kot svoj trenutno najpomembnejši cilj izpostavil preprečitev nadaljnjih hospita-lizacij zaradi E.coli.
Poslanci, ki so sodelovali v razpravi, so v prvi vrsti kritizirali pristojne nemške oblasti, ki so pri iskanju krivca za
okužbe najprej s prstom pokazale na kumare iz Španije. Kasneje se je izkazalo, da se okužba ne širi s kumarami, vendar so številni kmetje, predvsem španski, zaradi tega utrpeli veliko gospodarsko škodo. Več poslancev, predvsem iz Španije, je zato izpostavilo nujnost odškodnin za španske in druge kmete, ki jih je prizadelo opozorilo glede uživanja kumar.
Vzrok okužb strokovnjaki še vedno iščejo, po zadnjih podatkih bi se lahko prenašale s kalčki, pretežno vzgojenimi na severu Nemčije. Številni parlamentarci, med njimi vodja Zelenih Rebecca Harms, so poudarili, da so bile nemške oblasti neprevidne in so prezgodaj sporočile, da so za okužbe "krive" kumare. "Bojim se, da je tudi opozorilo glede kalčkov preuranjeno," je dejala Harmsova.
Več poslancev je kritiziralo tudi odziv EU, češ da je unija delovala neusklajeno. Ob tem so se številni zavzeli za izboljšanje nadzornega sistema v uniji, in sicer tako glede informacij kot tudi glede varnosti hrane. (STA)
Obama sprejel Merklovo z državniškimi častmi
WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj v Beli hiši sprejel nemško kanclerko Angelo Merkel z vsemi državniškimi častmi, čeprav uradno ne gre za državniški obisk, ker je Merklova predsednica vlade. Mimo simbolike pa sta voditelja dobre odnose med državama potrjevala tudi na skupni novinarski konferenci. Nesoglasja, ki so nastala zaradi vzdržanega glasu Nemčije v Varnostnem svetu ZN glede resolucije, ki je dovolila uporabo sile v Libiji, sta voditelja elegantno zgladila. Merklova je zatrdila, da srce Nemčije bije skupaj z zavezniki glede Libije in je zavezana uspehu zaveznikov. Prav tako je pritrdila Obami, ki je dejal, da pričakuje pomembno vlogo Nemčije v obnovi Libije potem, ko bo polkovnik Moamer Gadafi odstopil z oblasti.
Papandreu omenil možnost referenduma o reformah
ATENE - Grški premier George Pa-pandreu je na ponedeljkovi maratonski seji vlade državljane pozval k skupnim prizadevanjem za rešitev države iz globoke krize. Prepričan je namreč, da je usoda te južnoevropske članice območja evra odvisna od njene reformne sposobnosti. Omenil je tudi možnost razpisa referenduma o nadaljnjih varčevalnih in reformnih ukrepih.
"Za velike spremembe, ki jih nameravamo izpeljati, sem pripravljen uporabiti tudi institucijo referenduma, zato da dosežemo najširše možno soglasje," je v govoru pred ministri povedal predsednik grške vlade. Neformalna seja vlade je trajala sedem ur, Papandreu-jev govor pa so po njenem zaključku poslali medijem.
Na Danskem se zaostruje spor o mejnih kontrolah
KOEBENHAVN - Spor zaradi načrtov Danske o uvedbi ukrepov za nadzor na mejah z drugimi članicami EU v schengenskem prostoru, ki so v Bruslju naleteli na kritike, se vse bolj zaostruje tudi v Koebenhavnu. Finančni odbor danskega parlamenta je namreč včeraj odložil odobritev sredstev za dodatno osebje in tehnično opremo za nadzor meje. Opozicijski socialdemokrati in socialisti so v odboru blokirali odobritev 47 milijonov kron (6,3 milijona evrov) za dodatno osebje za nadzor meje kot tudi za tehnično opremo za izvajanje nadzora ter objekte na mejnih prehodih.
Opozicijske stranke zahtevajo od vlade, da jim do naslednje seje odbora v petek predloži več informacij o pravnem sporu, ki je zaradi vladnih načrtov nedavno izbruhnil med Koeben-havnom in Evropsko komisijo. (STA)
nato - Obrambni ministri zveze bodo danes in jutri zasedali v Bruslju
V ospredju poziv generalnega sekretarja,
•	•	•	•	V I	•••	■	•••
naj zaveznice prispevajo več k operaciji v Libiji
BRUSELJ - Obrambni ministri članic zveze Nato se bodo danes in jutri sestali v Bruslju. V ospredju bo poziv generalnega sekretarja Nata, naj zaveznice prispevajo več k operaciji v Libiji. Na dnevnem redu so sicer še Afganistan, protiraketna obramba in obramba pred kibernetskimi napadi ter odnosi z Rusijo.
Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmus-sen je v ponedeljek na novinarski konferenci pred zasedanjem povedal, da bo pritisnil na vse članice, naj prispevajo k operaciji Nata v Libiji in olajšajo breme tistim, ki sodelujejo v dnevnih vojaških napadih. To je Rasmussen napovedal kmalu po tem, ko se je Nato odločil za podaljšanje operacije za 90 dni, do konca septembra. "Zahteval bom široko podporo naši operaciji v Libiji, če je mogoče, več prispevkov, če je mogoče, prožnejšo uporabo sredstev, namenjenih za operacijo," je dejal. Predvsem gre pri tem za poziv tistim, ki ne sodelujejo v vojaških napadih na režim libijskega samodržca Moamerja Gadafija, naj pomagajo drugače, na primer z orožjem ali denarjem za gorivo.
Rasmussen je sicer Natovo operacijo v Libiji, imenovano Združeni zaščitnik, ocenil kot velik napredek. V enajstih tednih operacije je Nato po njegovih besedah uničil skoraj 1800 vojaških ciljev, vključno s 700 skladišči streliva, 500 tanki, oklepnimi vozili in iz-
strelišči raket. Poleg tega je poudaril, da so bistveno omejili val terorja, ki ga je sprožil Gadafijev režim, rešili toliko življenj, da jih niti ni mogoče prešteti, in resno zmanjšali zmožnost Gadafijevega režima, da napada civiliste.
V zračnih napadih Nata v Libiji sodeluje le osem od 28 zaveznic, in sicer Francija in Velika Britanija, ki prispevata največ s helikopterji in drugo opremo, ter ZDA, Kanada, Danska, Belgija, Italija in Norveška pa tudi nečlanica Nata, Združeni arabski emirati. Sicer pa naj bi v operaciji Združeni zaščitnik sodelovalo 16 članic Nata. Nekatere zaveznice, na primer Španija in Nizozemska, ne sodelujejo v napadih, so pa prispevale opremo. Preostalih dvanajst, med njimi Nemčija, pa k operaciji naj ne bi prispevalo nobenih sredstev.
"Seveda se nekatere zaveznice in partnerice, ki nosijo težko breme, začenjajo spraševati, ali ne bi bilo mogoče sodelovanja nekoliko razširiti," je še povedal Rasmussen. "To je točka, na katero se bom osredotočil na zasedanju obrambnih ministrov," je poudaril.
Sicer pa je predvidena tudi razprava o vlogi Nata po koncu vojaškega dela operacije. Po navedbah virov pri Natu je že jasno, da zavezništvo ne želi ostati v Libiji na način, kot je ostal v BiH in na Kosovu, tem-
več želi naloge v povezavi z izvajanjem reform in razvojem države prepustiti EU in ZN.
Obrambni ministri Nata bodo sicer predvidoma sprejeli skupno izjavo z namenom, da Gadafiju pokažejo odločenost in enotnost pri izvajanju operacije v Libiji. Rasmussen je v ponedeljek poudaril, da ni več vprašanje ali, temveč kdaj bo moral Gadafi zapustiti oblast. Gadafi pa je v sporočilu, ki ga je včeraj predvajala libijska državna televizija, zatrdil, da se kljub napadom Natovih sil ne bo nikoli predal.
V senci Libije, a vseeno pomembna tema, bo tudi Afganistan. Ministri bodo govorili o prenosu oblasti na Afganistance v prvih pokrajinah, med katerimi je tudi Herat, kjer je bila nedavno v napadu talibanov ranjena pripadnica slovenske vojske. Po navedbah virov pri Natu je pričakovati, da se bodo takšni napadi nadaljevali, saj poskušajo talibani dokazati, da Afga-nistanci niso pripravljeni na prevzem celotne oblasti, vključno z zagotavljanjem varnosti, in odgovornosti za razvoj države.
Najslabše razmere so po navedbah virov v pravosodju, zato bodo ministri razpravljali o tem, kako lahko Nato pomaga pri vzpostavljanju pravne države.
Obrambni ministri bodo govorili tudi o akcijskem načrtu za protiraketno obrambo do leta 2020
in o tem, kako doseči dogovor z Rusijo. V okviru zasedanja bo sicer potekal prvi Svet Nata in Rusije na ravni obrambnih ministrov po vojni v Gruziji poleti 2008.
Nato bo z Rusijo predvidoma razpravljal o tem, ali naj bosta v okviru protiraketne obrambe razvita dva sistema ali samo eden, pri čemer naj bi bilo vse bolj jasno, da bosta sistema dva. Pričakovati je različna mnenja glede globine sodelovanja pri vzpostavljanju teh sistemov.
Rusija pa naj bi zahtevala pravna zagotovila, da Nato njegovega sistema ne bo uporabil proti njej. V zavezništvu vztrajajo, da je sistem namenjen obrambi pred napadi z raketami kratkega in srednjega dosega, tako ne more biti uperjen proti Rusiji.
Obrambni ministri bodo sprejeli tudi akcijski načrt za uresničevanje obrambe pred kibernetskimi napadi, govorili pa bodo tudi o reformi Natove poveljniške strukture, saj je odločitev o krčenju struktur predvidena do konca meseca.
Pri odločanju o krčenju struktur se sicer po navedbah virov zapleta, saj nekatere članice, med njimi Portugalska, Španija in Grčija, niso zadovoljne s ponujenim, saj razumejo rešitve kot izgubo prestiža ali grožnjo svojim ekonomskim interesom oziroma varnosti. (STA)
/
stalno gledališče fjk - V Trstu
Muzikal Briljantina
^m	m v v • •
oz. Grease v angleščini
Gledališki oder Stalnega gledališča Furlanije Julijske krajine se bo za šest dni spremenil v prizorišče ene najbolj znanih ljubezenskih zgodb - tiste med Dannyjem in Sandy v Briljantini. V Trstu namreč te dni gostuje originalna angleška produkcija muzikala Briljantina (Grease), pod katero sta se podpisala Paul Nicholas in David Ian, avtorja, ki sta se v Rossettiju že predstavila z muziko-loma Cats in Chicago. Več o tej predstavi smo izvedeli na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri je bilo večkrat poudarjeno, da je mesto Trst postalo italijanska referenčna točka za muzikale.
Podpredsednik upravnega sveta Fundacije CRTrieste Renzo Piccini je v družbi nekaterih britanskih igralcev dejal, da je počaščen, da njihova fundacija finančno podpira tako uspešno gledališko hišo kakršna je Stalno gledališče FJK, ob tem pa je pohvalil tudi upravitelje gledališča, ki v Trst znajo privabiti svetovno znane produkcije. Več o muzikalu Bri-ljantina je povedal organizacijski direktor dotičnega gledališča Stefano Curti, ki je dejal, da so letošnjo sezono muzika-lov želeli zaključiti v velikem slogu; izbira muzikala Briljantina avtorjev in režiserjev Jima Jacobsa in Warrena Caseyja se jim je zdela še kako primerna in prava. Curti je tudi povedal, da bo muzikal na tržaškem odru zaživel v angleškem jeziku, nastopili pa bodo znani angleški plesalci, pevci in igralci. Izvedeli smo tudi, da je muzikal Briljantina po prvi premieri 14. februarja leta 1972 potolkel takratni broadwajski rekord na dolge proge:
3388 ponovitev. Ali drugače: prva postavitev Briljantine je vztrajala na Broad-waju dolgih osem let. In kdo ne pozna skladb iz muzikala Briljantina? Tudi tisti, ki ne sledijo temu žanru, so bržkone že slišali nepozabno skladbo You're The One that I Want; če ne na odru pa v filmski različici, v kateri sta nastopila John Travolta in Olivia Newton John. Briljantina ni samo ljubezenska zgodba, je zgodba o odraščanju in v tem so si vse generacije enake. V enem najbolj obo-ževanih in prepoznavnih romantičnih komičnih muzikalov so na zelo preprost, pa vendar na izredno simbolen način, prikazane ljubezenske težave in kaprice najstnikov, ter njihova večna dilema, ali je bolje razvijati lastno osebnost, ali pa se pridružiti skupini najbolj priljubljenih.
To zgodbo bodo na Rossettijevem odru prikazali izredno nadarjeni mladi
igralci, plesalci in pevci. V vlogi Danny-ja se bo predstavil Danny Bayne, v vlogi Sandy pa bo moč občudovati Carino Gillespie. Na odru bodo blesteli tudi Ricky Rojas (Kenickie), Kate Somerset How (Rizzo), Jason Capewell (Vince Fontaine) in drugi. Naj še povemo, da je za scenografijo te predstave zaslužen Terry Parsons, za kostume Andreane Neofitou, za osvetljavo bo skrbel Mark Henderson, zvok pa je v domeni Bobbyja Aitkena. Zanimiv je tudi podatek, da bodo vse skladbe in glasba odigrane v živo. Pre-mierna predstava je bila sicer na sporedu sinoči, za vse tiste, ki bi si radi ogledali kultno Briljantino, naj povemo, da bo to moč storiti vse do nedelje. Predstava se bo vsak večer začenjala ob 21. uri, v soboto in nedeljo pa bosta na sporedu tudi popoldanski ponovitvi (ob 17. uri). (sč)
GLEDALIŠČE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
OPČINE
Prosvetni dom
V	petek, 10. junija ob 20.30 / glasbeno - gledališki večer: »Obleci me v poljub«. Nastopa Saša Pavček, ob spremljavi tria Aljoša Rijavec (klavir), Šem-sudin - Dino Džopa (kitara), Jan Oršič (bas kitara).
_SLOVENIJA_
SEŽANA
Kosovelov dom
V	petek, 17. junija ob 20.00 / gledališka skupina Kosovelovega doma / Carlo Goldoni: »Krčmarica«.
LJUBLJANA
MGL
Veliki oder
Jutri, 9. junija ob 19.30 / Dario Fo: »Vse zastonj, vse zastonj!«. Ponovitve: v ponedeljek, 13. junija ob 19.30, v sredo, 15. junija ob 15.30 in ob 19.30, v četrtek, 16. junija ob 19.30.
Danes, 8. in v torek, 14. junija ob 19.00 / Dušan Jovanovic: »Razodetja«.
Mala scena
Danes, 8. in v torek, 14. junija ob 20.00
/ Karl Schonherr: »Hudič babji«.
V	četrtek, 16. junija ob 20.00 / Simon Stephens: »Harper Regan«.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
V	soboto, 11. junija ob 20.30 / Salva-tore Cammarano / »Lucia di Lammermoor«, režija: Giulio Ciabatti, dirigent: Julian Kovatchev. Ponovitve: v nedeljo, 12. junija ob 16.00, v torek, 14., v sredo, 15. in v četrtek, 16. junija ob 20.30, v petek, 17. junija ob 18.00 in v soboto, 18. junija ob 17.00.
Stalno gledališče FJK il Rossetti
Dvorana Generali
Danes, 8. junija ob 21.00 / Jim Jacobs in Warren Casey / »Grease«, režija: David Gilmore. Ponovitve: v četrtek, 9. in v petek, 10. junija ob 21.00, v soboto, 11. junija ob 17.00 in ob 21.00 ter v nedeljo, 12. junija ob 17.00. SAMATORCA
Cerkev sv. Urha
V	soboto, 11.junija ob 20.30 / občina Zgonik in ŽPS Stu ledi / koncert: »Pojemo Mateji«.
PASSARIANO
Villa Manin
V	torek, 12. julija / koncert rap metal / »Limp Bizkit«.
_SLOVENIJA_
GORJANSKO
Dvorana Gorjansko
V	soboto, 11. junija ob 20.00 / Štre-kljevi večeri / Večer posvečen ženskim pevskim zborom: VS Grlica iz Vipave in ŽPZ Rože iz Nove Gorice.
V	nedeljo, 12. junija ob 20.00 / Štre-kljevi večeri / Večer posvečen moškim pevskim zborom: MoPZ Kras iz Opat-jega sela in Oktet Volnik iz Saleža.
SEŽANA
Kosovelov dom
V	nedeljo, 26. junija ob 20.00 / Mednarodna poletna šola klavirja / Koncert za dva klavirja: »Aleksandra Češnjevar Glavina in Tamara Ražem Locatelli«.
V	torek, 28. junija ob 20.00 / Mednarodna poletna šola klavirja / Klavirski recital: »Ana Kravanja«.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Linhartova dvorana
V	sredo, 22. in v četrtek, 23. junija ob 20.00 / Gian Carlo Menotti: »Samorog«. Operni zbor, baletni plesalci in solisti orkestra SNG Opera in balet Ljubljana.
Gallusova dvorana
Jutri, 9. junija ob 19.30 / »Simfonični orkester RTV Slovenija«, dirigent: En Shao, solist: Mario Brunello.
V	sredo, 15. in v četrtek, 16. junija ob 19.30 / »Orkester Slovenske filharmonije«, dirigent in solist: Louis Lortie.
Križanke
V	sredo, 22 junija, ob 20.00 / Zucche-ro Fornaciari - Chokabeek World Tour.
Stadion Stožice
V	soboto, 18. junija ob 21.00 / Koncert skupine »Siddharta«.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Narodni dom (razstavna dvorana NŠK): do 26. junija je na ogled razstava z naslovom »Od zabrisa do prenove identitete - Slovenci v Bosni in Hercegovini 1530-2010«.
Narodna in študijska knjižnica: v sodelovanju s Klopovci priredi v petek, 10. junija 2011 ob 17.30 odprtje razstave »Vinjet« Caroline Tramuž. Predstavil jo bo Matej Susič.
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-
PRIREDITVE
pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«.
Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1):
Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756.
Salone degli incanti (Ex Ribarnica): do 19. junija je na ogled razstava »Trieste liberty. Costruire e abitare - l'alba del '900«. Urnik: ogled je možen vsak dan, od 10.00 do 20.00. ZGONIK
Na županstvu v Zgoniku: do 30.junija je na oglad razstava »Marjana Miklav-ca Teraneli«. Urnik razstave: ob delavnikih od 9.30 do 13.30, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15.00 do 17.00. GABROVEC
Društvena gostilna: na ogled je dokumentarna razstava o »gradiščih«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. NABREŽINA
Umetniški in kulturni centeri Skerk (Trnovca 15): še danes, 8. junija je na ogled razstava »Svet domišljije med krasom in morjem štirih umetnikov«: Klavdija Palčiča, Barbare Jelenkovich, Vesne Benedetič in Febe Sillani. Urnik za šole: od ponedeljka do petka. Za vse ostale pa ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 13.00 in od 16.30 do 19.00. Vstop prost. Za več informacij na: www.skerkcenter.itinfo@skerkcenter.it".
DEVIN
Devinski grad: do 27. junija razstavlja Angelo Bucarelli »Trieste Scontrosa Grazia«. Urnik: od 9.30 do 17.30, zaprto ob torkih. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled antološka razstave goriškega slikarja
Franca Duga. Urnik: do 15. julija ob prireditvah in domeni.
Kulturni dom: na ogled je razstava »Diversarte (Umetost raznolikosti)«, sodelujejo s svojimi likovnimi deli tako prizadeti otroci, kot njihovi izurjeni likovni animatorji in sicer: Annamaria Fabbroni, Ada Candussi, Emilia Mask, Mariagrazia Persolja, Liliana Mlakar, Nirvana Zolia, Adriano Velussi, Ar-naldo Grudner in Luigi Togut. Razstava bo odprta vse do 13. junija po sledečem urniku: (od ponedeljka do petka) od 9.30 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
Palača Attems Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. junija, bo na ogled razstava »L'Albero della vita. L'evolu-zione attraverso gli occhi di Charles Darwin«. Urnik: vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure.
Državna knjižnica (Ul. Mameli): na ogled je razstava »Guglielmo Coroni-ni Cronberg (1905-1990) Una vita per Gorizia e per l'arte«. Na ogled bo s prostim vstopom do 25. junija od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30 ob sobotah med 10.30 in 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto.
Galerija aria Di Ioria: do 28. junija je na ogled razstava »Vittorio Bolaffio e il porto di Trieste. Disegni della colle-zione Sanguinetti«. Urnik od 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30, zaprto ob nedeljah in praznikih.
ROMANS
V langobardski dvorani v občinski
stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
_SLOVENIJA_
SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA
Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Kobdilski stolp: do 20. junija razstavlja Rafael Samec »Razstava skulptur iz voska«.
Kvadratni stolp: do konec junija je na ogled razstava slik slikarja Rajka Ferka.
Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedejjek zaprto.
AJDOVŠČINA«
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika.
DOBROVO
Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00.
Sreda, 8. junija 2011
KROMBERK
Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK
Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125.
NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na
gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC
Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava.
KANAL
V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča.
Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00
do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Cankarjev dom (Galerija CD): do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse - Lau-trec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier.
Galeriji Kresija (Stritarjeva ulica 6): na ogled je razstava del Boža Kosa »Tam, kjer se srečata umetnost in znanost«. Razstava bo na ogled do 19. junija. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 - 18.00, ob sobotah od 10.00 -14.00 in ob nedeljah od 10.00 - 13.00.
Zgodovinski atrij Mestne hiše: na ogled je razstava »SKRITE PLASTI MESTA«. Na razstavi bodo študentje ljubljanske fakultete za arhitekturo prikazali svoje arhitekturne rešitve, ki odkrivajo skrite plasti Ljubljane in vidijo arheologijo rimske Emone kot priložnost za sodobni prostor mesta. Razstava bo na ogled do petka, 17. junija 2011, vsak dan od 10.00 do 19.00. KRANJ
Galerija Mestne hiše: do 3. julija razstavljajo tržaški in goriški ustvarjalci Marco Faganel, Andrej Furlan, Robi Ja-komin, Viljam Lavrenčič in Marko Vogrič: »V žarku zajete podobe - Sodobna izraznost camere obscure«.
VOJSKO
Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9.00 do 16.00. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 623 ali 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO
Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zo-perstavili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180.
GLASBA
20 Sreda, 8. junija 2011
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
afera - Italijanski nogomet čaka vroče poletje
Vse več vpletenih v afero Zadnja stava
Je režiser stav Srb Gegic »zbežal« v Slovenijo ali na Slovaško? - Posredna odgovornost klubov da aH ne?
RIM - Seznam klubov, ki naj bi bili vpleteni v afero Zadnja stava, se je včeraj še podaljšal. Sumljivih tekem je sodeč po podatkih javnega tožilstva iz Cremone 37. Med prisluškovanji je prišlo na dan tudi ime letošnjih državnih prvakov Milana (tekma Milan - Bari). Javni tožilec Roberto Di Martino, ki vodi preiskavo, sumi, »da je v A-ligi še več primerov mani-puliranih izidov«.
Vpletenih naj bi torej bilo precej klubov. Edoardo Chiacchio, izvedenec športnega prava, pravi, da je afera Zadnja stava skoraj prava novost tudi za sodnike. »Doslej smo imeli opravka s posamezniki, ki so skušali favorizirati klub, za katerega so nastopali. V tem primeru pa so posamezniki oškodovali moštvo, pri katerem so bili registrirani,« je prepričan neapeljski odvetnik, ki je še dodal: »Takih pre-cedensov je bilo doslej malo. Sprašujem se, ali lahko sodniki kaznujejo klube, ki so bili tako ali drugače oškodovani. Športna pravica ne bo imela lahkega dela.«
Kljub temu 4. člen zakonika športne pravice predvideva tri različne odgovornosti klubov: neposredna (diretta), posredna (oggettiva) in domnevna (presunta). V tem primeru naj bi klubi po športnem pravu tvegali zaradi posredne odgovornosti, saj so posamezniki posredno tako ali drugače delovali v okviru svojega kluba. Za to kaznivo dejanje so predvidene kazni od odvzema točk do izpada v nižjo ligo.
Eden glavnih režiserjev stav naj bi bil 31-letni srbski nogometaš (s turškim potnim listom) švicarskega prvoligaša Chias-so Almir Gegic (rojen v Novem Pazarju), ki so ga v žargonu imenovali »cigan«. Kot je sinoči poročal večerni televizijski dnevnik La 7, ki ga vodi novinar Enrico Men-tana, »naj bi se Gegic nahajal na svojem domu v Sloveniji«. Spletna stran Ticino-news pa je objavila Gegicevo izjavo, v kateri je zanikal vpletenost v afero. V članku pa piše, da naj bi se Gegič nahajal na svojem domu na Slovaškem. Na spletni strani ekipe FC Chiasso piše, da je napadalec slovaški državljan.
Oglasil se je tudi predsednik evropske nogometne zveze Uefa Michel Platini. »Zelo sem zaskrbljen. Pri Uefi vsako leto pozorno spremljamo 23 tisoč tekem. Od 300 do 400 (okrog 0,2%) je sumljivih,« je dejal Platini.
Javni tožilec Roberto Di Martino (v sredini) je prepričan, da je »odkril« le vrh ledene gore
ansa
nogomet - Kvalifikacije za EP
Ferski otoki presenetljivo premagali reprezentanco Estonije
TOFTIR - Nogometaši Ferskih otokov so v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2012, ki ga bosta gostili Poljska in Ukrajina, v edini sinočnji tekmi skupine C v Toftirju z 2:0 (1:0) premagali Estonijo. Zadetka za senzacionalno zmago «Fercev» sta dosegla Frodi Benjaminsen v 43.
minuti z bele točke ter Arnbjoern Hansen v 47
V skupini C je s 16 točkami na vrhu Italija, na drugem mestu pa ji z 11 sledi Slovenija (a s tekmo več). Srbija je s tekmo manj tretja z osmimi točkami, Estonija pa je s sedmimi točkami četrta.
Ostali sinočnji izidi:
Skupina A: Azerbajdžan - Nemčija 1:3 (0:2). Vrstni red: Nemčija 18, Belgija 11, Turčija 10, Avstrija 7, Azerbajdžan in Kazah-stan 3.
Skupina D: Belorusija - Luksemburg 2:0 (0:0), BiH - Albanija 2:0 (0:0). Vrstni red: Francija 13, Belorusija 12, BiH 10, Romunija in Albanija 8,Luksemburg 1.
Skupina E: Švedska - Finska 5:0 (3:0), San Marino - Madžarska 0:3 (0:1). Vrstni red: Nizozemska 18, Švedska 15, Madžarska 12, Moldavija in Finska 6, San Marino 0.
PRIJATELJSKA TEKMA
Poraz Italije
Italija - Irska 0:2 (0:1)
Strelca: Andrews v 36. in Cox v 90. min. Italija (4-3-1-2): Viviano 5, Cassani 5.5, Gamberini 5, Chiellini 6, Criscito 5.5 (od 21 dp Balzaretti), Nocerino 6 (od 13. Giovinco 6), Pirlo 6 (1od 1. dp Palombo 6), Marchisio 5.5, Montolivo 5, Pazzini 5.5 (od 13. dp Gilardino 5.5), Rossi 5.5 (od 1. dp Matri 6).
LIEGE - V prijateljski tekmi pred 22.000 gledalci in pod dežjem je Trapattonijeva Irska ugnala Italijo, za Prandellija pa je bil to šele drugi poraz na selektorskem stolčku. »Azzurri« so igrali zelo bledo in nepovezano, praktično nikoli niso ogrozili vrata Ircev.
KOŠARKA - Košarkarji Uniona Olimpije so v finalu lige Telemach povedli z 2:1, potem ko so v tretji tekmi v Novem mestu premagali Krko z 69:63 (15:23, 39:32, 52:45). Ljubljančani si lahko šestnajsto lovoriko prvaka Slovenije zagotovijo jutri, ko bo v dvorani Stožice četrta tekma.
smučanje
Kje in kdaj bodo tekme v novi sezoni
LJUBLJANA - Svetovni pokal v alpskem smučanju v sezoni 2011/12 se bo začel 21. in 22. oktobra po tradiciji na ledeniku v Soldnu, finale pa bo med 14. in 18. marcem 2012 v Schladmingu kot generalka za svetovno prvenstvo leta 2013.
V	koledarju sta tudi obe tradicionalni slovenski prizorišči, kot smo že poročali pa je izpadla tekma smučark v bližnjem Trbižu.
Zlata lisica, tekmovanje za svetovni pokal alpskih smučark, bo na mariborskem Pohorju 21. in 22. januarja (veleslalom, slalom), pokal Vitranc za alpske smučarje v Kranjski Gori pa bo 10. in 11. marca (veleslalom, slalom).
V	Italiji bodo ženske tekmovale v Cortini d'Ampezzo (14. in 15. januarja), moški pa v Val Gar-deni (16. in 17. decembra), v Alta Badii (18. do 20. decembra) in v Bormiu (29. decembra).
kolesarstvo
Brajkovič v Franciji še sedmi
LYON - Nemški kolesar John Degenkolb (HTC-Hig-hroad) je zmagovalec druge etape kolesarske dirke Dauphine Libere, 179-kilome trske etape od Voirona do Lyona. Skupno vodstvo je zadržal Kazahstanec Aleksander Vinokurov (Astana). Najboljši slovenski predstavnik je bil tokrat Grega Bole (Lampre), ki je v cilj prišel v času zmagovalca skupinskega sprinta. Janez Brajkovič (Ra-dioShack) in Kristijan Koren (Liquigas) sta za zmagovalcem zaostala šest sekund. Brajkovič je v skupnem seštevku zadržal sedmo mesto (+0:26), Koren je 39. (2:19), Bole pa je 41. (2:21).
22-letni Nemec Degenkolb je bil celotno etapo v ospredju, odbil pa je vse napade tekmecev.
Danes je pred kolesarji 42,5-kilometrska vožnja na čas.
hokej na ledu
V ligi NHL bo igral še en Slovenec
MARIBOR - Mariborčan Jan Muršak je na dobri poti, da se v severnoameriški hokejski ligi NHL kot drugi Slovenec pridruži An-žetu Kopitarju. Mariborčan je doslej v glavnem igral v nižji ligi AHL za klub Grand Rapids Griffins, podružnično ekipp Detroit Red Wings, s katerim je leta 2007 podpisal dolgoročno pogodbo.
»Minula sezona se je zame začela odlično, že na pripravah sem prikazal dobro pripravljenost, tudi prve tekme so bile na visoki ravni. Okoli Božiča so me poklicali v prvo ekipo in zelo sem bil vesel priložnosti, ki sem jo dobro izkoristil. Odigral sem 19 tekem in takoj zatem so mu ponudili novo pogodbo za naslednji dve leti. Vesel sem, da se je to zgodilo že takrat, da se mi zdaj ni potrebno obremenjevati s tem,» je na novinarski konferenci v Mariboru dejal Muršak.
zanimivost
Po kolesarjih na Zoncolanu tudi biatlonci
Po kolesarjih so se na Zon-colan povzpeli še slovenski biat-lonci. Priprave na Pokljuki so popestrili s kolesarskim vzponom na Zoncolan, poroča spletni portal MMC Rtv Slo, in tako preizkusili traso, ki so jo letos prekolesarili tekmovalci dirke Po Italiji.
Med deseterico, ki je vzpon začela v kraju Ovaro, sta bila tudi najboljša slovenska biatlonka Teja Gregorin in Jakov Fak, ki je lani okrepil slovensko izbrano vrsto. Na 1750 m visoki Zonco-lan so prvi prišli Jakov Fak, Janez Marič (bil je edini, ki je imel s tem klancem že izkušnje) in Va-sja Rupnik, kmalu za vodilno trojico pa je na vrh prišla tudi Gregorinova. Za klanec, dolg približno 8,5 km, so potrebovali 48 minut, medtem ko so imeli tekmovalci na Giru čas okrog 36 minut.
nogomet
Poljaki zaskrbljeni pred EP
VARŠAVA - Leto dni pred začetkom evropskega nogometnega prvenstva na Poljskem in v Ukrajini vsaj pri eni od gostiteljic ni čutiti pretiranega optimizma. Poljska v tem trenutku še ni nared za veliko tekmovanje, skrbi pa povzročajo predvsem zamude pri gradnji objektov. Zaradi nedokončanega stadiona v Gdansku so morali Poljaki prijateljsko tekmo s Francijo prestaviti v Varšavo. Prav tam gradijo nov stadion, na katerem se bo EP 2012 začelo s prvo tekmo 8. junija 2012. A tudi novi poljski nacionalni stadion še ni povsem nared in na vodstvo tekmovanja je pritisnil tudi premier Donald Tusk.
Predstavnik organizacijskega odbora EP Mikolaj Piotrowski zanika namige, da bo Poljska morda tudi izgubila organizacijo prvenstva: «Imamo še eno leto, tako da je glede tega še nekaj manevrskega prostora. Je pa res, da bo treba v bližnji prihodnosti pošteno zagrabiti za delo.»
«Naša vodila so kakovost, varnost in izpolnjevanje standardov. Stadion v Gdansku gradimo za EP in za našo prihodnost, nikoli pa nismo rekli, da bo nared do tekme s Francijo,» se je Piotrowski branil očitkov o počasni gradnji. Večjo težavo bi lahko predstavljalo prometno omrežje, saj bodo na Poljskem bržkone končali le 45 odstotkov za EP predvidenih novih avtocestnih odsekov in prenovili le 40 odstotkov železniških prog.
odbojka - Trst
Vstopnice za svetovno ligo že na voljo
V petek, 24. junija, bo tržaška dvorana Rubini (PalaTrieste) gostila tekmo svetovne lige: moška odbojkarska reprezentanca bo v okviru tretjega kroga igrala proti Koreji. Vstopnice so že na voljo v predpro-daji: za parter je treba odšteti 15 evrov, za obroč (neoštevilčena mesta) pa 10 evrov. Za vse, ki bodo kupili štiri, osem, dvanajst ... vstopnic, bodo tri (oziroma njegove večkratnike) plačali po polni ceni, eno pa po znižani ceni 2 oziroma 5 evrov. Tekmo si bodo lahko ogledali brezplačno otroci (manj kot meter visoki), ki pa ne bodo imeli rezerviranega svojega mesta. Vstopnice so v predprodaji pri Ticket point (Korzo, 6), na dan tekme pa v blagajnah športne dvorane.
Večjezična dežela
Vidna slovenščina, dvojezičnost ali večjezičnost si pri nas v javnosti še vedno s težavo utirajo pot, ni res pa, da jih ni. Pomagaj nam jih odkriti! Javne in zasebne napise v slovenščini, predvsem take, ki niso na očeh vseh, fotografiraj in jih pošlji naši spletni strani: skupaj bomo sestavili večjezični album naše dežele.
Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primor-ski.eu, ali na elektronski naslov ti-skarna@primorski.eu. Najlepše bomo objavili v Primorskem dnevniku!
/
ŠPORT
Sreda, 8. junija 2011
21
odbojka - Ženske na Tržaškem
Sloga še v C-ligi Konkrento o sodelovanju
Vodstva društev evidentirala 30 igralk za potrebe ekip v deželnih ligah
»Eppur si muove,« je znameniti stavek matematika, fizika in filozofa Ga-lileia Galilei, ki »pristaja« tudi zdajšnjemu stanju ženske odbojke na Tržaškem. Kljub temu, da se s to panogo ukvarja pet društev, da so čisto vsa dejavna tudi na mladinskem področju, da še vedno precej redno osvajajo pokrajinske naslove (ne pa več deželnih), da je tudi v zadnjem desetletju iz njihov vrst zraslo nekaj nadpovprečno nadarjenih igralk, raven članskih ekip konstantno pada. Letos sta od treh »preživelih« ekip v deželnih ligah dve izpadli (Sloga in Bor), tretja (Kontovel) pa se je komajda rešila. Vse to je seveda pravi paradoks.
Je padajoča krivulja neizbežna? Morda ni, kajti - prosto po Galileiu, se je po končani sezoni nekaj vendarle začelo premikati.
Prva dobra novica je ta, da bo Sloga skoraj gotovo ponovno vključena v deželno C-ligo, iz katere je letos nerodno izpadla prav v zadnjem krogu. Deželni odbor odbojkarske zveze FIPAV je že odobril razširitev prihodnje lige na 16 ekip, Sloga pa je med društvi, ki imajo pravico, da se vanjo vpišejo kljub izpadu, na prvem mestu. Uprava tega našega kluba bo prošnjo formalizirala v prihodnjih dneh.
Še bolj pomembno je morda to, da se naša društva bolj konkretno kot doslej pogovarjajo o sodelovanju. V prihodnji sezoni bomo imeli v deželni ligi dve svoji ekipi: Slogo in Kontovel. Na sestanku vodstev vseh društev so evidentirali imena približno 30 igralk vseh petih društev, ki bi lahko prišle v poštev za tile ekipi. Opravili so tudi že prvi pogovor z glavnino teh igralk. Dosedanji trener Sloge Martin Maver je povedal, da je bil sestanek pozitiven, saj so čisto vse igralke pokazale zanimanje za projekt. Tistih, ki ni bilo zraven, so bile upravičeno odsotne in se bodo z njimi pogovorili v prihodnji dneh.
»Pozitivno je, da so na seznamu igralke od Milj do Devina in pripadajo vsem društvom,« je ocenil Maver.
S sestavo dveh konkurenčnih ekip in z bolj smotrno porazdelitvijo igralskih sil želijo vnovič motivirati igralke in preprečiti tudi nadaljnje odhajanje boljših v druge klube, zlasti takih, kot sta na primer perspektivni Katarina Pučnik (slednjo sicer snubi tudi poklicni klub Trento) in Martina Cella, ki pri Boru v 1. diviziji ne bi imeli možnosti nadaljnjega razvoja.
Med kraškimi društvi hkrati potekajo pogovori za utrditev sodelovanja na mladinskem področju. Mlade igralke Kontovela, Sloge in Sokola v tem času trenirajo skupaj. (ak)
Sloga
bo dobila pravico do vnovičnega igranja v C-ligi
kroma
lokostrelstvo - Mladinski sektor
Zarja tretje leto zapored v državni fazi mladinskih iger
Iz Tolmeča so odnesli domov pet deželnih naslovov
Od danes v Pevmi 2. memorial Daniele Boškin
Mladi lokostrelci in loko-strelke Zarje so pred kratkim v San Vitu al Tagliamento nastopili v deželni fazi mladinskih iger. 10-letna Karen Hervat, ki obiskuje 4. razred, je zmagala v svoji kategoriji in se uvrstila v državni finale, ki bo 25. in 26. junija v kraju Pescia pri Pistoii. Solidno so se odrezali tudi Emil Zubalič, Adriano Batiston, Simone Alessandro Bagato in Manuel Dagri. Zarja, pod taktirko trenerja Morena Granzotta (na arhivskem posnetku), je tako tretje leto zapored uvrstila svojega tekmovalca v državni finale mladinskih iger.
V nedeljo so lokostrelci ba-zovskega društva nastopili na deželnem prvenstvu v poljskem lokostrelstvu v Tolmeču. Zarja je domov odnesla pet deželnih naslovov. V svojih kategorijah so zmagali Moreno Granzotto, Sara Modugno, Emanuele Petracco, Sara Detela in Emil Zubalič.
Po lanski pozitivni izkušnji, se bo dre-vi na odprtem igrišču v Pevmi pričel tridnevni odbojkarski turnir za moške. Turnir prireja domače društvo Naš prapor in velja za 2. Memorial Daniele Boškin. Gre torej za odbojkarske večere, ki so posvečeni spominu na prerano umrlega dolgoletnega igralca Našega praporja. Nastopilo bo šest moštev, ki so jih prireditelji porazdelili v dve tekmovalni skupini. Drevi bodo na igrišče stopile (po formuli vsak proti vsakemu) še-sterke OK Val, Sloge in Fincantierija. Jutri se bodo pomerile ekipe Našega praporja, Olympie in Soče. V petek pa bodo na vrsti finalna srečanja. Drugouvrščeni moštvi iz predtekmovalnih skupin bosta odigrali srečanje za 3. in 4. mesto, prvouvrščeni pa se bosta pomerili za 1. in 2. mesto. Odbojkarski večeri se bodo pričeli ob 20.30, srečanja pa bodo potekala na dva zmagana seta. V primeru slabega vremena se bo turnir odvijal v telovadnici Kulturnega doma. (vip)
nogomet - 1. AL
Novi trener pri trebenskem Primorcu
Pri trebenskem Primorcu (1. amaterska liga) so v ponedeljek zvečer imenovali novega trenerja. »Pravzaprav smo se le ustno dogovorili,« je poudaril Primorčev predsednik Darko Kralj, ki je dejal, da bo v novi sezoni skoraj gotovo (99 odstotkov) vodil ekipo trebenskega društva stari znanec Aldo Corona (letnik 1966), ki je v sezoni 1997/98 še igral za ekipo trebenskega društva. Nato pa je dve sezoni tudi že sedel na trebenski klopi v 2. AL. Corona je v letošnji sezoni (od decembra) treniral Monfalcone v elitni ligi in izpadel. Pred tem pa Villesse, Staranzano in Ponziano. Ta teden se bodo v Trebčah pogovorili z igralci in odločili, kdo ostane in kdo zapušča ekipo. Skoraj gotovo bo obesil čevlje na klin napadalec Roberto Snidar. Tudi nekateri igralci, ki so letos imeli manj minutaže, so izrazili željo, da bi zamenjali sredino.
D-LIGA - V drugem delu play-offa D-lige je SandonaJesolo, ki je letos igral v Krasovi skupini C, s 3:1 v gosteh premagal Pon-tedero, ki bo danes igrala proti ekipi Bacoli Sibilla. SandonaJeso-lo je s 4 točkami prvi na lestvici.
Učenca devinske osnovne šole na turnirju v Bologni
Ekipa Dragon Goal, ki so jo sestavljali cicibani nogometnega kluba Sistiana - med katerimi sta bila tudi mlada slovenska igralca, učenca 4. razreda OŠ Jurčič iz Devina, Jan Kuk in Mattia Canciani - je pred kratkim nastopila na tretji etapi turnirja »Do you Ringo Championship 2011« v Bologni. Jan Kuk je bil obenem izbran v selekcijo turnirja, na katerem je nastopilo nad sto otrok.
športni ribolov - DP
Člana TPK Sirena Brecelj in Lisjak na 26. in 29. mestu
Sirenina športna ribiča Janko Brecelj in Andrea Lisjak sta prejšnji konec tedna nastopila na državnem prvenstvu v ribolovu v zvrsti palica iz čolna. Tekmovala sta v Cosenzi, kjer pa razmere niso bile idealne: »Bolj kot tehnika je o končni uvrstitvi odločala sreča. Rib je bilo namreč zelo malo,« je povedal Janko Brecelj, ki se je uvrstil na 26. mesto, Lisjak pa je bil 29. med 80 nastopajočimi. »Osebno s svojo uvrstitvijo nisem zadovoljen, saj sem računal, da mi bo uspela uvrstitev med prvih dvajset članov, kar omogoča nato nastop na selekcijah za državno člansko reprezentanco. Med najboljše se bom skušal vrniti torej v naslednji sezoni,« je napovedal Barkovljan, ki zaradi službenih obveznosti štiri leta ni tekmoval, zdaj pa se je spet vrnil na prizorišča tekem.
Člana TPK Sirene sta po nastopu na državnem prvenstvu nastopila tudi na pokalu Brioni na Hrvaškem, kjer je tekmovalo približno 30 dvojic iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Brecelj in Lisjak sta v zvrsti palica iz čolna osvojila peto mesto, bila pa sta najboljša med italijanskimi dvojicami.
Približno mesec dni bosta zdaj izključno trenirala, nato pa jih čakajo že prve selekcijske tekme za nastop na državnem prvenstvu 2012.
nogomet - Prvenstvo ljubiteljev
□ Obvestila
Prekinitev zlate serije?
Ljubitelji Primorja v predzadnjem krogu izgubili na ključni tekmi za naslov prvak
Massimo Vrse in Robert Mozetič (v ozadju)
KROMA,
Primorje Ljubitelji - Melara Team Trieste 1:4 (1:2)
Strelec za Primorje: Vatta.
Primorje: Zanella, Sedmak, Mozetič (Gregori), Milič, Mil-kovič (Jogan), Emili, Candotti, Vatta, Princival, Vrse, Karanovič.
Ali bodo ostali ljubitelji Primorja po sedmih zaporednih naslovih v ljubiteljskem prvenstvu letos praznih rok? Po sobotnem porazu v predzadnjem krogu proti drugouvrščeni Melari so rumeno-rdeči zdrknili na drugo mesto. Na lestvici jih je prehitela prav Melara, ki je - kot je priznal duša ljubiteljske ekipe Primorja Luka Švab - zasluženo zmagala. »Nasprotnik je igral boljše in v drugem polčasu so bili bolj sveži,« je priznal Švab. Primorje je sicer povedlo z Vatto. Na začetku je kazalo, da bo imelo Primorje lahko delo. Rdeče-rumeni so hitro povedli. Nasprotnikovo izenačenje (avtogol po strelu s kota) je precej zmedlo primorjaše, ki so pred iztekom polčasa že zaostajali. Melara je povedla, potem ko je domača obrambna vrsta zaspala. V drugem polčasu so gostje zagospodarili na igrišču in so še dvakrat (enkrat iz enajstmetrovke) premagali vratarja Zanello. Omeniti moramo, da so ljubitelji Primorja nastopili z okrnjeno postavo in da se je v drugem polčasu poškodoval še Edvin Milkovič.
V prihodnjem, zadnjem krogu bo Primorje v gosteh igralo proti ekipi Mainardi Food Zeus. Melara pa se bo srečala s solidno ekipo Aquila Shqiponja, ki jo v glavnem sestavljajo Albanci. Če bo Melara zmagala, bo ljubiteljski prvak. Če bodo igrali neodločeno in bo Primorje zmagalo, potem bodo igrali še dodatno tekmo za 1. mesto.
ŠD SOVODNJE organizira nogometni kamp Sovodnje 2011 na nogometnem igrišču v Sovodnjah od 13. do 16.6 v popoldanskem času od 15.o0 do 18.30. Prijavijo se lahko otroci letniki 1996 do 2006. Prijave in informacije po elektronski pošti asdsovodnje@libero.it ali po telefonu 3283674301 (Rudi Devetak), 335312083 (Aleksij Soban) in 3280680499 (Simon Feri). ŠD SOVODNJE organizira 25. junija med 17.00 in 21. uro v Sovodnjah Festival nogometa 2011. Skupaj bomo stopili na igrišče vsi, igralci, igralke, starši, družine, otroci, ljubitelji in simpatizerji. AŠD SK BRDINA - Na razpolago je še nekaj mest za izlet v Gardaland v nedeljo, 12. junija. Tel. št.: 3355476663 (Vanja).
ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL in ZSŠDI
organizirata košarkarski kamp v Prosvetnem domu na Opčinah: 1. izmena od pon. 20. junija do pet. 24. junija 2011, 2. izmena od pon. 27. junija do pet. 1. julija 2011. Kamp je namenjen otrokom letnika 1998 in mlajšim: motorika in športna šola (od 6 do 9 let) in košarkarska šola (od 9 do 13 let); zraven pa še izleti na morje in v naravo, tečaj šaha in ex-tempore. Info: Andrej Vremec	338-5889958,	e-mail:
marinandrej@alice.it.
KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ BREG organizira v dolinskem športnem centru Košarkarski kamp Breg 2011, od 13. do 17. junija, od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00, v soboto družabno srečanje. Namenjen je dekletom in fantom od 6. do 16. leta. Predvidena prisotnost uglednih gostov slovenske košarkarske reprezentance. Informacije od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.30 na tel. št. 3358445365 (Gioia) in 3484718440 (Martina).
AMATERSKO ŠPORTNO DRUŠTVO AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 17. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v »domu Brdina« na Opčinah, Proseška ul. 109, 16. redni občni zbor.
VIPAVA in ZSŠDI organizirata poletni kotalkarski kamp s plesno delavnico, ki bo potekal na Peči od 13. do 24. junija; informacije in prijave po tel. 333-9353134 (Elena) in 320-0220059 (Jelka). PLAVALNI KLUB BOR organizira intenzivni tečaj plavanja v mesecu juniju za otroke od 4. leta do 5. razreda OS v bazenih pri Danevu na Opčinah in na Judovcu (Altura) v Trstu. Tečaja se bosta začela 6. (na Opčinah) in 13. junija (Altura). Za informacije in vpis pokličite na 04051377 (od 16. do 18. ure ob delavnikih) ali osebno na Stadionu 1. maja v Trstu.
MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 27. junija do 2. julija 2011 enajsto izvedbo Planinske šole na Planini pri jezeru namenjena osnovnošolski mladini. Za informacije pišite na mladinski@spdt.org, ali pokličite Katjo v večernih urah (338 5953515). Vabljeni TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6 do 18 let. Datumi tečaja »Optimist« za otroke od 6 do 11 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. 1. tečaj: od 13. do 24. junija; 2. tečaj: od 27. junija do 8. julija; 3. tečaj: od 11. do 22. julija. Datum tečaja »Europa-Laser« za otroke od 12 do 18 let: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 11. do 22. julija. Vpisovanje: najkasneje 14 dni pred začetkom tečaja. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel.: 040-422696, fax: 040-4529907, info@tpkcntsirena.it.
TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJE organizira v športnem centru na Padričah poletne začetniške in nadaljevalne tečaje za osnovnošolce in nižješolce, ki se bodo začeli 13. junija. Za informacije in prijave klicati na številko 3898003486 (Mara).
NK KRAS organizira »Nogometni kamp 2011« za deklice in dečke letnikov 1998 - 2006 od 13. do 17. junija, na nogometnem igrišču v Repnu. Vpis je možen do 9. junija, tel.: 328-9518440 (Maurizio), 328-0350533 (Srečko), 040-2171044 (ob delavnikih od 10. do 12. ure). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata poletni plesni center za otroke od 4. do 10. leta starosti od 22. avgusta do 2. septembra 2011 v prostorih telovadnice OS Bevk na Opčinah. Za informacije in vpisovanje: info@cheerdancemillenium.com ali 3497597763.
JADRALNI KLUB ČUPA organizira jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist, ki so namenjeni otrokom, od 6 do 13 let in znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. 1. tečaj od 13. do 24. junija; 2. tečaj od 20. junija do 1. julija; 3. tečaj od 4. do 15. julija; 4. tečaj od 18. do 29. julija. Vpisovanja in informacije ob pondeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org.
JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure: 1. tečaj od 4. do 8. julija; 2. tečaj od 11. do 15. julija; 3. tečaj od 25. do 29. julija. Vpisovanja in informacije ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org.
JADRALNI KLUB ČUPAorganizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski - od 11. do 15. julija od 10.00 do 16.00 ure. Datumi tečajev ob vikendih: 17., 18., 19., 25. in 26. junija; 22., 23., 24., 30., 31. junija. V petek zvečer ob 19. uri teorija, sobota in nedelja na morju od 10.00 do 16.00 ure. Vpis in info: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 13.00 in ob sobotah od 16.00 do 18.00 ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, oz. na tel./fax 040-299858, e-mail info@yccupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org
prej do novice
www.primorski.eu1
22
Sreda, 8. junija 2011
ŠPORT
/
ritmična gimnastika - V Ljubljani uspešno končale sezono
Finale Slovenije potrdil napredek tekmovalk Bora
Članice Tjaša Oblak, Valentina Oblak, Petra Švara in Irena Cossutta srebrni v vaji brez rekvizita
□ Obvestila
V	sklepnem dejanju sezone 2010/2011 so ritmičarke ŠZ Bor še enkrat dokazale, da se je kakovost njihovih nastopov nedvomno povečala.
Državni finale Republike Slovenije A1 programa iz ritmične gimnastike je prejšnjo soboto priredil KRG Narodni dom iz Ljubljane. Na njem so nastopile tekmovalke, ki so si z dobrimi rezultati na prvenstvenih tekmah prislužile uvrstitev v zadnjo fazo. Najmlajšim Borovim tekmovalkam Ani Cossutta, Claudiji Humar, Veroniki Starc-Albi in Katerini Antler je v kategoriji mlajših deklic spet za las ušlo tretje mesto. Deklice Vida Petaros, Maša Kocijančič, Emilie Chini, Karol Kovic in Katarina Polo-jaz so po dveh srebrnih kolajnah, doseženih na prvenstvenih tekmovanjih, v zelo izenačenem boju za prva mesta z visokim točkovanjem pristale na 5. mestu. Kadetinjam Alenki Cossutta, Sanji Žagar, Fatione Kafexhol-li in Neži Zobec, ki so v letošnji sezoni osvojile enkrat prvo in enkrat tretje mesto, se med zagrizenimi tekmovalkami iz drugih klubov ni uspelo povzpeti na podij in so pristale na 4. mestu. Trojica kadetinj Neža Petaros, Veronika Savi in Nika Čermelj je nastopila solidno in v izjemno ostri konkurenci dosegla 10. mesto.
V	kategoriji parov in trojic sta članici Tjaša Oblak in Irena Cossutta osvojili dobro 5. mesto, na 6. mestu sta jima sledili Martina Dobetti in Petra Švara. Linda Cappellini in Vera Šturman, ki jima je na drugi prvenstveni tekmi uspelo osvojiti srebrno kolajno, pa sta se morali tokrat zadovoljiti s sedmim mestom.
Članicam Tjaši Oblak, Valentini Oblak, Petri Švara in Ireni Cos-sutta, ki so nastopile z vajo z obročem, za katero so upale, da jim bo prinesla dober rezultat, ni uspelo doseči niti brona, saj so pristale na 4. mestu. Zadoščenje pa jim je dala vaja brez rekvizita (to kategorijo so za mladinke in članice prvič uvedli v letošnji sezoni), ki jim je prinesla srebrno kolajno, in torej oznako podpr-vakinj A1 programa iz ritmične gimnastike. Glede na to, da je skupina začela trenirati v taki postavi šele ja-
Srebrna četverka ŠZ Bor
ŠZ BOR s pokroviteljstvom ZSSDI obvešča, da do 30. junija 2011 sprejema prijave za Športi teden, ki bo od 22. do 26. avgusta in v primeru zadostnega povprasevanja od 29.avgusta do 2. septembra. Prijave sprejemamo na tel. Št. 040.51377 od ponedeljka do petka od 15.00 do 18.00 ali po mailu (naslovurad.bor@gmail.com). Prosimo, da navedete ime, priimek, letnik rojstva in naslov s telefonsko številko (tudi naslov e-pošte) otroka, ki ga nameravate prijaviti. AKK BOR sklicuje redni občni zbor, ki bo v sredo, 15. junija, ob 20.30 na Stadionu 1. maja. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, volitve novega odbora, razno. Vabljeni vsi člani in prijatelji!
AŠZ MLADOST s soorganizacijo ZSŠDI-ja organizira »Turnir prijateljstva« v soboto, 18. junija, za cicibane in v nedeljo, 19. junija, za male cicibane. Zaključek s tekmo goriški starši in trenirji proti tržaškim staršem in trenirjem. Vabljeni! AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata »Nogometni kamp« v Doberdobu od 22. do 27. avgusta 2011. Namenjen je deklicam in dečkom od 5. do 13. leta. Informacije in vpis na tel. š.: 3393853924 (Emanuela).
AŠD SK BRDINA obvešča, da je odhod avtobusa za »Gardaland« predviden v nedeljo, 12. junija, ob 6. uri iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Prosimo za točnost. Tel. št.: 335-5476663 (Vanja).
AŠD SOKOL IN ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp »Igrajmo odbojko« (letnik 2000-01-02-0304) od ponedeljka, 13. do petka, 17. junija, od 8.30 do 12.30 v nabrežinski občinski telovadnici. Info: 348-8850427 (Lajris), 335-5313253 (Cirila).
nuarja (tekmovalka Ivana Cossutta se je morala zaradi poškodb odreči tekmovalni sezoni in jo je zato nadomestila Valentina Oblak, ki že dalj časa ni več tekmovala), je to odličen rezultat.
Nenazadnje gre poudriti, da glede na število treningov, ki jih v primerjavi z drugimi tekmovalkami imajo na razpolago Borove ritmičar-ke, so rezultati letošnje sezone izjemni. Glavno zaslugo ima pri tem gotovo dr. Branka Vajngerl, ki je s svojo strokovno pomočjo kakovostno izpilila tekmovalke. Bistvena sta bila trud in vdanost mlade trenerke Petre Dilli, temeljnega pomena pa je bila tudi letos vseprisotnost prof. Olge Pavletič. Mlajšim tekmovalkam so koristili nasveti vaditeljice Valentine Oblak in pomožnih vaditeljic Mojce Ziberna, Tjaše Oblak, Irene in Ivane Cossutta, ki so v letošnji sezoni aktivno sodelovale pri treniranju. Dosežki borovk so iz leta v leto bolj spodbudni, po daljšem premoru se ŠZ Bor vrača, če ne še v zlato, pa vsaj v srebrno obdobje svojega delovanja. (vo)
šola šport - Projekt Fare vela 2011
Učna ura pri morju
Pri Sireni so gostovali učenci osnovnih šol s Proseka in Trebč ter dijaki nižje srednje šole s Proseka
Učenci osnovne šole Pinko Tomažič iz Trebč; spodaj: dijaki 1.B razreda nižje srenje šole s Proseka
Športna šola Polet/Kontovel na Velikem trgu predstavljala zvezo FIP
Minikošarkarji in košarkarji Športne šole Polet/Kontovel so se v nedeljo udeležili velikega športnega praznika, ki se je odvijal na Velikem trgu v Trstu. Ob priliki državnega praznika športa je CONI organiziral pestro športno dopoldne v samem mestnem jedru. Veliki trg je bil razdeljen na manjše dele, v vsakemu delu pa se je predstavila posamezna športna panoga oz. njena panožna federacija. Košarkarsko zvezo FIP pa je dobila čast predstavljati prav Športna šola Polet/Kontovel. Pod vodstvom trenerja Andreja Vremca ter vaditeljev Erika Piccinija in Damjan Košuta se je že ob 9h zbralo kar lepo število minikošarkarjev letnikov od 2001 do 2004. Predstavili so se z nekaterimi igrami, še največ navdušenja pa je požela tekmica, ki so jo med seboj odigrali vse do 10.30. Takrat je prišlo do zamenjave, saj so na vrsto prišli starejši košarkarji in košarkarice letnikov 1999 in 2000. Kljub temu so nekateri najmlajši kar ostali na igrišču tako da je bilo vzdušje, ki se je v trenutku prepletlo med mlajšimi in starejšimi igralci, prav prijetno. Marsikdo se je ob igrišču ustavil in opazoval mlade košarkarje, ki so v lepem sončnem jutru prav z veseljem igrali košarko na osrednjem tržaškem trgu. Vreme se je nekoliko poslabšalo prav ob koncu manifestacije, tako da deževne kaplje niso zmotile programa športnega dopoldneva. Ob koncu so vsi prejeli priložnostne majčke, ki jih bodo še nekaj časa spominjale na ta športni praznik.
Fare vela 2011 je zanimiv projekt, s katerim želijo učencem in dijakom tržaških osnovnih in nižjih srednjih šol približati pomorsko kulturo in jadranje. Preko tržaških jadralnih klubov ga je tudi letos podpirala Asso-nautica, pokrajinska navtična ustanova, ki deluje pod okriljem Trgovinske zbornice, ki je za preko 1000 dijakov priredila tri srečanja: predavanje in dve srečanji pri pomorskih klubih.
Pri projektu so sodelovali tudi učenci osnovih šol A. Černigoja s Pro-seka in Prinka Tomažiča iz Trebč ter dijaki prvega razreda nižje srednje šo-
le F. Levstika s Proseka, ki so gostovali pri Tržaškem pomorskem klubu Sirena. Na sedežu v Barkovljah so Sirenini odborniki 12. in 26. maja otrokom predstavili pomorske dejavnosti: učenci in dijaki so spoznali optimist, vozle, vetrove in se peljali z gumenjakom.
Ob koncu projekta bo Assona-utica podelila 100 učencem in dijakom štipendijo. Enajst so jih prejeli slovenski učenci in dijaki (razredni sveti morajo zaslužne dijake še izbrati), ki bodo tako lahko brezplačno sodelovali na enotedenskem tečaju jadranja pri Sireni.
/
RADIO IN TV SPORED
Sreda, 8. junija 2011
23
V" Rai Tre bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka »Bela« - Zares
čista zabava 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 9.00 Dnevnik in vremenska napoved 10.35 Aktualno: Appuntamento al cinema 10.45 Dnevnik
10.50 Nan.: Un ciclone in convento 11.35
Nan.: La casa del guardaboschi 12.35 Aktualno: Verdetto finale 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Il commissario Manara 15.05 Film: La nave dei sogni (pust., Nem., '01, r. D. Kehler, i. S. Rauch) 16.50 Dnevnik, Parlament in vremenska napoved 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.30 Aktualno: Da Da Da 21.20 Variete: Lasciami cantare! 23.15 Dnevnik -kratke vesti 23.45 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.20 Nočni dnevnik in vremenska napoved 2.00 Aktualno: Sottovo-
V^ Rai Due
^ Rai Tre
7.00 Nan.: Zorro 7.3,0 Nan.: Nash Bridges 8.25 Nan.: Nikita 9.50 Nan.: Giudice Amy 10.45 Aktualno: Ricette di famiglia 11.20 Talk show: Benessere - Il ritratto della salute 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.00 Nan.: Carabinieri 7 13.00 Nan.: Distretto di polizia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Finalmente arriva Kalle 16.15 Nad.: Sentieri 16.40 Film: Mi faccio la barca (kom., It., '80, r. S. Corbucci, i. J. Dorelli) 17.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Nan.: Le indagini di padre Castell 23.10 Film: Colpevole d'omicidio (pol., ZDA, '02, r. M.C. Jones, i. R. De Ni-ro) 23.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 1.15 Nočni dnevnik 1.35 Dok.: Ricordo d'attore
Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nan.: Finalmente soli 9.10 Film: Odissea d'amore (dram., Nem., '05, r. E. Keusch, i. F. Wepper) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: Lilly Schonauer - Come una favola (kom., Nem., '08, r. H. Barthel, i. B. Schir) 16.30 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 1.30 Variete: Paperissima sprint
7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.30 Nan.: American dreams 10.15 Dok.: Rai Educational - Crash files 10.30 Aktualno: Rubrike 11.15 Nan.: Nan.: Il nostro amico Charly 12.05 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.: Top Secret 16.20 Nan.: Melrose Place 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Aktualno: Tribuna del referendum 19.15 Nan.: Piloti 19.35 Nan.: Senza traccia 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.55 Nan.: La-sko 22.45 Nan.: Supernatural 23.30 Dnevnik 23.45 Nan: Three Rivers 0.25 Aktualno: La Storia siamo noi 1.15 Dnevnik - Parlament 1.30 Nan.: The nine 2.10 Rainotte
21.10 Nan.: I liceali 3 (It., i. M. Poggio)
23.30 Film: Iago (dram., It., '09, r. V. De Bia-si, i. N. Vaporidis, L. Chiatti) 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved
V Italia 1
7.00 Risanke 8.45 Dok.: Urban legend 9.20 Rubrika: Real C.S.I. 10.40 Resn. show: Non ditelo alla sposa! 12.10 Variete: Cotto e mangiato 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Detective Conan 14.40 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.30 Nan.: Gossip girl 16.20 Nan.: The O.C. 17.10 Nan.: Hannah Montana 17.35 Nan.: Nan.: Jonas L.A. 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.25 Nan.: CSI - Miami 20.20 Nan.: The Mentalist 21.10 Resn. show: Invincibili 0.00 Show: Saturday Night Live 1.25 Show: Po-kerlmania 2.15 Nočni dnevnik
7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescin-dere 12.00 Dnevnik 12.25 Aktualno: Le sto-rie - Diario italiano 12.55 Aktualno: Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik 14.50 Aktualno: Tribuna del referendum 15.25 Dok.: Figu 15.35 Aktualno: Tg3 GT Ragazzi 15.45 Film: Va' e uccidi (triler, ZDA, '62, r. J. Frankheimer, i. F. Sinatra) 17.45 Dok.: Geo Magazin 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Scia-relli) 23.15 Deželni dnevnik, vremenska napoved 23.20 Dok.: 30 anni dalla tragedia di Vermicino 0.25 Dok.: Rai Educational
ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (7.junija 2011)
Vodoravno: stalinist, Libanonka, obet, star, veter, rja, Katerina, Pan, Alonso, Krut, Orne, ZIS, Rečanka, Clint, Ann, Rams, Oto, stiva, Pontida, akov, arhivar; na sliki: Katerina Pučnik.
^ Tele 4
7.00 Dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... Nel baule dei tempi (pon.) 8.05 Variete: Muk-ko Pallino 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Cuore Tuareg 9.30 Nan.: Ecomoda 10.20 Glasb.: Mille voci 12.20 Aktualno: Videomotori 12.35 Šport: Super Sea 13.00 Dok.: Wild Adventure 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualnosti 14.35 Dok.: Agrisapori 15.05 Aktualno: Italia magica 16.00 Aktualno: Le-zioni pittura 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Tutto attualita - Estate 201119.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.10 Rotocalco Adnkronos 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: Police Rescue 22.45 Aktualno: Territorio di salute 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Film: american fever (kom., It., '78, r. C. de Molinis, i. V. Crocit-ti, M. Carven)
La 7
Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (ah)iPiro-so 11.25 Nan.: Chicago Hope 12.30 Nan.: MacGyver 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Sole rosso sul Bosforo (voh., Angl., '72, r. P. Collinson, i. S. Baker, G. Chaplin) 16.00 Nan.: Chiamata d'emergenza 16.35 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 18.35 Variete: Cuochi e fiamme 19.40 1.55 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 1.15 Aktualno: Otto e mezzo (v. L. Gruber) 21.10 Film: Nel nome del padre (dram., angl./Ir., '93, r. J. Sheridan, i. D. Day-Lewis) 0.00 Dnevnik 20.15 Dok.: Storia proibita del '900 italiano
(t Slovenija 1
6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Kljukec s strehe (pon.) 10.35 18.25 Risanka 10.45 Zlatko Zakladko (pon.) 11.00 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine (pon.) 11.25 Izvir(n)i (pon.) 11.55 Dok. film: 20 let Slovenije (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Tednik (pon.) 14.20 Trikotnik (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.25 Risanke 16.05 Pod klobukom 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.15 Turbulenca 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Film tedna: Tri sezone v peklu 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Sveto in svet 1.05 Dnevnik (pon.) 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.05 Infokanal
|r Slovenija 2
7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 1.15 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro 12.45 Spet doma (pon.) 14.35 Glasb.: simfonični orkester RTVS (pon.) 15.15 Bleščica (pon.) 15.45 Knjiga mene briga (pon.) 16.05 Osmi dan (pon.) 16.30 Duhovni utrip 16.45 Slovenci po svetu 17.15 Mostovi - Hi-dak (pon.) 17.45 Črno beli časi 18.05 Po-ljudnozn. serija: Življenje (pon.) 18.55 Peklenski izbor (pon.) 19.50 Žrebanje lota 20.00 Dok. film: 20 let Slovenije 20.45 Dok. feljton: 20 let STA 21.25 Rokomet: kvalifikacije za EP 2012 (m), Portugalska - Slovenija (prenos)
LA
6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 6.55 16.30, 0.10 Movie flash 7.00 Aktualno:
23.00 Film: Gomora (pon.)
(t Slovenija 3
6.00 19.55 Sporočamo 7.30 Novice 9.00 Komisija DZ za nadzor javnih financ, prenos 13.30 Poročila Tvs114.00 Preiskovalna komisija DZ, prenos 16.00 Poročila Tvs1 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv Dnevnik TVS 1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Ciak junior - mladi in film 15.00 Back stage live 15.30 Potopisi 16.00 Biker explorer 16.30 Boben - glasbena oddaja 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Primorski mozaik 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Narodni park Fe-niglia 19.55 Slovenski magazin 20.25 Rokomet: kvalifikacije za EP 22.00 Vseda-nes - Tv dnevnik 22.15 Dok. odd.: Chef cup 22.40 Artevisione - magazin 22.50 Slovenski magazin 23.10 Effe's inferno 23.55 Vsedanes - Tv dnevnik 0.10 Čez-mejna TV - TDD, dnevnik v slovenskem jeziku
pop Pop TV
7.00 Dežela pred časom (ris.) 7.35 Iz Jim-myjeve glave (ris.) 8.0014.35 Dram. serija: Nebrušeni dragulj 8.5510.05, 11.30 Tv prodaja, Reklame 9.1015.40 Nad.: Grenko slovo 10.35 17.45 Nad.: Ko se zaljubim 12.00 16.35, 17.10 Tereza (dram. nan.) 13.00 24 UR, Novice 14.00 Dok. serija: Vzgoja po pasje 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec, recepti 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Misija - Nemogoče 2 (akc., ZDA, '00) 22.20 24UR, zvečer, Novice 22.40 Na kraju zločina (krim. serija) 23.35 Rubikon (krim. serija, ZDA, '10) 0.30 Beg iz zapora (akc. serija) 1.25 Skrivnostni otok (dok. drama) 2.20 24UR, ponovitev, Novice 3.20 Nočna panorama, Reklame
A Kanal A
7.55 Svet (pon.), Novice 8.50 11.05 Obalna straža (akc. serija) 9.45 Družina za umret (hum. serija) 10.1015.20 Domače kraljestvo (hum. serija) 10.35 23.45 Pa me ustreli! 11.55 15.50 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 13.05 TV prodaja, Reklame 13.35 Film: Težave gospe Washington (kom., ZDA, '09) 17.05 18.55 Na kraju zločina - CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Carja Hazzarda (akc. kom., ZDA/Avstralija, '05) 21.55 Film: Adam in Eva (kom., ZDA, '05) 0.15 Film: 36 (krim. drama, Fr., '04) 2.15 Love TV (erotika) 3.15 Nočna ptica (erotika)
radio trst a
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kako so odkrivali svet, pripr. Bruno Križman; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Vilma Purič - Burjin čas, 20. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Obtoženci 2. tržaškega procesa; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Medijska spletanja; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj.
radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 11.30 Predstavitev društva Pergula; 12.00 Glasovanje za osebnost Primorske; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno - Na rešetu; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads.
radio koper (italijanski program) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro); 7.00, 12.00, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00.0010.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.35 Euroregio-ne news; 8.40, 13.15 Pesem tedna; 9.00 Bal-lando con Casadei; 9.35 Poletni zmenek; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 Cervelli in fuga; 11.33 Tutti frutti; 12.30 Dogodki dneva; 13.33 Fegiz files; 14.00, 22.00 Summer beach; 14.35, 22.30 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita; 19.00 La via della Plata; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Album Charts;21.30 Proza; 23.00 Radio Disco; 0.00 RSI.
slovenija 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva.
slovenija 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika;
8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.15 Evropa osebno; 18.00 Express; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika.
slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek.
radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; - Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Sreda, 8. junija 2011
V REME, ZAN IMIV O S TI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
Ô
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
ÔC

močan dež
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
fjlAJUUi.
močan sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona

TOLMEČ O
14/23
VIDEM O
15/24 O PORDENON
16/23

O
GRADEC
15/25

CELOVEC
O 13/24
«a
o 11/20
KRANJSKA G.
O 13/23 S. GRADEC
ČEDAD O
16/23
OÔÛ TRŽIČ 14/23
O
KRANJ
CELJE 14/25 O
MARIBOR
016/25
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 15/26

O N. GORICA
O
LJUBLJANA
16/24 U N. MESTO 15/24
ZAGREB 16/26 O
ÎNAPOVED ZA DANES
V spodnji nižini in ob morju bo prevladovalo spremenljivo vreme, pihal bo zmeren jugozahodnik. Predvsem zjutraj in proti večeru bodo še možne nevihte, čez dan pa bodo verjetne delne razjasnitve. V hribih in v predgorskem pasu bo prevladovalo oblačno vreme s plohami in nevihtami.	V zahodni in zjutraj tudi v osrednji Sloveniji bo večinoma oblačno in občasno bo deževalo, deloma z nevihtami. Čez dan bodo padavine oslabele. Drugod bo spremenljivo oblačno, predvsem popoldne bodo posamezne plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 18, najvišje dnevne od 19 do 26 stopinj C.
	
Danes dopoldne se bo sredozemska fronta oddalila od naše dežele; za njo bodo dotekali hladnejši in manj vlažni jugozahodni tokovi, ki pa bodo še labilni. V četrtek pa bo zmerna Atlantska <i fronta prekoračila Alpe in vplivala na jf^dStL,/!,». vreme pri nas.
Nad srednjo Evropo je obsežno ciklonsko območje. Z ju-gozahodnikom k nam priteka dokaj vlažen zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.52
Dolžina dneva 15.36
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 12.18 in zatone ob 24.59
BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo še imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost.

PLIMOVANJE
Danes: ob 4.11 najvišje 3 cm, ob 10.51 najnižje -32 cm, ob 17.52
najvišje 41 cm, ob 24.52 najnižje -20 cm. Jutri: ob 6.25 najvišje 5 cm, ob 11.53 najnižje -29 cm, ob 18.35 najvišje 48 cm, ob 19.44 najnižje -27 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........22 2000 m............8
1000 m ..........16 2500 m............5
1500 m ..........11 2864 m............3
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v gorah 9,5.
<8*
o
GRADEC
14/23
CELOVEC
O 12/22
MARIBOR
O 13/21
M. SOBOTA
O 14/22
TOLMEČ O
14/22
o 8/18
KRANJSKA G.
. ¿3»
o
TRŽIČ
12/20
o 11/20
10/18°„.O"»	S- GRADEC PTUJ
U	CELJE 13/21
^	O _
ČEDAD O	KRANJ /74
VIDEM O 16/23	O OO^ ,
15/24	LJUBLJANA
O PORDENON	r,ORICA%TO N. GORICA	14/21 N. MESTO 13/21
GORICA O „,.,„,	POSTOJNA	O
S"""
ZAGREB 15/21 O
17/24
T,
15/24
KOČEVJE
UMAG OPATIJA POREČ O PAZIN O
O 12/20
s
REKA 16/23

(NAPOVED ZAJUTRI
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Jutri bo spremenljivo oblačno s krajevnimi nevihtami.
Jutri bo pretežno oblačno, občasno bodo krajevne padavine. Nevihte bodo redke. V petek bo nekoliko bolj sončno in večinoma brez ploh.
vesolJe - Na mednarodni vesoljski postaji
Astronavti ne bodo smeli jesti zelenjave, ki jo bodo vzgojili v vesolju
* ■ ■. .4-
Mednarodna vesoljska postaja
ansa
zDa - Antony Weiner naredil »neumnost«
Kongresnik twittal
svoje »premoženje«
NEW YORK - Newyorski demokratski kongresnik Anthony Weiner je, potem ko je več kot teden dni to zanikal, v ponedeljek presenetljivo priznal, da je po spletnem socialnem omrežju twitter študentki v državi Washington poslal fotografijo nabrekline v svojih spodnjih hlačah.
Weiner je priznal ne le "neumnost" s fotografijo temveč tudi, da je neprimerno komuniciral s šestimi osebami ženskega spola pred in po poroki s sodelavko državne sekretarke Hillary Clinton Humo Abedin.
Morda ga je k priznanju napeljalo dejstvo, da sta se pojavili še dve ženski, ki sta pričali o dejanjih kongresni-ka. Ena naj bi imela od njega prek 200 "spolno naravnanih" sporočil, drugi pa je poslal svojo fotografijo "zgoraj brez".
Škandal je izbruhnil pred tednom dni, ko je v javnost prišla fotografija nabrekline pod moškimi spodnjimi hlačami, ki je bila študentki v Seattle poslana s kongresnikovega
MOSKVA - Ruski in japonski astronavti bodo na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) gojili kumare, vendar svojih pridelkov ne bodo smeli pojesti. Japonski letalski inženir Satoši Furukava, ki se ta teden odpravlja na šestmesečno misijo na ISS, je napovedal, da bodo v japonskem modulu opravili eksperiment z gojenjem kumar. "Radi bi jih tudi pojedli, vendar jih ne bomo smeli," je povedal.
Vodja misije Sergej Volkov je bolj optimističen in upa, da jim bo zemeljska kontrola dovolila nekoliko popestriti strogo prehrano, ki vsebuje le vnaprej pakirano zamrznjeno in posušeno hrano.
Ruski kozmonavt je dodal, da bodo v ruskem modulu gojili paradižnike in morda si bodo skupaj z japonskimi kolegi pripravili solato iz paradižnikov in kumar.
Z eksperimentom bodo poskušali ugotoviti, kako odsotnost težnosti vpliva na rast rastlin. Nedavni eksperiment na ISS je pokazal, da se navadne hišne muhe v breztežnostnem prostoru povsem normalno razmnožujejo, vendar se morajo po vrnitvi na Zemljo naučiti leteti. (STA)
franciJa - Z lekcijami iz angleščine
Fragmenti Napoleonove beležke prodani za 93.000 evrov
PARIZ - Fragmenti Napoleonove beležke z lekcijami iz angleščine iz časa, ko je bil ta znameniti francoski vojskovodja v izgnanstvu na otoku Sv. Helene, so bili v nedeljo na dražbi prodani za več kot 93.000 evrov. Zanje so tako iztržili kar nekajkrat več, kot so se sprva nadejali.
Fragmenti beležke z besedilom v angleščini in francoščini ter risbami Napoleona so bili sprva ocenjeni na 7000 do 9500 evrov, so sporočili iz avkcijske hiše Osenat. "Qu'es qui etoit arrive. What was it arrived," je med drugim Napoleon zapisal v svojih prizadevanjih, da bi doumel jezik svojih nasprotnikov. Napoleon je bil na otok Sv. Helene, kjer je tudi umrl, interniran 18. junija 1815.
Fragmente Napoleonove beležke je za 93.125 evrov odkupil zasebni muzej pisem in rokopisov v Parizu, kjer bodo od 21. julija na ogled javnosti. Odkupil je tudi pomemben dokument iz obdobja francoske revolucije, in sicer rokopisni zapis o smrtni obsodbi francoskega kralja Ludvika XVI. iz leta 1793. Dokument vsebuje seznam vseh članov nacionalne skupščine in zapis o tem, kako so glasovali. Nekaj članov je glasovalo za zapor, drugi za izgnanstvo, manjšina pa za smrtno obsodbo. Rokopis na 20 straneh je ena od kopij, original pa hranijo v Arhivu Francije. Kopija, ki je bila sprva ocenjena na 2000 do 3000 evrov, je bila prodana za 35.000 evrov. (STA)
ansa
twitter računa. Weiner, čigar ime pomeni tudi "klobasica", je zanikal, da bi fotografijo poslal sam, in je trdil, da je žrtev hekerjev. Ni pa zanikal, da gre za njegovo fotografijo.
Škandal se ni pomiril in v ponedeljek je kongresnik priznal, da je storil neumnost. Opravičil se je tudi svoji ženi, s katero sta se poročila šele pred slabim letom. Zatrdil je, da ločitve zaradi tega ne bo, pa tudi, da ne bo odstopil s položaja.
Weiner velja za enega najbolj glasnih liberalcev v predstavniškem domu, do nedavnega pa je veljal za najresnejšega naslednika newyorške-ga župana Michaela Bloomberga.
Zdaj ga čaka preiskava v etičnem odboru predstavniškega doma, ki jo je že zahtevala voditeljica demokratov Nancy Pelosi.
46-letni Weiner je prvič prišel v kongres leta 1999, in sicer na sedež, ki ga je nekoč zasedal sedanji demokratski senator Charles Schumer.
Do lanske poroke je veljal za enega bolj zaželenih samcev v New Yor-ku in, kot se zdi, je želel ta naslov ohraniti tudi v prihodnje. (STA)