snovna Sola Lucijana Seljaka iz Kranja je tudi letos v Gozd-Martuljku organizirala šolo naravi. Pod naslovom Vesela in vzgojna šola v naravi pišemo o tem na 6. strani. .eto XXIX. Številka 4 stanovitelji: občinske konference SZDL esenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni rednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar LASILO SOCI NE Z 1 s 1 i -"1 ";M1 [JI .Ji ff 1 m #| ■ jo/)'a Lofca - V sredo, 14. januarja, je bil v Škofji Loki sestanek medicinskega sveta zveze združenj borcev NOV za Gorenjsko. Udeležili so se ta predsedniki ZZB NOV gorenjskih občin ter predstavnika občinskih Vdborov ZZB NOV občin Kamnik in Domžale. Udeleženci sestanka so pregovorili o pripravi letnih skupščin ZZB NOV na področju Gorenjske, manciranju gorenjskih domicilnih enot, proslavi gorenjskih aktivistov, ki bo la dan vstaje slovenskega naroda 22. julija v partizanskih Dražgošah, jružbenem sporazumu o vzdrževanju spomenikov padlim borcem NOV, lominskih obeležij in grobišč, kjer so pokopane žrtve fašizma, ter o kadrov-M problematiki. Predsednik medobčinskega sveta ZZB NOV gorenjskih ibčinje letošnje leto predsednik občinskega odbora ZZB NOV občine Skofja soka Ferdo Tolar. Sedež medobčinskega sveta pa bo v prihodnje vsako leto k drugi gorenjski občini, j g - Foto F. Perdan amoprispevek za izgradnjo šolskega centra na Plavžu Jesenice - Občinska konferenca SZDL Jesenice je na osnovi lavne razprave v osnovnih organizacijah družbenopolitičnih organizacij v občini Jesenice sprejela sklep, da predlaga občinski skupščini lesenice v sprejem odlok o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za delno financiranje izgradnje šolskega centra Plavž lesenice. Po tem predlogu naj bi delovni ljudje in občani, ki prejemajo »sebne dohodke in pokojnine ter dohodke iz kmetijske dejavnosti m lohodka od opravljanja obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter ntelektualnih storitev plačevali samoprispevek v višini 2 odstotka od jieto osebnih dohodkov za obdobje petih let. Skupna predračunska vrednost delne izgradnje šolskega centra Bavž znaša po sedanjih ocenah 80 milijonov dinarjev, s samoprispevkom pa bo zbranih 55 milijonov dinarjev. Delna izgradnja šolskega ientra Plavž obsega osnovno šolo za tisoč učencev s pripadajočo elovadnico, garderobo in kuhinjo ter vzgojno-varstveno ustanovo za f56 otrok v devetih oddelkih. Referendum naj bi izvedli ob koncu ebruarja. V jeseniški občini so z družbenimi sredstvi in s prispevki vseh bbčanov zgradili ali obnovili šole v Kranjski gori, v Mojstrani, v Žirovnici, kjer so šole že ali še bodo prešle na celodnevno osnovno solo, pereče ostane le stanje šolskega prostora na samih Jesenicah in na ■voroški Beli, kjer pa bodo v prihodnjem obdobju poiskali sredstva za anacijo osnovne šole, za vzgojno varstveno ustanovo na Koroški Beli »a so sredstva že zbrana. ' . P Najbolj pereče je torej na samih Jesenicah, zato so sklenili, da je '.a pridobitev novega šolskega prostora treba zgraditi šolski center • lavž. Obe šoli po številu šoloobveznih otrok v občini zajemata 52 od-itotkov vse populacije in vendar imata na voljo le 30 učilnic in eno »amo telovadnico v izmeri 284 kvadratnih metrov. Preostalih 48 od-2jotkov učencev v občini pa ima na voljo 53 učilnic in štiri telovadnice. ■>e osnovni šoli že nekaj let ne bi uporabljali prostorov, ki so bih [rvotno namenjeni za delavnice za tehnični pouk in so precej manjši [d klasičnih učilnic, bi morali že sedaj uvesti tretjo izmeno. Zato pa je la Austrijsko razvitih Jesenicah tehnični pouk v neprimernih, celo nemogočih prostorih. . , .. V eno šolsko stavbo sta se torej leta 1959 vselili dve osnovni soli, Far Je za tedaj predstavljalo le začasno rešitev. Ze po tedanjih načrtih |aj bi se osnovna šola Tone Ćufar preselila v novo šolsko stavbo, lažen ustreznih učilnic pa primanjkuje mestnima šolama tudi Blovadnega prostora, prostorov za knjižnico, za čitalnico, kabinetov f 7 • I Z izgradnjo šolskega prostora na Jesenicah bi omogočili obema »lama prehod na celodnevno šolo, ki je v industrijskem centru Jesenu !",Jn.a-. s°l<> pa je tudi sicer treba približati učenčevemu domu, saj je ;ai dejstvo, da hodi kar 670 učencev z območja Plavža po nevarni magi-S^alru cesti skozi vse mestno središče. . , Na stopnji predšolske vzgoje in osnovnega šolstva bo z dograditvijo šolskega centra Plavž za daljše obdobje urejen šolski prostor na f.zjem mestnem območju Jesenic. Zlasti pedagoški delavci bodo s svo-lirn boljšim in kvalitetnejšim delom v predšolskih vzgojno-va.stvemn Oddelkih in šolah dali mladi generaciji kar največ vzgoje, znanja m Usposobljenosti za nadaljnje vključevanje v usmerjeno izobraževanje ™ (Jel°- Za doseganje boljših rezultatov pa morajo biti zagotovljene vse materialne možnosti D. Sede) ivnl V sredo, 14. januarja, je ona v nrwv»n*>m športnih iger, kijih je lani pripravil občinski svet Zveze sindikatov Kranj. — Foto: F. Perdan Kranj, petek, 16. 1. 1976 Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO V Krizah začetek celodnevne šole Na skupni seji koordinacijskega odbora za prehod na celodnevno šolo pri OK SZDL Tržič in izvršnega odbora izobraževalne skupnosti Tržič so menili, da pri prehodu na celodnevno šolo za prve štiri razrede v Križah ne kaže omahovati^ vendar se je treba na začetek prehoda temeljito kadrovsko in materialno pripraviti, da bo šola začela brez prigovorov — V Križah opravili veliko delo obraževanja in vzgoje ne bo imel prigovorov. Vsako odlašanje bi probleme še večalo, obenem pa povzročilo capi janje tržiške občine za drugimi gorenjskimi občinami. To je bil osnovni zaključek skupnega sestanka izvršnega odbora izobraževalne skupnosti Tržič in koordinacijskega odbora za prehod na celodnevno solo pri občinski konferenci SZDL Tržič, ki je bil v sredo. Tržič — Odstopanje od zastavljenega cilja, omahovanje, tarnanje in spotikanje ob malenkosti (ki so tudi pomembne — op. p.) bi veliko škodovalo pri uvajanju celodnevne šole v tržiški občini. Cilj, da bi v prihodnjem šolskem letu prvi štirje razredi na osnovni šoli Kokrškega odreda v Krizah prešli na celodnevno šolo, je treba uresničiti. Akcija ima v tržjški občini politično in družbeno podporo. Okrepiti je treba še finančne pogoje in rešiti kadrovske probleme. Začetek celodnevne šole mora bfti brezhiben, popoln, da nihče, pd staršev do predstavnikov družbene skupnosti na nt>v način iz- Meritev CO v izpušnih plinih Z novim letom je začel veljati predpis, ki pri tehničnih pregledih avtomobilov zahteva meritev koncentracije ogljikovega monoksida v izpušnih plinih bencinskih motorjev. , Prav zaradi velikega zanimanja voznikov za novi predpis, nepouče-nosti in tudi strahu se je Avto-moto zveza Slovenije odločila za demonstracijo meritve CO v izpušnih plinih v svoji bazi na Titovi 138 v Ljubljani. Od 20. do 25. januarja med 11. in 17. uro bodo vozniki osebnih avtomobilov lahko pripeljali svoje avtomobile na brezplačno meritev CO v izpuhu svojega avtomobila in si obenem tudi ogledali delovanje naprav. Mehaniki bodo sproti odpravljali tudi manjše napake na motorjih s prekoračeno dovoljeno koncentracijo 4,5 volumen-skega odstotka CO. Vozniki lahko pripeljejo svoja vozila na brezplačno meritev ne glede na članstvo v AMD. 14. januarja. Seveda bo treba do 1. septembra, kp bo celodnevna šola startala, še veliko postoriti. Treba je usposobiti šolske prostore in zunanjost šole, odstraniti kadrovske probleme in zagotoviti dovolj finančnih sredstev, da ne bomo priča vsako-mesečnemu prosjačenju. Določena bojazen je upravičena, saj velikih izkušenj s tega področja ni. Kljub temu so na kriški šoli že opravili veliko delo. Kadrovsko so se okrepili in dokupili najnujnejšo manjkajočo opremo. Vsaka, še tako navidezno nepomembna stvar lahko ugoden začetek šole pokvari! Samoupravne interesne skupnosti se vključujejo v priprave na celodnevno šolo. Upoštevala jo je izobraževalna skupnost, še posebej pa kaže izdvojiti samoupravno stanovanjsko skupnost, ki načelo, naj ho med dvajsetimi solidarnostnimi stanovanji tudi eno za pedagoške delavce, celo presega. J. Košnjek SVEŽE MESO ZA ZMRZOVALNO SKRINJO dobite po ugodnih cenah vsak petek in soboto dopoldan V KLAVNICI RADOVLJICA špeceriaa © © © © Skofja Loka: OBISK ČLANA ZIS IVANA FRA NK A - IZTOKA - V ponedeljek, 12. januarja, je obiskal škofjeloško občino zvezni sekretar za pravo sodje in občo upravo ter član zveznega izvršnega sveta Ivan Franko-Iztok. Z direktorji 'delovnih organizacij s celotnega področja škofjeloške občine in predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Skofja Loka se je pogovarjal o uresničevanju sklepov, ki so zapisani v resoluciji o družbenoekonomskem razvoju SFR Jugoslavije za letošnje leto. Menil je, da so osnovni gospodarski cilji letos prav isti kot v lanskem letu: stabilizacija gospodarstva, povečanje tempa gospodarske rasti, dinamizacija proizvodnje in izvoza, drugačna razporeditev blagovne menjave, zadrževanje vsaj na enaki ravni zadolžitev kot v lanskem letu itd. Ivan Franko-Iztok je menil, da bi delovne organizacije morale navezati predvsem tesnejše gospodarske stike z neuvrščenimi deželami. Prav tako resolucija za letošnje leto predvideva, naj inflacija ne bi naraščala, prav tako pa tudi ne cene v tržišču. Zagotovo pa je, da bo letos še precej teže kot lansko leto prodajati naše izdelke na konvertibilna področja. Pri uresničevanju sklepov, ki so zapisani v resoluciji o družbenoekonomskem razvoju v letošnjem letu, je dejal Ivan Franko-Iztok, pa bo bolj kot doslej potrebna tudi večja odgovornost vsakega posameznika in vsakega kolektiva. (-J. Govekar) — Foto: F. Perdan Eksplodiral silos V torek, 13. januarja, ob 10. uri je na dvorišču podjetja Jelovica — obrat Kranj na Partizanski cesti v Kranju eksplodiral silos za žagovino, v katerem je bilo okoli 10 kubičnih metrov žagovine. Škode je za okoli 100.000 din. Eksplozija je nastala zaradi ognja, ko je začela goreti žagovina v ceveh skobeljnega stroja. Stroj so ustavili in žagovino pogasili, tako da tlenja v ceveh in silosu ni bilo več. Do eksplozije v silosu pa je verjetno prišlo zaradi plinov, ki so se v silosu nabrali ob tlenju žagovine. Zmagoslavje Bolgarov in Čehinj Naročnik: Denar za kmetijstvo Kot 8.0 sporočili v zveznem komiteju za informacije bodo letos namenih za intervencije v kmetijstvu 3,797 milijarde dinarjev iz zveznega proračuna. Pridelovalci pšenice lahko računajo na enotno premijo 40 par pri zajamčenih cenah 2,10 dinarja za kilogram mehke in 2,30 dinarja za kilogram trde pšenice. Do srede februarja naj bi skupščine republik in pokrajin povedale svoje mne nje tudi o treh osnutkih zakonov, ki naj bi zagotovili večjo stabilizacijo v mlekarstvu, živinoreji in pridelovanju soje ter kompenzacije za proizvajalce umetnih gnojil. V Sloveniji dovolj toka - Slovenija bo januarja predvidoma krila HO odstotkov potreb po električni energiji s proizvodnjo v lastnih elektrarnah. Od tega bodo hidroelektrarne proizvedle 22 odstotkov in termoelektrarne 58 odstotkov električne energije. Pogodbeno dobivamo iz BiH 11,4 odstotka in iz Italije 7,4 odstotka potreb električne energije. 1J2 odstotka potreb pa ostaja še nepokritih. Odjemalci v Sloveniji porabijo oh delavnikih okoli 20 milijonov kilovatnih ur. Hidroelektrarne dajejo vsak dan 3,6 milijona kilovatnih ur, termoelektrarne okoli 12,5 milijona kilovatnih ur, 2,5 milijona ur dobivajo iz BiH in 1,2 milijona iz Italije. Preskrba z električno energijo je trenutno še zadovoljiva, čeprav so zaradi neugodnih vremen-, skih razmer hidroelektrarne morale proizvodnjo za tretjino zmanjšati. Položaj v drugih republikah pa je dosti slabši. Jugoslavija sedaj uvaža samo iz Avstrije in Italije za potrebe Hrvatske in Srbije vsak dan skoraj 7 milijonov kilovatnih ur električne energije. Ponekod pa so že uvedli redukcije. France Popit obiskal obalno področje V sredo je predsednik CK ZKS France Popit sklenil obisk na sežanskem obalnem področju. Dejal je, da je po tem, kar je slišal v pogovorih s komunisti in drugimi delovnimi ljudmi, mogoče dobro oceniti njihove napore za uresničevanje novih samoupravnih odnosov in sklepov različnih forumov ZK. Če se bodo komunisti tega področja še naprej tako zavzemali za njihovo uresničevanje, bodo gotovo tudi veliko dosegli. France Popit je obiskal Sežano, tovarno Iplas, Tomos in Splošno plovbo ter nastajajoči turistični center Bernardin. Največ za prehrano Poprečni skupni mesečni prejemki štiričlanske delavske družine v Jugoslaviji so znašali v drugem polletju lani 5241 dinarjev. Dohodki ustvarjeni v rednem delovnem razmerju pa so se povzpeli na 4769 dinarjev, zasluški dodatnim delom so znašali 92 dinarjev, ostali prejemki 171 dinarjev in prihranki 232 dinarjev, poprečna višina porabljenih kreditov pa 240 dinarjev. Delavska družina porabi največ denarja za prehrano, in sicer skoraj 1500 dinarjev, 10 odstotkov stroškov gre za stanovanje in kurjavo, nekaj manj za obleko in obutev, 222 dinarjev pa izda za pijačo in tobak. Javna tribuna v Mariboru Ob zaključku prjoalav ob 50-letnici Komunista so v Mariboru na javni tribuni odgovarjali na vprašanja komunistov Stane Dolanc, Franc Šetinc, Hudi Čačinovič in Jože Zakonjšek. Vprašanja so se nanašala na odnose v mednarodnem delavskem gibanju, na priprave za konferenco evropskih komunističnih partij, neposredne naloge ZKJ in ZKS, gospodarske stike deželami v razvoju ter na stabilizacijske naloge v srednjeročnem razvojnem obdobju. Umrl sooblikovalec nove Kitajski Na slavnostni seji skupščine občine Skofja Loka ob škofjeloškem občinskem prazniku, ki je bila na sam praznik v petek, 9. januarja, v dvorani kina »Sora« v Škofji Loki je predsednik občinske skupščine Tone Polajnar podelil najprizadevnejšim občanom, najzaslužnejšim delovnim organizacijam, ustanovam in društvom velike in male plakete, nagrade ter pismena priznanja. Malo plaketo je prejela tudi krajevna skupnost Davča iz Selške doline. Prizadevnim Davčanom je bila plaketa podeljena zaradi izredno uspešnega dela v preteklem obdobju, predvsem glede na skrajno specifično delo, saj je znano, da je Davča vas visoko v hribih, močno oddaljena od industrijskih centrov škofjeloške občine, (-jg) — Foto: F. Perdan Jesenice Komisija za mednarodne odnose pri občinski konferenci ZSMS se je uspešno vključila v akcijo ob tednu solidarnosti. Predvsem velja omeniti, da je organizirala zbiranje torbic za otroke Vietnama. Najbolj so se odrezali jeseniški srednješolci v Gimnaziji in Ekonomski srednji šoli, kjer je vsak razred zbral za eno torbico. Vseh skupaj so na osnovnih in srednjih šolah zbrali osemindvajset. Uspešna je bila prodaja značk, in sicer so jih prodali več kot šeststo. Ob tednu solidarnosti pa je bila tudi v avli občinske skupščine razstava, ki je obeleževala teden solidarnosti v jeseniški občini. J. R. Na zadnji seji komiteja občinske konference ZKS Jesenice, ki je bila v torek, 13. januarja, so razpravljali b programu in nalogah komunistov. Vse osnovne organizacije ZK naj bi do konca januarja organizirale volilne konference, ob koncu februarja pa pripravljajo seminar za vodstva osnovnih organizacij. Na seminarju naj bi spregovorili o metodah dela v osnovnih organizacijah, o uresničevanju ustave in zakona o združenem delu ter o stabilizaciji. Na seji so govorili tudi o nekaterih kadrovskih nalogah. U. S. Kranj Pri občinski konferenci socialistične zveze se je v ponedeljek na peti redni seji sestal" koordinacijski odbor za društva in družbene organizacije. Na seji so pregledali pravila nekaterih društev in družbenih organizacij. — Včeraj pa je bila pri občinski konferenci SZDL prva seja koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu in narkomaniji. Razpravljali so o akcijskem programu boja proti alkoholizmu v Sloveniji. Pri občinski konferenci zveze komunistov Kranj je bil v ponedeljek sestanek dijakov-komunistov iz kranjske občine. Najprej so imeli krajše predavanje o Zgodovinski vlogi komunistov, nato pa so razpravljali o aktualnih nalogah komunistov na področju vzgoje in izobraževanja. Samoupravna interesna skupnost preskrbovalnega območja Elektro Gorenjska je za ponedeljek sklicala sejo z udeleženci samoupravnega sporazuma o zagotavljanju sredstev za pokrivanje primanjkljaja v prometu z električno energijo za leto 1975. Na seji bodo* obrazložili samoupravni sporazum o zagotavljanju sredstev za pokrivanje primanjkljaja in problematiko pokrivanja primanjkljaja v prometu z električno energijo. A. Ž. V ponedeljek, 19. januarja, se bo sestalo predsedstvo občinske konference ZSMS Kranj. Predsednik Ciril Sitar predlaga za dnevni red obravnavanje osnutka družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v kranjski občini in seznanitev z navodili za konkretno delo in organiziranost na področju družbene samozaščite, sprejem programa dela mladinske politične šole pri OK ZSMS, obravnavanje predlogov okvirnega programa dela filmskega gledališča in imenovanje štaba za pripravo mladinskih delovnih brigad v letu 1976. Seja bo ob 16. uri v stavbi občinske skupščine. -lb Drevi ob 18. uri bo 1. seja predsedstva kluba študentov. Predsednik Borut Mihelič, ki sejo sklicuje, predlaga za dnevni red obravnavanje problematike štipendiranja v občini in republiki in razpravo o poročilih s sej izvršnega odbora in komisij, ki delujejo pri klubu. Seja bo v prostorih kluba študentov v Kranju. Radovljica Minuli teden so se na redni seji sestali člani enote za družbeno pomoč v stanovanjski izgradnji pri samoupravni stanovanjski skupnosti radovljiške občine. Razdelili so ključe 32 lastnikom novih stanovanj. Šestnajst se jih bo vselilo v nova stanovanja najkasneje prihodnji mesec, ostali pa aprila. Največ stanovanj so dobile družine z nizkimi osebnimi dohodki in matere samohranilke. Skofja Loka V torek, 20. januarja, ob 16. uri bo v prostorih družbenopolitičnih organizacij občine Skofja Loka v domu ZB v Skofji Loki sestanek okrožnega odbora aktivistov OE za škofjeloško področje. Člani odbora bodo spregovorili o delu okrožnega odbora Vletošnjem letu. Sestanek v imenu odbora, ki deluje v okviru škofjeloške občinske konference SZDL, sklicuje njegov predsednik Ivan Bizant. -jg Tržič Osnutek akcijskega programa občinske konference SZDL Tržič bo obravnavan in sprejet na eni od prihodnjih zasedanj konference, čeprav o njem že teče živahna razprava. Med drugim so o osnutku že razpravljali na predsedstvu in i/.vršnem odboru konference SZDL. Program bo veliko pomagal tudi krajevnim organizacijam SZDL pri oblikovanju svojih delovnih programov. Na torkovem posvetovanju predsednikov in sekretarjev^ krajevnih organizacij SZDL iz tržiške občine so razpravljali tudi 0 predlogu za preimenovanje časopisa »Glas« v »Gorenjski glas«. Dogovorili so se, da bodo o utemeljenosti ali neutemeljenosti predloga razpravljali izvršni odbori krajevnih organizacij SZDL, obenem pa so menili, da je treba »Glas« kot glasilo gorenjskih občinskih konferenc SZDL v tržiški občini in tudi drugod po Gorenjskem še bolj razširiti. Jutri, 17. januarja, ob 18. uri se bo v domu družbenih organizacij v Podljubelju sestal krajevni družbenopolitični aktiv. Člani aktiva bodo razpravljali o nekaterih problemih v krajevni skupnosti, predvsem pa o delovanju osnovne organizacije Zveze socialistične mladine. V ponedeljek, 19. januarja, popoldne bo v Jelendolu nad Tržičem seja izvršnega odbora krajevne organizacije SZDL Dolina-Jelendol. Na seji bodo razpravljali predvsem o stanovanjski problematiki, vključevanju delavcev iz drugih republik in pokrajin v SZDL in druge družbenopolitične organizacije in društva ter o delu krajevne organizacije Rdečega križa, -jk Vel PEKING - Pretekli teden so v Ljudski republiki Kitajski spusM zastave na pol droga, prekinili vsaj za hip vsakdanji utečen rit/ življenja in razglasili sedemdnevno žalovanje. Od Kitajcev se jeF vedno poslovil eden najčudovitejših sodržavljanov in največjih sinjo'1 prostrane dežele — predsednik vlade Ljudske republike Kitajske P° En Laj! Mao Ce Tung je bil in je prvi voditelj Kitajske, Pokojni Čur je bil najspretnejši in najzvestejši uresničevalec njegovih zami£° Skoraj štiri desetletja ja z velikim Maom sodeloval in načrtoval rrr vojno pot Kitajske, bil njen prvi zunanji minister in človek, ki gafu' bilo kot kitajskega predstavnika srečati na pomembnih svetovC 1 shodih. Leta 1927 je bil izvoljen v najožje kitajsko partijsko vodstvi Od tedaj dalje ga je bilo vedno srečati med tremi najvišjimi vodit« j' kitajske partije in države. Tudi v kritičnih trenutkih. Pri odkriva»OS( političnih tokov in ugotavljanju resničnih odnosov med skupinami ' posamezniki je bil spretnejši in modrejši od drugih, čeprav je bil vedP ' v senci enega ali dveh kitajskih voditeljev. Kljub temu si je urit * Cu En Laj pridobil sloves najuglednejšega Kitajca v tujini. Zadnja 1«*, j pred smrtjo pa je tudi v domovini svoj položaj utrdil. Cu En Laj je hudo zbolel leta 1972. Večji del je bil v bolnišnici, kj je tudi umrl in kjer so njegove posmrtne ostanke upepelili. Kljub te* je še vedno soodločal pri najpomembnejših odločitvah v LR Kitajsj sprejemal obiske in s svojo osebnostjo vplival na obiskovalce. Enei zadnjih je, sluteč bližajočo se smrt, dejal, da se pripravlja na »srečal z Marksom«! Cu En Laj se je rodil leta 1898 v bogati družini v pokrajini ćj jang. Vzhodnjaško izobrazbo je bistroumni fant najprej bogatil do« potem pa na Japonskem. Leta 1924 ga je bilo srečati v Franciji, kjel študiral in delal v Renaultovih tovarnah. Potem je odšel v Anglijo Nemčijo, kjer se je naučil angleščine in nemščine. Koval je m sistiČni pogled na svet in bil med ustanovitelji pariške sekcije Kori nistične partije Kitajske. »Sem intelekualec s fevdalistično pretek* stjo,« je nekoč dejal. »Malo stikov sem imel z delavskimi in kmečki množicami, ker nisem sodeloval v ekonomskem procesu proizvodi Revolucionarno kariero sem začel v tujini in sem o tem procesu ve zelo malo, toliko, kolikor sem se naučil iz knjig.« »Pomanjkljivost« je sproti odstranjeval in postajal eden največ praktičnih ustvarjalcev nove Kitajske, obenem pa prvi mož, kil predstavljal Kitajsko navzven, držal v šahu Cangkajška ter zavraf trditve Stalina, ki je še leta 1954 menil, da edinole Cangajšek la združi Kitajsko. Cu je »Canga« temeljito razkrinkal! Svet se vse pogosteje sprašuje, kdo bo nasledil Cu En Laja kakšne spremembe je pričakovati v kitajskem partijskem in državn vrhu. Pa ne le zaradi smrti Cuja, temveč tudi zaradi slabega zdrahi predsednika Mao Ce Tunga in smrti dveh članov politbiroja KafN Senga in Tung Pi Vuja. Morda se bo še naprej »vzpenjal« rehabilitira Teng Hsiao Ping, ki je lani postal prvi podpredsednik vlade in je rrnL7« boleznijo Cuja tudi nadomestoval. Hkrati je Teng Hsiao Ping tudi pop' predsednik partije in načelnik generalnega štaba kitajske armade. rVe gosteje je slišati tudi za Ćang Cun Čiaa, ki se je pojavil in povzpM v kulturni revoluciji. us PREDSEDNIK TITO POTUJE V MEHIKO BEOGRAD — Agencija Tanjug je sporočila, da bo predsedj republike Josip Broz-Tito v kratkem obiskal Mehiko. .Našega pr sednika je na uradni obisk povabil predsednik mehiške države Echeverria Alvares. Načrtovani Titov obisk bo še bolj utrdil plod sodelovanje med Jugoslavijo in Mehiko. Na obisk v Sirijo je odpotol zvezni sekretar za ljudsko obrambo general armade Nikola LjubU] Našega zveznega sekretarja je na prijateljski in uradni obisk povi namestnik vrhovnega komandanta in sirskega obrambnega minil general Tlaš. V afriški Zambiji se je mudil zvezni sekretar za notral zadeve Franjo Herljevič. V Zambiji se je sešel s pomembnimi voditej države. Obiskal je tudi za Zambijo važna industrijska gradbišča, sodelujejo jugoslovanska podjetja. Na pot v Francijo bo odšel pr sednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič. V Franciji pripisuj^ bližnjemu obisku velik pomen, je dejal francoski zunanji minister J« Sauvagnargues na večerji, prirejeni v čast članu našega zvezn ki jih je kamera našega fotoreporterja zabeležila v Uražgošah ah na poti proti Dražgošam. Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan ti/Udeleženci, ki so startali iz Soteske pri Bohinju, so morali do partizanskih i(jpražgoš prehoditi dvanajst kilometrov dolgo pot. Med udeleženci pohoda fie bilo tudi petinšestdeset tabornikov iz jeseniškega taborniškega odreda. >$Med njimi je bilo tudi izredno veliko število mladih, pionirjev, ki se niso ustrašili dolgega pohoda. r„di predstavniki krajevne skupnosti s Kokrice pri Kranju se vsako leto *nnožično udeležijo slavja v Dražgošah. Iz domače vasi je več deset ^r}' Uanov, med njimi so bili mnogi predstavniki krajevnih družbenopolitičnih Organizacij in društev, krenilo že navsezgodaj zjutraj. Malo predpoldnevom 7° prispeli v Dražgoše, ob 14. uri pa so se do zadnjega udeležili proslave i0jb dražgoški šoli in z zanimanjem prisluhnili besedam slavnostnegovornika inž. Marka Vraničarja in kulturnemu programu, ki so ga izvajali dijam ^kofjeloške gimnazije. V Tržiču imenovali odbor za gradnjo šol in vrtcev Tržič — Delegati zborov tržiške občinske sifcpščine so na zadnjem zasedanju imenovali odbor za gradnjo in adaptacijo šol in vrtcev v tržiški občini. Odbor bo vodil predsednik Viktor Kralj, zaposlen v organizaciji združenega dela TRIO. Člani pa so Janez Krvštofek, predsednik skupnosti otroškega varstva, Vesna Jan-škovec, vodja referata za urbanizem in gradbeništvo skupščine občine Tržič, Janez Ivnik, podpredsednik izvršnega sveta občinske skupščine Tržič, Marija Faganelli-Greif, ravnateljica Grajzarjeve osnovne šole, Vlasta Zadnikar, tajnik občinske izobraževalne skupnosti, IVo Gor-janc, član predsedstva SZDL, Breda Jazbec, tovarna obutve Peko, Tilka Jan, ravnateljica Vzgojno.varstvene ustanove Tržič, Zvonka Švab iz BPT, Jože Mokorel, direktor Preskrbe Tržič, Bruno Godnov, oddelek za plan in finance Tržič in Ema Zupan, član občinske konference ZKS Tržič. Skupščina je člane odbora imenovala brez prigovorov. Delegati družbenopolitičnega zbora pa so menili, da mora odbor za gradnjo in adaptacijo šol in vrtcev že med gradnjo sodelovati s tistimi, ki bodo objekte po zgraditvi ali popravilu prevzeli v upravljanje. S tem bo lahko že med gradnjo ali popravilom odstranjena marsikatera pomanjkljivost. -jk Pred novimi nalogami Jesenice — V sredo, 14. januarja, je bil v dvorani gledališča Tone Cufar informativni sestanek direktorjev, predsednikov delavskih svetov, članov osnovnih organizacij sindikata in mladine. Sestanek je sklical občinski sindikalni svet Jesenice, na njem pa so poleg predstavnikov jeseniških OZD in družbenopolitičnih organizacij sodelovali tudi člani republiškega sindikata in predstavniki železniškega gospodarstva iz Ljubljane. Na sestanku so spregovorili o splošni in skupni porabi, o izpadlih transportnih dohodkih v TOZD železniškega gospodarstva in o pokrivanju primanjkljaja v prometu z električno energijo, o pomenu referenduma za samoprispevek na Jese^ nicah ter o nekaterih akcijah sindikata. Govorili so o vseh tistih družbenih dokumentih, ki jih bodo še morali sprejeti zbori delavcev v OZD. Tako naj bi med drugim začeli z intenzivno akcijo zbiranja prispevkov za nabavo dveh aparatur za zdravstvo, začeli naj bi se dogovarjati o enotnem prispevku za skupne potrebe upokojencev ter sprejeli predlog samoupravnega sporazuma o srednjeročnem programu izgradnje domov mladine v Sloveniji. D. S. y«jmnožičnejši pohod na prireditev »Po 11 i legendarne Dražgoše je prav gotovo pr stezah partizanske Jelovice« , pripravilo P^^J^^Zov-[Kranja. Na njem je sodelovalo prek 1700 članovplaninskihsekcVP»(*n«1 e^h šolah, pripadnikov JLA, članov organizacij 9VW mb^vmr^m "jaških starešin ter sindikalnih organizacij tir P*«™ncfi"J"*ga™rat Planinskih društev in od drugod. Na pot iz tepulj preko *>š, dolgo štiri ure, se je podalo sedemsto pohodmkovna orav tako je bil start vČepuljah, pa prek osemsto. ^J^Ji^SS >°hoda so skrbeli člani kranjske gorske reševalne službe, «WW»J KCjega dela. Člani kranjskega planinske**fdmStva »Jfi^JZ^ *»«e>e lahko pohoda udeležilo tudi čimveč planincev iz krajah gggjjg * kranjske občine. Pohod v Dražgoše je pomenil ^^fffig akcije v kranjski tovarni obutve Planika. Iz tega podjetja se je•dražgoske^a oohoda udeležilo kar trideset članov kolektiva. ^inZ^J^rivemel tiskali mnoga spominska obeležja ter ob njih počastili **dnjo vojno. Pionirji planinske sekcije iz Predoseljsose ustav* ob ^Pomeniku sedmim padlim partizanom nad Lajšami v bližini VrUZgoa. Kakšne olajšave za kmete? Tržič — Pred novim letom so se sestali zbori tržiške občinske skupščine. Na seji je bilo postavljenih več delegatskih vprašanj in zaželeni pismeni odgovori. Delegat Karto-nažne tovarne iz Ljubljane, temeljne organizacije združenega dela Lepenka Tržič Danilo Benedik je spraševal po kriterijih za dodeljevanje stanovanj iz solidarnostnega sklada. Delegaciji Lepenke se zdi namreč nerazumljivo, da sklad nekoga obvesti o pozitivni rešitvi prošnje za stanovanje, kasneje pa prosilec stanovanja ne dobi. Na skupščini so ugotovili, da je enako že spraševala tudi delegacija Tržič-me-sto. Zato bo vsem delegacijam posredovan pismeni odgovor, dopolnjen s kriteriji za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj. Antona Kralja, delegata krajevne skupnosti Lom je zanimalo reševanje vloge krajevne skupnosti, ki j« je naslovila na davčno upravo tržiške občinske skupščine. Lomljani sodijo, da bi kazalo vsem kmetom, ki jih je prizadelo lansko julijsko neurje, odobriti davčne olajšave. To delegacijo tudi zanima,"kdo je pristojen za vzdrževanje ceste od Loma pod Storžičem do višjeležečega kmeta Tiča. -jk • KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST SKOFJA LOKA IZVRŠNI ODBOR OBJAVLJA RAZPIS za sofinanciranje agromelioracij (izboljšav kmetijskih zemljišč) Kmetijska zemljiška skupnost bo sofinancirala izvajanje agromelioracij do višine 70 % stroškov po posebnem pravilniku. Na razpis Se lahko prijavijo kmetje kooperanti, ki bodo izvajali agromelioracije v letu 1976, če zemljišče izpolnjuje naslednje pogoje: — da se bo uporabljalo za kmetijsko proizvodnjo, — da bo po opravljenem posegu omogočalo strojno obdelavo, — da oddaljenost od gospodarskega dvorišča upravičuje njegovo izkoriščanje, — da njegov nagib praviloma ne bi presegal 35 %, — da je večje od 50 arov razen, če ne gre za zaokroževanje obstoječih površin. V prijavi je potrebno navesti parcelne številke, površine in dosedanji način rabe zemljišča, ki jih nameravate izboljšati. Prijave zbira tajništvo KZS Skofja Loka do 15. 2. 1976 na naslov: KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST SKOFJA LOKA, Spodnji trg 29. Informacije dobite po telefonu 61-317 ali pa ob ponedeljkih od 8. —12. in ob sredah od 8. — 16. ure. Osnovna šola bratov Ž van Gorje razpisuje prosti delovni mesti: 1. učitelja v oddelku PB za nedoločen čas od 1. 2. 1976 dalje. Pogoj: učitelj ali predmetni učitlj. 2. predmetnega učitelja matematike (polovična delovna obveznost za določen čas) od 1. 2. 1976 do 30. 6. 1976. Pismene prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. /z\ Komisija za medsebojna razmerja delavcev TOZD Veleprodaja Kranj, n.sol.o. v združenem delu Veletrgovine Živila Kranj, n.sol.o. objavlja prosto delovno mesto VODJE SKUPNE POMOŽNE ENOTE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo višjo ekonomsko ali komercialno šolo, — da imajo 3 leta delovnih izkušenj, — da so samoupravno in politično razgledani ter moralnopolitično neoporečni. Poskusno delo na tem delovnem mestu je 90 dni. Pismene prijave z dokazili o zahtevanih pogojih, s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev in družbenopolitičnih ter samoupravnih aktivnosti je treba poslati v 15 dneh kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA 6. Razpisna komisija pri upravnih organih skupščine občine Radovljica razpisuje na podlagi 38. in 40. člena pravilnika o samoupravljanju, notranji organizaciji in medsebojnih delovnih razmerjih naslednja delovna mesta: 1. tajnika komisije za ugotavljanje izvora premoženja Pogoj: višja pravna ali upravna šola in 2 leti delovnih izkušenj 2. referenta za zadeve invalidov in borcev Pogoj: višja pravna ali upravna šola ali višja šola za socialne delavce in 2 leti delovnih izkušenj 3. arhivarja Pogoj: upravno administrativna šola, ekonomska srednja šola ali gimnazija in 1 leto delovnih izkušenj 4. vodjo pisarne družbenega pravobranilca samoupravljanja Pogoj: upravno administrativna šola, 3-mesečna poskusna doba Kandidati morajo poleg splošnih in posebnih pogojev imeti tudi moralnopolitične kvalitete. Osebni dohodek bo določen v skladu s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov oz. samoupravnim sporazumom. Pismene ponudbe z overjenim dokazilom o šolski izobrazbi, življenjepisom, potrdilom o dosedanjih zaposlitvah in potrdilom o nekaznovanju je treba poslati v 15 dneh od dneva objave na naslov: Razpisna komisija pri upravnih organih skupščine občine Radovljica. Pi POMEN GORENJCE CESTE/N PREDORA SKOZI KARAVANKE ZA SLOVE N/JO IN JUGOSLAVIJO 8DMNJSKA BISTRICA —DRŽAVNA MEJA AVTOC£ST£ &TIRI PASOVN/CB TR/PASOVNICE OVO&ASOVNICE + + + +- PREDLOG ZA NOVO ZVEZO AUSpfcJč & -M11—"11 PREDOROM -SKOZIKARAVAUtE A/A <$OGENOSKO CESTO-SL0VE, IN OUOOSI-AVIOO NASetOA Karavanški predor pri Hrušici Izgradnja predora skozi Karavanke je izrednega gospodarskega pomena ne le za Gorenjsko in za Slovenijo, temveč za vso Jugoslavijo — Odločitev jugoslovansko-avstrijske podkomisije: predor naj bi zgradili pri Hrušici, na avstrijski strani pa bi bil izhod v Podrožci Pri naših zahodnih sosedih, predvsem v bližnji Avstriji in v Italiji, se z modernizacijo cestnega omrežja prilagajajo sodobnemu prometu neprimerno bolj učinkovito in hitreje kot pri nas. Naše ceste postajajo vse bolj ozko grlo, v prihodnje pa bi takšno stanje lahko hudo zavrlo razvoj inozemskega turizma in tranzitnega blagovnega prometa. Najustreznejša povezava med srednjo Evropo in vzhodom je na območju severozahodnega dela Slovenije. Prevsem gorenjski mejni prehodi so zaradi primernih razdalj zanimivi za vse smeri iz južne ZliN proti Reki in Jadranu, proti Beogradu in Bližnjem vzhodu. Strokovnjaki pa pričakujejo, da bodo prometne težnje prek Karavank še znatno bolj naraščale, naši mejni prehodi pa so zaradi cest, ostrih zavojev, nepreglednosti, strmih vzponov domala že neprimerni za zimski gosti promet, povsem neustrezni pa so za tovorni promet. TURSKA AVTO CESTA Ker drugod mrzlično grade cestno omrežje, predstavlja za sosednjo Koroško izgradnja turske avto ceste Salzburg —Beljak razmah njenega gospodarstva, posredno pa je pomembna tudi za promet prek Slovenije. Koroška bi bila povsem izolirana, če se ne bi prav s to cesto vključila v mednarodno cestno omrežje. Prav zaradi tega, ker je pri Beljaku pomembno prometno križišče dveh mednarodnih cest in avto cest, je bilo povsem umestno in najbolj smotrno, da se poiščejo primerne povezave z našim cestnim omrežjem prek Karavank. Takšna povezava je bila zanimiva tudi za nadaljnjo gradnjo mednarodnega cestnega omrežja E-cest (cest za mednarodni promet) in tudi v interesu Avstrije in Jugoslavije. Povezanost turske avto ceste z našim častnim omrežjem je bila očitna, prednosti nesporne, zato so začeli intenzivno razmišljati o možnostih cestne zveze na območju Karavank. PREDOR KARAVANKE Ko so iskali ustrezno varianto cestne povezave, so izbirali med okoli 30 inačicami. Ze takoj v začetku razprav in dogovarjanja in proučevanja so vrgli zamisel, da bi čez Karavanke zgradili avto cesto. Pretehtali so le vse možnosti za izgradnjo predora, ki bi bil prometno in geografsko kar najbolj povezan s cestno smerjo turske avto ceste. Ekonomsko povsem neupravičeno bi bilo tudi poplavilo sedanjih cist prek mejnih prehodov, kajti stroški rekonstrukcij bi bili po temeljnih izračunih precej višji, obenem pa bi bita popravila znatno manj primerna kot sam predor. Ko so načrtovali, so izhajali predvsem i/, tega, da mora biti povezava čimkrajša, če hoče biti konkurenčna mednarodnim. Za najbolj primerno območje so izbrali na zahodu tromejo in na vzhodu Jezersko. Zelo natančno so naši strokovnjaki obdelali okoli dvajset inačic in pri tem upoštevali prav vse: od višinskih razlik, geoloških in hidroloških značilnosti do predvidevanj o plačevanju predornine ter se udeleževali sestankov s sosedi. V Avstriji pa so predvsem podpirali zamisel, da bi avto cesta do predora potekala v čimvečji dolžini po območju Koroške. PREDOR PRI HRUŠICI Studije upravičenosti in izvedljivosti cestne povezave Ljubljana—Beljak s posebnim ozirom na karavanški predor so na podlagi natančnih izračunov tudi marsikaj nasvetovale. Predor naj bi bil po teh študijah dolg okoli 6 kilometrov, gradil naj bi se čimprej in čimhitreje, zgradili naj bi ustrezne prezračevalne in vse druge sodobne naprave v predoru, gradili naj bi ga z dvema pasovoma, ki bi zadostovala do leta 1985 ali s štirimi pasovi, ki bi ustrezali do leta 2000 itd. Na nedavnem sestanku jugoslovansko-avstrijske podkomisije pa so se dogovorili, da naj bi predor gradili kilometer in pol naprej od Hrušice pri Jesenicah, dolg naj bi bil okoli 7 kilometrov, predvidoma pa naj bi ga odprli leta 1982. Na avstrijski strani naj bi začeli graditi v Podrožci. Predor naj bi bil širok 9 metrov, računska hitrost v predoru pa naj bi bila 80 kilometrov na uro, zagotovili pa naj bi promet 1800 motornih vozil v vsaki smeri. Podkomisija za tehnične in finančne zadeve, ki se bo predvidoma ponovno sestala letos februarja, je razpravljala tudi o tem, kako bi zbrali denar. Naši predstavniki se ogrevajo za ustanovitev mednarodnega finančnega konzorcija, ki bi zagotovil tudi posojila po državah, ki kažejo zanimanje za predor. Pričakuje pa se tudi lahko podpora in pomoč mednarodne banke za obnovo in razvoj, ki bi karavanški predor obravnavala kot specifični regionalni objekt. V financiranje pa naj bi se vključila tudi evropska investicijska banka. Izgradnjo karavanškega predora so poprej že podprle vse gorenjske občine, vključen pa je že bil skupaj z izgradnjo avto ceste Ljubljana— Naklo tudi v srednjeročni načrt izgradnje* slovenskega cestnega omrežja. Za karavanški predor smo se torej v Sloveniji že odločili, saj je neizpodbitno, da je tolikšnega gospodarskega, življenjskega pomena kot je za sosednjo Koroško življenjsko pomembna turska avto cesta. Le-ta bo zgrajena do leta 1982, speljana do Beljaka in prav v tem letu naj bi bil zgrajen karavanški predor, skozi katerega bi se cesta smotrno nadaljevala v Jugoslavijo. S tem pa bi pohiteli tudi z izgradnjo ceste Ljubljana—Naklo, ki je tudi že v osnutku programa cestnih del v srednjeročnem obdobju. Nujno je zatorej, da se gradnja čimprej prične in se tako naše cestno omrežje poveže z mednarodnimi cestami. Vsako odlašanje bi po nasvetu prometnih strokovnjakov pomenilo nujno zaporo v cestnem prometu, izključitev vse Jugoslavije iz mednarodnih cestnih zvez. Korak dalje torej pomeni nedavni sestanek podkomisije, korak dalje k izgradnji predora Karavanke, za katerega je zaradi njegovega gospodarskega pomena treba kar najhitreje zagotoviti vsa sredstva. D. Sedej veletrgovina bled objavlja naslednja delovna mesta za obrat Klavnica Radovljica vodje delovne enote klavnica Pogoji: VK V mesarski stroki, 5 let delovnih izkušenj, črevarja Pogoji: NK mesarski delavec, čuvaja Pogoji: K V delavec, ki je moralno neoporečen, materialnega knjigovodje Pogoji: ekonomska srednja šola, 5 let delovnih izkušenj. Ponudbe pošljite na naslov: Veletrgovina Špecerija Bled, Kajuhova 3, do 31. januarja 1976. Na šestem rednem zboru upravljavcev kranjske podružnice Ljubljansl banke so razpravljali o osnutku dogovora o letošnji poslovni politv Ljubljanske banke — Foto: F. Perdan Leto 1976 prehodnej Kranj — Sedanji predloženi načrt poslovne politike Ljubljanske banke je bolj rezultat strokovne obdelave resolucije o srednjeročnem razvoju in začrtanega družbenega razvoja v letošnjem letu kot pa obdelava programov združenega dela. Ko bodo gotovi srednjeročni načrti in programi združenega dela, se bo treba dogovoriti tudi za srednjeročno poslovno politiko banke. Ker teh načrtov v celoti še nimamo, bo tudi letošnja poslovna politika nekako prehodna. Šele prihodnje leto se bo združeno delo laže dogovorilo za poslovno politiko, ki bo rezultat srednjeročnih programov. To je bila ena osnovnih misli izražena na šestem zboru kranjske podružnice Ljubljanske banke v petek, 9. januarja, v Kranju. Delegati so na zboru načeloma sprejeli predloženi predlog poslovne politike Ljubljanske banke za letos. Poudarili pa so, da je pri serijski proizvodnji treba zagotoviti sredstva le za že začete investicije, ne pa letos odpirati oziroma kreditirati novih. Razen tega so se zavzeli, naj bi se združevanje sredstev za nove investicije izvedlo že letos in ne šele prihodnje leto. Pri izdelavi srednjeročnega programa poslovne politike Ljubljanske banke pa je treba upoštevati tudi moderno tehnologijo in razvoj gospodarstva oziroma vseh panog industrije. V primeri s predlogom, v katerem je predvideno, naj bi letos razvijali gospodarstvo na manj razvitih obmejnih območjih, so na kranjskem zboru sprejeli stališče, da je razvoj gospodarstva treba razvijati tako na manj razvitih in obmejhnih območjih. To so utemeljevali s tem, da je gospodarstvo v neki občini lahko sorazmerno razvito, glede na obmejni položaj pa bi bilo nekatere panoge treba vseeno obogatiti. V predlogu poslovne politike Ljubljanske banke kot celote je predvideno, da se bodo združena sredstva v banki povečala za 26 odstotkov. Porast sredstev gospodarskih in negospodarskih dejavnosti je predviden za 27 odstotkov, sredst* prebivalstva naj bi se povečala za 3 tuja sredstva za 34 in ostala za odstotkov. 25 odstotkov tako poV čanih sredstev naj bi se namenil j povečanje kratkoročnih naložb, 1 odstotkov pa za povečanje dolg1 ročnih. V kranjski podružnici Lju' ljanske banke pa naj bi se bilanci vsota povečala za okrog 16 odstO' kov. Največ naj bi porasla sredst' gospodarstva in negospodarstva f prebivalstva. V okviru tako zbran1 sredstev pa je predvideno, da bi' kratkoročni krediti povečali za 7 o* stotkov, krediti za serijsko opretf za 15, dolgoročni krediti pa za 20 0 stotkov. Pri tem velja poudariti, 1 bodo morale delovne organizacije,' imajo medsebojni dohodkovni int res, tudi med seboj uskladiti svo, razvojne programe in za njiho* uresničitev združevati sredstva, • preden bodo v banki zaprosile 'D< dopolnilna sredstva. Naslednja p*de membna odločitev, ki pa seveda |p-novost, je, da bo pri vsaki investici treba zagotoviti celotna sredstva ;Ki tako osnovna kot obratna. Zdaj seidi včasih dogajalo,.da je investitor \ dograditvi investicije z vso silo pr—m tisnil na banko, da mu zagoto1 obratna sredstva, ker ima zaradi p* manjkanja le-teh nešteto težav pj proizvodnji in ne more uspešno pj slovati. Sicer pa je v predlagani poslovfl politiki Ljubljanske banke za letfl dan še poseben poudarek izvod tako pri dolgoročnih kot pri kratk' ročnih kreditih. Razen tega pa { sredstva za nove investicije narfl' njena le za gospodarsko manj ra1 vita področja, za kmetijstvo in in' vacije. Kot rečeno so v načelu tak§* predlog poslovne politike za letos i> kranjskem zboru sprejeli. Izvolili f so tudi desetčlansko delegacij upravljavcev, ki bo na 17. zbof upravljavcev Ljubljanske bani1 skupaj z ostalimi delegacijami d( končno sklepala o predlogu. A. Zalar Več iskalcev zaposlitvi Za gorenjsko gospodarstvo je bila vse leto 1975 značilna visok stopnja zaposlovanja novih delavcev: tako je še v novembru lani ta stopnja znašala po podatkih zavoda za zaposlovanje Kranj 4,4 odstotka. Seveda pa se je zaposlenost dokaj razlikovala po posameznih občinah: tako je za november za jesniško občino znana stopnja zaposlovanja kar 5,3 odstotka, nekaj manjša 4,8 za kranjsko občino, za škofjeloško 5-odstotna, najmanjša pa v tržiški in radovljiški občini. Tako visoko stopnjo zaposlenosti v regiji je vse doslej spremljala tudi najnižja stopnja nezaposlenih delavcev: sredi lanskega leta se je odstotek nezaposlenih v regiji znižal celo na 0,54 odstoka, kar je sploh najnižja stopnja nezaposlenosti v zadnjih osmih, devetih letih. Tako je bilo konec prvega polletja na zavodu prijavljenih le 385 iskalcev zaposlitve, med njimi skoraj polovica »težje« zapo-sljivih, to je z ovirami kot je invalidnost in podobno. »Za drugo polletje lanskega leta pa je značilno rahlo, a stalno naraščanje števila nezaposlenih v regiji,« je povedala Joži Puhar-Kranjčeva, analitik zavoda, »tako da se je konec novembra odstotek nezaposlenih v gorenjski regiji dvignil na 0,9, kar je v absolutnih številkah 657 iskalcev zaposlitve. Ta odstotek, ki se približuje slovenskemu enemu odstotku nezaposlenih, je seveda v primerjavi z drugimi republikami še vedno daleč najmanjši.« Povsem nemogoče bi bilo priča- Zi dt kovati, da se gibanje zaposleno-' oziroma nezaposlenosti v SFRJ 1 . bi moglo pokazati tudi v slovensNni razmerah, saj je del slovenskega S spodarstva še kako odvisen prav [ y priliva delavcev iz drugih repu bl>4 Zadnje mesece preteklega leta se _ kot kažejo podatki ta priliv nekoljl povečal, kar se je pokazalo tudi številu iskalcev zaposlitve po P m sameznih regijah. Najobčutneje ; je število iskalcev zaposlitve (W nilo v jeseniški občini, tudi v krat1 ski in radovljiški, medtem ko je' ostalih dveh občinah ta prem1 . dokaj manj opazen. Med iskalci zaposlitve je b'1 konec novembra še vedno okc 40 odstotkov težje zaposljivih ose manj kot polovico — 372 je b' žensk. »Medtem ko iskalci zaposlit* z visoko in višjo izobrazbo prt" stavljajo le malenkosten odsd' tek, pa smo v zadnjih mesed opazili porast iskalcev dela m' ml; limi kadri predvsem s s rt" njo izobrazbo: to so predvse1 maturanti gimnazij, kar vsck; kor ni noben določen poklic, a] bil pred časom tak profil ; dokaj iskan. Največje štev>' 1 med nezaposlenimi trenuf i predstavljajo delavci z nižjo k^ lifikacijo, priučeni delavci in P nekaj tudi s poklicno šolo. I'1 učenih delavcev je med iskal' 1 zaposlitve kar 33 odstotkov V* kot novembra 1974, kar ponu'" ] da se delovna mesta, kjer se , hteva kvalifikacija, bolj zapira) , za delavce brez formalne kv' lifikacije.« L M Svet delovne skupnosti upravnega organa skupščine občine Tržič razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. komunalnega referenta 2. odmer nega referenta 3. blagajnika in obračunovalca OD Poleg splošnih pogojev se za delovno mesto pod 1.: zahteva srednja strokovna izobrazba gradbene smeri, K a t" ViŠ^a strokovna izobrazba upravne smeri, i>od 3.: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri. , ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema svet delovne skupnosti spravnega organa skupščine občine Tržič. ti azpis velja do zasedbe delovnih mest. ALPETOUR SOZD Alpetour, Skofja Loka - Titov trg 4b, DO Gostinstvo, Skofja Loka — TOZD Gostinstvo Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. kuhinjske blagajničarke Pogoji: v poštev pnde starejša oseba po poklicu kuharica ali natakarica s 5-let-nimi delovnimi izkušnjami v gostinstvu. Delovni čas je deljen — nedeljsko delo. Osebni dohodek ca. 2560 din. j 2. vratarja za dancing bar it Pogoji: NK delavec. r0 Delovni čas od 21. do 04. ure, osebni do- °) hodek ca. 2150 din. PMelom86 Združuje za nedol°čen čas z dvomesečnim poskusnim |ci Pismene ponudbe zbira kadrovska služba 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu objave pismeno obveščeni v 10 e j dneh od izbire kandidata. Zavarovalnica Maribor v Mariboru P.O. P.E. Ljubljana, Celovška 177 objavlja na podlagi 12. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu delovna mesta zavarovalnih zastopnikov in producentov za naslednja področja: nk I- Jesenice — 2 zastopnika; 1 producent di 2. Kranj — 2 zastopnika; 1 producent 3. Lesce-Bled — 1 zastopnik lf 4. Radovljica — 1 zastopnik 5. Tržič — 1 zastopnik / 6. Skofja Loka — 1 zastopnik H&i VSa .navec*ena področja lahko kandidirajo osebe, ki želijo sodelovati s polnim delovnim časom in nepolnim delovnim časom. [ fPogoj: zaželena srednješolska izobrazba in sposobnost komu-skmiciranja z ljudmi. bli yio«e je treba nasloviti v 10 dneh na naslov: ,e zavarovalnica Maribor, P.E. Ljubljana, Celovška 177, ,lil 61107 Ljubljana. di Komisija za medsebojna razmerja delavcev TOZD Maloprodaja Kranj, n.sol.o. v združenem delu Veletrgovine Živila Kranj, n.sol.o. it^ ist; m< se' eK' al objavlja prosto delovno mesto poslovodje bifeja (na območju Kranja) Pol« nJe posebne pogoje: - da imajo poklic KV natakarja in , , - da imajo 3 leta delovnih izkušenj na enakih ah podobnih delovnih mestih. Poskusna doba za to delovno mesto je določena 60 dni. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev je treba g®«att„vA*f a«eh kadrovski službi Veletrgovine Živila Kram - C Solzice Petra Jovanoviča Menim, da Petra Jovanoviča iz Zetine nad Poljansko dolino, kiparja samorastnika, ni treba posebej predstavljati. Zdi pa se mi vredno in pomembno opozoriti na nekaj stopnic v njegovem dosedanjem delu ter, na uspehe na njegovi ustvarjalni poti. Kmalu bo namreč preteklo dvajset let, ko je komaj devetnajstletni mladenič poslal prve risbe znani reviji »Mlada pota«, ki je že takrat izhajala, pravzaprav pa je tudi edina doslej, ki je imela rubriko za mlade likovnike — talente. Pred desetimi leti je Peter Jovanovič v galeriji na škofjeloškem gradu priredil prvo samostojno razstavo, ki je zbudila veliko zanimanja med občinstvom, skratka med vsemi, ki se zanimajo za likovno umetnost ali se na tem področju celo poklicno ukvarjajo. Prav ta razstava je žetinskemu sa-morastniku omogočila tudi prodor navzven, omogočila mu je, da je bil Peter že kmalu po tistem udeleženec mednarodnega simpozija kiparjev v Kostanjevici na Dolenjskem. V dobrem desetletju je potem kipar Peter Jovanovič, torej od prve razstave v galeriji na škofjeloškem gradu pa do te, ki je zdaj odprta v prostorih knjižnice »Ivan Tavčar« v Škofji Loki, in ki je pripravljena v počastitev praznika občine Skofja Loka, kipar samorastnik ustvaril, ti spomeniki pa so že tudi postavljeni, petintrideset skulptur velikih mer. Peter Jovanovič pa je v tem obdobju sodeloval tudi na razstavah doma in v tujini. Konec lanskega leta se je predstavil v domačih Poljanah z razstavo kipov in ilustracij iz Preži-hovih »Solzic«. Peter Jovanovič namreč že od druge samostojne razstave v galeriji loškega gradu spaja literarne predloge znanih slovenskih pisateljev s svojimi kiparskimi rešitvami. Na teme Tavčarjeve Visoške kronike, Zlata pod Blegošem loškega pisatelja Lojzeta Zupanca, Solzic Prežiho-vega Voranca ter Seliškarjevih Mul so nastali štirje zaokroženi cikli žetinskega kiparja, torej samostojne razstave, na katerih kipar doslej širši javnosti ni predstavil le še Mul Toneta Seliškarja. Kakor je zanimiv Polonca Kosi v galeriji Prešernove hiše v Kranju Akademska slikarka Polonca Kosi se izraža predvsem z barvo. V njenih krajinah, vedutah in nekaterih portretih se v vehementnih potezah in v drznih kombinacijah barv kažeta nemir in notranja napetost. Realno izhodišče, ki ga v vsakem primeru spoznamo in občutimo, pa je vendarle le prva stopnja, pravzaprav pretveza za globljo predstavitev čustev in občutkov ob slikarsko zanimivem pojavu. Prav ta odnos se kaže v širokih in rezkih ploskvah, ki kot plameni ali nekontrolirani izbruhi spreminjajo izhodiščni svet narave in predmetov v novo realnost, neodvisno od neposrednega izročila motiva. Barva, predvsem gre za na videz surove kombinacije jarkih in jasnih barv (večinoma mešanih z dodatkom bele), ima funkcijo, ki je večplastna in večnamenska. Učinkuje kot kompozicijsko ogrodje in hkrati kot polnilo plamenastih proskev, kot risba z barvo in kot spontano prelivanje odtenkov. Kosijeva je namenoma izbrala tako paleto, ki nakazuje sorodnost s kolorističnimi prizadevanji klasičnega ekspresionizma. Gre torej za hoteno kombiniranje barv, ki je v popolnem nasprotju z akademskimi in akademijskimi kanoni. Iz take usmeritve sledi tudi sam način nanašanja barv v zamahih, brez ostrih omejitev ali gla-jenja. Hkrati pa se v spontanem vrenju barvnih lis nakazuje tudi racionalna komponenta. Avtorica je namreč svoje barvne izpovedi na neki način umirila in disciplinirala. V dinamično kompozicijo je uvedla kot element umirjenosti in reda geometrijski obris — v nekaterih primerih del kroga, drugod pa ravno črto ali strog pravokoten lik. Vrenje črt in potez se ob statičnih znakih ustavlja, prekinja in umirja. Paradoksni učinek tako formuliranega kompozicijskega pomagala pa je dinamika na novi ravni. Notranje vrenje in razklanost sta dobili globok vsebinski pomen. Tako se nam slikarstvo Polonce Kosi kaže kot iskanje novega izhodišča v svetu barvnega opoja in pri virih klasičnega, eruptivnega in po svoje provokativnega ekspresionizma. Srečujemo se z obetajočim in polnokrvnim presnavljanjem doživetij in spoznanj v barvno izpoved in pripoved. Ivan Sedej odnos med literarno predlogo in kiparjevim smislom za ilustracijo teh del v kiparsko tvarino, v les, toliko večja je lahko naša želja, da bi se kipar Peter Jovanovič v prihodnjih letih lotil ilustracij še nekaterih del znanih slovenskih in jugoslovanskih piscev. Na razstavi v knjižnici »Ivana Tavčarja« v Škofji Loki je razstavljenih dvaindvajset plastik in večje število ilustracij iz osmih zgodb iz Vorančevih Solzic. Prav tako kot je kipar pred nedavnim prelil v »svojo govorico« besede Poljanca • Ivana Tavčarja, tako je Peter Jovanovič tokrat uspel preliti v »kiparski jezik« tudi literarno snov in besedo socialnega realista Prežihovega Voranca. Zaradi sorodnosti, ljubkosti in trpkosti književnih del, del Prežihovega Voranca, ki je bil najbližji podobi malega človeka, Korošec, ki je opisoval življenje podobno življenju v poljanskih hribih, se je kipar iz Zetine nad Poljansko dolino prav zagotovo zato spoprijel z njegovo snovjo. Nazadnje še beseda o kiparski strani del na razstavi. Tako kot doslej je Peter Jovanovič tudi v ciklusu Vorančevih Solzic obdržal svoj kiparski »prijem«. Iz kosa lesa, ki mu narekuje plastično obliko in se mu ali se ji podreja, izvabi reliefno risbo v plastičen videz. Okornost v Jovanovičevi plastiki ustreza trpkosti jezika v literarni predlogi, vendar je že itak značilna za JoVanovičevo plastično izražanje. Le-to je še vedno reliefnega značaja, je kot relief, ki obdaja valj ali drugo obliko lesa, ki mu služi kot osnova. Še vedno je to zdravo in kleno dolblje-nje v les in je kiparstvo, ki je polno pripovedi. A. Pavlovec V ponedeljek, 12. januarja, so v prostorih knjižnice »Ivan Tavčar« v Škofji Loki odprli razstavo del kiparja samorastnika Petra Jovanoviča iz Zetine v Poljanski dolini. Peter Jovanovič se tokrat predstavlja s kiparskimi deli in ilustracijami, kijih je pripravil na temo Solzic Prežihovega Voranca. (jg) — Foto: F.perdan Obisk v Prešernovi rojstni hiši Jesenice — Lani je Prešernovo hišo v Vrbi obiskalo 36.444 obiskovalcev, od tega 22.716 mladine in 13.128 odraslih. V primerjavi z letom poprej je to 5701 obiskovalec več. V primerjavi z obiskom v podobnih muzejih v Sloveniji so v Vrbi lahko zadovoljni. Tudi vstopnina je med najnižjimi. Obiskovalci prihajajo od vsepovsod, ne le iz oddaljenejših krajev ožje domovine, temveč tudi iz drugih republik. V poletnih mesecih pa so redni obiskovalci blejski turisti, ki se odpravijo v Vrbo. Vse to kulturno skupnost Jesenice, ki skrbi za Prešernovo hišo obvezuje, da poskrbi za še boljšo dostopnost, organiziran ogled in strokovno vodenje. Prizadevajo si, da bi prek magnetofona uvedli živo besedo v strnjeni obliki in z opisom posameznih predmetov. D. S. Obisk Finžgarjeve domačije Jesenice — Z obiskom Finžgarjeve rojstne hiše v Doslovčah je kulturna skupnost Jesenice manj zadovoljna, čeprav obisk iz leta v leto narašča. Lani je domačijo obiskalo okoli 4000 obiskovalcev, kar je v primerjavi z obiskom v Prešernovi rojstni hiši šestkrat manj. Vzrokov za manjši obisk je več, eden izmed njih pa je prav gotovo tudi ta, da je Prešernova hiša bliže glavni cesti, Slabi so tudi kažipoti do Doslovč. D. S. Predstava Domna Žirovnica - Dramski odsek DPD Svoboda France Prešeren v Žirovnici je začel s pripravami na novo dramsko uprizoritev Jurčičevega Domna. Ce jim bo uspelo pripraviti sprejerrdjivo sodobno zasnovano sceno, so sklenili, da s tem delom tudi gostujejo po drugih krajih zunaj občine. Pomoč osrednje gledališke hiše z Jesenic bi jim bila gotovo potrebna. D. S. Program dela Pihalni orkester jeseniških železarjev si je letos postavil širok in zahteven program dela. Načrtujejo kar 18 samostojnih nastopov in koncertov doma in v sosednji občini. Ker bodo v program vključili več novih skladb, bo potrebno precej vaj. Velik kvaliteten premik in velik odziv pri poslušalcih v preteklem letu jih obvezuje, da uspešno nadaljujejo začeto delo. Pri tem ne zahtevajo večje stimulacije, žele si le primernih oblek in instrumentov za mlade. Za to potrebujejo 250.000 dinarjev. - J. K. »Trnjulčica« pri Sv. Duhu Sv. Duh — V dvorani kulturnega doma pri Sv. Duhu bo v nedeljo, 18. januarja, ob 16. uri že enajsta uprizoritev dramskega dela »Trnuljčica«, ki so jo pripravili člani škofjeloške dramske skupine »Loški oder«. Prva predstava je bila že v začetku decembra, nato pa so se v počastitev praznovanja novega leta in dedka Mraza predstave vrstile ves december. Scena je delo Edija Severja, Jožeta Kneza in Franca Tavčarja, skrb za zvočne efekte pa je prevzel nase Jurij Humer. Delo je režirala Poldka Štiglic. V glavnih vlogah nastopajo Janez Gaber, Ana Šterkelj, Janka Primožič, Janez Debeljak, Matija Trebše, Franc Jesenovec, Janez Tavčar in Slavka Primožič. V igralski skupini, ki se bo to nedeljo predstavila pri Sv. Duhu, sodeluje v ostalih vlogah še prek deset igralcev. -jg Gorenjski muzej V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi je odprta razstava Holandsko-flamska in francoska prevodna grafika 17. in 18. stoletja, ki jo je pripravil Narodni muzej v Ljubljani. V 2. nadstropju Mestne hiše pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi pa je na ogled razstava slikarskih del Polonce Kosi. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem, republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji, v galeriji iste stavbe pa si lahko ogledate razstavo Stavkovno gibanje na Gorenjskem leta 1935, ki jo je pripravil Oddelek za delavsko gibanje Tehniškega muzeja Železarne na Jesenicah. Razstavne zbirke oz. razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Po smučanju je vsak dan pouk matematike, slovenščine in drugih predmetov. Vesela in vzgojna šola v naravi Vesna Gorjup Majda Šifrer Gozd-Martuljek — Že tretje oziroma drugo leto organizira osnovna šola Lucijan Seljak iz Kranja v Gozd-Martuljku šolo v naravi. Pred dvema letoma so jo prvič organizirali za učence tretjih razredov. Lani je potem ta oblika vzgoje in učenja zaradi pomanjkanja snega odpadla, letos pa so jo takoj po novem letu spet organizirali, tokrat za učence četrtih razredov. Blizu 200 učencev iz matične in podružničnih šol so razdelili v dve skupini. V prvi, ki je bila v Gozd-Martuljku od 5. do 10. januarja, so bili učenci iz treh četrtih razredov z matične šole, od 10. do 15. januarja pa ima šolo v naravi druga skupina in sicer učenci četrtih razredov podružničnih šol Podblica, Besnica, Žabnica in Orehek. Ko smo jih pred dnevi pozno popoldne obiskali, so pravkar končali s poukom smučanja. Odpravljali so se že v Mladinski dom v Gozd-Martuljku, ki je slab kilometer oddaljen od smučišča. Kar hiteli so, najprej na vroč čaj, potem pa k pouku matematike. »Z dosedanjimi dvoletnimi izkušnjami Sole v naravi smo na nafti soli zelo zadovoljni. Uspelo nam je, da smo vsem učencem omogočili smučanje. Razlik ni nobenih čeprav vemo, da je smučarska oprema draga. Nekaj učencev ima že svojo opremo, ostalo pa je preskrbela Sola. Smuči, palice in čevlje imamo za 90 otrok. Za to se imamo zahvaliti Šolskemu Športnemu društvu oziroma temeljni telesnokulturni skupnosti. Za petdnevno bivanje oziroma Solo v naravi prispevajo starSi po 300 dinarjev na učenca, ostalo pa prispeva Sola. Ko smo pred dvema- letoma prvič organizirali takšno Solo, so nekateri starši malo čudno gledali. Nekaterim morda ta oblika niti ni bila najbolj vSeč. Letos pa ni bilo prav nobenih pripomb. • Nasprotno, celo pohvale smo dobili,« pravi vodja šole v naravi profesor telesne vzgoje na šoli Lucijana Seljaka Peter Mohorčič. . »Kakšen pa je dnevni program šole v naravi?« »Poudarek je na pouku smučanja. NaS cilj je, da sleherni učenec, ko se vrnemo v Kranj, zna smučati. Seveda je na programu tudi pouk rednih predmetov kot so matematika, slovenščina, spoznavanje narave, glasbeni pouk in zelo bogata je družabna dejavnost, ki nekako vključuje pravzaprav vse predmete iz četrtega razreda. Seveda je pouk tako imenovanih umskih predmetov prilagojen tej obliki Sole in je malce drugačen kot v razredu. Predvsem pa moram povedati, da je velik poudarek v Soli na tako imenovanem so-cializacijskem efektu. Učenci so pet dni dan in noč skupaj. Navajajo se na koletivno življenje, na pravilne higienske in zdravstvene navade in drugo. Morda vas zanima, kakSen je celodnevni urnik. Ob 7. uri učenci vstajajo. Pol ure zatem je zajtrk in ob 8.15 že od idemo na smučiSče, kjer smo do pol dvanajstih. Ob 12.15 imamo kosilo in potem do 13.45 počitek. Od 14. ure do 15.30 je spet pouk smučanja in nato malica. Od 16.30 do 18. ure pa je redni pouk. Potem imajo učenci eno uro prosto. Sledi večerja, potem pa družabni večer do 20.30.« Takšen, lahko bi rekli zelo natrpan urnik, se je izkazal za zelo dobrega. Otroci so tako rekoč nenehno zaposleni in pod stalnim vodstvom in nadzorstvom. Zato kar zadeva red precej številna ekipa učiteljev nima nobenih težav. In tudi nobenih obolenj ali nezgod (zlomov ali bolezni) doslej ni bilo. Najpomembneje pa je, da imajo učenci takšno veselo in vzgojno šolo v naravi radi. Takole so pripovedovali. Majda Šifrer, učenka 4. razreda osnovne Sole Žabnica: »Letos sem prvič /ačria smučati. Na začetku sem bila malo nerodna, zdaj mi pa že kar gre. Vse predmete v tej soli imam rada, najbolj pa smučanje. Pred šolo v naravi me je najbolj skrbelo, <"e bo dovolj snega. Zdaj mi je tako všee, da bi mi bilo zelo žal, ce ga ne bi bila« Franci Pogačnik Robert Porenta Vesna Gorjup, učenka 4. razreda osnovne Sole Besnica: »'IYi leta sem bila stara, ko sem začela smučati in zdaj že kar dobro znam. Sola v naravi mi je zelo všeč. Napisala sem že spis, kako sem vozila svoj prvi slalom; škoda, da ga tovariška ni ocenjevala. Zal mi bo, ko lx> šola v naravi končana.« Franci Pogačnik, učenec 4. razreda osnovne Sole Podblica: »Sola v naravi je čisto drugačna kot v razredu. Tu imamo veliko več telovadbe. Smučamo. Imamo pa tudi slovenščino in matematiko. Vendar mi nobena stvar ne dela težav. Pa tudi dolgočasim se ne.« Robert Porenta, učenec 4. razreda osnovne šole Orehek: »Zelo mi je všeč v tej šoli, najbolj pa smučanje. Včasih se spomnim tudina električno avto cesto, ki jo imam doma, in po bratu mi je malo dolgčas. Sicer pa bi mi bilo zelo težko, če ne bi mogel v šolo v naravi.« Prepričan sem, da bi bili tudi odgovori drugih učencev podobni in da si takšne šole najbrž želijo tudi učenci v drugih osnovnih šolah. Menda v nekaterih osnovnih šolah v kranjski občini o tem že razmišljajo. Osnovna šola Cerklje pa jo je letos že prvič organizirala v Kranjski gori. In tudi v srednjih šolah razmišljajo, da bi jo organizirali; seveda po malo drugačnem programu. Nedvomno ne bi bilo napak, da bi o tem šole in Učitelji resno razmislili. In če ne drugače, tudi poprašali za izkušnje v osnovni šoli Lucijana Seljaka. Prepričan sem, da jim bodo z nasveti radi pomagali. Omenili smo že, da šolo v naravi, ki jo organizira osnovna *ola Lucijan Seljak v Gozd-Martuljku, vodi številna ekipa. Nedvomno vsi zaslužijo pohvalo in da jih omenimo. V prvi in drugi skupini so šolo v naravi v Gozd-Martuljku vodili: Peter Mohorčič, Marjan Konjar, Ciril Krek, Jani Pavčič, Miran Hladnik, Barbara Vitas, Jože Rozman, Vojko čo-jovič, (vsi vaditelji smučanja), Anica Pečnik iz Zabnice, Marinka Potočnik z Orehka, Kristina Stavrov iz Besnice in Saša Vrtovšek, Zlata Lipovac ter Erna Gantar iz centralne šole Lucijana Seljaka. A. Zalar Slike: F. Perdan Na podlagi 162. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74 in 39-468/74) izdajajo davčne uprave skupščin Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič Vo la poziv k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov Ti »vi Ješ Sija ane uša Mi za leto 1975 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku^ leta in za leto 1976 za zavezance, katerim se odmerjajo davkfetk vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključni0^ 31. januarja 1976. Napoved za odmero davkov morajo vložiti: za leto 1975 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1975; 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem* dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1975; 3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1975; 4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic o dohodkih doseženih v letu 1975. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega 3.000 dinarjev; 5. Zavezanci davka od premoženja — na posest gozdnega zemljišča za leto 1975. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih (Urad. : list SRS, št. 26/73 in 24/75) ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča in če njihov dohodek v letu 1975 presega 20.000,00 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 1 ().()()(),()() dinarjev letno na družinskega člana; 6. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1975. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1975 presega 5().()0(),()() dinarjev; 7. Zavezanci posebnega prispevka po 23. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za leto 1975, če so njihovi dohodki iz naslova pokojnine skupno z dohodki iz delovnega razmerja, samostojne dejavnosti ali dela na podlagi pogodbe o delu v letu 1975 presegli 67.560,00 dinarjev in pod pogojem, da so v skupnem dohodku ostali dohodki brez pokojnine, udeleženi z več kot 10.134,00 dinarjev; in to: — zavezanci iz 1. in 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri opravljajo dejavnost o.ziroma plačujejo davek od samostojnega opravljanja te dejavnosti; "an es Vi : rek kok b i sn zavezanci iz 3. točke pri davčni upravi občinftbči v kateri imajo stalno prebivališče; ida zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od neirna premičnin pri-davčni upravi občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri davčni upravi občine, kateri imajo stalno prebivališče; zavezanci iz 5. točke pri davčni upravi občinej v kateri leži gozdno zemljišče; zavezanci iz 6, in 7. točke pri davčni upravi obj čine, v kateri imajo stalno prebivališče. za leto 1976 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pav-j šalnem letnem znesku za leto 1970; fiši 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samo-l stojnega opravljanja intelektualnih storitev, ka'#^ terim se odmerja davek v pavšalnem letnem zne-Cg-sku za leto 1976; rS in to: H — zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostorih pri davčni upravi občine na katere območju je|v poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo! poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine v kateri imajo stalno prebivališče; če pMr zavezanec nima stalnega prebivališča na ob% močju občine na katerem ga imajo njegovij družinski člani, pa pri davčni upravi občine naj katere območju imajo stalno prebivališče nje-| govi družinski člani; — zavezanci iz 2. točke pri davčni upravi občine Vi kateri imajo stalno prebivališče; če pa zaveza*! nec nima stalnega prebivališča na območju ob-J čine na katerem ga imajo njegovi družinski! člani, pa pri davčni upravi občine na katere* območju imajo stalno prebivališče njegovi! družinski člani. Napoved za odmero davkov je treba vložiti na pred-J pisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi občine.. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, do-jr2 ločenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10 % oziro*» • ma najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20 7< oziroma najmanj 200 dinarjev.I Davčne uprave skupščin občin: Jesenice Kranj Radovljica Tržič Skofja Loka AVTOMOBILI CENE FRANKO LJUBLJANA BREZ PROMETNEGA DAVKA 430 K/kombi 430 K/ kombi L 430 F/furgon 430 K/kombi L 4vr, 430 T/kamionet 48.610,10 51.332,10 44.702,10 5Z471.10 50.147,10 1300 TK/kombibus 1300 TK/kombibus turist 1300 TF/furgon 1300 TR/kamionet OM 621 normal kamion 66.930,10 72.981.10 57.202,10 56,876,10 190.558,75 OM 635 normal kamion OM 635 dolgi kamion OM 640 normal kamion OM 640 dolgi kamion ZASTAVA 616 Diesel 194.210,75 198.503,75 204.276,75 210.050,75 108.967.75 Za vozila 430 zimski popust 1.500 din do 31. 1.1976 Za vozila 430 devizni popust Tovarniški kredit za gospodarske organizacije, obrtnike, uslužbence, invalide, upokojence in kmetijske proizvajalce INFORMACIJE IN PRODAJA Slovenija jj| flavto VSAK rt I CrV NA 4 STRANEH St O", ise Makalu 75 nz. Vomaž Jamnik VRH 1 Tukaj baza, tukaj baza! Petka Ivi se, petica javi se! Sprejem! Ješ nekoliko nervozno kliče prijavlja v petici. Smo 6. oktobra in anes bosta Šrauf in Marjon poiz-Ušala priti na vrh. < Včeraj sta imela za seboj silno k aporen dan. Napela sta vrvi nad KJBtico v kaminu, ki je ključno me-io v steni. Vrvi sta potegnila vse l*t> položnejših sniežišč, ki vodijo na jtancpski greben, kar jima je vzelo es včerajšnji dan. in obilo energije, aj sta delala brez kisika na višini reko 8000 m. Kisik hranita za na-kok. Da bi bila mera polna, sta si b povratku v šotor po nerodnosti snegom zasula šotor in namesto e i h. in 20. uri 17. januarja amer. barv. akcij. MR. MAJE-STYKob 18. in 20. uri 18. januarja-amer. barv. akcij. MR. MAJE-STYKobl8. in 20. uri Železniki OBZORJE 16. januarja amer. barv. akcij. MR. MAJE-STYK ob 20. uri 17. januarja danski barv komed. ŠOLA ZA ŽENINE ob20. uri 18. januarja jug. barv. drama HITLER 17, NASE ULICE ob 17. »1 20. uri Jesenice RADIO 16. januarja amer. barv. vojni NAJDALJŠI DAN ob 17. in 19. uri 17. januarja amer. barv. risani MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE ob 15. uri, nem. barv. CS drama UMOR V GRADU HUBERTUS ob 17 in 19. uri 18. januarja nem. barv. CS drama UMOR V GRADU HUBERTUS ob 17. in 19. uri 19. januarja amer. barv. vestem SANTY ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 16. januarja franc. barv. krim. POLICA.) ol 18. in 20. uri 17. januarja amer. barv. vestem SANTY ob 18. in 20. uri 18. januarja amer. barv. vestem SANTY ob 18. in 20. uri 19. januarja nem. barv. CS drama UMOR V GRADU HUBERTUS ob 18. in 20. uri Dovje Mojstrana 17 januarja ital.-franc. barv. krim. POSLEDNJE ZATOČIŠČE ob 18. in 20. uri 18. januarja amer. barv. komed. NEUMNOSTI JERRY LUISA ob 18. in 20. uri Kranjska gora 17. januarja amer. barv. komed. NEUMNOSTI JERRY LUISA ob 18. in 20 uri 18. januarja amer. barv. vojni NAJDALJŠI DAN ob 18. in 20. uri Radovljica 16. januarja amer. barv. LJUBEZEN BRK/ OBVEZNOSTI (»1.20. uri 17. januarja amer barv. krim VOHUN. KI JE UNIČIL SVOJE ZVEZE ob 18. uri. amer. barv. vestem VRAŽJI VRT ob 20. uri is. januarja slov. barv. SREČNO KEKEC ob 10. uri, amer. barv. LJUBEZEN BREZ OBVEZNOSTI ob Iti. uri, ainci barv, vestern VRAŽJI VRT Ob 18. mi. amer. barv. krmi VOHUN, Kl JE i MCI I. SVOJE ZVEZE ob 20. uri 19. januarja amer. barv. krim. VOHUN, KI J K UNIČIL SVOJE ZVEZE ob 20. uri Bled l(». januarja amer. barv", vestem VRAŽJI VRT ob 20. uri 17. januarja amer. barv, LJUBEZEN MRK/. OBVEZNOSTI ob is. in 20. uri ia januarja slov. barvi SREČNO KEKEC ob 14. uri, amer. barv. krim. VOHUN, KI JE UNIČIL SVOJE ZVEZE oh 16. uri, nem. barv. pust. Kil) IN KOMPANIJA ob 18. in 20. uri 1!» januarja nam. barv. pust. Kil) IN KOMPANIJA oh 20. uri Nedvomno se Se spominjate, da smo vas luni dokaj redno obveščali o mednarodnem artističnem programu v Park baru na Bledu. Tudi letos so Viatorjevi hoteli na Bledu poskrbeli, daje ta nočni lokal z mednarodnim artističnim programom odprt vsak dan razen ob torkih od 21. do 2. ure ponoči. Program se začenja ob 23. uri. Ta mesec je Se posebno zanimiv. V njem nastopata Darinka i Sonja s točkami: intimni ples, prodajalka cvetja, polnočno srečanje in moderni striptiz. Nekateri se morda Se spominjate njegovega lanskega nastopa, s katerim je vsak večer navduševal. No, tudi tokrat nastopa Veliki Lale. Posebnost programa pa je točka Žongler s krožniki. Za ples igra poljski kvartet Dominanta. Na svidenje torej v Park baru. Doktor Popaul Re/.: Claiule Chabrol, igrajo: Jean-Paul Belmondo, Mia Parovv in L tura Antonclli Chabrolov film <> Doktorju Popautu je predvsem dobrodoAla jn pomembna prilog-nosi Jeanu-Paulu Beltnondu, ki ima sicer Se vedno mnogo boževatcev, a že leta ne dokazuje več zmožnosti koi jih j* laku izvrstno predstavil v prevarantih Ler m- bolj v filmu Do zadnjega diha. Zvezdniška zasedba |>a je hkrati tudi edina rešitev filmu, ki je, kot tudi igralci, komercialnega, a nr tudi zgolj poprečnega pomena. Preseneča le 1. zgodbo in z duhovitimi dialogi. Z zgodbo, ker se zaključi drugače, kot bi se »logično« morala, / dialogi |>a. ker kljub pouličnemu zgledovanju učinkujejo resnic no igrivo. Filmsko sporočilo je enostavno: doktor bo lahko nadaljeval /. izvenzakonsko rado živuatjo, Pa tudi: simpatičnosti in duhovičenje filmskih značajev so samo plašč, ki prekrije ^idolujc. Dobre komedije so tako ali tako le tedaj, če zmorejo skozi smeh povedati bridke in jedke resnic« O človeku samem, njegovem okolju in času. In Chabrol, kakor vedno, pripoveduje s tehnično brezhibnostjo o nakani nekega umora, o človeških strasteh, za nameček pa nam s pravo raz^ledniško zavzetostjo predstavi še Tu ni/i jo. kar vse pa pripomoie Doktorju 1'opaulu uvrstitev med filme, ki jim je Že v naprej sojena uspešnost. J. Poštiak Ribja plošča Potrebujemo: 2 llici olivnega olja, 2 zavoja zmrznjenih rib (fi/etov), i čebule, debel strok česna, peteršilj, .7 žlice belih drobtin. 2 žlici zrezanih vloženih paprik, 5 dkg naribanega sira, pol kozarca belega vina, sok pol limone, sol, poper, ;i dkg masla ali margarine^ Pečico ogrejemo na 220 stopinj. Posodo namastimo z oljem in vanjo položimo zahirznjene ribe. Iz sesekljane čebule, česna, peteršilja, drobtin, paprike, sira, vina, limoninega soka, soli in popra pripravimo mešanico in jo razdelimo po ribah. Potresemo še s kosmiči masla in pečemo okoli 30 do 40 minut. Ponudimo s krompirjevim pirejem. Otrok Tudi povsem zdrav in normalen otrok se vedno ne razvija tako hitro kot morda pričakujemo. Zakasni z zobki, ne shodi takrat, ko pričakujemo, kar dela materam, ki pričakujejo, da bo otrok rastel in se razvijal po učbeniku, dosti skrbi. Seveda je treba ob vsakem pregledu pri pediatru omeniti pomanjkljivosti, ki jih mati opaža pri otroku, ker včasih le ni vse v redu. Če na primer otrok še ne govori, ko bi že zdavnaj moral, a je sicer povsem normalen, morda zelo slabo vidi: slabše opazovanje okolice pa seveda še kako vpliva na razvoj govora. Poglejmo glavne značilnosti razvoja otroka od rojstVa do enega leta. Novorojenček večino dneva preleži. Če se dotaknemo njegove dlani, bo stisnil pest. Vratne mi-š ce so še mlahave, medtem ko zna nožne in ročne še kako na-- ;ti. Od prvega do četrtega meseca i »stane otrokov obrazek bolj ^.razit. Močno že dviga glavo, rokice zna uporabljati za prijemanje, igra se s prsti. Med četrtim in osmim mesecem se otrok nauči sedeti, vendar naj ne sedi sprva več kot 10 minut. Dobro že prijema igrače, vendar ne zna še presoditi razdalje, tudi predene igračo iz ene roke v drugo. Vse nosi v usta, tudi prste na nogah. Od osmega do dvanajstega meseca se otrok zna postaviti na noge v stajici, odkril je plazenje, zna sam sesti, se obrniti in veselo hodi, če ga držimo za roke. Z veseljem meče proč vse, kar mu damo v roke. .s šolskih klopi Moj najsrečnejši dan Oče je kot vsakič tudi tistega jutra vstal zelo zgodaj in odšel v tovarno na delo. Bil je kurjftč. Ko pa je nekaj rasa flelal, se je pripetila nesreča. I/ peči je bruhni] ogenj in očeta ožgal po obrazu in rokah. Odpeljali so ga v bolnišnico. Ko sem izvedela za očetovo nesrečo, Sehl bila zelo žalostna in sem hotela Čimprej izvedeti, kako je z njim. Sele čez nekaj dni so nam dovolili obisk pri njem. Hitela sem k njemu. Oče nas je nekoliko žalostno gledal iz hele postelje. Uganili smo, da se mu toži po domu in smo ga tolažili. Ko sem ga gledala v spremenjeni obraz, sem dobro vedela, da bi lahko imel še hujše opekline po obrazu, če si ga ne hi zavaroval z rokami. Ker pa je čas obiska kmalu minil, smo se muiali posloviti. Ko pa se je oče čez nekaj dni vrnil domov, sem se ga zelo razveselila in sem bila srečna, da je zopet zdrav in vesel med nami ter sem ga z glasnim cmokom poljubila na lice. Metka Potočnik, H. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek Posledice mraza Delovanju mraza so najbolj izpostavljene noge, roke in obraz. Vendar pa koža pri različnih ljudeh različno reagira na spremembe temperature. Ljudje z zelo odpornim ožiljem bodo izredno redko dobili zmrzline ali pa ozebline, medtem ko za ljudi s slabšim ožiljem in' občutljivo kožo niti ni treba, da so izpostavljeni prehudemu mrazu, pa že nastanejo na koži spremembe. Pri najmilejši obliki prizadetosti opazimo le bledico kože, ker so se žile skrčile. Ločimo enkratno delovanje mraza od večkratnega delovanja. Pri enkratnem delovanju mraza lahko nastanejo ozebe, kar je lažja oblika. Kadar je telo izpostavljeno mrazu, je posebno pomembna dobra prekrvavljenost predvsem okončin. V pretesnih čevljih nas bo zeblo pa še ozebline lahko dobimo. Ozeblo mesto z omrtvičenimi ali oslabljenimi žilami postane modrikasto in oteče. Če to opazimo in mesto obri-bamo, postane spet rdeče in prične srbeti, ker krvotok oživlja. Ozebla niesta po navadi ozdravijo brez posledic, le koža je morda na takih mestih dlje časa občutljiva. Zmrzlina pa nastane, če mraz, posebno vlažen mraz, učinkuje dlje Časa. Pojav na koži je sprva podoben ozebli, kasneje pa sledijo mehurji polni sokrvice: v hujših primerih tkivo odmre. Če pa mraz" večkrat učinkuje na slabo zavarovano kožo, lahko nastanejo ozebline. Nastanejo lahko na nogah, pa tudi na rokah: tako mesto je rdeče marogasto in oteklo, srbi in peče posebno spomladi. Čez poletje težave prenehajo, povrnejo se spet v jeseni. Če ne napravimo ničesar. lahko mesto z ozeblinami postane trajno modrikasto. Najlažja oblika ozeblin se pojavlja včasih na golenih, najraje pri ženskah: otekline sicer ni, noge pa so modro rdeče obarvane, lasni mešički pa močneje porožene. Take spremembe nastanejo, če je občutljiva koža večkrat in dlje časa izpostavljena ne prevelikemu mrazu. Stene žil ohrome, kri se zadržuje v kapilarah, izgublja več kisika, ker je obtok počasen, zato je koža modrikasta. V mrazu so prizadeti tudi uhlji, nos, brada in deloma lica. Zaradi zastoja krvi in naknadne ohromitve ožilja so ta mesta včasih modro rdečkasta, pojavijo pa se tudi žilice, ki so trajno izgubile prožnost. Stanje še poslabša uživanje alkohola, kava, čaj, prevroča jedila, slana in tudi preveč začinjena. Nakupi Nakupovanje sodi med tiste opravke, ki si jih gospodinja ne da odvzeti, pa naj gre za drobne vsako--dnevne nakupe ali pa "za večje, ki jih opravlja enkrat na mesec ali na tri mesece. Seveda ni nakupovanje vedno prav velik užitek, posebno še ne takrat, kadar nakupujejo tudi drugi: to je v dnevnih konicah ali pa pred prazniki. Včasih je prava muka tudi droben nakup, od katerega je odvisen naš jutrišnji jedilnik. Skratka, nakupovanje je odgovorna stvar, ki jo mora gospodinja opravljati z občutkom mere, saj na ta način odteka večji del družinskega proračuna. Včasih se znajdemo z nakupovalno košaro v samopostrežni trgovini in če smo posebno razpoloženi, naložimo vanjo tudi predmete, ki jih ali ne . potrebujemo trenutno ali jih sploh nikdar ne hi kupili, če ne hi bili tako zapeljivo nastavljeni. Nasploh v samopostrežnih trgovinah nakupimo več reči kot v klasičnih. Kako se upreti množici pot rosnega blaga? Pojdimo v trgovino s seznamom stvari, ki smo jih napisali že doma. V kuhinji imejmo majhen blok in svinčnik, tako da takoj zapišemo, kar nam v shrambi zmanjka. Bolj se obnesejo nakupi enkrat na teden, ker takrat kupimo manj kot pa vsakodnevno nakupovanje hrane, saj običajno takrat kupimo več kot pa porabimo. Prihranek ni tako majhen. Pravijo, da na večje nakupe ni dobro hoditi s praznim želodcem, če imamo malo časa in pa pred prazniki. Pri takih nakupili je pomembno, da se nam ne mudi, sicer bomo kupili v prvi trgovini, ne da bi sploh primerjali kvaliteto in ceno morda še kje drugje. Na smučanju je koža obraza najbolj izpostavljena mrazu in sončnim žarkom. Izogibajmo se zgodnjih jutranjih ur, ko je temperatura še zelo nizka; če hudo piha, občutljivi koži niti zaščita z mastno kremo ne pomaga dosti. Pred soncem pa ščiti zaščitna krema ali mleko z visokim zaščitnim faktorjem; dobro je, če nos namažemo po večkrat na dan. marta odgovarja Udi - Lea iz Kranja - Kupfl sem tvveed za zimski plašč Všeč so mi spuščeni m« s širšimi rokavi. Nikakor se M morem odločiti za pravi kroj zato mi prosim pomagajte H zadrege. Stara sem 22 led visoka in vitka. Na^ ton 101, uve jap< vin« vpr Marta - Plašč je širšega "*?ra kroja, ima ovratnik, zapenja " pa se enoredno z gumbi. Blago mora hiti rezano poševno. Rokavi so vstavljeni v spušče* £ 1C no ramo širše, so pa malo ^n krajši in le rahlo zvonasti. ^ tiče vin, pra z lc Tudi to sem jaz Povedal vam bom, kaj je bilo, ko sem bil majhen. Ko se bil še majhen, star okoli tri leta, sem se zelo rad gledal v ogledalo. Misli/ sem, da je na oni strani še en Tomaž. Vedno sem gledal še za ogleda/o, vendar ga nikoli nisem našel. Vedno mi je ušel, ko pa sem pogledal v ogledalo, je bil spet tam. Mama me je strašila, da bo iz ogledala skočil strah. Zato sem se malo tudi bal. Nekoč sem se pa namenil in sem šel pred ogledalo, buljil sem vanj, pa ni nič skočilo iz njega. Šele čez nekaj časa je začelo nekaj hropsti in praskati za ogledalom. Sel sem, kot bi me iz topa ustrelil in povedal mami, da je res nekaj prišlo za ogledalo in sedaj tam zadaj praska, krope in hrešči. Mama je šla pogledat in videla za ogledalom mačka, ki mu je bilo ime Miki. Prišel je k nam še majhen. Mama ga je spodila iz sobe v vežo. Maček je iz veže pobegnil pred njo na vrt. Potem sem nekega dne ugotovil, da za ogledalom le ni nikogar in da je v ogledalu samo moja podoba. To je bil zame velik dan. Tomaž Dolenc, 7. a r. osn. šole Petra Kavčiča, Skofja Loka 1 lliaik. Jurček in prvi sneg Naš Jurček je sanke v roke vzel in za hišo na prvi hrib se povzpel. Že drži se za vrv krepko, a norček zaletel se je v drevo. Mu solze po licih teko, kot še nikdar tako. Dve trski tu, dve trski tja, očka skoz okno se mu smehlja. Spet drobne snežinke letijo, a Jurčka roke bolijo. Je s hriba kepe valil bedak, pred hišo stoji ponosno snežak. Korenček za nos in lonec za glavo v roke pa dal mu je metlo pravo. Pred hišo na klopi Jurček sedi, snežko se mu čuden zdi. Premog v ustih za zobe, lačne čevlje na noge. • Mojca Ferle, 7. a r. osn. šole Petra Kavčiča, Skofja Loka Cuj, že ura polnoč bije it I % I % V osnovni šoli Stane Žagar v Lipnici v radovljiški občini deluje pod vodstvom Jože/a Humerce 58-članski mladinski pevski zbor. Zbor redno nastopa na vseh šolskih in drugih proslavah v Kropi. Talko je lani npr. nastopil na proslavi HO-letnice tovarne Plamen. Zadnji večji nastop pa je imel zbor v soboto. K) januarja, na partizanskem mitingu v Kropi v počastitei prireditve po stezah partizanske Jelovice. Posnetek je prav s te /)rireditvc. Na sliki pa je tudi predsednica krajevne konference SZDL liarbka Hlaznik, ki je na mitingu uvodoma spregovorila o pomenu prireditve in praznika. (A. Z.) — Foto: F. Perdan Sola v naravi Od 5. do 10. januarja smo imeli šolo v naravi. Stanovali smo v Martuljku v hotelu Špik. Vsako jutro smo takoj po zajtrku odšli na smučišče. Prvi dan so nas tovariši preizkusili in nas nato razporedili v sedem skupin. Vsak tovariš je skrbel za svoje smučarje. Najprej nam je vsako stvar razložil in pokazal, nato smo vadili. Na smučišču je bilo živahno, vsi smo bili razigrani, tako da sami nismo vedeli, kdaj smo se naučili tako dobro smučati. Po popoldanskem smučanju smo imeli še pouk. Z veseljem smo sedli k knjigam, saj smo vedeli, da nas po večerji čaka še prijetna zabava. Skupaj s tovariširami in tovariši smo namreč vsak dan pripravili Veseli program. Tako smo oh pol devetih vsi nasmejani odšli počivat. V petek smo priredili še tekmovanje v veleslalomu. Zelo smo bili ponosni, ko smo spoznali, koliko smo se naučili. Našo srečo je kalila le misel, da gremo v soboto že domov. Primož Bajželj, 1. a r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj Zopet smo stali na pragu novega leta. Vedno smo zelo vznemirjeni, ko tečejo zadnji dnevi leta. Vsa ta pričakovanja nas nekoliko motijo pri samem delu. Če se spomnim, kako je bilo v naši vasi pred dvema letoma! Vsa vas je bila zavita v temo in rahlo prosojno meglo. Sneg se je bleščal. V noč pa so brlele .stare cestne svetilke. Razsvetljena okna hiš so se zdela kot gruča majhnih lučic. Otroci smo se podili med hišami ter se kepali. Starejši so, sedeli v kmečkih hišah na toplem zapečku in prijetno kramljali s svojimi sosedi. To silvestrovsko noč je bila vas v pravem vrvežu. Bližala se je polnoč. Vas je utihnila. Vsi ohstanemo in napeto prisluškujemo, da bi čimprej zaslišali zvonenje iz oddaljenih zvonikov. Tokrat zaslišimo zamolklo zvonenje. Otroci, ki stojimo sredi vasi, se raznežimo po hišah. Vdremo v tople hiše in vsi zadihani dahnemo: »Ura je polnoč.« Odrasli nas gledajo, si sežejo v roke ter si zažele obilo sreče in zdravja v novem letu. Vas zopet oživi. Letošnja silvestrovska noč pa v naši vasi ni bila tako vesela, ker nimamo mlajših vrstnikov, ki bi se podili po vasi. V vsaki hiši so se zabavali po'svoje. Pri nas je bila polna izba sosedov. Posedli so se okrog peči in se prijetno pogovarjali. Zbijali so šale na račun drugih in bilo je prav veselo. Sedela sem v kotu na zapečku in jim prisluškovala. Mojca Murnik, K. d r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek NOVOLETNA PRAVLJICA Utrujen od hudega v letu 1975 sem zaspal. Golob miru meje na svojih čudovitih krilih ponesel po svetu, me pozibaval po grebenih sovražnosti in usmeril svoj polet prijateljstva v pravljično bodočnost novega leta. V Španiji se ljudstvo reši okov fašizma in zaživi novo življenje. Tudi v Čilu se v jarek zgodovine prekucne fašistični tank, ki je končal pod kolesjem Allendejevih somiš- vijo voditelji teh držav v čast in ponos' in naslednikom. Pr Severni in Južni Vietnam se zdif'2" r v enotno državo. men Proizvajalke nafte nehajo dajati fz" 1 cenam te dragocene tekočine, črnci raz' rdečekožci so enakopravni belcem. P°Z1 Iz sedeža OZN se zasliši: ?Pr,: »Za kolonije, lakoto, državne udare, "K1 taturo, razprtije je gong odbil zadnjo u'P°z' Ob poslednjem udarcu na gong je g*Jl>n-. tran-coska nikalnica, 54. kdor prenese menično pravo na drugo osebo in je obenem porok za menico, 56. neodločen izid šahovske igre, 58. rimski bogataš iz l etro-"nijevega dela Saturae, prireditelj pojedine, 60. nacija, 61. zelenica v pustavi, L?62. reka v centralni Škotski, ki se skupaj z reko Tay lzbca v I avski zaliv Severnega morja, 63. večji kos pohištva. Navpično: 1. živahen ples, ki izvira iz Češkoslovaške, 2. sozvok, sozvočje, tonov, 3. državni poglavar v beneški republiki, 4. polet, zanos, 5. rimsko število 101, 6. kdor je doma, živi v določenem kraju, 7. mednarodni jezik, ki se ni iveljavil, 8. plahe gozdne živali, 9. piškoti, 10. kratica za hektar, 11. nekdanji japonski prvak v gimnastiki, 12. srbsko moško ime, 13. kakovostno črno briško vino, 16. prebivalec Kamnika, 18. oblika moškega imena, Kvgen, 22. kočija, vprega (voz, konji in služabnik), 24. francosko žensko ime, Ana, 27. Mojzesov brat, prvi izraelski veliki svečenik, 29. pokrajina v Vietnamu, kjer žive Anamiti, 31. ličinka, 33. vzhodnoindijsko žganje iz riževega ali palmovega vina, 34. zgodovinsko mesto v južni Franciji ob Roni, 36. akontacija, 37 priprava za zaviranje, za ustavljanje, 39. amoret, okrasni kipec; krilati deček z lokom, 41. ime francoskega dramatika Zolaja, 44. pavza, oddih, 45. nemško žensko ime, Friderika, 48. tuš, 50. merska enota za težo, tisočinka kilograma, 53. vrsta, rezultat nizanja, 55. /.rak v angleških beseda]), del imena mnogih letalskih družb, 57. doba, vek, 59. avtomobilska oznaka za Makarsko, 60. kratica za Narodno obrambo. ŠAHOVSKI KROŽEK Poenostavitev pozicije Rešitev nagradne križanke z dne 9. januarja: 1. kontakt, 8. opomin, 14. apostol, 15. naročaj, 17. lot, 18. mladenič, 20. VU, 21. Anaa, 23. oča, 24. JK, 25. kan, 26. argument, 29. spada, 31. satan, 32. RK, 34. itak, 35. VVatt, 37. ZK, 38. orgle, 40. Anvar, 42. ambasada, 45. Leo, 46. ep, 48. MEN, 49. Trst, 51. EM, 52. znamenje, 55. Aka, 56. Sinatra, 58. Tesalec, 60. karate, 61. acetati Izžrebani reševalci: prejeli smo 119 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Rezika Ramovš, 64000 Kranj, Mladinska l/I; 2. nagrado (40 din) Bojan Smid, 64000 Kranj, Mlekarska 12; 3. nagrado (30 din) Janita Valjavec, 64000 Krani, Rupa 37. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 20. januarja, na naslov: Kranj, Moše Pijadeja 1, i oznako Nagradna križanka Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din 3.: 30 din. NA SORSKEM POLJU (Pomenki o Žabnici, Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Bitnjah ter o Šutni, Čepuljah, Planici in Lavtarskem vrhu) Pri poenostavitvi pozicije gre praviloma j za načrtno zamenjavo nekaj figur z namenom, da dosežemo določen cilj. Razlogi l za poenostavljanje pozicije so lahko zelo ( različni, tako v obrambi (razbremenitev pozicijskega pritiska, spodbijanje osti nasprotnikovega napada) kot v napadu, j Pogosto vodi menjava figur v enostavnejšo lf pozicijo, v kateri laže uveljavimo že pribor-«jcno prednost, lahko pa ravno oh menjavi t dosežemo materialno prednost. Takšen" t primer imamo v poziciji na sliki, iz partije Najdorf - Skold (Argentina - Švedska, $ Dubrovnik 1950)r, po 35. potezi črnega. učiti možnosti nasprotnikovega lovca, če imamo figure razporejene na njegovih poljih. TaltO bi beli lahko v izhodiščni poziciji in s črno trdnjavo na dH-polju udaril 1. L4S x Ivi ter po 1x16 x b4 2. TcS x c7 + Ke7 - eS :t. Sb« - al l.M x a.r> I. Td - c6 + TdK-dH I, Sat -C* + osvojil a6-kmeta. dr. s Bavdek Žrebanje kuponov nagradne novoletne križanke Rešitev novoletne skandinavske križanke — vodoravno: KA, PRT, AS, BOR, RIS, .JI, AMONAL, NIKOLI, TLORIS, GV, REALIST, LN, HO-SPITANT, CTN, AORIST, GUMA, AKI, SVATOVANJE, EV, AK, ZE-NIRANJE, TAT, EMI, NR, ARD-HAS, LLANOS, TOLAŽILO, IE, OST, ODEBELI NA, VT, RTV, VETERINAR, ŠUPE, OSICA, AJANT, E, INC, VĆ, DOLJANI, OBJEDINE, BRA, ALJA, ROVT, OKR, OKAN, TAL Geslo: GLAS ŽELI VSE DOBRO V NOVEM LETU Prejeli smo 624 nagradnih kuponov. Izžrebali smo 10 nagrajencev, in sicer: 1. nagrado (200 din) dobi Martin Kuharic, 64000 Kranj, Kajuho-va 17; 2. in 3. nagrado (pol(K) din) dobita Franci Mohar, 64208 Šenčur, Visoko 2, in Matija Soklič, 61000 Ljubljana, Sketova 13; 4. do K), nagrado (po 50 din) pa prejmejo: Lidija Rebolj, 64000 Kranj, Pre doslje 115; Marija Cvijin, 64000 Kranj, Planina 10/28; Jožica Potočnik, 04220 Skofja Loka, Sv. Duh 74; Aleš Mohorič. 61000 Kranj, Staneta Rozmana 11; Jelka Ju-hant, 61218 Komenda, Podhoršt 3; Mili Jerina, 64000 Kranj, Bobovk 16; Veronika Glavač, 64000 Kranj, Jama 19. Nagrade bomo vsem izžrebancem poslali po pošti. m \ i m al i n ■ i n m i □ izbrali smo za vas V zlatorumeni, zeleni, rjavi in modri barvi dobite žensko jopico model VANDA v radovljiški AI.MJ-RI. Klasičnega kroja je, izdelana pa je i/, kvalitetne mešanice volne in sintetike. Velikosti: od 38 do »6. Cena: 346 din r 1 ■ zadnjo potezo HTfrni stoji slabše, *nol« h?) PU j<> P°nudil belemu prilož-* 8V. da z nekajpote/.no menjalno kombi-„. nacijo prisluži odločilno prednost. V prejšnjem zapisu popravi v zadnjem odstavku: Sorsko polje (ne: pole); ki jih zlate jeseni (ne: zlate). — Pomotoma ja izpadlo tudi ime pisca: C. Z. (2. zapis) Res, tako rečemo danes: da so vasi na Sorskem polju zasnovali bavarski kmetje, ki so jih tod naselili freisin-ški škofje. Toda imena krajev, vsaj nekaterih, predvsem Zabnice (kot tudi Stražišča na robu), kažejo, da so tu še pred prihodom Bavarcev živeli stari Slovenci. Resda bolj redko naseljeni. Zato so se tako hitro stopili z novimi došleci — vsaj gospodarsko. O starih slovenskih naseljih, ki so jih sestavljale najbrž le gruče lesenih koč, seveda ni ostalo dosti sledov. Zato so si novi koloni-zatorji uredili vasi in zemljišča po svoje, kot so jim pač bila natanko, v pasovih odmerjena. Tudi nova hišna kultura, nekaki zaprti kmečki dvori, je bila prinesena od t njegovo rečih naseljencev. POSLOVENJENJE NEMCEV Kar čudno se sliši — saj smo navajeni, da le nas potujčuje-jo. Toda prav na Sorskem polju se je zgodilo, da smo doživeli asimilacijo v naš prid. Stari bavarski kmetje so se v nekaj rodovih — poslovenili! Le zgodovina in nekatera krajevna imena (npr. Bitnje, Šutna, Puš-tal, Dorfarje, Forme, Vincarje idr.) ter vrsta priimkov (npr. Šifrer, Triler, Bajželj, Ziherl, Hafner, Vol-gemut, Hajnrihar, Kajzer, Cegner, Hartman, Cof, Homan, Oman, Kuralt, Logonder, Langerhnlc ipd.) še pričajo o nekdanjih tujerodnih kolonistih, ki pa so danes že povsem zliti z našim, slovenskim življem. Kakšen je bil vpliv tuje, bavarske mentalitete na oblikovanje današnjega slovenskega človeka na Sorskem polju, bi se dalo bolj ugibati, kot kaj zatrdno povedati. Ze na prvi vtis pa tod ni lahkomiselne revščine. Prej hi le dalo reči, da tod žive dobri, trezni gospodarji. Marljivi, umni kmetje. Njihova trdnost in naprednost je očitna že v rabi številnih kmetijskih strojev. Res pa tudi je, da je na ravnem polju lažje dobro gospodariti kot kje na hribovitih kraških tleh. Lažje tam, kjer je v zemlji dovolj moče kot kje, kjer je suša reden in neprijazen gost. O čudni mešanici slovenskega in nemškega jezika v vaseh na zahodnem robu Sorskega polja je pisaI že stari Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Slišal je, da govore takole jezikovno mešanico: »Nini du mriža, ih di puša, verma tiča faugen.« Podobno nemško-slovensko jezikovno mešanico 80 govorili (stari ljudje še do nedavnega!) v Sorici in v Danjah nad Selško dolino, kjer pa nemški naseljenci niso bili Bavarci, pač pa Tirolci. Ker so živeli več stoletij v teh hribih povsem osamljeni, se je njihova čudna govorica ohranila vse do časa prve svetovne vojne. Govorili so npr., ko so budili pastirja: »Puhle, aufštenej uš trajbov ki h i t a t.« Mladi ne znajo več, le kak star možanec bi znal še kaj povedati »po danjkarsko«. ŽABNICA Sedaj pa je že čas, da od splošnih kramljanj o Sorskem polju pre idem k pravi pripo- Moderno stanovanje zahteva dekorativne zavese modernih vzorcev. Ne bo težko najti pravih, če se oglasite v TKKSTILINDISOVKM informativno prodajnem centru v hotelu CRKINA. kjer so z njimi res bogato založeni. Cena: 51,30 do 53,58 din za m I *J Sb«I x d5 + črni se je vdal Na Ke7-d7 bi Kd7 i sledilo 3. Sd5 x c7 in~'i i *' Ld2~« + ! Kc7-c8 5. LfUbH kL . U »Kraje uveljaviti prednost Kmeta v enostavni kmečki končnici. 3 V 'zoIObanje kmečki končnici s [' «• ,b8~b7 se po 1. Sc7xa6 Tb7 - b5 k™* c5 + Kd7-c6 6. a5-a6 hitro konča s polomom. ti - f"»jmom. v .,hi>"7iicijah kot i« nuS«. mt,r» Igralec ' nacP U? V,'dno P"ziti na žrtvene kombi-llJ!''.1 s«' lahko razpletejo v šahe s 4 nKratnim napadom na druge figure (npr. n j, i 8 Hknkac*,m ali lovcem in hkraten na-m na trdnjavo). Skrbno je treba tudi pre- tanek puli, ki se nosi pod bluzo, je zelo iskano modno oblačilo. V drap, modri, /eleni in črni barvi ter v velikostih od :18 do 14 jih dobite na Kokrinem oddelku pletenin V GLOBUSU. Cena: 151,90 din P.un ,pritu'l"rl"<> ne pijem pred I/ Anglije )«■ uvožena Urit kuhinjska garnitura, kjer bo nova gospodinja (pa tudi stara bi se je ne branila!) dobila vse od nožev do cedila, zajemalke, palete /a torto itd., k.ti par potrebuje pri štedilniku. BLGO v Lescah Jih prodaja. Cena: :i:!K,;io din vedi, najj>rej seve o Zabnici, nekaki nosilki teh zapisov. Ime vasi ni zagonetno. Prihaja pač od številnih močvirij in luž za vasjo, ki so bila (in so še) obsežna domovanja žab. Kajti, ko hribovje doseže ravan, se zlije iz osrčja bregov toliko vode, da zastaja. Odtok je le počasen in komaj opazen, saj se tla le neznatno nižajo proti jugu, proti Sori. Sicer pa je prav zanimiv naraven pojav: celo vode s strmin Šmarjetne gore, vsekakor pa z Jošta, Brezgalice in Za-hladnika teko proti jugu, proti Sori, nobena pa ne proti bližnji savski strugi. Slovenskega imena vasi Nemci niso nikoli znali potujčiti. V starih listinah je bila zapisana skoro povsem slovenska oblika krajevnega imena: Sabniza (v letih 973 in 989). Pozneje so Nemci pisali Safnitz ali samo Safniz. Tako piše geograf Peter Kozler (1. 1864) nemško ime za našo Zabnico. Vtem ko za Zabnice v Kanalski dolini piše nemško ime Saifnitz. (Italijani so ta kraj po letu 1!»20 poimenovali Camporosso; torej nič manj razumno kot bližnjo Ovčjo vas, ki so je »poitalijančili« z Val-bruno!) Ko je vendar dolina Za jezerom (po »nemško«: Saisera!), na začetku katere stoji Ovčja vas vsa svetla od sonca, bela od snegov in apnenčastih gora ter zelena od gozdov — ne pa Rjava dolina, če prevedemo laško ime. Še bolj nesmiselno so prevedli Ovčjo vas Nemci. Pravijo ji VVolfsbach (Vočji potok), kot da hi krajevno ime izhajalo od volkov. A so le preslišali izreko: ovčja — ne vovčja (volčja) vas. Kot so brumni taisti prevajalci izumili za slovensko Peč na tromeji izraz Ofen, ker pač niso vedeli, da je peč skala, ne pa peč za ogrevanje. Podoben nesmisel so Nemci (pa se imajo za tako bistroumne!) zagrešili s svojim poimenovanjem naše Crne prsti (1844 m), gore nad Bohinjem. Krstili so jo kratkomalo za Schvvarzfinger! Ker najbrž niso vedeli, da je prst po naše tudi zemlja. Da bo pogovor o žabniškem imenu še nekoliko šegav, povem, da pored-neži radi imenujejo vas tudi »Krot-tendorf«. Spominjam se časov, ko je bilo žabniško železniško postajališče še močno frekventirano (iz Kranja so se do sem vozile številne delavke iz nekdanjih tovarn Jugočeške in Jugobrune), da so poredni fantje v vlaku klicali: »Krottendorf, žabe dol!« Ker je vlak stal le pičlo minuto, seveda ni bilo časa za hudo jezico izstopajočih Zahničank. Po številu prebivalstva Žabnica ni največja vas na področju svojega krajevnega urada. Presegata jo Srednje in Zgornje Bitnje. Najmanjše (27.'i) pa je bilo število Zabničanov 1. 1817, ko je v deželi vladala v letih 1815 — 1817 znana lakota, saj se je prebivalstvo vasi zmanjšalo kar /a 50 oseb spričo štetja 1. 1780. Potem je število prebivalstva do I. 18M0 spet naraslo: tega leta so našteli 354 Zabničanov. Štetje 1. 1 *»♦>#» je pokazalo, da je število prebivalcev ti' velike ravninske vasi znova padlo na 325 oseh. Najnovejši podatek (telefonič-na informacija) pravi, da pa je sedaj 685 Zabničanov (skupno s Šut no), torej za 66 več kot pri ljudskem štetju pred desetimi leti (upošteval sem, da je imela tedaj Štttna sama 294 prebivalcev). (\ £ Zgodba o kovačevi kobili Ne počnite tega, kar delamo nu, temveč t,sto. kar vam rečemo, odgovarjajo frankfurtski policisti voznikom, ko jih kaznujejo ker V aVtoZim rumajo varnostnih pasov Voznik, v svojo obrambo namreč nuvaju/o. da se policisti vozijo brez njih. /.godba 0 kotacn, kobili... Ima kaj povedati Rathma Devi, vdova po bivšem indonezijskem predsedniku Sukarnu, piše spomine. Prijatelji pravijo, da bodo to zelo zanimivi spomini - ne le zato, ker je preživela nekaj let ob najuglednejšem fndonezijCU povojnih let, temveč tudi zaradi njenih doživljajev v visoki družbi zahodnih držav. Druži/a se je s Ilenri/em Fordom-mlajšim, hodi/a na sprejeme k baronu Hotsehildu, obiskovala nočne lokale v spremstvu dr. Bernarda. Seda/ ž in V Parizu v isti hiši kot Marlen Dietneh. Manj znano o znanih Jacjt Ford, 21-letni sm ameriškega predsednika, Se je zaroči/ z igndko lirendo Wele/i. ki je enakih let kot on. Zatrjuje, da je izredno prti lačna, visoka je 180 cm, plavolasfi 2 nogami, kot jih ima le malokatera. Vsaj njemu se zdi taka. Da pa stvar tu od muh, pove dejstvo, da je Brenda že bila povabljena v Belo hišo in je pila čaj z očetom m materjo. Zunaj vode je majhna riba Odkar je opus/i/ plavanje. Marku SpitZU, sedemkratnemu o/nn pUskemu zmagovalcu, ne gre prav nič dobro od rok. Za teške dolarje /c sklenil pogodbo s kozmetično tovarno, da hi na televiziji reklamiral njene izdelke, toda pred kamerami ni bil prei eč jirepričljii . Pos/oi iti S€ je moral tudi od filmskih načrtov. Seda/ govorijo, da ga je velo žcim zapustila in da se bo ponovno posvetil Študiju zobozdravstva. radio i 17 •l,'!(> 8.10 9.06 11.36 0,46 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 15.30 15.45 16.45 17.20 18.06 18.15 19.40 19.50 20.00 21.15 21.30 23.05 sobota I )ol>ro jutro (rlaftbena matineja Pionirski tednik (llashena pravljica Naši umetniki mladim poslušalcem Kdaj, kam, kako in po čem Sedem dni na radiu ('•(Klala v ritmu Kmetijski nasveti ()!> bistrem potoku Priporočajo vam S pesmijo in besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo Vrtiljak S knjižnega trga Gremo v kino Pogovor s poslušalci Čustveni svet računalnika Rupreta Minute z ansamblom Francija Puharja Lahko noč, otroci Spoznavajmo svet in domovino Za prijetno razvedrilo Oddaja za naše izseljence S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202 13.00 Vedri ritmi 13.33 14.00 lt /JO 14.33 15.40 16.00 16.15 16.40 17.40 17.50 18.(X) 18.40 Vodomet melodij Odrasli t ako, kako pa mi Glasbeni drobiž od t u in tam Slovenska ročk selekcija Portret orkestra Lionel Mampton Nas podlistek Zvočni kaleidoskop S popevkami po Jugoslaviji Svet in mi Deset minut 7. ansamblom Bojana Adamiča Vročih sto kilovatov Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Iz slovenske zborovske tradicije 19.25 Franz Schubert: Sonata v B-duru za klavir 20.00 Iz oper in glasbenih dram 21.40 Dvignjena zavesa 22.00 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije 18 nedelja 6.00 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke - M. RiehI: Vreme se spreminja 8.52 Skladbe za mladino tržni pregled JESENICE Solata 10,50 do 12 din, špinača 14 din, cve-tača 12 din, korenček 6 do 9,50 din, česen 20,50 din, čebula 9 din, fižol 14,75 do 20,40 din, pesa 5 din, paradižnik 25,50 din, slive 23 din, jabolka 6 din, hruške 13,50 din, grozdje 15,50 din, pomaranče 7,60 do 8 din, limone 12,70 din, ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 4,63 din, kaša 13,13 din, surovo maslo 58 do 61,70 din, smetana 27,85 din, skuta 18,10 din, sladko zelje 3,60 do 5 din, kislo zelje 6 din, kisla repa (> din, jajčka 1,64 do 1,87 din KRANJ Solata 15 din, špinača 30 din, cvetača 15 din, korenček 8 do 10 din, česen 22 do 30 din, čebula 9 do 15 din, fižol 15 din, pesa 5 din, slive 18 do 20 din, jabojka 4 do 6 din, hruške 13 din, grozdje 16 din, radič 30 din, žganje 50 din, med 50 din, kokoši 35 din, pomaranče 8 din, limone 11 din, ajdova moka 14 din, koruzna moka 6 din, kaša 15 din, surovo maslo 56 din, smetana 24 din, skuta 16 din, sladko zelje 5 do 6 din, kislo zelje 10 do 12 din, kisla repa 10 din, klobase 20 din, orehi 85 din, jajčka 2 do 2,50 din, krompir 5 din TRŽIČ Solata 12 din, špinača 20 din, cvetača 20 din, korenček 8 do 10 din, česen 20 din, čebula 12 _ din, fižol 17 din, pesa 8 do 10 din, jabolka 9 din,' grozdje 16 din, banane 10 din, pomaranče 9 do 9,50 din, limone 13 din, ajdova moka 16 din 1, kasa 20 din 1, surovo maslo 14 din 1/4 kg, smetana 6 din mer., sladko zelje 6 do 7 din, kislo zelje 10 din, krvavice 24 din, orehi 80 din, jajčka 2 do 2,20 din 0.05 9.55 10.05 11.10 11.30 14.06 17.50 19.40 19.50 20.00 22.20 23.05 23.15 Se pomnite, tovariši Glasbena medigra Prvi aplavz Nedeljska reportaža Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljsko popoldne Radijska igra — Ž. Petan: Igralci Glasbene razglednice Lahko noč, otroci V nedeljo zvečer Skupni program J RT Literarni nokturno V lučeh semaforjev Drugi program 8.03 Zvoki za nedeljsko jutro 9.35 Mladina sebi in vam 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solisti 10.35 Na.ši kraji in ljudje 10.50 Cocktail melodij 11.33 Melodije po pošti 13.17 Film, opereta, masiral 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega gramofona 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža Igramo, kar ste izbrali, vmes Naš likovni svet Preludij slovenskih skladateljev za klavir • 23.55 Iz slovenske poezije 19.15 20.35 23.00 19 4.30 8.10 9.05 9.20 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.30 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.20 19.40 19.50 20.00 20.30 ponedeljek Dobro jutro Glasbena matineja Pisan svet pravljic in zgodb Izberite pesmico Slovenske ljudske V priredbah Kdaj, kam, kako in po čem Za vsakogar nekaj Veliki revijski orkestri Kmetijski nasveti Pihalne godbe ha koncertnem odru I*riporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Vrtiljak Interna 469 Koncert po željah poslušalcev Kulturna kronika Zvočni signali Minute z Zadovoljnimi Kranjci Lahko noč, otroci Če bi globus zaigral Operni koncert 22.20 Popevke i/ jugoslovanskih študijev 23.05 Literarni nokturno 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14 13.33 Z majhnimi zabavnimi ansambli 14.00 Nenavadni pogovori 14.20 Godala v ritimi 14.33 Pop integral 15.40 Obisk pri orkestru Al Hit 16.00 Novost na knjižni polici 16.05 Panorama slovenskih popevk 16.40 Ti in jaz in glasba 17.40 Besede in dejanja 17.50 Sprehodi instrumentov 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Sprehodi po tuji zborovski literaturi 19.30 Virtuozne minute s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana 19.50 Večer umetniške besede: Ančka ■ Levarjeva 20.35 F. Schubert: Sonata za arpeggione in klavir v a-molu 21.00 Ekonomska politika 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.00 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 20 4.30 8.10 9.05 9.30 10.15 torek 11.03 J2.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.40 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.35 19.40 19.50 2().(X) 20.30 Dobro jutro Glasbena matineja Za šolarje I/, glasbenih šol Kdaj, kam, kako in po čem Promeiiadni koncert Popevke brez besed Kmetijski nasveti Po domače IViporočajo vam Iz dela Glasbene mladine Slovenije Na poti s kitaro Glasbeni intermezzo Vrtiljak Družba in čas Obiski naših solistov: Božo Rogelja, oboa V torek na svidenje Lahke note Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom Lahko noč, otroci Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — I. Mandy: Predmeti 21.20 Zvočne kaskade 22.20 Invencije za godala 23.05 Literarni nokturno 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202 13.00 S solisti in ansambli J RT 13.33 Lahka glasba na našem valu 14.00 Borci nam pripovedujejo 14.20 Zabaval vas bo ansambel Silva Stingla 14.33 Znana imena — znane melodije 15.40 Tipke in godala 16.00 Pet minut humorja 16.05 Plesni orkester RTV Ljubljana igra za ples ' 16.40 3000 sekund Radia študent 17.40 Ljudje med seboj 17.50 S pevko Meto Močnik 18.00 Parada orkestrov 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini 19.15 Predstavljamo vam opero Paula Hindemitha Cardillac 20.35 Praška pomlad 1975 22.35 J. Slavenski: Štirje balkanski plesi za orkester 22.50 Znani skladatelji - dirigenti 23.55 Iz slovenske poezije 21 4.30 8.10 9.05 9.25 9.40 sreda 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.30 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.35 19.40 19.50 20.00 Dobro jutro Glasbena matineja Nenavadni pogovori Zapojmo pesem Samoupravljanje s temelji marksizma Kdaj, kam, kako in po čem Urednikov dnevnik Opoldanski koncert lahke glasbe . Kmetijski nasveti Od vasi do vasi Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene kulture Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Loto-vrtiljak Naš podlistek Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana Po poteh odločanja Instrumenti v ritmu Minute z ansamblom Jožeta Privška Lahko noč, otroci Komornoglasbeni studio 22.20 Kuro-jazz 23.05 Literarni nokturno 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drug 9.00 13.00 13.33 14.25 14.33 15.40 16.(X) 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 Tretj 19.05 19.30 19.45 20.35 21.00 21.20 22.15 ' ■ t r ' 23.40 23.55 22 4.30 8.10 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.40 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.20 i program Sreda na valu 202 1 )anes smo izbrali V ritmu Latinske Amerike Glasbena medigra Rock-jazz Srečanja melodij Popevke tako in drugače Moderni odmevi Svetovna reportaža V ritmu rumbe z orkestrom Roberta Delgada Progresivna glasba Jugoslovanski pevci zabavne glasbe i program Zborovska glasba iz španskega kraljevega dvora Znanost in družba Za ljubitelje stare glasbe Iz nordijskega sveta Sodobni literarni portret C, Gounod: Mireille, odlomki Festival komorne glasbe XX. stoletja v Radencih 1975 Alex Blin in Christoph Eschenbach igrata Santora in Bartoka Iz slovenske poezije - četrtek 18.35 19.40 19.50 20.00 Dobro jutro Glasbena matineja Za šolarje Slovenska zborovska glasba pretekle in polpretekle dobe Kdaj, kam, kako in po Čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Predstavljamo vam Kmetijski nasveti S pihalnimi godbami Priporočajo vam Iz glasbenih šol Med šolo, družino in delom Glasbeni intermezzo Vrtiljak Jezikovni pogovori Iz domačega opernega arhiva Naš gost Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana Vedre melodije Minute z ansamblom Moj mira Sepeča Lahko noč, otroci Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.(X) Literarni večer 21.40 Lepe melodije 22.20 Slovenska poezija v pesmih za glas in spremljavo 23.05 Literarni nokturno 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202 13.00 Od melodije do melodije 13.33 Zvoki orkestra Hovvard Havvks 14.00 Samoupravljanje s temelji marksizma 14.20 Mehurčki 14.33 Mozaik glasov in instrumentov 15.40 Radi jih poslušate 16.00 Okno v svet 16.10 V svetu operete 16.40 Top albumov 17.40 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 S pevci jazza 18.40 Non stop.ples Tretji program 19.05 Vprašanja telesne kulture 19.10 Večerni concertino . 19.50 Pot izobraževanja 20.05 Sodobni zborovski zvok 20.35 Mednarodna radijska univerza 22.00 Gian-Carlo Menotti: Samorog, Gorgo in Mantikora — madrigalna pravljica 22.45 Glasba Mozartovega čudežnega otroštva 23.30 Pesmi noči 23.55 Iz slovenske poezije 23 petek 4.30 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja 9.05 Za šolarje 9.30 Jugoslovanska narodna glasba 10.05 Po poteh odločanja 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem umrli so 11.03 Po Talijinih poteh J 12.10 Revija orkestrov in solistov 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Šopek novih domačih melodij 13.30 Priporočajo vam 14.10 Mladina poje 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 1 15.35 Glasbeni intermezz« 15.45 Vrtiljak 16.45 Glasbena medigra | 16.50 Človek in zdravje 17.20 Iz koncertov in simfonij 18.05 Ogledalo našega čl 18.15 Ob lahki glasbi 19.40 Minute z ansambloB Borisa Kovačiča 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Stop-pops20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo Drogi program 9.00 Petek na valu 202 13.(X) Glasovi v ritmu 13.33 Iz filmov in glasbenih revij 14.00 Za šolarje-14.25 Glasbena medigra 14.33 Za mladi svet 15.40 Izložba popevk 16.00 Filmski vrtiljak 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri 16.40 Glasbeni casino 17.40 Odmevi z gora 1,7.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Radijska igra — T. Petrasov Marovi«? Zimski prostor 20.00 Intermezzo s pihali 20.15 Iz jugoslovanskih koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 23.30 Iz jugoslovanske operne literature 23.55 Iz slovenske poezije V KRANJU Likozar Marija, roj. 1892, Dominco Franc roj. 1893, Žumer Jakob, roj. 1913, Martinjak Franc, roj. 1898, Florjančič Marija, roj. 1893-Kos Barbara, roj. 1894, Simat Jožef, roj. 1897. Strle Nikolaj, roj. 1892, Mali Anton, roj. 1895. De Gleria Jožef, roj. 1892, Begelj Frančiška, roj 1902, Petek Frančiška, roj. 1900 I V TRŽIČU Zupan Helena, roj. 1937 televizija sobota 10.00 TV v šoli: Kocka, kocka, Dežele in ljudje. Glasbeni pouk, Film (Bg) 15.35 Evropsko drsalno prvenstvo — posnetek nastopa plesnih parov, 8 16.35 Po belih in črnih tipkah — ponovitev 17.05 Lebensborn - 2. del dok. oddaje 18.05 Obzornik 18.25 David Copperfield — serijski film, B 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Včasih je luštno blo — zabavno glasbena oddaja, B 20.30 Gospa predsednica — film 21.55 T V dnevnik 22.10 Ženeva: evropsko drsalno prvenstvo — prenos nastopa žensk, B (F.VR) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.30 17.35 17.45 18.45 19.30 20.00 21.00 21.25 22.(X) Poročila TV koledar Otroški spored Humoristična oddaja i TV dnevnik Zabavno glasbena oddaja: Mojmir Sepe 24 ur Most — oddaja iz serije Monitor Glasbena oddaja Oddajnik Sljeme 14.50 Kapelski kresovi — ponovitev 16.00 Evropsko drsalno prvenstvo — posnetek od 17.30 do 19.30 isto kot na UHF 19.30 TV dnevnik 20.00 Drevo raste v Brooklynu — celovečerni film 20.05 TV dnevnik 22.20 Evropsko drsalno prvenstvo — prenos 18! 8.25 8.30 nedelja 9.05 10.20 10.55 11.30 (Zg) 12.15 Poročila Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov v Celju, B Nekoč je bila hiša — serijska oddaja, B 625 Otroška matineja: Storžkovo popoldne, Solzice Kmetijska oddaja Poročila 13.45 14.20 14.50 14.55 18.20 19.15 19.30 19.50 20.00 21.15 21.55 22.15 Pravljica iz lutkarjevega vozička Pisani svet Pred zimskimi olimpijskimi igrami Poročila Svetovno prvenstvo v drsanju in košarka Lokomotiva : Rabotnički Hišica v preriji, B Risanka, B TV dnevnik Tedenski gospodarski komentar ,y. Kovačerič: Kapelski "kresovi, B Potopisi: Tri mesta v Kart umu Športni pregled (J RT) TV dnevnik UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 14.(X) Nedeljsko popoldne 18.30 Janošik 19.30 TV dnevnik 2().(X) Kapelski kresovi 21.20 La Paloma - celovečerni film Oddajnik Sljeme 9.50 Poročila 1().(X) Otroški spored 10.30 Pelerinova hči - otroški serijski film 1 l.(X) Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.15 Jugoslavija, dober dan 14.00 Nedeljsko popoldne 18.30 Janošik 20.00 Kapelski kresovi 21.25 Dokumentarna oddaja 21.55 Športni pregled 22.15 TV dnevnik 19 ponedeljek 17.15 17.40 17.55 18.10 18.35 18.45 19.15 19.30 20.(X) 20.55 21.25 TVvšoli: Kocka, kocka, Peru, Glasbeni pouk, Pazljivo poglej, Tutankamonov Egipt (Bg) Pravljica iz lutkarjevega vozička: O • čevljarskem zdravniku, B Mala čudesa velike prirode, B Obzornik Marksizem v teoriji in praksi: Kultura in marksizem Odločamo Mladi za mlade (Sk) Risanka TV dnevnik Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije — prenos Kulturne diagonale Mozaik kratkega filma TV dnevnik UHF - oddajnika , . Krvavec in Pohorje 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Lutke 18.00 T V vrtec 18.15 Književni klub 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Feljton 21.00 24 ur 21.20 Ločitev po italijansko — celovečerni film Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF 19.30 TV dnevnik 20.00 Roško Smačevski: Svetnik iz Slatine — drama 21.10 Kultura danes 21.55 Djamonja — domači dok. film 22.10 TV dnevnik 201 torek 10.00 TVvšoli: Kocka, kocka, Kolumb in Magellan, Glasbeni pouk, Pazljivo poglej, Tutankamonov Egipt (Bg) 17.15 O potepuški žogi— serija Vrtec na obisku, B 17.30 Mihec iz IiOnneberga — serijski film, B 18.00 Obzornik 18.15 Ne prezrite: Kogojeve igrače 18.45 Maroltovci, B 19.15 Risanka, B 19.30 TV dnevnik 20.00 S poti po Latinski Ameriki: Peru gre svojo pot 20.45 G. Flaubert: Vzgoja srca, B 21.40 TV dnevnik UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Potovanje — dok. film 18.15 Od Senja do Reke 18.35 Izobraževalna oddaja 18.45 Maroltovci 19.30 TV dnevnik 20.00 Sobota kot vsaka - TV drama 21.20 24 ur 21.40 Zabava vas Shirlev Bassey 22.10 Obzorje Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF 19.30 TV dnevnik 20.00 Stop 20.45 Kmetje, oblast, bombe — serijski film 22.15 TV dnevnik 22.35 Sarajevski glasbeni večeri 75 10.00 15.55 17.15 17.30 18.10 18.45 19.15 19.30 20.00 21.45 22.05 sreda TVvšoli: Kocka, kocka, Gronland, Glasbeni pouk, Pazljivo poglej, Tutankamonov Egipt (Bg) Rokomet Radnički (Beograd) : Inter (Bratislava), ženske (Bg). I. Zorman: Storžkovo popoldne, B Mojstri stare japonske obrti Po sledeh napredka Zabavno glasbena oddaja(Sk) Risanka TV dnevnik Mačje igre -celovečerni film Miniature: Jazz Duo Gladkovvski — Zgraja - 1. del, B TV dnevnik 17.45 18.15 18.45 19.30 20.00 20.30 22.00 22.20 Od doma do šole Znanost Zabavno glasbena oddaja . TV dnevnik Zapiski iz NOB Košarka Partizan : Sinudine TV dnevnik Gaučo — dok. oddaja Priporočam vam Oddajnik Sljeme do 19.30 isto.kot na UHF 19.30 TV dnevnik 20.00 V sredo ob 20 22 četrtek UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar Sreda Najprej bi vas rad opozoril na film tedna, ki bo na naših ekranih v sredo, 21. januarja ob 20. uri. Gledali bomo delo z naslovom Mačje igre, režiserja Kardvja Makka. To je pravzaprav filmski povzetek lahkotne in zabavne gledališke predstave avtorja Istvana Oer-kenya, ki jo z velikim uspehom uprizarjajo gledališča velikih evropskih mest. No, mi si bomo v sredo zvečer ogledali film Mačje igre, v katerem režiser Makk prikazuje usodo upokojene budimpeštanske pevke, ki se nikakor ne more sprijazniti z dejstvom, da se bliža šestdesetim letom. Petek V petek, 23. januarja, si bomo lahko ogledali še zadnjo oddajo iz serije CIA. V izredno zanimivem prikazu o delovanju te organizacije, o vedno novih razkritih in o protizakonitem in umazanem delovanju bodo spet spregovorili nekdanji agenti organizacije. V nocojšnji oddaji, na sporedu bo ob 20.40, osvetljujejo vse zakulisne spletke, ki jih je CIA opravila od ustanovitve do Čila in Indokitajske in svoja pričevanja podkrepljujejo tudi z dokaznim gradivom. Šport Tudi za ljubitelje športa bo tokrat kaj videti na malih zaslonih! Že v nedeljo, 18. januarja, v popoldanskem času boste lahko gledali oddajo Pred zimskimi olimpijskimi igrami, nato pa dva neposredna prenosa: svetovno prvenstvo v drsanju in košarkarsko srečanje Lokomotiva : Rabotnički, zvečer pa v športnem pregledu povzetek športne nedelje. V četrtek, 22. januarja, ob 15. uri bomo iz Zagreba prenašali teniški dvoboj Jugoslavija : Velika Britanija, v soboto, 24< januarja, na to opozarjam Se posebej ljubitelje smučanja, smuk za moške iz Kitzhuhla. Veliko lepih trenutkov ob malih can/oni/i ram želim, Rado Časi 10.00 TVvšoli: Kocka, kocka, Polarna območja, Glasbeni pouk, Pazljivo poglej, Tutankamonov Egipt (Bg) 15.(X) Tenis Jugoslavija : Velika Britanija — prenos (Zg) 17.15 Čarobna žoga, B 17.30 Smeška — Tako so živeli, B 18.10 TV obzornik 18.30 Kako zakuriti ogenj - film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 O. Davičo: Pesem - nadaljevanka TV Beograd 20.50 Kam in kako na oddih 21.00 Četrtkovi razgledi: Prednostna smer 21.30 Po belih in črnih tipkah 22.00 TV dnevnik UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje 17.15 Tenis Jugoslavija : Velika Britanija (event.)ali TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroški spored 18.15 Ali živali mislijo — film 19.30 TV dnevnik 2().(X) Pustolovščine velikega severa — TV nadaljevanka 20.55 24 ur 21.15 63 dni - dok. film 22.10 Poezija Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti 76 - zunanjepolitična oddaja 20.50 Pot v raj - celovečerni film 22.20 TV dnevnik 23 petek 10.00 TVvšoli: Kocka, kocka, Mongolija, Glasbeni pouk, Pazljivo poglej, Tutankamonov Egipt (Bg) 16.40 I»red zimskimi olimpijskimi igrami — ponovitev 17.10 Križem kražem 17.20 Morda vas zanima: Božo Kos 17.55 Obzornik 18.10 Ročk koncert: Jim Croce, B 18.45 18.50 19.15 19.30 19.55 20.05 20.40 21.25 21.40 Cesta in mi Samomor na obroke — Kako bomo živeli jutri Risanka, TV dnevnik Tedenski notranjepolitični komentar Teversenove pravljice — oddaja TV Sarajevo CIA - 3. del dok. oddaje TV dnevnik Šerif v Nevv Yorku — serijski film, B UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Pahljača 18.15 Idejno politično izobraževanje 18.45 Pop integral 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Gost urednik: Fadil Hadžič 21.00 Tedenski pregled 21.15 Balade — oddaja resne glasbe Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kotna UHF 19.30 T V dnevnik 20.00 Sedem pasti — kviz 21.20 Šerif v New Yorku 22.55 TV dnevnik 23.15 Vzgoja samoupravljavcev dok. oddaja gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ PETEK, 16. januarja, ob 19.30 - F. Hadži* HITLER V PA RTI ZA NI Hi gostovanje v Mežici; SOBOTA, 17. januarja, ob 19.30 - F. Hadžič: HITLER V PARTIZANIH; gostovanje v Žerjavu. Mamica, če ti stroj prihrani res tako veliko prostega časa, potem mi lahko napišeš domačo nalogo! Že spet doma, Peter? Kaj se je zgodilo — niso imeli televizije na Mesecu?^_ Petek, 16. januarja 1976 Občni zbor AMD Cerklje Jutri, v soboto, zvečer bo v zadružnem domu v Cerkljah redni letni občni zbor Avto-moto društva. Na dnevnem redu bo tudi vprašanje dograditve svojega doma, ki je sedaj zgrajen do četrte laze, prav tako pa je tudi predvidenih cela vrsta prireditev v tekočem letu. -an V okviru proslav ob obletnici znane dražgoške bitke je sodelovala tudi Pre Išernova mladinska pohodna brigada. Sestavljalo jo je 116 mladincev iz .Kranja. Na pohod so krenili 11. januarja ob 7. uri s Trga revolucije v Kranju in nadaljevali pot skozi Stražišče, preko Cepulj, Mohorja ter se spustili preko [obronkov Jelovice v legendarno in gostoljubno partizansko vasico Dražgoše. \ Med potjo so počastili tudi spomenike NOB z enominutnim molkom in krajšim kulturnim programom. — S. Sladic Kinopodjetje Kranj zaposli za določen čas s polnim ali skrajšanim delovnim časom BLAGAJNIČARKO-ADMINISTRATORKO na upravi podjetja. Prednost imajo kandidatke z znanjem strojepisja. Nastop dela možen takoj. 01) po pravilniku. Interesentke naj se javijo na upravi podjetja Kino Center Kranj, Stritarjeva 1. na Sr H ™n?vne organizacije RK so vse družbenopolitične organiza invnliZ 1 Pobravt Pri Kropi pripravile sprejem za vse ostarele člane in Oren„e / krajevm skupnosti. Vabilu se je odzvala večina povabljencev, ievnelh rjl S° med dru8im poskrbeli tudi za prevoz. V dvorani doma kra-Prišrčn nOSt^e bli°-Za PovablJene pripravljena pogostitev. Srečanje je bilo e ohiirlii' *aj,Je marfiikomu omogočilo, da je po dolgem času s prijateljem končL™ na Pretekle težke, pa vendar lepe dni. Udeleženci so po M Orvanit"1, sprejemu zagotavljali, da jim bo 6. januar ostal v lepem spominu. mDrinrmfin%Jl P° S° 81 zadali na-logo, da bodo v bodoče taka srečanja še p [)ebel k? mtlPaJlh nameravajo s kulturnim programom. (BP)-Foto: Dijaški dom v Kranju razpisuje prosti delovni mesti dveh vzgojiteljev za določen čas (od 1. februarja do 30. junija 1976) Pogoj: višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri. Nudimo samski sobi. Razpis velja 14 dni od dneva objave. jak «93, »95, roj. Pisma bralcev ZAKAJ ZAVAJANJE JAVNOSTI? Dovolite, da izrazim v imenu vaščanov Potoč zaskrbljenost zaradi potvarjanja zgodovine, ki se je sedaj pojavilo tudi v našem gorenjskem glasilu GLAS. Gre za članek »Dijaki in dijakinje EAŠC...« z dne 6. 1. na str. 2., in sicer na sam začetek pisanja, ki se dobesedno glasi: »Grad Turn v Preddvoru ...« Dovolite, da vprašam pisca članka, ali ne ve, kje je dom, kako se imenuje in kje so dijaki EAŠC izvedli hvale vredni in humani obisk ostarelih ljudi? Zato dovolite, da seznanim vso gorenjsko javnost z naslednjim. Grad Turn ni stal nikdar v zgodovini v Preddvoru, ampak v vasi Potoče nad Preddvorom. To je živo dejstvo, kaj bi nam rekla zgodovina krajev na Gorenjskem, če bi jo vprašali, kje se je rodila Josipina Tur-nograjska (1833 -1854), slovenska pisateljica. Ta pisateljica ima ob gradu tudi spomenik. To omenjam zato, ker vsi vemo in tudi zapisano je, da je živela na gradu Turn v Potočah nad Preddvorom. (2 km od Preddvora.) Ta ista stavba pa je danes res lep (leta 1975 preurejen) dom premnogih ostarelih ljudi in se danes resnično imenuje po narodnem junaku Albinu Drolcu. Upam, da članek v Glasu z omenjenim začetkom ni bil napisan namerno, čeprav se je to v preteklosti Iže dogajalo. Predvsem krajani smo-poklicani, da takoj opozorimo na napake, ki se pokažejo v prikazovanju resničnosti, neke stvarnosti. Zavedamo se kot krajani, da je akcija dijakov EAŠC hvale vredna in zgledna, zato pa smo jim tudi mi starejši dolžni točno, povedati, kje je la akcija resnično bila, da bodo znali spoštovati ti mladi ljudje, ki se šele oblikujejo v naši socialistični realni stvarnosti, kraje in zgodovino preteklosti, v danem primeru po kulturni strani, da nam ne bodo očitali naše nevšečnosti oli. . . Zato zahtevam, da se članek objavi, da javnost izve za napake, ki so bile v omenjenem članku. F. Šenk Potoče 20 Preddvor SMETIŠČE V ŠENČURJU Že dalj časa se pripravljam, da vam napišem o smetišču v gozdičku v Šenčurju. To je gozdiček pri novi šoli v Šenčurju, poleg stoji spomenik talcem, v njegovi bližini pa sedaj gradijo novi športni stadion. Vem, da imate glede smetišč dosti dela oz. pisanja, vendar kar se dogaja tu, ni videti povsod. Šenčurjani pravijo, da bi v tem gozdičku uredili park. Kaj so pa z njim napravili danes, pa nazorno kaže njihovo namero in vzgojo. Nekaj časa so smeti samo nosili, danes pa jih že vozijo kar s samokolni-cami ali pa z osebnimi avtomobili, kakor sem videl že sam. Zares lepo spričevalo njihove kjulture, s katero se tako radi ponašamo. Lastnik ni nikomur prepovedal vstopa v gozd, s tem pa ni rečeno, da ni več lastnik in da lahko vsak dela, kar hoče. Lastnik tega gozda ne more pograbiti, da bi si napravil steljo, v gozdu smrdi, nevarnost črepinj in navlake preprečuje normalno delo v gozdu. Po mojem lastnik ni dolžan čistiti za drugi mi in plačevati odvoz smeti drugih. Milo rečeno, tistih smeti ne spraviš tudi na pet tovornjakov. S tem problemom so bili seznanjeni inšpektor za gozdarstvo SO Kranj Golob, oba rajonska gozdarja Ciglič in Kolosa, svet KS Šenčur na eni izmed lanskih sej, še posebej pa tudi tajnik krajevnega urada Šenčur. Do danes ni bilo storjenega ničesar. KS Šenčur z objavo v časopisih o prepovedi odlaganja smeti v bližnjih gozdovih ni dosegla ničesar. Kot mi je znano, je KS postavila ljudi, da bi pazili, kdo odlaga smeti, pa ni nobenega haska. Lastnik gozda pa po mojem mnenju ne more stra-žiti svojega imetja kot policaj, če bi hotel imeti gozd takšen kot mora biti, če nima podpore krajevnih činiteljev. Rad bi vedel, kaj namerava K S ukreniti proti vsem tistim, ki kršijo zakon o gozdovih in svinjajo po tujem imetju, ker je s takimi dejanji tudi motena normalna uporaba posesti. Če pismo nameravate kar tako vreči v koš, si še prej sami oglejte to zares »lepo« cvetko v samem Šenčurju. Posebno si oglejte gozd pri spomeniku ob cesti proti Visokem! A. Smolej Luže, Šenčur Želim vam obilo delovnih uspehov v letu 1976 ter vas kot občasni dopisnik Glasa in nekaterih drugih časnikov prosim, da objavite ta kratek novoletni zapis iz Kranjske gore. Stanko Tomazin, Kranjska gora Medtem ko je večina delovnih ljudi proslavljala novoletne praznike v razvedrilu in zabavi, smo imeli delavci v turizmu, gostinstvu in na žičnicah polne roke dela. ' . Z direktorjem žičnic v Kranjski gori Vidom Črnetom opazujeva s smučišč množico smučarjev in sprehajalcev. Pod nama je Kranjska gora v pravi turistični podobi. Po cestah in parkiriščih • so natrpani avtomobili in vlečnice obratujejo s polno paro. Ugotavljava, da je te dni videti' Kranjska gora kot v lepih starih časih, ko so bile vrste pred vlečnicami več sto metrov dolge, če bi bilo malo več snega, bi bilo smučarjev še več. Kljub temu pa so bile privatne sobe in hoteli nabito polni, in to že od petka, 26. decembra. V nedeljo, 4. januarja, pa so predvsem domači gostje že zapuščali Kranjsko goro. V hotelih je bilo osemdeset odstotkov agencijskih gostov, ostali pa so prišli individualno. Od tujih gostov so prevladovali Nemci. Kranjskogorci smo bili zadovoljni s tolikimi turisti, pričakujemo boljše snežne razmere in upamo, da bomo tudi med zimskimi počitnicami kar najbolj uspešni. DEDEK MRAZ ' NA BREZJAH Mami, kdaj bo prišel? Ali že gre* Taki in podobni so bili stavki malčkov, ki so sedeli v mnogo pretesni »dvorani« gostilne Dobrča na Brezjah. Ubogi malčki so morali še malo počakati svojega dedka Mraza, kajti ta jim je pripravil kratko lutkovno igrico in nekaj deklamacij. Bela brada in topel kožuh sta se končno le prikazala in beli mož je stopil med otroke. Najprej je dedek Mraz vse lepo pozdravil in otroke vprašal, če so kaj pridni, potem pa razdelil darila. Po končani prireditvi smo bili vsi zadovoljni. Vendar pa nam je v grlu nekaj zastalo. Bili smo potrti, ker smo morali dedka Mraza pripeljati v tesno »dvorano«, kjer smo drug drugemu stopali na prste. Upamo, da bomo takšne in-podobne prireditve kmalu lahko prirejali v novem domu združe-nih organizacij. B P()dlipnik Dobro polje ČGP Delo. TOZD Časopisi, podružnica Kranj, Koroška 16 Sprejme takoj: prodajalko-ca za prodajo časopisov, revij, tobačnih izdelkov in galanterije v kiosku v Škofji Loki. Delo je pogodbeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoj: prodajalec (s končano šolo za prodajalce) ali priučen prodajalec z nekaj leti delovnih izkušenj pri tem delu. Zaposlimo tudi upokojence. prodajalko-ca za prodajo časopisov, revij in tobačnih izdelkov in galanterij? v kioskih v Kranju. Delo, ki traja 6 ur, oziroma 4 ure samo v popoldanskem času, je primerno za gospodinje in upokojence. Nastop dela je možen takoj. Kandidati dobijo vse informacije v podružnici Kranj, Koroška 16, tel. 21-280. Prijave na objavo sprejema podružnica Delo Kranj, Koroška 16 do 15. januarja 1976. Komisija za medsebojna delovna razmerja osnovne šole Cvetko Golar Skofja Loka razpisuje naslednji delovni mesti: 1. pomočnika ravnatelja za nedoločen čas s polovično zaposlitvijo Pogoj: višja, visoka ali srednja izobrazba z najmanj 5 let prakse v OŠ. 2. učitelja razrednega pouka . za podružnično šolo Reteče za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela 1. februar 1976. Rok prijave 15 dni po objavi. ISKRA - ŠIROKA POTROŠNJA razpisuje prosti delovni mesti 2 SKLADIŠČNIH MANIPULANTOV za skladišče v Hrastju pri Kranju Pogoji: nekvalificiran delavec, zaželena praksa pri skladiščnem delil, moški. Osebni dohodki po pravilniku. Nastop dela možen takoj ali po dogovoru. Poskusno delo traja 3 mesece. Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: Iskra — Široka potrošnja, kadrovska služba, Kidričeva 66 (LTH), 64220 Skofja Loka. Tam dobite tudi podrobnejše informacije. Tel. 60-681. Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa v skupnosti tozdov Kovinska, energetska in transportna dejavnost tozd Lovski material in embalaža delovne organizacije Saoa Uraivj industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov razpisuje prosto delovno mesto: v skupnosti TOZD Kovinska, energetska in transportna dejavnost vodje TOZD lovski material in .embalaža Pogoj: zaključena visoka ali višja strokovna izobrazba ustrezne smeri z najmanj 5 let uspešne prakse, od tega 3 leta na vodstvenih delovnih mestih. Poleg strokovne usposobljenosti se od kandidata za razpisano delovno mesto zahtevajo tudi organizacijske in vodstvene sposobnosti za vodenje temeljnih organizacij združenega dela oziroma strokovnih sektorjev ter sposobnost in pripravljenost za razvoj in urejanje samoupravnih odnosov. Kandidat ne sme biti kaznovan in ne sme biti v kazenskem postopku; moralnopolitično mora biti neoporečen. Ponudbe s kratkim življenjepisom- in podatki o izpolnjevanju gornjih pogojev ter potrdilom oziroma izjavo o ne-kaznovanju morajo kandidati predložiti razpisni komisiji pri tozdu Lovski material in embalaža, Kranj, Škofjeloška 6, najkasneje do 31. januarja 1976. Obenem vabimo k sodelovanju diplomirane strojnike za delo v konstrukciji, in diplomirane ekonomiste za delo v nabavnem in marketing sektorju. Pismene ponudbe sprejema kadrovsko splošni sektor, oddelek za kadrovanje, najkasneje do 13. januarja 1976. mali oglasi • mali oglasi Mladi rod odprl svojo prvo trgovino Kranjski MLADI ROD, ki izdeluje rse trste otroške konfekcije, §pecidU2irali 80 Še pa posebej za otroške hlačke, prodaja svoje izdelke po vsej Jugoslaviji in celo prve izvoze v Nemčijo in Italijo so že zabeležili. Te dni pa so odprli pod svojimi poslovnimi prostori v Kranju, Tomšičeva ulica, prijetno trgovino. Tu bo na voljo otroška konfekcija — Mačke, obleke, polobleke, krila, plašči itd. Tudi pletenine bodo imeli in kmalu bo tu naprodaj tudi otroška posteljnina. Skratka, Specializirana otroška trgovina, kjer bomo dobili zanje vse od prvega pa do šestnajstega leta. Trgovina bo odprta vsak dan od H. do 12. ure in od lt. do 18. ure, ob sobota/i pa od H. do 12.30. SKLADIŠČE KRANJ Tavčarjeva 31 telefon: 22-053 KMETIJSKE ZADRUGE, POSESTVA. KMETOVALCI! Zamenjujemo vse vrste žitaric za vse vrste moke. Prodajamo najkvali tetnejšo moko, koruzni šrot, oves, ječmen, krmila za kokoši nesnice, krmila za svinje, krmila za krave molznice in teleta ter penetirane pesne rezance za vse govedo. Cene so konkurenčne, skladišče je odprto od 6. do 19. ure ter vsako soboto od 6. do 12. ure. prijatelje gosp a Izkoristite ugodno priložnost kredit do 25.000 din odobrimo takoj — ,oV>^ SI PAD prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 nebotičnik Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj Z n.SOl.O* Skladišče gradbenega materiala HRASTJE, tel.21-611 (Graditelji! Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — stavbno pohištvo (okna, vrata) »Inles« — parket — cement — betonsko železo — hidrirano apno — strešnik »Novoteks« — betonske mešalce 100 litrov CENE VEZANIM OKNOM »INLES« SMO ZNIŽALI ZA 25 %. ZA VSE VRSTE VRAT PA VAM NUDIMO 5 % POPUST. Izkoristite ugoden nakup! prodam Prodam K KAVO, ki ho konci' januarja četrtič telila. Pintar, Brezni-ca 7, Skofja boka 240 Prodam 9 let starega KONJA. Zminec Hi, Skofja Loka 242 Proda se KI.IMA naprava tip HN s centrifugalnim ventilatorjem 2,2KW; 885 obr./min, zmogljivosti 7425 kv.m/uro, 35 mm VS. Interesenti naj se oglasijo v Institutu za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, tehnični oddelek, osebno ali po telefonu 50-150, interna 213 249 Prodam 8 mesecev brejo TELICO ali po izbiri. Zalog53, Cerklje 250 Prodam dva delovna VOLA po izbiri. Križna gora 12, Skofja Loka - 276 Prodam TELIČKO, 8 mesecev staro, simentalko ali zamenjam za bikca. Breg 8, Preddvor 277 Prodam večjo slamoreznico z verigo s puhalnikom. Naslov v oglasnem oddelku. 278 Prodam dva PRAŠIČA po 180 kg težka. Sr. Bitnje 9 27!) ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK Gorenje, dobro ohranjen, in PLOŠČICE za peč kamin, ugodno prodam. Krapež Andrej, Kehetova 18, Kranj 280 Prodam črno-heli TELEVIZOR Gorenje 900. Naslov v oglasnem oddelku ' 281 Prodam mlado KRAVO, 6 tednov pred telitvijo. Češnjevek 25, Cerklje 282 Prodam KONJA, starega 7 let, sposobnega za vsako vožnjo. Višel-nicaO, Zg. Gorje 283 Prodam težko KRAVO s teletom ali brez. Legat, Žirovnica 88 284 Prodam KREDENCO in ŠTEDILNIK na drva. Hotemaže44 285 Prodam KRAVO simentalko z drugim teletom. Razgledna 14, Bled 286 Prodam TRAKTOR FERGU-SON, 35 KM. Ažman Jože, Zg. Otok 4, Radovljica 287 Prodam večjo količno REPE za kisa nje. Vogl je 38 288 Prodam OSLA, vajenega voziti. Pogačnik Rudi, Sr. Dobrava 11, Kropa 289 ORGLE TIGER enomanualne, in KLARINET vamaha ugodno prodam. Repovž Darko, Koroška 07, Kranj 290 BLAUPUNKT nov tranzistor za avtu, baterije in elektrika, vrtalni stroj skil 400 W, dvojna hitrost — desno in levo — elektronska regulacija vrtljajev, ZIMSKE GUME z obroči za zastavo 750, generalno popravljen MOTOR fiat 600 in električni OBLIC, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 291 Prodam smrekove PLOHE. Šenčur, Mlakarjeva 44 292 Prodam PRAŠIČE za zakol. Sr. Bitnje 6 293 Prodam večjo količino suhih hrastovih DRVA. Jama 8, Kranj 294 Prodam težkega. PRAŠIČA za zakol. Jama 34, Kranj 295 Poceni prodam nov PLINSKI ŠTEDILNIK Gorenje zaradi selitve. Bregar, Škofjeloška 54, Kranj 296 Prodam mlado KRAVO ali TELICO. Sp. Bela 3, Preddvor 297 Prodam težko KRAVO simentalko s teletom. Bodešče 17, Bled 298 Poceni prodam zaradi selitve kup-pershusch štedilnik, kuppersbusch peč, sobno peč LUTZ, električni štedilnik, hladilnik, kavč, šivalni stroj, centrifugo za perilo, žimnice in razne omare. Okom Francka, Medvode 81, gostilna na Klancu. 299 Prodam PRAŠIČA za zakol. Bab-ni vrt 7, Golnik 300 Prodam HLADILNIK, 1000 litrov, z garancijo. Tel. 60-801 301 PEĆ za kopalnico, malo rabljeno, brezhibno, na trdo gorivo, poceni prodam. Habjan Anton, Mošnje 35, Radovljica 302 Prodam PLUG OBRAČALNIK za traktor pasquali, še v zelo dobrem stanju. Širc Alojz, Trstenik 18, Golnik 303 Prodam mesnatega PRAŠIČA, 180"kg težkega. Sr. Bitnje 27 304 Nudimo vam vsak dan sveža domača JAJCA. Šenčur, Mlakarjeva št. 58 305 Prodam PRAŠIČA in nekaj FIŽOLA. Sr. Bitnje 24 306 Prodam težkega PRAŠIČA za zakol. Prebačevo 23 307 Prodam OSTREŠJE za hišo. Informacije po tel. 60-284. Erznožnik 308 Prodam dnevno OMARO v dobrem stanju in sedežno garnituro ter ŠIVALNI STROJ veritas v omarici. Vidmar, Britof 174 309 Prodani strešno OPEKO bobro-vec. Rozman, Križe 73 310 Prodam domačo svežo SLANINO. Voglje41 311 Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Sava Pavla, Vrečkova 3, Planina, Kranj 312 Prodam (i tednov stare PRAŠIČKE. Sp. Brnik 26, Cerklje 313 Prodam sedežni KAMIN in ŠTEDILNIK sloboda (2 plin - 2 elektrika) Bešter Miha, Kropa 122 314 Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PO D J ETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Prodam suha bukova DRVA. Zg. Bela 19, Preddvor 345 Prodam skoraj novo »jazz« TROBENTO RINOf SIMFONIJ A*. Ambrož Bojan, Luznarjeva 13, Kranj 346 Zaradi selitve prodamo predsobno OMARO, črno-heli TV DIPLOMAT, karnise, bakrena peresa za žimnice, zimske odeje (tuhne), 8-litrski BOJLER TI KI. Naslov v oglasnem oddelku. 347 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Mlaka 21 34« Prodam 400 kg težkega plemenskega VOLA. Sp. Lipnica 36 pri Radovljici 349 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE ter litoželezni KOTEL za prašičjo krmo. Kupa 16, Kranj 350 Prodam PEČ kuppersbusch, dobro ohranjeno, in čistokrvnega nemškega OVČARJA. Tenet iše 49, Golnik 351 Prodam črno-heli TELEVIZOR VIKTORIJA super. Jagiica, Planina 17, telefon 22-953 352 Krojaški SrVALNI STROJ SIN-GER prodam. Furlan Ludvik, Pod lubnik 6, Skofja Loka 353 Ugodno prodam novo 200-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO. Pevi, Skofja Loka, Cesta talcev 6 354 Prodam enkrat rabljene DRSALKE št. 42 za umetnostno drsanje. Cena 200 din. Draksler, Sv. Duh 58, Skofja Loka 355 Prodam dobro ohranjen betonski MEŠALEC, 150-litrski. Skopec Alojz, Log 33, Skofja Loka 356 Prodam brejo TELICO. Lahovče 67, Cerklje 357 Prodam PRAŠIČA, mesnatega, 120 kg težkega. Zalog 8, Cerklje 358 Prodam dva dobra KONJA, štiri in sedem let stara, po izbiri. Lenart 4, Cerklje 359 Prodam mesnatega PRAŠIČA, 170 kg težkega. Sp. Brnik 6, Cerklje 360 Prodam stopano KAŠO. Lahovče 64, Cerklje 361 Prodam PRAŠIČA za zakol. Voglje 106 362 Poceni prodam PEČ na trdo gorivo. Senično 7, Tržič 363 Prodam REPO za kisanje ali za krmo. Velesovo 8 364 Prodam PRAŠIČA, 140 in 180 kg težka. Olševek 40, Preddvor 366 Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA. Voklo 31, Šenčur 366 kupim h»go ,()n Andrej nad Zmincem 3, Skofja \J q ji.h. popoldfanj Ugodno prodani rano ZASTAVO malo karambj m. letnik I K ,Krs letPod Škfl1 s >o ZASTAVO ^ in novo lakiL s prevožen^] Alojz, Letali*™ Naj Arhar, Vincarje 42, Skofja Loka ^,eč. Prodam ZASTAVO 750, let&ko 1965, za 3.000 din. Draksler, Sv. D™' 58, Skofja Loka ?ori Prodam po ugodni ceni T 12. Primožič, Groharjevo nas«J,en 24, Skofja Loka Prodam ZASTAVO 750, 1971. Tušek, Novi svet 15, Loka Prodam, ugodno, z novim motorjem ter MOPED T12 4200 km. Avsenik . 12, Lesce i s Kupim TRAKTOR PASQUA|P° ali FERGUSON s prikolico in . . vadni GUMI VOZ. Vrlinič Rado, L f! ka 7, Kranj po _.J35 V md 5T, »jai ?ou G MO >tai irz 138 U Oddam opremljeno SOBO s kopalnico, poštenemu dekletu (Slovenki), ^vranj, Benedikova 11 382 JiV Kranju iščem GARSONJERO. P'onudbe pod »Samski« 383 ^ Oddam SOBO dvema fantoma. Naslov v oglasnem oddelku. 384 19 Enosobno STANOVANJE ali 3rečjo neopremljeno SOBO iščem v .tjSkofji Loki ali okolici. Zelo nujno. fj?lačam po dogovoru tudi vnaprej. Ponudbe na telefon 064-61-848 218 Mlad zakonski par išče neopremljeno SOBO ali sobo in kuhinjo v pranju ali okolici, za 2 leti. Ponudbe »tpod »Reden plačnik« 331 Študenta iščeta v Kranju primerno SOBO. Cenjene ponudbe pod liifro »15. februar ali prej« 332 $ Mlada učiteljica išče v Kranju nj50BO s 1. februarjem. Ponudbe pod i^Posebna šola« 333 3 SOBO dobi delavka ali mlajša l^tpokojenka za par ur pomoči v hiši. l^aslov v oglasnem oddelku. 334 \ Mlada zakonca iščeta GARSO-' fJJERO ali manjše STANOVANJE, ponudbe pod »Dobra plačnika — Jožefa Eržen Lukačeva mama Pogreb drage pokojnice bo v petek, 16. januarja 1976, ob 16. uri na pokopališču Nova Oselica. Do pogreba leži v rojstni hiši, Stara Oselica 8. Prosimo tihega sožalja. Žalujoči: mož Andrej, hčerki Marica in Vera, sin Franc z družinami, sestra Jerica in ostalo sorodstvo. Stara Oselica, 14. januarja 197fi ZAHVALA Ob smrti najine drage sestre Marije Florjančič se zahvaljujeva posebno sosedom, Marijinim sestram, znancem, sorodnikom, upokojencem in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Prav tako hvala dr. J. Bajžlju za dolgoletno skrb in zdravljenje. Posebna hvala za pogrebni obred in spremstvo gospodu kaplanu. Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja in pomoč v teh težkih dneh, zlasti Milki Pogačnik in Zalar Milanu. Žalujoči sestri Ivana in Ana. Predoslje, 15. januarja 1976 ROLETE: lesene, plastične z zimskim popustom in žaluzije LIV Postojna, vam nudi zastopnik Spiler, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064-75-610 ali pišite, pridem na dom izgubljeno ZAHVALA i smrti mojega ljubega moža, očeta in strica Ob preran Jožeta Fajdiga s Huj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala kranjskim upokojencem, kolektivu Iskra in Sava Kranj tudi za denarno pomoč. Hvala kaplanu za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoča: žena, hči in sin, ter drugo sorodstvo. Huje, 14. januarja 1976 ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi dragega moža, očeta, brata, strica Franca Pogačnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, pevcem društva upokojencev iz Kranja in kolektivu tovarne Exoterm Kranj za izraženo sožalje, vence, denarno pomoč in poslovilni govor. Posebna zahvala č. župniku iz Kranja za pogrebni obred ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Kristina, hčerki Nataša in Nada ter brat Peter. Kranj, 14. januarja 1976 ^35« oou Vzamem SOSTANOVALKO. Po-mdbe pod »Cista, poštena« 336 Novo lastniško dvoinpolsobno STANOVANJE na Planini zame-.jam za večje z možnostjo doplačila. ?onudbe pod »76« 337 GARSONJERO ali manjše STANOVANJE s kopalnico išče vdova, ,tara 63 let v mestu ali okolici branja. Ponudbe »Dober plačnik — 88« 338 Iščem večjo SOBO ali manjšo KUHINJO in sobo. Lahko je pred )lačilo. Dam nagrado 1000 din. N« lov v ogl posesti sem izgubila ZLAT rno.iAa na avtobusni Ppstaji Kranj ob 13.30. Opazovana oseba, ki • pobrala, naj ga proti nagradi 6. 1. 1976 PRSTAN — ga je IJUint"«. .."j o- r- 335 odda na oglasni oddelek U lasa. ostalo a- 339 91 Prodam TRAVNIK v Tenetišah. *Iaklo 49 385 Prodam lep TRAVNIK, primeren za vikend, v Selški dolini. Naslov v .-oglasnem oddelku. 221 4 HIŠO ' • L1- Nujno potrebujem 30.000 din posojila. Vrnem v petih mesecih z obrestmi po dogovoru. Nudim nagrado v obliki obrtniškega dela. Naslov v oglasnem oddelku. 275 Menjam delovnega VOLA, 400 kg, za BIKA, lahko tudi lažjega. Ogled od 15. ure dalje. Podbrezje 80, Duplje 394 Preklicujem žaljive besede, ki sem jih govorila zoper Mravlje Matevža, Jelendol 10 in Razložnik Ivane iz Jelendola 11, ker so neresnične ter se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. Ahačič Angela, Anko Marija, Jelendol 10, Tržič 396 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, starega očeta Petra Torkarja vsem sor .-.ožalje in poslovilne Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Alma, mož Marjan in vnukinja Zori. Lesce, Boh. Bistrica, Podbrdo, 12. januarja 1976 . c5o z več prostori blizu Nove 1 Gorice zamenjam za manjšo na Gorenjskem, na relaciji Kranj—Jesenice. Hiša je na lepem sončnem t'Vjtraju, voda, elektrika v hiši. Vrt, "trte, vsega zemljišča 2700 kv. m. Ce-relta v bližini asfaltirana. Koren, ' .pzeljan 119, Šempas 222 ,J Prodam HIŠO v bližini Kranja. -^Naslov v oglasnem oddelku. 271 i Kupim kmečko ZEMLJO na ^ledu ali okolici, 2000 kv. m. Naslov ' oglasnem oddelku. 340 r it zaposlitve Za 7-mesečnega dojenčka potrčim m jeva VARSTVO na domu, 5-krat bgedensko od 7. do 15. ure. Cenjene »onudbe poslati na naslov: Pintar *.afael, Velesovo 51, Cerklje 386 V uk sprejmem VAJENCA AV-OMEHANSKE STROKE. Bokalj nton, Polica 18, Naklo, tel. 21-412 244 I NATAKARJA-ICO zaposlimo ho-lorarno za strežbo ob nedeljah. Go-tilna »LAKNER«, Kranj, Kokrica, eV. na Brdo 33 341 \ Iščem UPOKOJENKO za pomoč itarejši gospe. Kokrica, Snedicova pruga hiša) 395 ! Iščem žensko za VARSTVO dojenčka. Ogrič, Stritarjeva 5, Kranj V obvestila Solidno popravljam vse fviiHLADlLNIKOV. Telefon vrste 60-801 392 OBLAČIMO GUMBE. Se priporoča MIRA, Kranj, Titov trg 24/1. 170 prireditve Ansambel TRGOVCI obvešča, da zaradi bolezni v ansamblu v soboto in nedeljo še ne bo nastopal. 168 OO ZSMS MAVČIČE prireja vsako soboto ob 18. uri MLADINSKI PLES. Za staro in mlado igra ansambel EROS. 232 MLADINSKI AKTIV VODICE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni 342 Vsako nedeljo PLES na Kokrici. Igra ansambel MODRINA. Vabijo hokejisti! 343 MLADINSKI AKTIV UTIK prireja vsako soboto od 20.—24. ure PLES. Igra ansambel MANUAL. Vabljeni 344 OO ZSMS LJUBNO ponovno prireja PLES vsako soboto ob 19. uri. Igra ansambel KARAVANKE. Vabljeni " 387 KUD ZALOG prireja v nedeljo, 18. januarja 1976, ob 16. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel BOHINJ. 388 OO ZSMS PODNART prireja vsako soboto PLES s pričetkom ob 19. uri. Igra priznani ansambel SIJAJ. 389 V domu JLA vsak petek in soboto ob 20. uri PLES. Igra ansambel JEVŠEK. 390 V POLJANAH vsako nedeljo, ob 18. uri PLES. Igra ansambel JEVŠEK. Dvorana ogrevana 391 ZAHVALA Po težki bolezni nas je nenadoma zapustila naša nepozabna, dobra in skrbna mama, stara mama, sestra in teta Frančiška Begelj p. d. Španova mama Izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, podjetju IKOS Kranj, IMP — TOZDOM Ljubljana, Petrolu Ljubljana, za darovane vence in cvetje ter vsem, ki so nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala č. g. duhovnikom za pogrebni obred. Žalujoče hčerke in sinovi z družinami. Dvorje, 14. januarja 1976 ZAHVALA V 87. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra zlata mama, stara mama, sestra in teta Marjanca Šifrer roj. Štibelj Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrekli iskreno sožalje, ji podarili cvetje in vence in jo pospremili v zadnji dom. Posebna zahvala gre dobrim sorodnikom, sosedom, ki so nam v najtežjih urah stali ob strani. Zahvaljujemo se vsem zdravnikom Zdravstvenega doma Skofja Loka, g. kaplanu Potočniku za njegove tolažilne besede v bolezni, g. župniku Hribšču za cerkveni obred. Zahvaljujemo se vsem, ki so ji v življenju veliko dobrega storili. Žalujoči: hči Gabrijela, hčerki Milka in Mirni ter sin Ivan z družinami, brata Franc in Jože z družinama in družina pok. brata Andreja in ostalo sorodstvo. Vešter, Skofja Loka, Ludvvigshafen, Meersburg, Ljubljana, Jesenice, London, 14. januarja 1976 Uvoz premalo carinjenih tovornjakov ponovno pred sodiščem Okrožno sodišče v Kranju je pred kratkim ponovno sodilo Alojzu Kranjcu nekdanjemu šefu odseka za carinsko upravne in talilne zadeve pri carinarnici Jesenice, in Bogdanu Stojakoviču, cariniku pri carinarnici Jesenice; vrhovno sodišče SR Slovenije je namreč sodbo prvostopenjskega sodišča za Alojza Kranjca deloma razveljavilo, za Bogdana Stojakoviča popolnoma razveljavilo, medtem ko je bila sodba za Vinka Pogačarja potrjena. V ponovljenem postopku je javni tožilec obtožbo razširil še na Danijela Carja, privatnega avtoprevozni-ka iz Metlike; obtožnica je Alojzu Kranjcu očitala kaznivo dejanje grabeža, ker naj bi drugim pridobil premoženjsko korist s tem, da je zlorabil svoj uradni položaj in pravice. Sodišče je v ponovljenem postopku ugotavljalo višino premoženjske koristi, ki jo je obtoženi Kranjc pridobil posameznim uvoznikom avtomobilov kar v prvem postopku ni bilo ugotovljeno. Stojakovič Bogdan pa je bil obtožen, da je kot uradna oseba zlorabil svoj položaj, Danijel Car pa je bil obtožen pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe uradnega položaja. Alojz Kranjc je kot član komisije kakovosti in vrednosti blaga pripravljenega za carinjenje pri carinarnici Jesenice in kot strokovnjak za tovornjake, ki so jih posamezniki uvozili k nam, spoznal le-te za drug tip ali za tovornjake z manjšo močjo motorja. Na ta način so uvozniki seveda plačali manj uvoznih dajatev, carine in prometnega davka. Sodišče je ugotovilo, da je Alojz Kranjc na ta način spremenil tip štirim tovornjakom v letu 1970, uvozniki pa so tako plačali od 9.811 din do 27.479 din premalo carinskih dajatev. Razen tega je Kranjc v letu 1971 napisal odredbo za posebno strokovno komisijo za ponovni pregled uvoženega tovornjaka, in to v štirih primerih. Komisija, katere član je bil Kranjc, je na ponovnem pregledu za tovornjake določila nižjo carinsko osnovo in večjo izrabljenost kot na prvem pregledu, tako da so uvozniki spet plačali manj dajatev. V enem primeru celo vozilo ni bilo odklenjeno, za kar bi moral poskrbeti Alojz Kranjc, tako da izvedenec ni mogel pregledati vozila in se je zato v zapisnik zapisala starejša letnica izdelave tovornjaka, zaradi česar je spet uvoznik plačal manj dajatev. Skupna vsota premoženjske koristi, ki jo je na ta način uvoznikom Alojz Kranjc pridobil, je znašala najmanj 100.167,70 din. Sodišče se je odločilo za kazen petih let strogega zapora, oh upoštevanju že pravomočne sodbe okrožnega sodišča iz leta 1974 pa je izreklo enotno kazen šestih let strogega zapora. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da so dejanja že dokaj odmaknjena, da Alojz Kranjc še ni bil nikoli kaznovan, da je invalid in da mora skrbeti za družino in da je bil več let v kazenskem postopku tudi za druga kazniva dejanja, za katera pa se je izkazalo, da jih ni storil. Odločilo pa se je za varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica za dobo 8 let pri carini ali špediciji ali drugje, kar bi bilo vezano z uvozom ali izvozom blaga ali storitev. Plačati pa mora tudi 9000 din pre-moženske koristi, dosežene s kaznivimi dejanji jemanja podkupnine, za kar je bil obsojen s prejšnjo sodbo. y Bogdana Stojakoviča je sodišče obsodilo na tri mesece zapora pogojno za dobo enega leta, ker je" v enem primeru- odmeril manj carinskih dajatev za. uvožen motor Staneta Kranjca za tovornjak, Čeprav je vedel, da je uvoz glavnih motornih delov dovoljen le preko gospodarskih organizacij. Danijela Carja pa je sodišče obsodilo na šest mesecev zapora pogojno za dve leti, na 15.000 din denarne kazni in na odvzem 13.032,70 din premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem. Car se je namreč pritožil v letu 1971, ko je uvažal tovornjak, na ugotovitve komisije in s tem omogočil sestavo nove komisije, v kateri je sodeloval tudi Alojz Kranjc; tovornjak pa ob pregledu ni bil odklenjen, za kar bi moral poskrbeti Kranjc, in je zato komisija določila starejši letnik tovornjaku in s tem tudi nižjo carinsko osnovo; Car je zato plačal 13.032,70 din premalo carinskih de-jatev. L. M. nesreče Nezgoda kolesarja V ponedeljek, 12. januarja, ob 13.45 se je na Ljubljanski cesti v Kranju pri odcepu za tovarno Iskra v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Srečko Klančar (roj. 1943) iz Ljubljane je peljal od Lahor proti mestu in je pri odcepu za Iskro zavijal desno, pred tem pa je pred prehodom za pešce še ustavil, vendar tako, da je s prednjim delom avtomobil že stal na odcepu za Iskro. Za njim je pripeljal od Labor po skrajnem desnem robu ceste na kolesu Alojz Ložar (roj. 1927) z Brega, ki je avtomobil hotel obvoz it i, pri tem pa je z desnim pedalom zadel v prednja vrata avtomobila in padel ter se pri tem lažje ranil. Poledenela cesta V ponedeljek, 12. januarja, ob 6.30 se je na vaški cesti v Šut ni pripetila prometna nezgoda na močno poledeneli cesti. Voznica osebnega avtomobila Marija Vončina (roj. 1945) iz Šut ne je peljala proti Zabnici; v Sntni je dohitela skupino šolarjev, ki 80 hodili po obeh straneh ceste. Voznica je zato zavirala, da bi počasi po sredini ceste peljala mimo otrok, vendar pa je avtomobil na močno poledenelj cesti zaneslo v levo v 12-letno Andrejo Ščančar. Andrejo so s pretresom možganov prepeljali na zdravljenje v Ljubljansko bolnišnico. Nezgoda pešca V torek, 13. januarja, ob 19. uri se je na Cesti Ste Marie aux Mineš v Tržiču pripetila prometna nezgoda. Ignac Repovž (roj. 1932) iz Bistrice pri Tržiču je hodil od Tržiča proti Bistrici bolj po sredini desne polovice vozišča kot pa ob robu ceste. Za njim je pripeljal v osebnem avtomobilu Ivan Kolar (roj. 1938) iz Bistrice, ki je Ignaca Repovža zadel, da je padel in se huje ranil. Zdravi se v jeseniški bolnišnici. L. M. Hoja po progi V sredo, 14. januarja, nekaj pred 11. uro se je na železniški progi Javornik — Žirovnica pripetila nesreča. Selva Bobarič, stara 23 let, je z enoletnim otrokom v naročju in v družbi še štirih sorodnikov hodila po progi proti Žirovnici. Za njimi je pripeljal potniški vlak, ki pa ga niso pravočasno slišali, zato se Boba-ričeva tudi ni umaknila s tirov. Lokomotiva jo je zadela v roko, da jo je vrglo s tirov. V nesreči si je Bobaričeva zlomila roko, otrok pa je ostal nepoškodovan. ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil naš dragi mož. oče. sin, brat in st ric Marjan Bajželj Iskreno zahvalo izrekamo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, mu darovali toliko cvetja ter ga V tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Vsem, ki ste nam izrekli sožalje, iskrena hvala. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem, ki so mu tako lepo zapeli v slovo. Žalujoči: žena Marija, sin Zdenko, hčerki Irena in Marjani a ter ost alo sorodst vo. Kranj, 10. januarja 197(i ZAHVALA Ob smrt i dragega moža, očeta, starega očeta, brata in st rica Vinka Vrečka gostilničarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Pogačniku Miru in dr. Kramberger Blagi za dolgotrajno zdravljenje in požrtvovalnost v zadnjih dneh. Zahvaljujemo se ZB, PCD, upokojencem iz Preddvora, Aerodromu Ljubljana - Pula, Vinu Kranj, pevcem iz Šenčurja in gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, ter hvala vsem za darovane vence in cvetje. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, še posebno pa sosedoma Kržu Andreju in Koželju Francu za vso pomoč. Zahvaljujemo se tudi dr. Bajžlju. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoča žena Marija, sin Vinko z Jolando ter hčerki Klica in Bogica z družinama, sestra Anica z družino in ostalo sorodstvo. Tupaliče, 14. januarja 1976 ZAHVALA V 67. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož, brat in stric Gabrijel Plemelj Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, č duhovniku, pevcem, godbi Verige, gasilcem Verige in ostalim sosednim gasilskim društvom, obema govornikoma za poslovilne besede, sodelavcem tovarne Verig in Campa - Šobec, vsem družbenopolitičnim organizacijam in njihovim zastavonošem, sosedom in prijateljem za darovane vence. Posebno zahvalo smo dolžni Tonejc Jožu - poveljniku gasilcev Veriga za dobro organizacijo pogreba. Še enkrat iskrena zahvala. Žalujoči: žena Francka in ostalo sorodstvo. Lesce, Selo pri Bledu, Bled, 13. januarja 1976 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Matije Tekavca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili v njegov poslednji dom, mu darovali vence in še za slepo mladino, obema govornikoma, ki sta tako resnično in živo opisala njegovo življenjsko pot, pevcem za njihove žalostinke, vsem, ki ste nam ustno in pismeno izrazili sožalje. Posebno zahvalo pa smo dolžni zdravstvenemu osebju na hematološkem oddelku Kliničnega centra v Ljubljani za skrbno nego. Žalujoči: žena Ivanka, sin Kdi in hčerka Olga z družinama. ■ Kranj, 9. januarja 1976 ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, pradeda, brata, strica, tasta in svaka Jožeta Šimata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili vence in cvetje ter nam izrekli pismeno ali ustno sožalje. Posebno zahvalo dobrim sosedom aa njihovo pomoč, kakor tudi Maistrovim borcem za častni sprevod in ganljiv govor, pevskemu zboru upokojencev, godcem, pogrehcein in duhovščini. Vsem Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivanka, hčerka -Jožica in sin Ivan z družinama ter drugo sorodstvo. Kranj, Maribor, Ljubljapa, 12. januarja 1976 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubeče žene, mame, stare mame, sestre in tete Marije Likozar rojene Beton Sorsekove mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo V tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, poklonili cvetje in vence. Hvala Marijinim sestram za dolgo in lepo negovanje, dr. Bajžlju za stalno pomoč, g. župniku, kaplanu in pevcem za lep pogrebni obred. Še enkrat prav vsem lepa hvala. Žalujoči vsi njeni. Prednslje, Kokrica. Cleveland USA, Maribor, Zlatoličje, 13. januarja 1976 Petek, 16. januarja 1976 Razpisna komisija pri Gorenjskem muzeju v Kranju razpisuje delovno mesto r ravnatelja Razpisni pogoji: — visoka ali višješolska izobrazba, — najmanj 5 let delovnih izkušenj, — organizacijske sposobnosti in litete. moralnopolitične kva- Kandidat mora predložiti ustrezna dokazila Razpisni komisiji pri Gorenjskem muzeju v Kranju, lavcar-jeva 43. Rok prijave poteče 15 dni po objavi. Gospodarska komisija pri DO Merkur Kranj objavlja prodajo naslednjih osnovnih sredstev: star elektromotor tip SEVfcR, moči 81,7 KS, 60 kW, jakost 960 o/min. Izklicna cena 1000 din. stara elektromotorja tip Rade Končar, moč motorja 3 kW, 1410 o/min. Izklicna cena vsak po 300 din elektromotor tip GORENJE-SEVER, nov, moč motorja 22 kW, 2940 o/min. Izklicna cena 5412,05 din črpalka JASTREBAC NIŠ nova, tip VPP, pretok 800-1200 l/min N -75 kW, 2960 o/min, izklicna cena 23.178 din kamion OM lupetto letnik 1968, v voznem stanju, izklicna cena 35.000 din kamion OM lupetto letnik 1967, v nevoznem stanju, izklicna cena 10.000 din startricikel TOMOS v nevoznem stanju, letnik 1970, izklicna cena 420 din. prometni davek ni vračunan v cenah. i iohfSrf m?° v torek, 20. januarja 1976, ob 12. uri v sejni O ld Merkur KranJ. Koroška cesta 1. sk^His?redm£tov Je možen na dan licitacije od 10. do 12. ure v skladišču na Gregorčičevi 8 v Kranju. Občni zbori na tekočen traku Sinoči je bil v osnovni šoli Lucijana Seljaka v StražiSču občni z bor nogometnega kluba Sava, kjer so ugodno ocenili minulo poslovno leto, saj bo žareli dokaj organizirano delati predvsem pri vzgoji mladega naraščaja ter pri strokov ncjšcm delu s pivo ekipo. V soboto, 17. januarja, bo ob Iti. mi v sejni sobi skupščine občine Kranj občni zbor plavalnega kluba Triglav, k|er bo plavalna zveza Slovenije pode lila pokal absolut nemu prvaku SRS. V petek, 23. januarja, pa bodo zborovali nogometaši Triglava v sejni dvorani Zavarovalnice Sava v Kranju. ;j. j. /. zvezna hokejska liga Jesenicam letos drugo mesto Konec upov V edinem srečanju prve zvezne hokejske lige za člane skupina B jt ekipa Tivolija dokaj nepričakovano in visoko premagala kranjski Triglav z 9:2. K zmagi Tivolija sta precej prispevala tudi zelo slaba sodnika, ki sta delala začetniške napake, predvsem pa sta igralce obeh ekip prevečkrat in čisto po nepotrebnem pošiljala na kazensko klop. Igralci Tivolija so tekmo začeli zelo dobro in že po prvi tretjini povedli s 5:1. Do konca srečanja pa so svojo prednost samo še povečali. Edina gola za Toglav sta dosegla Sajovk in Nadi-zar. S tem porazom pa je Triglav tudi izgubil vse možnosti za osvojitev prvega mesta v skupini B. Celjani sedaj uhajajo Triglavu za štiri točke. Triglav se bo moral celo boriti za drugo mesto, kajti pred Tivolijem "Tia samo eno točko prednosti. F. P. jzdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mose ti b $a l' St«vek: GP Gorenjski I i a Tnni* t««k: Združeno podjetje HUdska pravita, Ljubljana, kopi-'»rjeva 2. - Naslov uredništva in uP«"ava Hsta: Kranj, Moše Pijadeja •. ~ tekoči račun pri SDK v Kra- • q •■■ mu in iii»m wuuvi«.-ix . ~ N«ročnina: letna 1 tO din, polletna 70 din, cena za 1 številko "nurja. _ OprošOno promet-t-m mnenju „„ djnar ja. neKa davka po pristojne 121-1/72. NA BIVAKU POD KOČNO Bivak pod Kočno, ki so ga pred dobrimi 20 leti s prostovoljnim delom zgradili člani alpinistične sekcije Iskra, je pred leti veliko sameval, v zadnjem času pa so v njem precej redni gostje člani AO Kranj. Poleti stene nad bivakom sicer niso tako zahtevne in zanimive, v zimskem času pa so iz. bivaka možni zelo lepi in tudi zahtevni vzponi v južnem ostenju Kočne. Iz sobote na nedeljo je bivak gostil kar enajst članov kranjskega odseka. Nejc Zaplotnik, Drago Šegregur, Andrej Štremfelj, Vojko Mikcc, Rafo Gart-ner, Jože Ciperle in Robert Gaberšfitk so v nedeljo preplezali južni greben Kočne (III). Marija Perčič, Milena F/kar, Matjaž Dolenc in Marko Štremfelj in Franc Vidic pa greben desno od južnega, ki je prav tako III. tež. stopnje. Tudi pri sestopu so ubrali različne smeri, tako da je 'bilo južno ostenje Kočne v celoti alpinistično obdelano. KRATKA NEMŠKA SMER V TRIGLAVU V Gorjah, kjer deluje alpinistična sekcija v okviru AO Mojstrana, so v zadnjih dnevih lanskega leta zabeležili lep zimsk" vzpon. Silvestrovanje v enkratnem visokogor skem ambientu pri prijaznih meteorologih na Kredarici je za vsakogar enkratno doživetje. V slabih razmtrah, globokem snegu in slabem vremenu pa je pot na Kredarico zelo naporna in jo zmorejo le zares izkušeni gorniki. Kdvard Torkar in Jože Zupan iz Gorij pa sta si omislila dostop na Kredarico kar prek severne stene. Z enim bivakom sta 30. in 31. decembra preplezala Nemško smer s Zimmer-Jahnovim izstopom — III., IV. Smer je pozimi sicer že bila nekajkrat preplezana, prav pogostih obiskov pa .še nima. SZ STEBER CMIRA Janez Kunstelj (AAO) in Jože Oštrek (AO Kranj) sta v zadnjih dveh dnevih lanskega leta opravila prvi zimski vzpon p< severozahodnem stebru v severozahodu steni Cmira. V ponedeljek sta bivakirala pr vstopu, predsilvestrska noč pa ju je ujel: 100 m pod vrhom. Skupno sta plezala dob rih 13 ur. Snežne razmere pri dostopu st; imela ugodne, v spodnjem delu stene pa sta imela precej ledu. Sestopila sta v Za ('mir kjer so že odlične razmere za smuko. F. Ster Smučarji Triglava o spremembah v telesni kulturi Smučarski klub Triglav ae je aktivno vključil v javno razpravo o prednostni razvrstitvi športnih panog v kranjski občini. Na delovni konferenci kluba, ki je bila v ponedeljek, 12. januarja, so izoblikovali dokončna stališča, ki jih bodo posamezni delegati zastopali na javnih razpravah v okviru občine oz. gorenjske regije. Pri tem so menili, da je treba smučarski sport obravnavati kot celoto in ne po posameznih disciplinah. Smučanje ima v Kranju oz. občini dolgo tradicijo in množičnost. Samo SK Triglav združuje okoli 400 aktivnih članov, poleg tega pa so še drugi klubi (Jezersko, Študent) ter aktivi SK Triglav v posameznih krajih kranjske občine. Popularnost smučanja prikazujejo tudi številna tekmovanja, ki jih organizirajo družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela in šole (občinsko sindikalno prvenstvo, tekstiliada, iskria-da, tekmovanja delavcev v gradbeništvu, gozdarstvu itd.). Na vseh teh tekmovanjih sodeluje vedno po več kot sto delovnih ljudi in občanov. Glede na to, da smo v goratem predelu države, je smučanje izredno pomembno za uspešno delovanje in organiziranje splošnega ljudskega odpora. Koncept organizacije in dela enot teritorialne obrambe in partizanskih enot zahteva, da vsak pripadnik teh enot obvlada tudi osnove smučarke veščine. Glede na tradicijo, množičnost, tekmovalne uspehe in prirodno lego lahko trdimo, da je smučanje gorenjski nacionalni šport. Razmere na področju strokovnih kadrov so izredno ugodne, saj je v kranjski občini vrsta aktivnih smučarskih učiteljev, vaditeljev in trenerjev. Nadaljnji razvoj tekmovalnega smučanja in povečanje množičnosti ne zahtevata bistveno novih investicij, saj so urejena smučišča in ostali objekti v bližini Kranja. V vseh 30 letih delovanja je samo SK Triglav izredno uspešno reprezentiral smučarski šport v Kranju. Skelet državne reprezentance vedno predstavljajo tekmovalci Triglava. Tekaška sekcija je že vrsto let zaporedoma ekipni državni prvak, skakalci so bili v zadnjih 10 letih petkrat prvi in petkrat drugi v državi.' Alpska sekcija pa je kljub izdrenim uspehom pred leti, v zadnjem času nekoliko stagnirala, vendar pa se že sedaj kažejo prvi znaki bodoče kvalitete. Smučarski klub Triglav bo letos praznoval 30-letnico svojega obstoja in je torej eden najstarejših klubov v Kranju. V tem dolgem obdobju je na vseh področjih aktivnosti in dela upravičil svoje vodilno mesto, ki mu je bilo do danes priznano v kranjskem športu. Vsa našteta dejstva in ugotovitve dokazujejo, da smučanju pripada mesto na samem vrhu razvrstitve športnih panog in zato upajo, da bo smučanje kot celota razvrščeno v prvo prioriteto, tako kot je že predlagala večina gorenjskih občin. J. Javom ik Ljubljana, I. zvezna hokejska liga A, Olimpija : .Jesenice f>:.'{ (.'1:0, 1:2, 1:1), drsališče v hali Tivoli, gledalcev 7000, sodnika Janoš in Oabor Ladocki (oba Subotica). Strelci: 1:0 Vnuk (5), 2:0 Vnuk (8), 3:0 Bahč (15), 3:1 Poljanšek (36), 4:1 Svetlin (37), 4:2 K. Zbontar (40), 5:2 Jakič (41), 5:3 T. Košir (57); Olimpija: Albreht, Prusnik, Lap, Jakič, Kumar, Vidmar, Savič, Mrak, C Hiti, Petač, Puterle, Beravs, Svetlin, Vnuk, Kavec, Lepša, Bahč, Seme. Jesenice: M. Zbontar, Makuc, S. Košir, R. Razinger, Pirih, Hafner, Poljanšek, F. Zbontar, Pipan, Ščap, Smolej, T. Košir, J. Razinger, Klemene, Pavlic, Pristov, I). Hiti, Češnjak. Smučarska skakalna šola v Besnici Smučarski klub Triglav bo pričel v soboto, 17. januarja, z začetno šolo smučarskih skokov. Zaradi pomanjkanja snega bo šola začasno le v Besnici. Organizator želi vključiti v šolo učence od 3. do 5. razreda osnovne šole, ki obvladajo osnove alpskega smučanja. Vsakdo, ki se zanima za skoke, se lahko vpiše v šolo vsak četrtek od 19. do 20. ure v avli skupščine občine Kranj ali pa direktno na skakalnici pri vaditelju šole. Šola bo vsako sredo, petek in soboto od 15. do 17. ure. Na kraj vadbe — v Zgornjo Mesnico — bo vozil kombi izpred avtobusnega postajališča pred hotelom Creina v Kranju in izpred osnovne šole Lucijana Seljaka v Stražišču (odhod ob 14.45). Med zimskimi šolskimi počitnicami od 25. do 31. januarja pa bo vadba vsak dan razen nedelje. J. J. Po prvem delu Stenmark Telesnokulturna skupnost komisija za smučanje in ZVUTS organizira začetni in nadaljevalni smučarski tečaj za šolsko mladino (od 7. do 17: leta) v semestralnih počitnicah (od 26. do 30. januarja 1976) z dnevnimi prevozi na smučišče Dr^Pnf.cena tečaja (20 ur pouka, enolončnica in avtobusni ^yoz)Je 480 din; Ifi^nrf 2 vPlačil°m tečajnine sprejemamo do ponedeljka, «riir SREDE, 21. januarja, od 17. do 18.30 v sobi št. 57 U Kranj (klet). °učeval bo kvalificiran strokovni kader. Razprava podaljšana in sprememba Izvršni odbor republiške telesnokulturne skupnosti je na seji v sredo podaljšal za en mesec javno razpravo o predvidenih spremembah v naši telesni kulturi. Iz posameznih poročil je razvidno, da po nekaterih občinah potekajo o tem vprašanju zelo živahne in burne razprave, predvsem o prednostni razvrstitvi športov v Sloveniji oz. po občinah. Med tednom pa je zasedal tudi odbor za tekmovalni šport pri zvezi telesnokul-turnih organizacij Slovenije, ki je predlagal republiški telesnokulturni skupnosti spremembo predloga prednostne razvrstitve športov. Po tem predlogu naj bi bila v prvi prednostni skupini, ki bi bila republiška, le atletika. Druga prednostna skupina bi bila občinska oz. regionalna in naj bi obsegala šest panog. Dve naj bi izbrale posamezne občine izmed športnih iger z žogo (nogomet, rokomet, košarka, odbojka), dve izmed individualnih športov (smučanje, plavanje, gimnastika) in dve iz ostalih športov. Mislimo, da bo ta popravljeni predlog bolj sprejemljiv na terenu in je po našem mnenju bistveno realnejši kot prvi predlog telesnokulturne skupnosti Slovenije. J. Javornik Z veleslalomom v Adelhodnu se je končal prvi del tekmovanja za svetovni pokal za moške. Zaradi slabega vremenavv Adelhodnu so morali drugi tek veleslaloma prestaviti na naslednji dan. Na izredno mehki in slabo pripravljeni progi je zmagal Italijan Gustave Thoni pred Švedom Stenmarkom in Švicarjem Pargatzijem. Od 99 nastopajočih jih je na cilj prišlo le 25, med njimi pa ni bilo nobenega Jugoslovana. Izmed favoritov je odstopil tudi Piero Gros. Po prvem delu tekmovanja za svetovni pokal je v vodstvu Sved Ingemar Stenmark, ki tekmuje na smučeh Elan. Zbral je 126 točk. Vse točke je dobil samo. v slalomu in veleslalomu. Drugi je Italijan Gros s 120 točkami, tretji Avstrijec Klammer s 106 in četrti Italijan Thoni s 97 točkami. Samo ti .štirje smučarji pa imajo še možnost osvojiti svetovni pokal. Po posameznih disciplinah pa je vrstni red naslednji. Smuk: 1. Klammer (A) 81 točk, 2. Pla-nk (I) 71, 3. Roux (Sv) «3, 4. Irvin (C) 47; slalom: 1. Stenmark (Šve) 85, 2. Gros (I) 70, 3. Hinterseer (A) 56, 4. Radici (I) 44; veleslalom: 1. Thoni (I) 54, 2. Stenmark (Šve) 41, 3. Pargatzi (Sv) 10, 4. Gros (I) 30; kombinacija: 1. Tresch (ŠV) 40, 2. Thoni (I) 35, 3. Klammer (A) 25, 4. Gros (I) 20. To pa so tudi smučarji, ki se bodo v Innsbrucku potegovali za medalje. In kako. je bilo z našimi tekmovalci? Vsekakor slabše kot lansko leto, vsaj v svetovnem pokalu Boljše uvrstitve od 30. mesta letos naši tekmovalci .še niso dosegli. Tako je bil Rant v Wengnu 30., Holzl 31. v Gartnischu, Gašperšič 35. v Schladniingu, itd. Bojan Križaj pa ima letos zato nekaj zelo dobrih uvrstitev v evropskem pokalu in ostalih pomembnih / tekmah. Tako je v izredni konkurenci v Livignu zasedel odlično sedmo mesto, v Cole Isarco je bil peti, v Langenvvjmgu (slalom) je bil deseti, na Nevejskem sedlu pa tretji. Vse to so bile tekme v veleslalomu, kjer ima letos boljše FIS točke kot pa v slalomu. Na tekmovanju v Kranjski gori pa je s 13. mestom prijetno presenetil Magušar. Ker pa se forma naših najboljših smučarjev vzpenja, lahko pričakujemo v nadaljevanju sezone boljše uvrstitve tudi v svetovnem pokalu in predvsem na olimpijskih igrah. Naslednja tekma za svetovni pokal bo od 17. do 18. jan. v Mrzine-Avoriazu v smuku in veleslalomu. F. P. Visoka zmaga Reteč V 4. kolu občinske namizno) eniške lige Skofja Loka so bili doseženi naslednji rezultati: Trata : Roteče i :•">, Gorenja vas : Iskra 5:3, Kondor M : Grče 5:2. J. Starman Predmaratonski tek v Dupljah TVD Partizan Duplje bo v nedeljo, IS. januarja, organiziral predmaratonski tek na K) km dolgi progi okoli Dupelj. Tekmovanje bo v vsakem vremenu ne glede na snežne razmere. Če bo senga premalo, bo tek kombiniran deloma peš, deloma na smučeh. Organizator bo sprejemal prijave še eno uro pred startom, ki bo na rokometnem igrišču ob 9. uri. I ). Radovljica : Gotik 72:68 V torek, 13. januarja, je bila v Radovljici prijateljska košarkarska tekma med Radovljico in Gotikom. Zmagali so domačini z 72:68. Zanimivo tekmo si je ogledalo okrog .">(l gledalcev, sodil pa je Omerza (Mojstrana). J. O. Plavalci v Avstriji Na tritedenske skupne priprave so pod vodstvom Boža Bučarja ter trenerke Anke Colnar-Košnik ter Anteja Mirkoviča v avstrijski Obertauern odpotovali najboljši jugoslovanski plavalci. Med štirinajsterico sta tudi kranjska plavalca Borut Petrič in Barbara Štembcr- Kazenske minute: Olimpija 23 in 10 disciplinskih, Jesenice 19 in 30 disciplinskih. Zadnji veliki obračun, ki je odločal o naslovu letošnjega državnega prvaka, so zasluženo dobili gostitelji, saj so že v prvi tretjini srečanja kar trikrat premagali sicer solidnega vratarja Marjana Zbontarja. Takoj na začetku druge tretjine so Jeseničani krenili v silovite napade, toda v glavnem so se končali zaradi odlične obrambe domačinov pred Al-brehtovimi vrati. Pa tudi sam je v kritičnih trenutkih odlično posredoval. V 36. minuti srečanja je Poljanšek jeseniško premoč le kronal z zadetkom in v jeseniškem taboru je bilo nepopisno navdušenje. Vsi so mislili, da bo ta zadetek pripomogel do preobrata v igri. Zmotili so se, saj je takoj v naslednji minuti Svetlin zapečatil usodo Jeseničanov. V zadnjem delu srečanja sta obe moštvi prikazali spet veliko borbenosti in zavzetosti, toda kljub temu se je tretjina končala neodločeno. V zadnjih sekundah igre pa je prišlo do pretepa, ko sta se Lap in Pipan pomerila še v boksarskih veščinah. -dh Športniki vzorniki... Namen olimpijskega gibanja je pritegniti in usmeriti mladino vsega sveta v svet športa in plemenitega tekmovanja. . Prav tako vsi narodi žele, da bi olimpijska bakla, ki zažari vsako četrto leto in trajno drsi skozi čas, znova ogrela mlade rodove za zdravo merjenje moči in sposobnosti v športu ter drugih koristnih dejavnostih. Vsem bi bilo prav, da bi mladi rodovi sledili stopinjam znanih športnikov, da bi bili ti njihovi ideali in vzorniki. Vzori vedno vlečejo in so močni pobudniki za razvoj športa med mladino. A včasih se raje mladi ogledujejo bolj po popevkarjih, godcih ali filmskih igralcih, skušajo jih posnemati, vendar posnemajo le bolj vnanje oblike njihovega videza. Vseeno so vodilni športniki še vedno pomemben dejavnik v športnem usmerjanju mladine. Kakšen naj bi bil ideal našega vrhunskega športnika, ki bi pritegnil mladino? Najpomembnejše so pozitivne lastnosti njegovega značaja kot so poštenost, pravičnost, discipliniranost, odnbs do treninga in tekmovanja, pogumnost ter samopremago-vanje. Posebno mladi cenijo tiste športnike, ki so zvesti svojemu klubu, domovini in se častno bore, tako da pri tem ne mislijo le na lastne koristi kot nekateri poklicni športniki, temveč jim gre za ugled naše socialistične družbene skupnosti in našega športa. Zelo pritegnejo tisti športniki, katerih plemenite navade športa se skladajo z življenjskimi. Posebno tisti mladi, ki športnike poznajo tudi iz zasebnega življenja, lahko primerjajo njihovo vedenje v življenjskih okoliščinah z okoliščinami športnega tekmovanja. Kaj mladi še cenijo pri vrhunskih športnikih? Predvsem cenijo režim treniranja, tekmovanja, oblike sprostitve ali oddiha po tekmovanju, upoštevanje odločitev sodnikov, tovariški odnos do nasprotnikov in spoštovanje trenerjev. Vrhunski športniki so pomemben dejavnik v propagiranju športa med mladino, ki upošteva njihove dosežke in posnema njihovo tehniko. Z dozorevanjem in osveščanjem pa mladi vse bolj spoznavajo moralno podobo znanih športnikov. Vrhunski šport utira pot množičnemu, mladinskemu in zabavnemu športu. Dobro bi bilo, da bi imeli čim več takih športnikov, ki bi bili ideal mladini. Minevajo dnevi olimpijskega leta, minevajo dnevi mladosti in življenja. Šport postaja nesmrten, njegovi privrženci ga kakovostno vse bolj plemenitiju, so njegovi znanilci in poslanci. Njim naj bi sledili mladi, tako v športu, učenju, delu in življenju. •lože Ažinan ger. Zmagoslavje Bolgarov in Čehinj Zmagovalec XXI. mednarodnega FIS A tekmovanja v smučarskih tekih Bohinj 76 je bil Bolgar Lubo-mir Toškov. Takole pa je tekla petouvrščena Čehinja Dagmar Palečkova. Kranjčanki Helena BeSter in Milena Kordež sta osvojili 8. oziroma 7. mesto. Najbolje uvrščeni Jugoslovan Gor-jan Filip Kalan je v Bohinju zasedel solidno 10. mesto. Enajsti na bohinjski prireditvi je bil Kranjčan Maks Jelene. Bolgar Peter Pankov je na letošnjem FIS A tekmovanju v smučarskih tekih v Bohinju letos nastopil že enajstič. Čeprav ni v vrhunski formi, je vseeno zasedel šesto mesto in tako kot vsi ostali prejel tudi nagrado. Za enajsti nastop pa je dobil še posebno priznanje bohinjskih prirediteljev. Bohinj — Bohinjci so spet z izredno organizacijo in odlično pripravljenimi progami — organizacijski komite TVD Partizan, izvedba SK Bohinj — ter pod pokroviteljstvom lesne industrije LIP Bled spravili pod streho tradicionalno XXI. mednarodno FIS A tekmovanje v smučarskih tekih. V obeh dneh je nastopilo 66 tekmovalcev in tekmovalk i/. Bolgarije, CSSR, Francije, Italije, Romunije, Sovjetske zveze in Jugoslavije. Tek- ma pa je minila v znamenju predstavnikov Bolgarije pri moških, pri ženskah pa so največ odnesle Čehinje. Zmagovalec Bohinja je 30-letni Bolgar podporočnik Lubomir Toškov. Toškov je že na prvi kontroli merjenja časov imel najboljši vmesni čas. Z dobrim tekom v zadnjih petih kilometrih ni več pustil, da bi ga ostali tekmeci presenetili, saj je zmagal s 4,7 sekunde prednosti pred drugouvrščenim Italijanom Rupi-lom, medtem ko si je tretje mesto pritekel Ceh Saidl. Naši so se v dokaj dobri mednarodni konkurenci držali solidno. Gorjan Filip Kalan je bil namreč deseti, enajsto mesto pa je pripadlo Kranjčanu Maksu Je-lencu, trinajsto pa članu ljubljanske Olimpije Francu Tajnikarju. V teku na 10 km za mladince je spet slavil mladi Bolgar Ivan Le-banov. Vse do šestega mesta so se nato razvrstili mladinci Češkoslovaške, medtem ko je sedmi najboljši Jugoslovan Jeseničan Tone Djuri-čič. Na preostalih mestih pa so naši, le petnajsti je Romun Bojenaru. Na isti progi kot mladinci so se borile tudi članice. Najboljša mesta so pobrale predstavnice Češkoslovaške, ko so zasedle prvih šest mest. Na sedmem oziroma osmem pa sta Kranjčanki Milena Kordež in Helena Bešter. Rezultati - člani (15 km): 1. Toškov (Bolgarija) 46.12,2, 2. Rupil (Italija) 46.26,9, 3. Saidl (CSSR) 46.27,4, 4. Mogrupov 46.43,7, 5, Zimjatov (oba SZ) 46.50,8, 6. Pankov (Bolgarija) 47.06,7, 7. Carrara (Italija) 47.06,9, 8. Moskovskij 47.35,3, 9, Bakiev (oba SZ) 47.49,1, 10. Kalan 48.07,0, 11. Jelene (oba Jugoslavija) 48.08,.!; Mladinci (10 km): 1. Le banov (Bolgarija) 29.39,5, 2. Bečvar 29.47,0, .i. Votoček 29.54,1, 4. Kobut 30.13,1, 5. Razvm (vsi CSSR) 30.61,1, 6. Djuričič :) 1.25.8, 7. Pokljukar 3L31.3, 8. Bešter (vsi Jugoslavija) JI.41,0, 9. Nastran (Slovenija) JI.51,0, 10. Cvajnar (Jugoslavija) .'12.41,2; ' . članice (10 km): 1. Siinunkova 33.424, 2. Brožkova 33.42.5, .'t. Virova 34.11,3, 4. Ma-loušova 34.44,1, 5. Palečkova 34.58,7. 8. Strriad-kova (vse CSSR) 35.08,6, 7. Kordež 36.0(1.0 8. Bešter (obe Jugoslavija) 36,29,4, 9. Janovska (CSSR) 36.37,9, 10. Pavlic (Jugoslavija) 36,50,9. Zmagovalec članske tekme Lubomir Toškov: »Konec dober, vse dobro. 2e po prvih dveh kilometrih sem se na odlično pripravljeni progi izredno dobro počutil. Čeprav sem med tekom imel nekaj težav, mi je uspelo, da sem premagal vse tekmece. Sem podporočnik, ki pa bom po prihodu domov napredoval v poročnika. Hvala za odlično pripravljene proge in na svidenje na prihodnji tekmi.« Drugi dan XXI. mednarodnega tekaškega tekmovanja, ko bo bili na sporedu štafet ni teki. je minil v znamenju Bolgarov, Čehinj in Jugoslovanov. Bolgari so slavili v člatiski, Čehinje pri članicah, medtem ko pa so si jugoslovanski mladinci z. zavzetostjo in borbenostjo pritekli edino jugoslovansko zmago. C 88, ki so ga dosegli naši mladinci, bi jim v članski konkurenci prinesel solidno šesto mesto. Rezultati — člani, 3 x 10 km: 1. Bolgarija (Toškov, 29.50,5, Lebanov 30.17,7, Pankov 29.46,0) 1.29.54,2, 2. CSSR 1,30.41,1. 3. Italija 1.30.48.3, 4. Sovjetska zveza 1,31.08,6, 6. Jugoslavija (Tajnikar 31.06,2, M. Jelene 30,52,0, Kalan 30.30,2) 1,32.25,1, 6. Jugoslavija II 1.35.58.4, 7. Romunija 1,38.02,2, 8. Jugoslavija III 1,42.01,3; mladinci, 3 x 10 km: 1. Jugoslavija I (Dju-ričič .(1.51,0, S. Bešter 31.17,2, Pokljukar 31.01,2) 1,34.09,4, 2. C'SSR 1,30.40,3, 3. Jugoslavija 11 1,38.59,3, 4. Jugoslavija III 1,45.38,0; članice, 3 x 5 km: 1. CSSR (Brožkova 19.493, Virova 19.17,8, Simunkova 18.51,8) 57.59,4, 2. CSSR II 58.52,4, 3. Jugoslavija (Pavlic 21.11,3, II Bešter 20.20,8, M. Kordež 19.55,2) 1,01.27,3. 4. Bolgarija 1,03.25,0, 5, Francija 1,(Ki. 11,7, (i. Romunija 1,09.53.8 Po končanem tekmovanju je sekretar organizacijskega komiteja Janez Žitnik dejal: »Nekako od leta 1970 pa vse do letos smo si pri organizaciji tega našega največjega mednarodnega tekmovanja v Jugoslaviji nakopali toliko dolga, da prav zaradi tega leta 1974 nismo mogli prevzeti organizacije. Toda lani smo se le s pomočjo radovljiške občinske skupščine in TKS ter smučarske zveze Slovenije otresli dolga, tako da smo letos to dirko — če nas sofi-nancerji ne bodo potegnili — kljub tanki snežni odeji spet spravili pod streho. In če bodo finančne obveznosti poravnane do roka, bomo že kaj kmalu spret zagrabili za delo za novo mednarodno tekmo v letu 1977. Na svidenje v Bohinju prihodnje leto.« Besedilo: D. Humer Fotografije: F. Perdan Italijan Giampaolo Rupil si je pritekel drugo mesto. Ekipam in posameznikom, ki so se najbolje odrezali v posameznih športt panogah sindikalnih športnih iger, so podelili pokale, diplome in praktik , nagrade. — Foto: F. Perdan jGli Jstar n Tr iredr Zanimanje za sindikalne športne igre naraščaj Podeljena priznanja in diplome najboljšim te movalcem in ekipam v lanskih letnih sindikaln igrah — število sodelujočih narašča — največ % nimanja za kegljanje Čehinja Helena Virova si je med šestouvrščenimi Čehinjami priborila tretje mesto. V soboto, 10. januarja, so na osnovni šoli »Cvetko Golar« na Trati pri Škofji Loki slovesno odprli nov prizidek pri sedanji šoli. Prisrčen kulturni program so pripravili učenci domače šole. V kulturnem programu sta sodelovala tudi mešana pionirski in mladinski pevski zbor traške šole, ki ju vodita Janko Jocif in Marjan Misson (jg) — Foto: Franc Perdan Kranj, 14. januarja — V delavskem domu je bila danes sklepna slovesnost ter podelitev pokalov in diplom tekmovalcem in ekipam, ki so se najbolje odrezali na IX. letnih športnih igrah občinskega sindikalnega sveta. Igre so potekale v letu 1975. Kot je v uvodnem govoru povedal predsednik komisije za šport in rekreacijo pri ObSS Milan Turel, so bila tekmovanja izvedena v vseh predvidenih panogah, število sodelujočih pa se je v primerjavi z letom 1974 precej povečalo, kar priča o vse večji popularnosti iger med delovnimi ljudmi. Tekmovanj se je lani udeležilo 1706 občanov, kar je za 27,4 odstotka vtč kot predlani. V igrah je sodelovalo tudi več žensk kot leta 1974, in sicer se je število tekmovalk dvignilo za 34 odstotkov. Najbolj priljubljena panoga je, če sodimo po udeležbi, kegljanje. Nastopilo je kar 367 tekmovalk in tekmovalcev. Največji porast udeležbe pa so v primerjavi z letom prej zabeležili pri streljanju, košarki in v plavanju. Ob tem velja poudariti, da so bila prvič izvedena tekmovanja v streljanju za ženske posamezno in v ekipni konkurenci. V vaterpolski ligi pa je sodelovalo 9 ekip, odigrale pa so 36 tekem. V manjši meri, kot je bilo predvideno, pa so uspela tekmovanja v namiznem tenisu, kjer bo del tekmovanj še izveden, in v balinanju. Da tekmovanja v balinanju niso bila izvedena v predvidenem obsegu, -je krivo pomanjkanje primernih igrišč, delno pa tudi muhasto vreme jeseni. Premalo organizirane dejavnosti je bilo tudi na trim stezi. Najuspešnejša osnovna organizacija, če upoštevamo število osvojenih ekipnih in posamičnih prvih mest je osnovna organizacija sindikata Iskra Elektromehanika, ki je ekipno osvojila 5 prvih mest, 4 druga in 4 tretja mesta. Posamezniki pa so dosegli 4 prva, 1 drugo mesto in 4 tretja mesta. Skupaj so osvojili 45 točk. Druga je osnovna organizacija sindikata tovarne Sava, ki je osvojila 20 točk. Ekipe so osvojile 2 prvi mesti in 1 tretje mesto. Posamezniki pa so osvojili 1 prvo in 3 druga mesta. Tretja pa je bila osnovna organizacija prosvetnih delavcev, ki je osvojila 12 točk. Razveseljivo je, da je kar 21 osnovnih organizacij sindikata osvojilo vsaj eno od nagrajenih mest. Na športnih igrah je sodelovalo 46 osnovnih organizacij sindikata. Število osnovnih organizacij, ki so sodelovale, se lani ni bistveno povečalo, zato je letos naloga komisije za šport in rekreacijo, da pritegne k sodelovanju tudi druge osnovne organizacije. Pri tem se bodo prizadevali, da bo športna aktivnost postala stalna oblika rekreacije. Največje uspehe pri tem beleži osnovna organizacija Sava, pa tudi nekatere manjše . osnovne organizacije med njimi Služba družbenega knjigovodstva, Ljubljanska banka, Elektro in osnovna šola Simona Jenka. Nedvomno ni krivda za premajhno aktivnost samo pri funkcionarjih in osnovnih organizacijah, temveč predvsem v pomanjkanju ustreznih vadbenih prostorov, telovadnic in igrišč. Komisija za šport in rekreacijo bo skušala letos skleniti dogo- vore za uporabo telovadnic tudi šolah v okolici Kranja in tako ofl gočiti širjenje obsega tekmovanj rekreacije. Rezultati: Balinanje: prvo mesto je osvojil Jože N' iz Iskre, drugo Stane Fister s Cestnega jot ja in tretje Tone Mihelčič iz Kxoterma. Kegljanje: ekipno je prvo mesto zas Klektro. druga je bita I. ekipa Tekstilindus tretja III. ekipa Iskre. Med moškimi tekmovalci ie prvo mesto sedel Marjan Rogelj iz. Tekstilnega centra, go Stane Potočnik s Četnega podjetja in ti mesto Janez Rogelj iz Hlektra. V ženski konkurenci je zmagala ekipa K' II. Drugo mesto je osvojila II. ekipa Ziv tretje mesto III. ekipa Iskre. Posamezno P prvo mesto zasedla Pavla Parte iz ekipe I II, drugo Cvetka Novak iz TekstilinduSl tretje Jožica Zadravec iz ekipe Iskra III. Košarka: prvo mesto je osvojila ekipa U drugo ekipa Prosvete in tretje mesto I Tekst ilindusa. Najboljši strelec tekmovanj bil Branko Skubic, ki je dal 81 košev. Je | ekipe Tekst ilindusa. Mali nogomet: prvo mesto je osvojila e\ Sava B, drugo Iskra C in tretje mesto iBl Odbojka: med moškimi ekipami je pivu' sto osvojila Prosveta, drugo Iskra II in tr* Bolnišnica za pljučne bolezni Golnik, V ženski konkurenci pa bo prve mesto jile članice ekipe osnovne šole Simona Jef drugo ekipa Bolnišnice za pljučne bolezni Golniku in tretje ekipa Hlektra. Plavanje: (moški) — v kravlu je zrra Boris Vukanac iz Planike, v plavanju pr Peter Stare iz Centrala, v plavanju hr^ Vojko Podveršček iz Ikosa. in v plavanju d Vojko Podveršček iz Ikosa. Ekipno je bila Prosveta, druga Iskra in tretja Planika. B so bila tudi mesta pri štafeti I x 25 m (ženske) — v kravlu je bila prva M-Zagar iz Iskre, v plavanju prsno Marta K iz Iskre in v plavanju hrbtno Marjeta ZaL Iskre. V štafeti 3 x 25 m je zmagala ekipa jekta,-druga je bila ekipa Iskre in tretja Planike. Ekipno so prvo mesto osvojile čla1 ekipe Projekta, druga je bila ekipa Iskre tretja ekipa Planike. Rokomet: prvo mesto je osvojila Iskf' drugo Prosveta in tretje Sava. Takšen j'| vrstni red pri moških. Med ženskimi ekipaJI je bila prva ekipa Iskre in druga ekipa m Streljanje: med moškimi ekipami je I gala Iskra, druga je bila UJV in tretje C& podjetje. Med posamezniki je bil najboljši! Lombar iz Iskre, drugi je bil Franc Certl Save in tretji Rajko Rozman iz Iskre. Pri ženskah je bila prva ekipa Iskre, ekipa Save in tretja ekipa Bolnice Gfll Posamezno pa je prvo mesto osvojila Zd 40 let je bil prvi Bojan Benedik iz Iskre in Ć^OUe Danilo Aleš iz Iskre. Vaterpolo: prvo mesto je osvojila eM^Osf Tekst ilindusa, drugo ekipa Prosvete in tgTOst ekipa Iskre. Najboljši strelec je bil Bojan s1, majer, ki je dal 13 golov. Šah: prvo mesto Sava I, drugo UJV in 0"^, Iskra I. Posamezno je prvo mesto osvojil P^** <■ Matjašič iz Zavoda za reševalno in teh"1 c ei službo, drugo Ratko Vojičič iz TekstilinduS»fo r tretje Desimir Bukovac. £q ^ Namizni tenis: v A razredu je bil prvi '^tijtedl Novak iz Zavarovalnice Sava, drugi Vinko ^ rušič iz. Jelovice in trat ji Anton Novak iz. P^Ir P' V B razredu je prvo mesto zasedel B^JMoS Markun iz. Save, drugo mesto Anton Korfimj^ iz Save in tretje mesto Stane Pogačnik iz L. Bogataj^ __t_;_ Ann