PRIMORSKI DNEVNIK ostiunj, plačana » gotovini r1 'ja 1» oostaie i gruppo - Lena 40 lir Leto XXII. Št. 260 (6547) TRST, petek, 11. novembra 1966 DO SEDAJ SO UGOTOVILI 96 MRTVIH_ IN 14 POGREŠANIH Vsestransko prizadevanje za pomoč krajem, ki jih je prizadela povodenj V Toskani nadaljujejo vojaki sežiganje in pokopavanje mrhovine Povsod ogromna škoda tudi v kmetijstvu - Ogromen zemeljski usad počasi požira celo vas v tridentinski pokrajini kraja Cencenighe, ki ga je povodenj razdejala, so ljudi odvažali 8 helikopterji. Mala punčka čaka, da pride vrsta nanjo Rim, dn-irr* 10. — Na podlagi dosegi J"1 P°datkov, ki jih je pre-notranje ministrstvo, znaša o,, 1Jo mrtvih zaradi povodnji ■Pogrešajo pa 14 oseb. Notranje ministrstvo je tudi »lir1 odstranjevanju posledic hu-ltamP°plav v srednji in severni J0 zaposlenih več deset tiče Rojakov, orožnikov in gasil-Zd • Oblasti nadzorujejo predvsem so , *veno stanje, za katerega pa lijv~kptovili, da je še kar zadovo-'jen *er da n' razloga z® zaskrb-*i v,0*?1 Nevarnost pa še vedno gro-ten , rnf Belluna, kjer so neka-kraji osamljeni in kjer je tem-tUfinUra Padla dve stopinji pod da I' V videmski pokrajini je vo-So|.Po Poljih še 80 centimetrov vi-tisan "ajbolj razdejane pa sta La-biii , ,in I °mi dl Sopra v Kar-h0J ’ .kjer je voda odplavila velike eem ,e gozdov, uničila električne se * 'n številne žage. Vendar Vmii v Furlaniji prebivalstvo že Trio ,.v nekatere vasi. Tudi na pnj/rntinskem je stanje slabo — °d je blato, ki je neko vas polovico pokopalo ter podira je kJ-!S.c ostale hiše, tako da Ijud- ...... ' jsiaie mse, lanu ua ijuu-Vojaki in civilisti pa Skuki s.zalez'ti ogromno gmoto blata, betu^i neusmiljeno pomika. V Be-liia»rf '„so ocenili škodo na več mi-8ovCi lr‘ v Florenci pa sodijo tr-je v mestu in pokrajini VSg‘Idovanih okrog 12.000 trgovin. b»oč Ja'[ne ustanove skrbijo za pora! . Prizadetemu prebivalstvu. Vče-cina začela veljati podražitev ben-oi5r,,„za 10 lir, kar naj bi vrglo Kr°8 200 milijard lir. * * * kihini -ie bilo napovedano, so za-laml.''.m'mški demokristjanski par-ta 2'tarči izvolili včeraj kandida-Voi i,a Frhardovega naslednika. Iz-®2-lete: kil Kurt Georg Kicsinger, ta ia Jo- Predsednik deželnega sve-javi] ze e Baden-VVuerttcmberg. Izaije. ioi ’ ila bo skušal sestaviti ko-S ,„a.ko vlado z liberalci ali pa l.ievai .ilcmokrati in da bo nada-kfenn Ze, uvedene gospodarske u- n uvcucuc KusjiuuniBAC u- bled j ličile zunanje politike pa je Za wlniEim dejal, da se bo trudil iti d,^ hitrejšo združitev Evrope *a stiljg11 bo skušal navezati tesnejše b>i te* vzhodnoevropskimi država-v MetT da ne bi odklonil vabila tale pkvo. «če bi bili znaki, da bi Sitim °b,sk koristil sovjetsko-nem-Sit] „„ odnosom«. Socialdemokrat-bil fr. Predsednik je izjavil, da je iz e»,SnScr «na žalost« imenovan tremi |". razlogov kot Erhard pred bo to je iz prepričanja, da lo ,, nlt0, predstavljal privlačno si-vojno vplivce. Kiesinger je bil med 8a »„_ruukcionar Riebbentroppove-je k,, aujega ministrstva, po vojni ta »u pet. let predsednik komisije pA,i nie zadeve v Bundestagu. *°b J!sednik britanske vlade Wil-bbgaia .BOV°rll včeraj o možnosti losnnrt’1 glede vstopa v evropsko Je n„,rsko skupnost, toda pri tem F' hate^-K take P°g°je> na PotUa- kmall, 'h do vstopa ne bo tako be ki jjrlšlo. Dejal pa je tudi, da bo o,!?.'!? koristno povedati, kakš-bjih, a,,šee bo zavzel pri pogaja- atboriSb?i{on''nih podatkih o izidu gUbiPSKlh volitev so demokrati iz-Prerts*„v .korist republikancev v ®ev avnlškl zbornici 47 poslan-le, 'mwiSen4tu s® izgubili tri sede-berjev •'“veroerji pa devet guver- Prert^pPb.je bilo sporočeno, da bo Prišp, nik sovjetske vlade Kosigin bo o Hna obisk v Francijo od 1. decembra letos. sporočilo podatke o številu ljudi, ki so zaposleni pri odstranjevanju posledic povodnji v Firencah. Zaposlenih je 1325 gasilcev, 3000 pripadnikov javne varnosti, 3100 karabinjerjev in 7000 vojakov. Vsi so opremljeni s številnimi vozili in z drugimi potrebnimi sredstvi. Podtajnik v notranjem ministrstvu Gaspari, ki je prišel popoldne v Firence, je sporočil, da prihajajo v Firence druge kolone z mehaničnimi sredstvi. Minister za zdravstvo Mariotti bo poročal jutri v komisiji za zdravstvo v poslanski zbornici o zdravstvenem stanju na vseh področjih, ki jih je prizadela povodenj. Tiskovni urad ministrstva za zdravstvo javlja, da je zdravstveno stanje na teh področjih še kar zadovoljivo in da ni razloga za zaskrbljenost. Prav tako ni bližnje nevarnosti za širjenje kužnih bolezni med živino. V vseh pokrajinah že dva dni pobirajo in pokopavajo trupla živali, ki so utonile. V Firencah so do danes opoldne našli in pokopali 3500 goved in konj, 1000 prašičev in ovc, 2700 stotov mesa in 300 stotov rib. V Grossetu so do 16. ure pokopali ali uničili 20.425 trupel živali, in sicer 800 goved, 775 prašičev, 850 ovc in 18.000 glav perutnine. V beneški pokrajini so do 16. ure uničili ali pokopali 600 živali in nad 60.000 glav perutnine. V videmski pokrajini so do 13. ure pokopali 1300 živali ter 25 tisoč glav perutnine. Do sedaj ni še mogoče napraviti obračuna škode na gospodarskem sektorju v Firencah. Po mnenju splošne zveze trgovcev je bilo v Firencah poškodovanih 6000 trgovin in 6000 v ostalih delih pokrajine. Trgovci in njihove sindikalne organizacije so ustanovili izreden odbor, ki je pripravil nekatere načrte za obnovo trgovin v mestu in pokrajini. Trgovci nameravajo razpisati posojilo ne samo v Italiji, temveč tudi v drugih državah. V ta namen so že stopili v stik z angleškim in ameriškim konzulom. Trgovci pravijo, da, če ne bodo do konca meseca izvedeni napovedani ukrepi, bo 30.000 družin med lastniki, uslužbenci in sodelavci ostalo brez sredstev za preživljanje. Tudi v Grossetu je v polnem teku delo za čiščenje blata. Vojaki pa iščejo po poljih živino, ki je poginila, da jo sežgejo ali pokopljejo. Tudi v Sieni se življenje počasi normalizira; prav tako tudi v Piši. V vsa prizadeta mesta stalno prihaja pomoč iz drugih mest. Številne organizacije objavljajo pozive na prebivalstvo, naj prispeva za pomoč prizadetim področjem. Tudi reka Pad še dalje upada in za sedaj je odstranjena nevarnost novih poplav, če ne pride do novega močnega deževja. TRENTO, 10. — Na vsem tridentinskem področju, kjer je vreme zopet lepo, se nadaljuje delo za pomoč prebivalstvu v krajih, ki so še osamljeni. Na področju Primie-ro je stanje še vedno težavno. V razne kraje prevažajo najnujnejše potrebščine z vojaškimi vozili. V Mezzanu, kjer je ogromna gmota blata že pokopala polovico vasi, sedaj počasi požira hiše, ki so o-stale še pokonci. Ljudje bežijo medtem ko skušajo sklupine alpin-cev in prostovoljcev brez prestan-ka zajeziti deročo vodo ter prenašajo na hrbtu bolnike na varno, od koder jih nato prevažajo s helikopterji v bolnišnico. Ogromen zemeljski usad nad vasjo se je začel znova premikati in v dolini so se zopet oglasile sirene in začeli si biti plat zvona. S skrajnimi na- ježiti ogromno gmoto blata, ki se i neusmiljeno pomika naprej. BELLUNO, 10. — Številni zemeljski usadi v goratih predelih bel-lunske pokrajine so celo menjali struge rek in hudournikov. V razdejanih krajih ob skrajni meji bel-lunske pokrajine je pritisnil mraz; temperatura je padla na 2 stopinji pod ničlo. Nekateri kraji so še osamljeni. Na vse področje še dalje prinašajo živila in zdravila iz Cor-tine. BENETKE, 10. — Na področju Benetk so obsežna področja še vedno pod vodo. Po približnih ocenitvah znaša škoda 25 milijard lir samo v kmetijstvu. Na industrijskem in obrtniškem sektorju so zlasti trpeli centri ob spodnjem toku reke Piave. Poplavljenih je 28 podjetij. Mnogo drugih pa ne more delovati zaradi pomanjkanja električnega toka, potrebnega materiala ali delovne sile. Hudo je bila prizadeta industrija ob obalah v Brenti in 40 tovarn je prekinilo delo. Ogromno škodo Je utrpelo tudi področje Chioggia in beneške lagune. V vsej pokrajini je nad 6.400 nameščencev na raznih industrijskih sektorjih, ki ne bodo mogli iti na delo še za 15 dni ali en mesec. V zgodovinskem centru Benetk so skoraj vse trgovine utrpele zelo veliko škodo. Hudo so prizadete vse kopališke naprave in tudi številne umetnine v Benetkah so močno poškodovane. VIDEM, 10. — V Furlaniji se je prebivalstvo vrnilo v nekatere vasi, ki so bile poplavljene. Najbolj razdejani sta bili Latisana, v Kamiji pa Forni di Sopra. Toda celotno področje je utrpelo veliko škodo. Nekatere reke in hudourniki so sl celo našli novo strugo. Z vseh pobočij so se utrgali številni zemeljski usadi. Voda Je odplavila velike površine gozdov. Računa se. da je Kamija samo zaradi uničenih gozdov utrpela nad pol milijarde lir škode. Uničene so bile Sterilne hi-droelektrične centrale in številne žage, ki predstavljajo glavni vir dela. V Prata di Pordenone Je župan odredil izpraznitev kakih 100 hiš, ki jim je voda spodjedla temelje in so razmajane. Na področju Ogleja Je približno osem kilometrov od središča mesta poplavljenih še tisoč hektarov polja, kjer Je voda visoka tudi poldrugi meter. S tega področja so odselili 42 kmečkih družin, ki štejejo skupno 223 oseb Na nekaterih poljih v videmski pokrajini je voda še 80 centimetrov visoka. V Latisani sta se porušili dve hiši, več pa jih je močno poškodovanih. Po vseh ulicah je še mnogo blata. Področja Bula in Co-seano so utrpela veliko škodo. Odselili so starce, ženske in otroke. Vejvoda pri Fanfaniju RIM, 10. — Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda je obiskal danes zunanjega ministra A. Fanfanija, s katerim se je zadržal dalj časa v razgovoru. Razgovarjala sta se o nekaterih vprašanjih s področja aktualnih mednarodnih dogajanj in dvostranskih odnosov. NORFOLK (Virginija), 10 — A-meriška mornarica javlja, da se je jedrska podmornica «Nautilus» danes trčila z nosilko letal «Essex», ko je plula pod vodo v Atlantskem oceanu. Podmornica je precej poškodovana, toda zdi se, da ni bilo žrtev. PO TROJNEM SESTANKU Pred razgovori gospodarskih ministrov SFRJ, ZAR in Indije BEOGRAD, 10. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dušan Blagojevič je na današnji redni tiskovni konferenci izrazil prepričanje, da bo zasedanje voditeljev držav in vlad, članic Organizacije afriške enotnost, pripomoglo, da se premagajo obstoječe težave in pospeši politična in gospodarska o samosvojitev afriške celine. Blago-Jerič je obvestil novinarje, da so veleposlaniki Jugoslavije v vrsti držav dobili navodila, da o vsebini in rezultatih razgovora Tito - Naser-Indira Gandi obvestijo vlade držav v katerih so akreditirani in da se po diplomatski poti vodijo posvetovanja o datumu in kraju sestanka ministrov gospodarskih resorjev Jugoslavije, ZAR in Indije. Na trojnem sestanku v Novem Delhiju so se namreč Tito, Naser in Indira Gandi dogovorili, da se v prvi polovici decembra sestanejo ministri gospodarskih resorjev teh držav in proučijo možnosti in oblike medsebojnega sodelovanja na industrijskem, tehničnem, finančnem in trgovskem področju in sodelovanja v mednarodnih gospodarskih vprašanjih skupnega interesa. V zvezi z zavrnitvijo Južnoafriške republike, da izpolni zahteve resolucije OZN o Jugozahodni Afriki, je Blagojevič dejal, da je sedaj na Varnostnem svetu, da sprejme konkretne ukrepe za izvajanje spre. jete resolucije, da bi se brez odlašanja likvidirala kolonialna dominacija in apartheid v Jugozahodni Afriki. Narodom tega področja, se mora omogočiti, da uresničijo svoje zahteve po svobodi in neodvisnosti. NADALJEVANJE PROSLAV V ZAGREBU Slovesna seja ob stoletnici JAZU Tito o sodelovanju vseh akademij v SFRJ Govor predsednika dr. G. Novaka - Pozdravi predstavnikov akademij iz tridesetih držav - Slovesna seja se nadaljuje tudi denes (Od našega dopisnika) ZAGREB, 10. — V navzočnosti predsednika Tita, predsednika zvezne skupščine Edvarda Kardelja, predsednika CK ZK Hrvaške Vladi-mira Bakariča, predsednikov skupščin vseh socialističnih republik, predsednika izvršnega sveta Hrva ške in drugih zveznih, republiških, državnih in partijskih funkcionarjev, zastopnikov znanstvenih akademij, znanstvenih, kulturnih in drugih ustanov in univerz iz Jugo slavije in iz tridesetih držav, zagrebškega nadškofa kardinala dr. Franja Šeperja, zastopnikov ver skih skupnosti, diplomatskega in konzularnega zbora in številnih zastopnikov javnega in kulturnega življenja Jugoslavije, je bila danes v Zagrebu slovesna seja ob stoletnici Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Po otvoritvenem govoru predsednika akademije dr. Grge Novaka je predsednik republike maršal Tito kot pokrovitelj proslave v kratkem govoru poudaril ogromen prispevek, ki ga je Jugoslovanska a-kademija dala za ohranitev nacio- nalne individualnosti hrvaškega na roda. Ugotovil je, da so narodi Jugoslavije uresničili zamisel ustanoviteljev akademije. »Razume se, da Strossmayer in drugi, ki so nadaljevali njegovo delo, niso mogli predvideti, kakšni morajo biti mednacionalni odnosi. To je naloga bo doče generacije,* je poudaril Tito, in je izjavil, da je šele nova Jugoslavija ustvarila pogoje za svoboden in vsestranski razvoj znanosti na vseh področjih. Tito je izre kel priznanje jugosl. akademijam za njihov prispevek razvoju humanističnih in zgodovinskih znanosti in jih pozval, da v bodoče posvečajo več pozornosti razvoju eksaktnih ved in pri tem poudaril potrebo enotnega delovanja vseh jugoslovanskih akademij. «Mi smo v osnovi rešili nacional. no vprašanje med vojno, sedaj pa mu moramo dati vsebino, material, no in politično, kakor nalaga nov sistem samoupravljanja proizvajalcev. Naše akademije so odgovorne ne le pred našim narodom danes, temveč tudi pred bodočimi rodovi. Zavreči morajo vse negativno, kar se je nabralo v preteklosti in iti SPRIČO POPLAV V ITALIJI Rrzojavka sindikatov SFRJ BEOGRAD, 10. — Jugoslovanski Rdeči križ bo jutri poslal italijanskemu Rdečemu križu pomoč za prizadeto prebivalstvo v poplavljenih področjih. Pomoč Jugoslovanskega RK v vrednosti 9 milijonov starih dinarjev bo vsebovala odeje in hrano za dojenčke. Ob katastrofalnih poplavah v Italiji je osrednji svet Zveze sindikatov Jugoslavije izrekel sindikatom CGIL, CISL in UIL brzojavno sočutje s prošnjo, da družinam pone-solidar- ............................................... SESTANEK MINISTROV NA PREDSEDSTVU VLADE Popolna nejasnost glede davčnih ukrepov za zbiranje sredstev za pomoč poplavljencem Govorice o zvišanju cene tobaka in žganih pijač, verjetno izključen predlog o javnem posojilu - Danes bo Moro orisal v senatu položaj na poplavljenem področju RIM, 10. — V palači Chigi je bil danes medministrski sestanek, na katerem so razpravljali o nadaljnjih ukrepih v korist poplavljenih področij in kaže, da še niso prišli do konkretnejših zaključkov, saj tako Pieraccini, kot Preti in Colombo niso hoteli nič določnejšega povedati. Izjavili so samo, da srečenih nosti. sporočijo izraze ______ __ ______, __ se- bo vlada predvidoma sestala šele prihodnji teden v ponedeljek ali v torek, ko bo morala sprejeti davčne ukrepe in pripraviti načrt ukrepov za regulacijo voda. Minister Colombo je bil celo u-merjeno optimističen, ko je dejal, da je škoda manjša, kot se o njej piše v tisku in da se v listih navedene številke ne skladajo z dejanskim stanjem. Vendar pa je tudi on pripomnil, da še vedno ne razpolagajo z ustreznimi podatki, ker gre za zapletene račune. Colombo je mnenja, da razpolagajo trenutno z zadostnimi sredstvi (200 milijard lir kritja), da bodo lahko izvedli nujne ukrepe, da pa je treba o nadaljnjih ukrepih govoriti kasneje. Preti je prav tako dejal, da sedaj še niso govorili o davčnih u-krepih, Pieraccini pa na izrecno vprašanje, če je dokončno zavrnjen predlog o javnem posojilu, ni hotel nič odgovoriti Tudi ta sestanek torej ni prinesel jasnejše slike o financiranju v zvezi z ukrepi, glede katerih se mnogo govori, da namerava vlada zvišati ceno tobaku in zvišati za 100 lir takso za žgane pijače. Istočasno se čujejo tudi upravičene kritike, saj je vlada ponovno posegla po najenostavnejšem in istočasno tudi najmanj socialnem davčnem sredstvu, ko je zaostrila posredne davke. Minister za zunanjo trgovino je skupno z ministrom za kmetijstvo dočnost onemogočajo avtonomni napori. 4. Izključitev CNEN je v nasprotju s petletnim gospodarskim načrtom. 5. Posledice bodo hude tudi pri številu zaposlenih. Sindikat končno poziva politične kroge in druge sindikalne orgard-i zacije, naj se potrudijo, da se spre- proučil položaj na tržišču z mesom, jeti sklepi proučijo v okviru šir-da ne bi primanjkovalo mesa in se ših vsedržavnih interesov, ne bi zrisale cene. Ugotovila sta, m. D. da je trenutno položaj zadovoljiv, ker bodo morali poklati mnogo živine, saj bo zaradi poplav primanjkovalo krme. V soglasju s pozivom predsedni- imiiMiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiumiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiimi WILS0N0V0 SPOROČILO Anglija se bo znova pogajala za vstop v gospodarsko skupnost Se prej pa hoče ugotoviti, ali to pogoji za začetek pogajanj LONDON, 10. — Predsednik britanske vlade Harold Wilson je v spodnji zbornici sporočil, da Je britanska vlada sklenila storiti nov korak, da ugotovi, ali so pogoji za plodna pogajanja o vstopu Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost, in da se določijo temelji, na podlagi katerih se pogajanja lahko začnejo. Nadaljeval je: ((Vlada bo začela pogajanja z jasnim namenom, da pristopi k skupnosti, ko bodo temeljne koristi Velike Britanije in Commonwealtha lahko zavarovane.« Dodal je, da je za Veliko Britanijo velike važnosti ohraniti najtesnejše stike s članicami EFTA. Nato je izjavil, da se bo Velika Britanija vključila z evropsko skupnost šele tedaj, ko bo britansko gospodarstvo v redu, ko bo Velika Britanija imela trdno plačilno bilanco ter bo funt šterling imel položaj, ki ga ima danes. Wilson je tudi izjavil, da bo britanska vlada v prihodnjih tednih povabila vladne predsednike držav EFTA, naj se v Londonu udeležijo konference, da bi razpravljali o vprašanjih, ki so povezana z nameni nekaterih držav EFTA, da zahtevajo vstop v evropsko gospodarsko skupnost. Poleg tega se bosta Wllson in zunanji minister sestala s predsedniki vlad vseh držav evropske gospodarske skupnosti. Namen teh stikov Je, ali se zava rujejo temeljni interesi Velike Britanije in Commomvealtha v primeru, da Velika Britanija sprejme pori skušajo civilisti in vojaki za- rimsko pogodbo. Dodal je, da so bile vlade držav Commomvealtha obveščene o britanskem namenu. Na razna vprašanja je Wilson od. govoril, da ne bi bilo koristno sedaj povedati, kakšno stališče bo britanska vlada zavzela pri pogajanjih. Glede gospodarskih posledic, ki bi nastali z vstopom Velike Britanije v skupnost, je Wilson Izjavil, da so predvidevanja negotova zaradi težav svetovnega trga kmetijskih proizvodov. Na neko drugo vprašanje liberalnega voditelja Grimon-da Je Wilson odgovoril, da bi težave mogle biti še večje, če bi bil on prisiljen povedati vse podrobnosti o pogajanjih. Glede rimske pogodbe Je Wilson izjavil; ((Britanska vlada je pripravljena sprejeti rimsko pogodbo, če se vnesejo potrebne prilagoditve za pristop nove države.« Laburistični poslanec Shinwell Je vprašal, ali vlada nasprotuje ustanovitvi evropskega parlamenta in naddržavne vlade. Wilson je odgovoril, da se ni nikoli upoštevala možnost naddržavne oblasti za politične in zunanje zadeve in za obrambo. Svet EFTA, ki ima sedež v Ženevi, ni hotel danes komentirati britanske pobude. Predstavnik EFTA je izjavil, da so bile države članice (poleg Velike Britanije so članice še Avstrija, Švica, Danska, Portugalska, švedska, Norveška in Finska) obveščene že prej o britanski odločitvi. Pripomnil, pa Je, da se o tem niso sporazumeli na prejšnji seji sveta, ki je bila v Lizboni. ka republike in s pričetkom zbiranja denarja Je predsedstvo vlade ustanovilo posebno medministrsko komisijo, ki bo upravljala ta sredstva in ki jih bo izročila komisijam, ki jih bodo ustanovili v poškodovanih pokrajinah. Komisiji predseduje notranji minister Tavia-ni, sestavljajo pa jo finančni ministri, ministri za trgovino, za delo in za javna dela. V komisiji so po. leg tega še predsednik pregleda računov, predsednik državnega sveta in predsednik združenja novinarjev. V kratkem bodo v pokrajinah, ki so bile opustošene s poplavami, ustanovili podobne komisije, katerim bo predsedoval prefekt. Predsednik republike Saragat je pričel zbirko med uslužbenci predsedstva republike in je daroval polovico svoje mesečne plače v višini milijon dvestopetdeset tisoč lir. Z vsega sveta prihajajo nova poročila o pomoči. Russel, ravnatelj laboratorija za hidravlična preiskovanja je ponudil pomoč pri proučevanju vodnega režima. Ta inštitut je že izdelal načrte za obrambne ukrepe v raznih državah. Pred-' sednik prezidija vrhovnega svo-jeta SZ Podgoml je poslal Sara-gatu brzojavko, v kateri Izraža solidarnost ob hudi nesreči, ki Je prizadela Italijo. V New Torku so ustanovili poseben odbor za reševanje umetniških in znanstvenih zakladov, ki so bili poškodovani' med poplavami, in katerega častna predsednica je Jacqueline Kennedy. V poslanci zbornici in v senatu se je pričelo normalno delo. V poslanski zbornici so razpravljali o petletnem gospodarskem načrtu. Jutri bo v senatu predsednik Moro orisal položaj na poplavljenem področju in tako odgovoril na številna vprašanja senatorjev. V komisiji za ustavna vprašanja poslanske zbornice se je zopet pričela razprava o predlogu Fortuna o uvedbi ((male ločitve« v Italiji. V razpravo je posegel demokristjan Ruffini, ki je skušal dokazovati protiustavnost tega zakonskega predloga, češ da ustava določa zaščito družine. Končni izidi ameriških volitev WASHINGTON, 10. - Končni izidi delnih volitev v ZDA so naslednji: v novem senatu je 64 demokratov in 36 republikancev. Nadomestiti je bilo treba 35 sedežev, in sicer 20 sedežev, ki so pripadali demokratom, 15 pa republikancem. Od 35 sedežev so jih demokrati dobili 17, republikanci pa 18. V predstavniški zzbornici so demokrati dobili 248 sedežev, republikanci pa 187. Prej so imeli demokrati 295 predstavnikov, republi kanci pa 140. Pri volitvah v 35 državah za guvernerje so demokrati zmagali v 11 državah, republikanci pa v 23 Od prejšnjih 35 guvernerjev, jih je bilo 20 demokratov in 15 republikancev. Demokrati so zgubili 9 guvernerjev, republikanci pa so jih npirlnKili m \7 P____j: • ... še neodločen, ker nista niti demokratični niti republikanski kandidat dobila absolutne večine. Kosigin v Franciji od 1. do 9. decembra PARIZ, 10. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin bo prišel na uraden obisk v Francijo od 1. do 9. decembra. To je danes popoldne sporočil predstavnik Elizejske palače. Poleg Pariza bo Kosigin obiskal tudi nekatera druga mesta. Sudan bo posredoval za mir v Vietnamu ADIS ABEBA, 10. Na tiskovni konferenci v Adis Abebi je predsednik sudanske vlade El Mahdi izjavil, da namerava Sudan sprejeti pobudo, da bi vzpostavili mir v Vietnamu. Dodal je, da so glede tega v teku stiki «s prijateljskimi dr-žavami«. ((Prepričani smo, je dodal El Mahdi, da Afrika lahko prispe va k obnovitvi miru v Vietnamu in v tem duhu sprejemamo to pobudo.« RIM, 10. — Papež Pavel VI. je sprejel danes zastopnika Vatikana pri jugoslovanski vladi msgr. Ma-ria Agua, ki v kratkem odhaja iz skupno po poti gradnje socialistične družbe in pravilnih odnosov med na’imi narodi. Bodimo zvesti vizionarskim mislim naših velikih prednikov kot so bili Strossmayer in drugi. Varujmo skupnost, ki smo jo ustvarili, razvijajmo Jo dalje, razume se v skladu z današnjim položajem, doma in na svet.u.« Na koncu svojega govora je Tito opozoril tudi na obveznost jugoslovanskih akademfj, da pomagajo državam v razvoju in — kar je najvažnejše — da varujejo bralstvo in enotnost jugoslovanskih narodov kot zenico v očesu. Po govoru predsednika Tita. ki so ga navzoči toplo pozdravili, je ponovno povzel besedo predsednik akademije dr. Grga Novak, ki Je podal kratek pregled delovanja Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti od njene ustanovitve do današnjih dni in med drugim poudaril, da je osnovni smoter akademije vedno bil in da je enotnost naroda in razvoj znanosti in umetnosti v korist vseh narodov Jugoslavije. Bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije mora biti osnova celokupnega dela društvenih znanosti, književnosti in umetnosti. Po ugotovitvi, da Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti intenzivno sodeluje z drugimi Jugoslovanskimi znanstvenimi ustanovami in akademijami, je Novak poudaril tesne vezi akademije z znanstvenimi ustanovami in akademijami drugih držav. Grga Novak je v imenu akademije izrazil solidarnost in sočutje z italijanskim ljudstvom zaradi elemen. tame katastrofe, ki je med drugim preprečila zastopnikom Italijanske akademije in univerz, da se udeleže proslave. Po pozdravnih govorih predsednika izvršnega sveta Hrvaške Mike Spiljaka, člana zveznega izvršnega sveta Avda Huma in predsednika skupščine Zagreba Pera Pirkerja, je italijanski veleposlanik v Beo-gradu Roberto Ducci v imenu najstarejše evropske akademije «Lin-cei« iz Florence, katere zastopniki se niso mogli udeležiti proslave, izročil Grgi Novaku čestitke in slovesno poslanico akademije «Lincei» z željami in prepričanjem, da se bo znanstveno sodelovanje med znanstvenimi ustanovami Jugoslavije in Italije tudi v prihodnosti uspešno razvijalo. Ducci se je prav tako zahvalil predsedniku dr. Novaku za izraze solidarnosti in so-čutja z italijanskim narodom. Visoka priznanja, čestitke in sporočila so zatem prinesli jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti zastopniki akademij znanosti in umetnosti iz Avstrije, Bolgariie, CSSR, Francije, Grčije, Izraela, Ho-landije, Madžarske, Vzhodne Nemčije, Romunije Zah. Nemčije, Sovjetske zveze, Švice, Švedske, ZDA, zatem rektorji in visoki zastopniki tujih univerz, med njimi pariške Sorbone, univerze v Cambrigeu, za-hodnonemških univerz v Heidelbergu in Gottingenu in zastopniki drugih uglednih znanstvenih in kulturnih ustanov. Slovesna seja se bo nadaljevala Jutri in na njej bodo govorili predsedniki ostalih treh Jugoslovanskih akademij, zastopnik internacionalne zveze akademij in drugi Na sprejemu, ki ga je priredil nocoj ob stoletnici jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti predsednik izvršnega sveta Hrvatske Mika Spiljak, so bili vsi udeleženci današnje slovesne seje, med njimi tudi predsednik republike maršal Tito s soprogo. B. B. Protest sindikata uslužbencev CNEN proti sklepom CIPE (Od našega dopisnika) RIM, 10. — Vsedržavni sindikat atomskih uslužbencev SANN, ki vključuje vse uslužbence CNEN, je danes izdal sporočilo v zvezi s sklepi CIPE o ustanovitvi družbe «Ansaldo meccanica nucleare« v Genovi. Sindikat ugotavlja, da se bori za načelne rešitve že vrsto let in da sprejeti sklepi ne bodo okrepili Italijanske atomske industrijje, temveč jo bodo celo ošlbili. V tej zvezi sindikat ugotavlja: 1. Ta pobuda temelji na neustreznem sistemu licenc. 2. Sporazum z ((General Eletrlc« glede dobav atomskega goriva ustvarja za italijanskega partnerja avtomatično podrejen položaj in tehnično ter gospodarsko odvisnost od ameriške družbe, ki ima dejansko monopolni položaj. 3. V takem položaju se razmetavajo milijarde, ki so bile vložene v CNEN in druge pobude in se tudi za bo- pridobili osem. V Georgiji je izid, Beograda'na novo'službeno**mesto? .................................................... REŠEVANJE VLADNE KRIZE V BONNU Georg Kiesinger kandidat za novega kanclerja v Bonnu Izjavil je, da bo skušal sestaviti vlado «na trdni podlagi» in da je pripravljen na koalicijo z liberalci ali s socialnimi demokrati BONN, 10. — Na seji demokrist-Janske in krščanskosocialne parlamentarne skupine Je bil predsednik deželnega sveta dežele Baden-Wuerttemberg Kurt Georg Kiesin- ger izvoljen za kandidata za Erhar-dovega naslednika. Potrebna so bila tri glasovanja. Pri prvem je Kiesinger dobil 86 glasov, Schroeder 76, Barzel pa 50. Parlamentarna skupina pa je vključila med kandidate še predsednika komisije evropske gospodarske skupnosti Hallstel. na, ki Je dobil 14 glasov. Pri drugem glasovanju je Kiesinger dobil 118 glasov, Schroeder 80, Barzel 40, Hallstein pa 3. Pri zadnjem, odločilnem glasovanju Je Kiesinger do-bil 137 glasov (več kakor potrebno večino), Schroeder 81, Barzel pa 26. Veljavnih glasov Je bilo 244 (od 251 navzočih poslancev). Pozneje je Kiesinger na tiskovni konferenci izjavil, da ga je parlamentarna skupina izbrala zato, da skuša čimprej sestaviti vlado. Dodal je, da se zaveda, da je v ta namen potreben pogoj začeti pogajanja v vse smeri. Izrekel Je pripravljenost to takoj storiti. »Prevzemam težko nalogo, je dodal, toda odločen sem zastaviti vse svoje sile, da dosežen smoter.« Nocoj je Kiesinger na tiskovni konferenci izjavil, da se bo trudil za čim hitrejšo združitev Evrope in da bo skušal tudi navezati tesnejše stike z vzhodnoevropskimi državami. Izjavil je, da bo skušal sestaviti koalicijsko vlado «z res trdno podlago«. Pripomnil je, da ralno in s socialdemokratsko stranko. Nadaljeval bo z že uveden ukrepi za ureditev gospodarstva. Glede vzhodne Evrope je izjavil, da, če bi bil povabljen v Moskvo in če bi bili znaki, da bi tak obisk koristil sovjetsko - nemškim odno-S02V _,ne bl odklonil takega vabila. Glede vstopa Velike Britanije v skupno tržišče Je izjavil, da je treba doseči sporazum, kako naj se to izvede, in sicer z vsemi država-mi članicami, in torej tudi s Fran-9y°- Poudaril je, da mora Zahodna Francijo okrepiti PriJateljstvo s ct,P»°ndirPBrem'ldnik • soc*aldemokratske stranke Wehner je izjavil, da Kiesinger ne bo imel lahke naloge in da na žalost je bil imenovan iz enatah razlogov, ki so leta 1963 pri-peljali demokristjansko stranko do tega, da je izvolila Erharda za kanclerja in leta 1965 potrdila nje- Š°VIL fMtev' *? ie Prepričanje, da bo lahko predstavljal privlačno silo za volivce. Po ^neT?.-iu Wehnerja dediščina, ki jo bo Kiesinger dobil, če bo izvoljen za kanclerja, zahteva največje sposobnosti za pobude, da se zagotovi stabilnost in škega gospodarstva. Voditelj liberalne stranke Mende je izjavil, da Kiesinger potrebuje podporo ene od dveh drugih parlamentarnih skupin, da lahko postane kancler. Kar se tiče liberalcev. dopušča i je Mende izjavil, da bo moral Kie odprta vrata v ob« smeri: z libe-1 singer upoštevati, da je treba pri že uvedenirni k?tenh koh p0S?JanJlh za «°v vlad-ze uvedenimi I ni program upoštevati potrebo nove aktivnejše politike, bodisi glede združitve, kakor glede Evrope, vzhodnih držav in varnosti. Mende se je vprašal, ali je Kiesingerju ze uspelo ali mu bo uspelo odpraviti velika nesoglasja v njegovi parlamentarni skupini glede politike do Francije, ki se tiče temeljnih vprašanj varnosti. Na koncu je Mende izjavil, da je liberalna stranka pripravljena pogajati se za dimpreiš-njo sestavo nove vlade bodisi z demokristjani kakor tudi s socialdemokrati. Kurt Georg Kiesinger se je rodil 6. aprila 1904. študiral je na univerzi v Tuebingenu in v Berlinu. Zatem je bil advokat v Berlinu, dokler ni vstopil v zunanje ministrstvo tretjega rajha s tedanjim zunanjim ministrom von Ribbentropom. Prejšnji teden ga je neki švicarski časopis obtožil, da je bil posredovalec med ministrom za propagando Goebbelsom in zunanjim ministrstvom. Kiesinger je na 'poznejši tiskovni konferenci izjavil, da je bil samo «tehnični asistent« zunanjega ministrstva med leti 1940 in 1945. . ,Let?„,1949 J« Postal poslanec in leta 1954 predsednik odbora komisije za zunanje zadeve v Bundestagu. Leta 1958 je zapustil Bun-destag, ker je bil izvoljen za deželnega ministra v deželi Baden-vVuertemberg. razmah nem- PRIMORSKI DNEVNIK 2 — 11. novembra 19S8 Vreme včeraj: najvišja temperatura 12.7, najnižja 11.1, ob 19. uri 12.6; zračni tlak 1018.7 stanoviten, vlaga 91 odst., nebo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 14.5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 11. novembra Martin Sonce vzide ob 6.58 In zatone ob 16.40. Dolžina dneva 9.42. Luna vzide ob 5.17 ln zatone ob 16.05 Jutri, SOBOTA, 12. novembra Emil PLEMENITE POBUDE ČLOVEŠKE SOLIDARNOSTI Poziv vladnega komisarja prebivalcem za zbiranje pomoči za poplavljence Do včeraj zvečer zbranih v denarju skoraj 2 milijona lir • Prizadeti zlasti otroci najbolj potrebujejo oblačil * Igon iška občina nakazala 100.000 lir pomoči Pobude za pomoč krajem, ki jih Je prizedalo neurje v prejšnjem tednu, so tudi na Tržaškem v polnem teku. Sinoči je vladni komisar dr. Cappellini naslovil prebivalstvu naslednji poziv; «Na globoko žalost in preplah, ki Ju je povzročila strahotna nesreča, ki je prizadejala toliko gorja in razdejanja v precejšnjem delu Italije, je prebivalstvo reagiralo s številnimi pobudami, ki naj olajšajo trpljenje prebivalstva, ki je bilo tako hudo prizadeto. V tem trenutku morajo vsi tisti, ki so jim elementarne nesreče prizanesle, čutiti v svoji zavesti, da morajo sodelovati skupaj z vladnimi organi in drugimi ustanovami pri naporih, da bi se utegnilo biti kos dramatičnemu položaju. Tržaški pokrajini Je bila sreča naklonjena, da se je izognila katastrofi. Zal pa druga bližnja mesta v deželi niso bila tako srečna ter jih je neurje hudo prizadelo. Tem mestom in krajem gre naše globoko sočustvovanje. Spričo tega je pričakovati, da bo Trst ostal veren svoji svetli tradiciji plemenitosti in državljanske zavesti ter da se bo odzval nujnemu pozivu na pomoč zavedajoč se vezi bratstva, ki jih nesreča povzdiguje, krepi in žlahti. Vsakdo naj da, kar more in nihče, ki lahko pomaga, naj se ne izogne tej plemeniti tekmi. Vsakdo lahko seveda ubere pot in način pomoči, ki mu je ljubši, vendar pa pripominjam za informacijo, da se lahko denarni prispevki pošiljajo na naslov predsedstva ministrskega sveta, ki skrbi za koordinacijo in nadzomostvo nad pobudami za po. moč ponesrečencem. Ustrezni denarni zneski se lahko vplačujejo na posebni tekoči račun pri Rdečem križu (CRI), na prefekturah in tudi na občinah ter ustanova ECA v prizadetih pokrajinah. Bolj primemo Je ,da se posreduje pomoč v živilih, zdravilih in oblačilih preko Rdečega križa, ki bo poskrbel za njihov takojšen prevoz na področja, kjer je pomoč najbolj potrebna:,: Tržaško prebivalstvo se je tudi včeraj odzvalo pozivu za pomoč poplavljencem. Do 18. ure so denarni prispevki na sedežih CRI dosegli vsoto 1 milijona in 728.355 lir. Zgoniška občina je včeraj sklenila nakazati 100.000 lir. Srbska pravoslavna skupnost je darovala 100.000 lir, dva neznana dobrotnika sta poklonila vsak po BttOOO' lir, bolničarke RK pa so prostovoljno nabrale predvčerajšnjim zvečer v gledališču Verdi 130.000 lir. Tu pripominjamo, da bo Slovensko narodno gledališče uprizorilo pojutrišnjem v Kulturnem domu izredno predstavo drame «Na dnu», katere čisti dobiček je namenjen prebivalstvu, ki ga je prizadela elementarna katastrofa, v gledališču Verdi pa bo v ta namen poseben koncert. Deželno odborništvo za higieno in zdravstvo, ki učinkovito sodeluje z državnimi zdravstvenimi organi, stalno nadzoruje higiensko zdravstveni položaj na prizadetih področjih. Ločeni urad odborništva v Vidmu v Ul. Percoto je ves čas v tesnem stiku z raznimi zbirnimi središči poplavljencev, da bi zadostil morebitnim potrebam. Zahvaljujoč se nekaterim farmacevtskim podjetjem razpolagajo zbirna središča z velikimi količinami zdravil. Položaj je na splošno zadovoljiv in ne povzroča skrbi, ker tu; sodelujejo občinski stranjujejo vodo in blato, ker je njih obleka in obutev vsa premočena in raztrgana. Pomoč je nujna. V Trstu bo predaval prof. dr. Petrilli Prihodnji četrtek bo na povabilo tukajšnje trgovinske zbornice predaval v kongresni dvorani v Ulici S. Nicoto predsednik Zavoda za industrijsko obnovo prof. G. Pe-trilH. Strokovnjak, ki vodi vsedržavno ustanovo, o kateri Je bilo na našem področju toliko govora tudt v zvezi s preusmeritvijo delovanja v ladjedelnici Sv. Marka, bo razpravljal o temi «Druga faza italijanske industrializacije; novi cilji, ki jih je pred industrijski razvoj države postavil najnovejši tehnološki napredek*. Nocoj v novinarskem krožku Tiskovna konferenca dr. M. Cecovinija Nocoj ob 19.15 bo v prostorih No-vinarskega krožka na Korzu št. 12 napovedana konferenca namestnika predsednika Zavoda za industrijsko pristanišče dr. M. Cecova-nlja, ki bo kratko orisal dogodke, ki so dovedli do ustanovitve industrijskega področja v Žavljah, ter njegov dosedanji razvoj. Za predavanje vlada precej zanimanja med poslovnimi ljudmi iz dežele Furlanije Julijske krajine, zlasti zaradi tega, ker namerava vodstvo pristanišča v doglednem ča.su raztegniti industrijsko cono na nova področja. Po vgraditvi temeljnega kamna za novo tovarno moških nogavic «Ca!za Bloch Trieste« je število o-bratov v žavljah doseglo 113, vodstvo ustanove pa je že pred časom dalo razumeti, da bo v kratkem storilo potrebne korake za primerno raztegnitev industrijske cone. Med jutrišnjim predavanjem bo dr. Ce-covlnl orisal tudi stališče vodstva industrijskega pristanišča, ki hoče ostati neodvisno tudi po tem, ko bo na našem področju uresničena pristaniška ustanova. zdravniki ter zdravstveni funkcionarji. Odbornik dr. Nardini ter zdravstveni funkcionarji odbomi-štva vsak dan obiskujejo zbirna središča in poplavljena področja. Včeraj popoldne je tržaški radioamater I 1 RC sprejel po radiu nujen poziv iz San Dona del Piave, ki ga je oddajal tamkajšnji radioamater I 1 TPR. Radioamater iz San Dona del Piave je prosil za pomoč za približno 300 poplavljencev, predvsem otrok. V glavnem poplavljene; potrebujejo otroške obleke, volneno perilo za otroke, hlačke, majice in otroške čevlje, ker so otroci v San Dona del Piave brez vsakršnih suhih oblek, Vsi premočeni in brez možnosti, da se preoblečejo. Radioamater je nato zaprosil tudi za moške hlače in predvsem čevlje za tiste prostovoljce, ki od- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZANIMIVI PODATKI 0 STANJU ŽIVINOREJE V DEŽELI V enem letu se je število zaposlenih v kmetijstvu zmanjšalo za22.000oseb Od skupne vrednosti kmetijske proizvodnje 86 milijard lir, odpade 52,60 odst. na proizvode živinoreje ■ 258.000 glav goveje živine S Jutri ob 19. uri bo v dvorani kulturnega krožka »Rodolfo Moran- di» na Largo Barriera Vecchia 11 dr. Aldo Fabiani, zdravstveni funkcionar pri tržaški občini, govoril o temi: ((Vprašanje zdravstvene pomoči in oskrbe». Sledila bo debata. SEJA PRVE DEŽELNE KOMISIJE Odbornik za finance Tripani orisal proračunske kriterije Poudaril je, da bo največji del izdatkov namenjen za pospeševanje gospodarskih dejavnosti Da Je na deželi tudi pri nas čedalje manj kmetovalcev in neposrednih obdelovalcev zemlje, je splošno znano. Proces urbanizacije, hkrati s tem pa žal tudi vzporeden proces Izseljevanja, odvzemata našemu kmetijskemu zaledju čedalje več delovnih moči, predvsem svežih, mladih ljudi, ki se odločijo rajši za industrijo, obrt ali katero izmed neštetih «tretjih» dejavnosti v mestu ali vsaj v kakem večjem središču. Ta pojav pa je nazorno razviden iz statističnih podatkov, ki jih je pred dnevi objavilo deželno odborništvo za kmetijske dejavnosti. Iz teh podatkov izhaja, da se je število prebivalstva, ki se aktivno u-kv&rja. 6 kmetijskimi dejavnostmi,i v okviru, Jurl^nije-JullJske krajine, v enem samem letu, to je od aprila 1964 do aprila lanskega leta, znižalo od 108.000 na 86.000 ljudi. Po tem razvoju je prišlo pred enim letom (ln danes je položaj prav gotovo še slabši), povprečno le po 13 aktivnih ljudi na kvadratni kilometer kmetijske površine. Kaj to pomeni, sl lahko predočimo, ako u-poštevamo dejstvo, da smatrajo Francozi — ki res niso zadnji na svetu kar se kmetijstva tiče — skrajno mejo, pod katero je obdelovanje kmetijskih površin nemogoče, okoli 8-9 aktivnih ljudi na kvadratni kilometer, sicer se bolj splača kratko in malo prizadeto ozemlje spremeniti v narodni park in zaposlita prisotne aktivne prebivalce kot paznike ln oskrbnike v okviru parka. Deželni strokovnjaki so ugotovili, da je znašala vrednost kmetijske proizvodnje v Furlaniji Julijski krajina v omenjenem letnem razdobju slabih 86 milijard Ur, in sicer je od tega 52.60 odst. odpadlo na proizvode živinoreje, 41.74 di marljivo V MESTU IN NA PODEŽELJU Včeraj nad 30 volilnih shodov hkljnr.no z domačimi govorniki Shodi Slovenske skupnosti od Lonjerja do Sv. M. M. Sp. Senator Vidali pred Tovarno strojev - Balzano (PSI-PSDI) o treh novih faktorjih volilne kampanje Več kot 30 volilnih zborovanj je bilo včeraj v mestu ln v nekaterih krajih bližnje mestne okoUce, vendar pa vse kaže, da se prebivalstvo kaj malo ogreva za govorniške ekshibicije poklicnih in improviziranih politikov, saj so zborovanja, zlasti tista leteča, skoraj brez poslušalcev. Delno je to nezainteresiranost morda pripisati tudi dejstvu, da na medtedenskih zborovanjih nastopajo skoraj izključno domači govorniki, ki nimajo kaj prida povedati, predvsem pa ne kaj takega, kar bi se moglo tolmačiti kot merodajni glas iz osrednjih strankarskih vodstev ali z odgovornih položajev v vladi. Slovenska skupnost je imela včeraj serijo shodov v okoUci in sicer v Lonjerju, Borštu, na Katinari, v Rovtah in pri M.M. Spodnji. Govorila sta Drago Stoka in Zorko Jurjevič. Obravnavala sta dosedanjo delo Slovenske skupnosti in njen bodoči delovni program. Se prav posebej sta obravnavala gospodarska vprašanja, zlasti vprašanje ladjedelnice Sv. Marka v zvezi s sklepi CIPE Govorila sta tudi o odno-šajih med zamejskimi Slovenci in o odnosih SS do matične države. Za PSIUP je na Trgu Cavana govoril Francesco Franco, kandidat za občinska voUtve, ki Je gra.al vladni načrt za ladjedelnice in ga označil za atentat na zaposUtev kovinarskih delavcev in za akt gospodarskega razkrojevanja Trsta. Na Trgu pri Sv. Jakobu je govoril pokrajinski tajnik stranke Azio Mar-tone, ki je pripisal vso odgovornost za položaj strankam levega C6ntr& Komunisti so imeli vrsto zborovanj, najvažnejše pa je bilo zborovanje sen. Vidali ja pred Tovarno strojev Sv. Andreja, na katerem je govoril zlasti o škodljivih posledicah sklepov vlade in CIPE za tržaško gospodarstvo, predvsem pa za njegovo ladjedelništvo PSI-PSDI govoril prof. TulUo Balzano, ki je dejal, da so za tokratno volilno kampanjo značilni trije novi faktorji, ki jih predstavljajo spremenjene gospodarske perspektive Trsta, novo ozračje pomirjenja in boljšega razumevanja med prebivalstvom dveh različnih jezikov, ki živi na našem področju in seveda sociaUstična združitev, ki je «iz PSI in PSDI naredila tretjo silo«. Lonza je pri Sv. Jakobu in na Trgu Barbacan polemiki s PLI dejal, da skušajo Uberalci preprečiti obnovitev levega centra v občini in pokrajini in potisniti KD na tipično konservativna staUšča. Giorgio Ce-sare pa je na Trgu Ponterosso in na Barrieri dejal, da se socialisti v perspektivi zavzemajo za voUlno mesto v državi. Glede ukrepov CIPE Je dejal, da predstavljajo pogoj za vrnitev mednarodne funkcije Trstu in da nudijo perspektive za zaposlitev mladih in izobražencev v podjetjih IRI. Dela v bolnišnici za 100 milijonov lir Pri oddelku za javna dela vladnega komisariata so bila na zasebni dražbi 8. t. m. oddana javna dela v okviru glavne tržaške bolnišnice v skupni vrednosti skoraj 100 milijonov lir. Včeraj le bil v Fomi Avoltri pogreb žrtev zadnjih poplav. Predsednik deželnega sveta de Rinaldi-ni je poslal venec, ki ga je nesla na pogreb delegacija, katero je vodil deželni svetovalec Romano. Včeraj je predsednik de Rinaldi-ni sprejel novega državnega prav-dnika dr. Renzija, kateremu je da-■kaj puhli' roval nekaj publikacij o deželi. Predsednik deželnega odbora dr. ,„«j._________ Berzantl pa je sprejel novega skrb- Pri Sv. Jakobu je za združeni 1 nika Javnih del inž. Marchettija. odst. na razne kmetijske pridelke , osnutku ho poročal svetovalec Ur- ter 5.66 odst. na gozdne proizvode. Kakor je razvidno iz teh podatkov, predstavlja živinoreja daleč najvažnejšo panogo v okviru kmetijskih dejavnosti naše dežele. Pregled podrobnejših podatkov o tej panogi pa kaže, da je pred približno poldrugim letom dni redilo govejo živino v deželnem okviru 62.863 družin; vseh glav pa so strokovnjaki našteli nekaj čez 258.000. Približno polovica vseh družin (62.863) redi le po eno ali dve kravi, na ostalo polovico družin pa odpade preostalih 82 odst. glav govedi. Med rejci je približno 19.000 družin, ki redijo od 3 do 5 repov, 8000 od 6 do 10 repov, 3600 od 11 do 20 repov tpr 833. od 21 do 50 repov; 85 družin odnosno organizacij pa šteje v hl^vif vet kot 50 repov. Kar se tiče porazdelitve goveje živine po posameznih pasmah, so strokovnjaki ugotovili, da je bilo konec aprila lanskega leta v hlevih po naši deželi 174.000 glav govedi «rdeče lisaste furlanske pasme«, 56.000 glav temnoalpske pasme, in približno 22.000 glav sivoalpske pasme. Zdravstveno stanje goveje živine je na splošno zadovoljivo in ne povzroča posebnih skrbi. S tega vidika je nasprotno opaziti nenehno izboljševanje splošnega položaja. Zaradi negativnih faktorjev, ki vplivajo na raščo živine v hribovitih področjih, kaže povprečen podatek o teži posamezne živali v Fur-laniji-Julijski krajini po 50-60 kg manj kakor v nižinskih krajih. Iz istega razloga je tudi mlečnost krav nekoliko nižja od povprečne standardne mlečnosti v drugih pokrajinah. S kokošerejo se v naši deželi ukvarja 116.000 družin, število perutnine pa se suka okoli 2,500.000 glav. Vrednost perutninske proizvodnje je dosegla v letu 1954-65 okoli 8 milijard lir. V Furlaniji - Julijski krajini so pred poldrugim letom poleg tega našteli 111 industrijskih koko-šerejskih organizacij, ki so štela skupaj 3,670.000 glav perutnine. Letna proizvodnja jajc znaša 322 milijonov kosov za potrošnjo in 8 milijonov za podlaganje; proizvodnja perutninskega mesa se suka na višini 106.000 stotov. Poleg tega so strokovnjaki konec aprila lanskega leta v okviru dežele našteli 107.000 pegatk, 33.000 puranov, 83.000 rac, 22.500 groši, 22.500 golobov; število zajcev je znatno preseglo milijon glav. Končno so strokovnjaki aprila lani našteli 87.200 prašičev v domačih hlevih in 16.750 glav v industrijskih hlevih (s tem poslom se je takrat bavilo 39 podjetij in zasebnikov). Koliko pa se danes na našem področju redi še drugih vrst živine? Poročilo kmetijskega odborništva navaja 11.320 koz in ovac, 15.200 konj. 6.000 oslov in 1.000 mul. Te panoge živinoreje so v naglem upadanju. Za govedorejo svinjerejo in perutninarstvo, ki nasprotno kažejo še vedno precej vitalnosti, pa se deželne oblasti pripravljajo na izvajanje obsežnega razvojnega načrta, ki bo upošteval kot izhodišče pravkar sestavljeno študijo, iz katere smo povzeli pričujoče podatke. Drevi predavanje predsednika Berzantija Na pobudo trgovinske zbornice bo predsednik deželnega odbora dr. Berzantl drevi ob 18. uri v dvorani v Ul. S. Nicolb 5 predaval o «nalogah in perspektivah nove deželne finančne družbe«. Na predavanje so poleg oblasti vabljeni tudi gospodarstveniki in vsi, ki se zanimajo za podobna vprašanja. Predavanje je zanimivo tudi zato, ker bodo kmalu Izdelali statut družbe ter jo tudi uradno ustanovili, saj računajo, da bo pričela delovati kmalu po novem letu. Seja deželnega sveta Danes se zopet sestane deželni svet, ki bo razpravljal o dveh zakonskih osnutkih. Prvi zakonski osnutek se tiče zvišanja prispevkov za industrijski kredit, to je dopolnitve zakona št. 25 od 11. novembra 1965; drugi pa razširitve področne pristojnosti odseka za zemeljski kredit pri Goriški posojilnici na vso deželo. O prvem li, o drugem pa Cocianni. Zaradi neurejenih razmer v letalskem prometu ln v prometnih zvezah po kopnem, so organizatorji napovedanega strokovnega srečanja o kontainerski tehniki v pristaniškem delovanju, ki naj bi bil v prostorih tržaške pomorske postaje konec tega tedna, preložili zasedanje na poznejši čas. Ako ne bodo nastopile nove težave, bo srečanje v soboto 3. in v nedeljo 4. decembra. DANAŠNJA ZBOROVANJA KPl: ob 11. na Trgu Ponterosso (Giorgio Rossetti), ob 11. pri glavni ribarnici (Mario Jurisevic), ob 17. na Trgu Goldoni (Paolo Šema), ob 20. bo v sekciji KPI pri Sv. Jakobu v Ul. S. Zenone Antonino Cuffaro proslavil 49. obletnico oktobrske revolucije. Cattonar se je 7. t. m. udeležil velike parade v Moskvi. Slovenska skupnost: na Colu, v Velikem Repnu, Sv. Križu, na Katinari ln na Proseku, začenši od 17.30 do 20.30. PSI-PSDI: ob 11. na Trgu Vitto-rio Veneto (Boniccioli), ob 12. na Drevoredu XX. septembra (Boniccioli), ob 12.15 v Ul. Economo -SALDA (Varln), ob 16. na Trgu Cagni (Lovero-Cesare), ob 16.30 v Ul. Fort! - Naselje S. Sergio (Ce-sare-Lovero), ob 18. na Trgu Goldoni (Lonza-Balzano). PSIUP: ob 10. na Trgu Barbacan (Francesco Franco), ob 12.15 pred čistilnico Aquila (Francesco Franco), ob 17.30 na Trgu Gioberti (Fausto Monfalcon), ob 19. na začetku Drevoreda D’Annunzio (Elio Luches). Včeraj zjutraj se jc sestala razširjena prva komisija deželnega sve ta, ki je začela razpravljati na posvetovalni stopnji o deželnem proračunu za leto 1967. Včeraj je spregovoril odbornik za finance Tripani, ki je podal obširno poročilo o tem važnem dokumentu. Najprej je orisal osnovne kriterije, ki jih je treba imeti pred očmi za objektivno ocenjevanje tega proračuna. Po njegovem mnenju ima proračun značaj povezave z načrtom za deželni razvoj. To pomeni, da mora ostati proračun elastičen, dokler se ne bo načrt uresničil, kajti načrtovanje je sinonim togosti. Skratka, treba se je izogniti vsaki togosti do odobritve deželnega gospodarskega načrta, da se načrtovanju ne odvzame njegovo osnovno orodje, ki bo omogočilo njegovo uresničenje. Kar se tiče zapore nad tekočimi izdatki, je odbornik dejal, da je predvsem izraz politične volje, naj bo naša dežela med vsemi deželami prvi zgled za bolj resno in strogo finančno politiko. Glede izbire med razpolaganjem s spodbudami na gospodarskem torišču in med sprejemanjem socialnih zahtev, je odbor izbral prvo pot, saj je določil 79.85 odstotka izdatkov na račun kapitala za gospodarske posege, kar pomeni 62.28 celotnih proračunskih izdatkov. Kar se kakovostnih vplivov tiče, jih ni moč takoj zaznati. Najbolj važni posegi na gospodarskem torišču se tičejo kmetijstva, gozdarstva in gorskega gospodarstva za 6045 milijonov, industrije in trgovine za 4700 milijonov, javnih del za 3760 milijonov, turizma za 1790 milijonov. Čeprav pa je deželna uprava o-sredotočila največji finančni napor na gospodarskem torišču, pa ni zanemarila socialnih posegov, ki predstavljajo 16 odstotkov celotnega izdatka. S te plati, je poudaril dr. Tripani, bi bili vsi socialni posegi jalovi, če ne bi pognali svojih korenin v gospodarsko stvarnost, ki je v stalnem premiku, kar pomeni, da je treba spodbujati ravno razvoj tistih panog, ki najbolje ustrezajo smotrom načrtovanja. Zatem je dr. Tripani poudaril, da ne bo dežela nalagala novih davkov, ker je davčni pritisk že precej močan, ter sporočil, da bo predložil vrsto, sprememb k že izdelanemu proračunu, in sicer glede postavk globalnega sklada. Te spremembe se nanašajo na pomoč poplavljencem ter na razna dela, ki jih bo morala dežela opraviti v zvezi s škodo, ki so jo povzročile ujme. Končno je dr. Tripani potrdil, da bo dežela anticipirala denar, ki bo potreben za uresničenje načrta od-cepka avto ceste Villesse-Gorica, katerega bo finansirala država na podlagi zakona št. 729, ter da bo dala dopolnilni prispevek za tržaško pristaniško ustanovo. NA SINOČNJI SEJI SVETA Izpopolnjen zgoniški občinski odbor V začetku svoje sinočnje seje je občinski svet v Zgoniku soglasno odobril sklep, da se za pomoč poplavljencem nakaže prispevek v znesku 100.000 lir. Ves občinski svet je izrazil globoko sočustvova- nje in solidarnost s prizadetim prebivalstvom v poplavljenih krajih ter poziva občane, naj po svoji možnosti dajo prispevke. Nato je zaradi ostavke dosedanjega odbornika in podžupana Via. dimira Cibica ter namestnika odbornika Karla Grilanca sledila volitev novega odbornika in namestnika. Za novega odbornika je bil izvoljen dr. Ivan Godnič (PSI), ki je bil do sedaj namestnik odbornika. S tem je dr. Godnič postal tudi namestnik župana. Zaradi njegove izvolitve so morali izvoliti dva namestnika. Izvoljena sta bila Just Pegan in Ivan Doljak. Tako odbornik kot namestnika odbornika sta bila izvoljena že pri prvem glasovanju z večino glasov. Nato je občinski svet odobril sklep občinskega odbora glede prispevka dijakom za prevoze in knji. ge (10 odst. občina in 90 odst. dežela). Prav tako je odobril razpis natečaja za dve otroški vrtnarici in imenoval komisijo za natečaj. Ob zaključku je občinski svet sprejel sklep o skrajšanju delovnega urnika občinskih delavcev od 48 na 42 ur tedensko. Prihodnja seja bo v četrtek. Sporočilo šolskega skrbnika Šolski skrbnik sporoča, da je ministrstvo za šolstvo določilo, da se rok za predložitev prošenj za sprejem na učiteljski natečaj za stalna mesta in nadštevilna mesta podaljša do 19. t. m. šolsko skrbništvo bo zadnji dan do 21. ure sprejemalo prošnje in dokumente, ki jih bodo prosilci osebno prinesli. Gledaljšča 5 Vladni komisar dr. Cappellini jc včeraj ob 10.30 sprejel glavnega republiškega pravdnika dr. Renzija. Ob 12. uri je sprejel predsednika vodstvenega sveta Združenja julijskega tiska Solija, ob 17. uri pa predsednika tribunata dr. Gia-nuzzija. Danes na Proseku na martinovanje! Danes je 11. november, sv. Martin. Na Proseku Je že vse pripravljeno za sprejem gostov iz bližnjih vasi in mesta, ki. bodo danes, kot vsako leto prišli na martinovanje, da pokušajo novo domačo kapljico in sl privoščijo domače specialitete ; drugi pa bodo prišli kupovat pujske in prašiče. Martinovanje na Proseku bo trajalo do nedelje. Upajmo, da nam bo sv. Martin prinesel vsaj te dni košček lepega vremena. Slovensko gledališče v Trstu Vljudno vabimo naše cenjeno občinstvo, da se udeleži izredne predstave M. GORKEGA «NA DNU», ki bo v nedeljo, 13. novembra ob 16. uri v Kulturnem domu. Cisti dobiček je namenjen prizadetim po katastrofalnih poplavah v Italiji. Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. ........................................n...........im.m,,.. IZ RIMA V TRST PO TATINSKIH OPRAVKIH Mati in hči - spretni tatici in žeparki v treh mesecih zagrešili kar 10 tatvin Na begu neposredno po žeparskem podvigu v avtobusu st. 29, ju je prijel mestni stražnik - Mati je že stara znanka policije Mati in hči, dve spretni tatici iz Rima, sta dali precej opravka agen. tom letečega oddelka policije, ki so ju te dni končno prijeli In prijavili sodišču. Gre za 43-letno Celestino Trichilo por. Cortesini iz Rima, Ul. Lucatelli 35 in 24-letno Gra-ziello Cortesini por. Tulil iz Ulice Radiči 46 v Rimu. Mati je stara znanka policije in je celo v seznamu spretnih tatic, ki ga je izdalo notranje ministrstvo. Prvega novembra okrog 13. ure je 36-letna Livia Bemes vd. Grego-ri iz Ul. Capodistria 50 v avtobusu proge štev. 29, ki je pravkar privozil iz predora San Vito začela kričati, da sta ji dve ženski ukradli denarnico. Zenski sta izstopili na postajališču izven predora, Beme-sova pa se je tatvine zavedla nekaj trenutkov potem. Mestni stražnik, ki je bil v avtobusu, je hitro izstopil in stekel proti postajališču, toda komaj sta ga tatici zagledali, sta se spustili v beg in se hoteli zateči v neko vežo. Še prej sta odvrgli nekaj predmetov pod ustavljen avto. Stražnik ju je prijel, potem pa pobral reči pod avtom. Tam je ležalo 48.000 Ur in dve denarnici. Tatici in ukradene predmete je stražnik nato izročil agentom letečega oddelka. Mater in hčer so seveda odpeljali na kvesturo na zaslišanje, še prej pa so agenti vrnili Bemesovl ves denar in denarnico, drugo denarnico, v kateri ni bilo denarja, temveč le osebna izkaznica, pa so vrnili 78-letni Elvini Aite iz Ulice Apiari 15. Priletna ženska je povedala, da so ji denarnico ukradli istega dne na Trgu Goldoni, kjer Je v gneči čakala na filobus proge štev. 5. Pri zaslišanju sta obe ženski zanikali vsakršno krivdo, še več, mati je povedala, da sta šele tistega dne skupaj prišU v Trst. Hči se Je namreč v Rimu skregala z možem, zato sta obe odšli na potovanje, da bi se polegli duhovi. Ker pa bi hčerin mož vohal za njima, nista hoteli oditi v hotel in sta raje povpraševali za stanovanje pri zasebnikih. Obe ženski sta se nadalje izgovarjali, da sta iskali stanovanje pri zasebnikih v okolici Ul. D’Alviano. To so bile seveda le izmišljotine. Policisti so ugotoviU, da sta obe ženski bili v Trstu že tri mesece in stanovali v penzionu «Danubio» v sobi s tremi posteljami, kjer je spal tudi Trichilo j in 21-letni sin. Trichilojeva je v juliju spoznala nekega Tržačana, se vanj zaljubila ln prišla v Trst, da bi mu bila blizu. V tem času sta se obe ženski preživljali s krajo in predvsem sta kradli v avtobusih in filobusih. V septembru je namreč neki moški prijavil tatvino listnice in tedaj je agentom povedal, da Je v avtobusu zraven njega sedela noseča mlada ženska. Spočetka se je zdelo, da ta okolnost ni prav nič važna, toda potem je prišlo na dan, da je Cortesinijeva konec septembra rodila v nekem sanatoriju. Ni bilo nobenega dvoma. Mati in hči sta delali skupno in na spreten način opravili kar deset tatvin, delno prijavljenih, delno ne. Kradli sta listnice in denarnice v filobusih, oobirale nato denar, listnice pa odvrgli v vodne kadice za pranje stranišč v javnih lokalih. V raznih gostilnah v središču so agenti našli 7 listnic in se tako prepričali, da sta bili prav obe ženski krivi številnih spretnih tatvin v zadnjih treh mesecih. Ženski sta morali priznati. Policisti so nato izpolnili zapisnik in obe prijavili sodišču zaradi tatvin z obteževalnimi okoliščinami. Trichilojeva in Cortesinijeva že sedita v koronejskih zaporih. Jutri prekinitev toka v dolinski občini Električno podjetje ENEL iz Trsta sporoča, da bo v soboto 12. t. m., zaradi nujnih del na vodu visoke napetosti, prekinjena dobava električnega toka od 7. do 9. ure na vsem področju dolinske občine. Trčenje avtov pri pogrebnem sprevodu Včeraj popoldne so na nevrokirur. ški oddelek bolnišnice sprejeli 63-letno Mario Taddeo vd. Emersi iz Ul. Settefontane 36. V istem času so v bolnišnici dali prvo pomoč tudi 9-letnemu učencu Francescu Pe-corariju iz Ul. SanCAnastasio 16. Taddeova je povedala, da se je malo prej peljala v fiatu 500 TS 29710, ki ga je navzdol po Ul. Settefontane privozil 56-letni Germano Veronesi iz Ul. Caprin 8. Ko je Ve-ronesi privozil do Drevoreda D’An-nunzio, je trčil v fiat 1400 TS 18164, ki ga je vozil 58-letni Francesco Nadozar iz Ul. Commerciale 16 in v katerem sta se peljala Pe-corarl in duhovnik Vittorio Martini iz župne cerkve v Ul. SanCAnastasio. Duhovnik in ministrant sta se peljala v avtu, ki je pred pogrebnim sprevodom privozil iz Ul. Raffi-neria. Zaradi trčenja sta se Taddeova in Pecorari v notranjosti avtomobilov pobila in ranila, žensko so v bolnišnico odpeljali v zasebnem avtu, fantiča pa je spremljal duhovnik. Taddeova se bo morala zdraviti 10 dni, ker se je pobila po glavi in ranila po desnem sencu, Pecorari pa bo okreval v 5 dneh zaradi udarca po desni ličnici. SLOVENSKO GLEDALIŠČE „ , A.t (patdf VAS VABI NA MARTINOVANJE V SVOJIH NOVIH PROSTORIH SPECIALITETE H1MO «1B1S» PROSEK predvaja danes, 11. t. m. ob 16. uri cinemascope film v tehnl-colorju: DRAMMATICO A VVENTUR0S0 Igrajo: ROBERT WAGNER, JOHN LUND In DEBRA PAGET Tuno na predvaja danes, 11. t. m. ob 18. uri barvni film: Mmineš: sangue e gloria mmn* iiiiiiiišiii:::::::! (Marines: kri ln slava) Igrajo: HUGH 0’BRIAN, MICKEY ROONEY, JAMES MITCHUM KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes, 11. t. m. ob 16. uri komični film: L’allegro mondo di Stanlio e Ollio (Veseli svet Stanlia in Olia) Film ob katerem boste pozabili na vse skrbi. — Razvedrilo 1» stare in mlade Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 10. 11. 1966 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa Je 12 oseb. UMRLI SO: 62-letni Basillo Redol. fl-Strizzot, 56-letna Silvia Taboga vd. Lonclari, 44-letna Eleonora Crussig, 69-letni Carlo Vecchiet, 82-letni Giuseppe Martlnuzzl, 63-letna Elvira Chi-rico vd. Chilš, 67-letni Albino Danieli, 63-letni Lodovico Succhi, 53-letna Maria Pupls por. Zanier, 27-letnl Carlo Oblak, 67-letna Giovanna Viler por. Viler, 57-letnl Giuseppe Sossl. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi ■»; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Vielmetti, Borzni trg 12; G. Papa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30) AlTAlabarda, Ul. dellTstrla 7; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezta 2. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90-235. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst - Dl. sv. »ruutiška T ( Idoli «1-71)2 Novo: Stevenson: OTOK ZAKLADOV 900 lir Naša draga ljubljena mama Tereza Rupena vd. Ribarič nas je zapustila v globoki žalost* Vl U' Pogreb bo jutri, v soboto, 00 uri Iz mrtvašnice glavne bolnišh Žalostno vest sporočajo Marija in Vlada, zet Pino, sni vnukinja Marta in drugi sorodn PRIMORSKI dnevnik — S — 11. novembra 1966 Resna jubilejna izdaja videmskega dnevnika Spominska številka videmskega 2b . «Messaggero Veneto* z dne ■ julija, izdana v spomin, ko o pred 100 leti prihajali v pre-■ olnico Furlanije Videm eska-urom piemontske lahke konjenice “a čelu z Bernardom Breghin-e_m, prinaša na 104 straneh raz-cen material ne samo o osvobo-la?'0rn *®®® od avstrijske ob-asti, ampak tudi celo vrsto član-°y o najrazličnejših dejavnostih, Prizadevnostih, dogajanjih pa tu-dosežkih v okvirih Furlanije, Pnključene k Italiji. Priznati je r33". da so spretne uredniške ke izdale resno številko, ki ne apada, kot se rado dogodi pri “P^njanju domoljubnih letnic, v Puhlo in nabreklo retoriko in niti ® v neprijazno neprijaznost na-n?t0tl bivšim avstrijskim nasprotij001- glede opozicije katoliških : °8Py pa celo kaže blagohotno ,n objektivno razumevanje za nji-oy° stališče. Nič( ne skuša za-isati v člankih (razen v Dino enichinovem), ki poročajo o Slo-encih v Furlaniji, da gre za pra-® resnične Slovence in ne kot se 3 prav v tem istem listu pisalo h PpY0jnih letih o neki čudni hi-idni rasi, ki naj bi bila nekega aijnjega slovanskega porekla a bolj italijanska od samih P ®vih Italijanov. Ker so dežela D b°8ato milijonsko denarno pod-S? in posamezna velika indu-rijska podjetja in kreditne usta-t z razkošnimi oglasi podprle vin Udai°’ je tudi njen zunanji S(TZ reprezentativen, tako da do-letni10 preds*;avlja pomembno sto- , .f^a prvih straneh obravnava ju-rl jJna številka pisanje dveh so-; bn'k listov: »Rivista Friulana* tp. , iornale di Udine*. «Rivista , "dana je v avstrijskih letih genski predhodnik dnevnika s^male di Udine* preporodov-y ? idej nove liberalne Italije. pPuni dejavni duh dnevnika Romale di Udine* je bil Pacifi-s Valussi, direktor lista od 1. j, Ptembra 1866 pa do marca 1891. ip^encern ie ze Poznan po svo-1H6R Uvodniku z dne 22. novembra si b’ v katerem je zahteval za ku,v?nske kraje v mejah Italije iz-Dnf C>n° italijanske šole. Kot pa lu 0ca spominska številka, je Va-s(aSI. v kasnejšem letu 1867 «po-ien’ programatične temelje zdru-kj ?a vzhodne italijanske meje, siht trneJa za Olavni in takojšnji ka°- ^rjenje italijanskega jezi-;o kulture v tistih krajih Ita- Voji *3er Prebivalstvo še zdaj goto 1 neko slovansko narečje, in 'stven^t* v meiak kraljestva. Bi-pgent smoter takega delovanja sti 3€ ganiti meje naše narodno-zlijj-n Uh tako prestaviti, da se je J? 2 naravnimi mejami.» Ker lisf *Giornale di Udine* vladni kn ’ sai je Quintino Sella, vladni ten Sar’ Poklical Valussija iz Fi-hai-C’ da 3zda Ust. ki ga bo de-60vn° Podpiral iz vladnih skla-gl : kakor je delala vlada tudi So v, list°v v drugih pokrajinah, SevpHa Valnssiipvp iHpip pjj seveda Valussijeve ideje, ga nJf *n ustanavljanje posebne-ien;'^mejnega združenja za šir-ja j. 'talijanskega jezika z itali-vladKlm* šoleimi pravzaprav del političnega programa ob Po a ^'cer Pa je Valussi spadal big^.^Sih notranjepolitičnih pro-rimsk ’ kot npr' Slede perečega pah„.pga vprašanja in posvetne ObU Sae oblasti med zmerneže. V sta SUr,° skorajšnjem izdajanju li-Javli 10rnale di Udine* je bilo bi , da bo med sodelavci tu-Sor ?ard beneški Slovenec profe-hiatiu- Klodič, ki je učil mate-šoli'” fiziko na videmski sred- šele'j katoliški list se je pojavil Ifjfjn ,Ve leti po priključitvi leta sicer je bil skromni te-Gra,- listič »La Madonna delle nie * ^a bi otežkočili delova-ki n.ega čisto nabožnega lističa, je n ,*?rner,il uiti z besedico, da 1870 t>1Ja zasedla 20. septembra žito Klm.’ je začel izhajati izrazu pProtikat°liški list «L’Esami-Pekri 6 iPiulano*, ki ga je izdajal SWanl* bivši duhovnik beneški nec p. g. Vogrig. List je Sa id hudo proticerkven, ker kolju. Nadškof Casasola že po ne-\i ka* številkah obsodil. Prvi pra-šel s i ®ki list v Furlaniji je iz-tabine ® 1818 z naslovom «11 cit-Pi rir° daliano». Sledili so mu raz-Pašr.?81 katoliški listi vse do da-časa. Pit; Srebn’b vojnih dogodkov in v D e.y°lucionarnega vrenja kot Pan iel?nilb preporodovskih voj-laps> j, 1848 in 1859 ni bilo na fur-opjg . tleh, zato so nadrobno 1866 n£ manjši dogodki poletja Pje 'en?*' n,Pr- naglo napredova-kpti a°t generala Cialdinija skozi latiiiPniJ0 na ozemlje goriške Fur-je ; ’ Praska pri Versi, premir-črto n Pogajanja v Krminu za ^bnPPromirja na reki Ter. V po-tiacc-P članku podaja Gino Capo- v j iofi’sec krajevne zgodovine vladn Podobo državnika in Prvihega komisarja v Furlaniji v Qhint; mesec*b italijanske uprave izka2al'a1_ Selle, ki se je na vladi P°teži k0*’ ne*zprosen pristaš rav-težk0Ja i v državnem proračunu, p0Podovskfhrnenjenem Zr?adi ^ Pianiiii- .. v°Jn vehkimi pn-kop,.- taji. a je bil kot vladni k°telSr hraber upravnik, ki ni Pove p<)bogniti pred nevarnostjo °rEa ?Vstrijske zasedbe, in dober te,. 1Zator plebiscitne kampanje dadšk fr a sPreten pogajalec z »taii.^m Casasolo za priznanje vi ,juns.e suverenosti po sklenit-za ,nja,lske mirovne pogodbe in k'sciti \Vanie duhovščine v ple-kopkr t V nekaj mesecih je ta Peljal6 i- P*emontski državnik iz-pjJ . ah pa položil temelje raz- Javnir m delom, ki so v na-desetletjih pripomogla k dvigu Furlanije iz takratne gospodarske in kulturne nepremičnosti. Samo ena stran je posvečena italijanskemu iredentističnemu gibanju v Trstu in Gorici, ki ga je hudo prizadelo, da nista bili Gorica in Trst priključeni k Italiji hkrati s Furlanijo. To pa ni bilo mogoče, ker nista bili tako rekoč nikdar del beneškega ozemlja. _ Druga posebna stran je posvečena Karniji in Nadiškim dolinam skupaj s Čedadom. Le manjši del članka o Karniji navaja sodelovanje karnijskih Furlanov v preporodovskih vojnah, a večji del je posvečen analizi gospodarskega fenomena, propadanju kmetijstva in industrije ter na koncu sedanjemu gospodarskemu stanju, ki ga neprestano obravnavajo razne študije a hočejo rešiti nove ustanove, kot n.pr. dežela. Dino Menichini uporablja, kot navadno, v svoji dolgi karieri publicista in poznavalca že po svojem poreklu povojno terminologijo o «fedelissimi del confine*. Ko poročajo sodelovanju Slovencev iz Nadiških dolin v preporodovskih vojnah 1. 1848 in 1866, se skrbno varuje omeniti le z besedico, da so bili Slovenci tisti, ki so se v Podbonescu, na mejnih prelazih, na griču Sv. Martina nad Hlodi-čem v množičnih prostovoljnih mobilizacijah zbirali proti Avstrijcem, kakor je 1. 1912 to lepo opisal monsignor Ivan Trinko, in končno v oboroženi pripravljenosti 1. 1866, ko se je le redko kdo drug razen beneških Slovencev v celi Furlaniji odpravil v gozdove. Sam spis pa je kljub raznim namernim zamolčanjem pregledna slika vsega sodelovanja beneških Slovencev skupaj s svojimi slovenskimi duhovniki v italijanskih preporodovskih vojnah. Vsak bralec pričakuje, da bo podobno članku o Karniji tudi tu podana analiza prejšnjih in sedanjih gospodarskih težav in tudi uspehov, pa je Menichini potresel le nekaj besed o »radostih, ki so bile manj bleščeče in bolečine bolj grenke* z navedbo nekega javnosti sicer neznanega «notevole progresso raggiunto nel secondo dopoguer-ra in ogni settore della vita sociale*. Ni pa Menichini padel iz splošnega jubilejnega okvira in zato ni njegovih običajnih zanikanj narodnih pravic. S čisto drugačnim tonom pa sta na strani 85 pisana članka bogoslovnega profesorja Gian Carla Menisa o Ivanu Trinku in nje-goverp ozkem furlanskem prijatelju pesniku, in dramatiku Giusep-pu Elleru, ki lepo po resnici in dejanskem stanju govori o Ivanu Trinku, o Trinkovi «Slavia Friula-na», o Trinkovi borbi za narodne pravice beneških Slovencev, o Trinkovem poveličevanju zgodovine in etničnih posebnosti Slovencev v Furlaniji. O Ivanu Trinku smo dobili sicer že toliko orisov njegove osebnosti od Budalove študije pa do toliko drugih podob po številnih slovenskih, italijanskih in furlanskih publikacijah. Toda prikaz Trinka v jubilejnem »Messaggero Veneto* izpod peresa profesorja Carla Menisa meče še posebno novo svetlobo na Trin-kovo delo, ki mora biti draga Slovencem in Furlanom ne glede na to, da so bile v njegovem 60-let-nem javnem delovanju nekatere nadrobnosti pogojene po posebnem vzdušju, idejah in vzgoji prejšnjega stoletja, ki nanje gledamo drugače pri spremenjenih političnih odnosih. «Imn Trinko,» piše profesor Meniš, *je zelo vztrajno in resno uporabljal vse svoje bogate sposobnosti, da bi duhovno in social- no dvignil «svojo domovino» Furlansko Slavijo. Pogumno je terjal za svoje ljudstvo svobodno uporabo jezika, šeg in navad, poveličeval zgodovino in etnične sposobnosti Slovencev Furlanije v okviru državne enotnosti, ki se o njej sploh ni nikdar razpravljalo. Sanjal je celo visokoleteče sanje o slovensko-furlanskem ljudstvu, ki naj bi postalo trden in uspešen most med veliko latinsko civilizacijo in plemenito slovensko kulturo. Spričo svoje klasične izobrazbe je stapljal v sebi — kakor je pisal o njem Andrej Budal — ideale moderne slovenske literature z lepoto antičnega sveta krščanske vrednote in neizmerne poetične lepote, ki je z njimi italijanska literatura tako bogata in pestra od Danteja do Manzonija prav do današnjih dni. Ta plemeniti in krščanski ideal je bil osrednje gibalo vse delovne vneme pri Trinku, prevladujoči motiv v njegovi poeziji mladih let, vodilna nit njegovih kritičnih in zgodovinskih raziskav, sploh razlog, da se je aktivno udeleževal političnega življenja. Na tej fronti se je boril spredaj v prvi vrsti in se izpostavljal nerazumevanju in klevetam objestnih nacionalistov. Mnogokrat je bil čisto sam s svojo neustrašno vztrajnostjo. A. REJEC (Nadaljevanje sledi) Počitek (Foto M. Magajna) llllllll||lllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||tl|||||f|||H||||||||||||||||||||||Ui|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||l||||||||||||||||||mim|||||„„„||,„„|||„m|m„„||||,|m„|„|„|||„„m,m||||||||||||||a SPLITSKI AGRONOM AMATER HOČE SPREMENITI KRAS V SADOVNJAKE Franjo Benčič si je zaslužil naziv «dalmatinski Mičurin» Uspešni gojitelj, ki ima sedaj že 68 let, je doma iz naših krajev V Splitu, pod Marjanom, je vrt, v katerem se dogajajo pravi mičurinski čudeži — iz debla slive so zrasla še tri sadna drevesa — mandelj, breskva in marelica, iz veje stare češnje pa ra- ste višnja in hruška, ki se je pred nekaj leti zaradi svoje slabe kvalitete komaj še lahko ime novala hruška; danes pa obrodi celo štiri vrste sočnih sadov. Franja Benčiča, splitskega a- Torbica iz rjavega usnja nappa s širokim koralno rdečim srednjim delom na več razdelkov. Model Nicoly, Parma (Fotografska služba Ente italiano della moda) Radio Trst A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.30 Jutranja glasba in koledar - 11.30 Šopek slovenskih pesmi - 11.45 Orkestri lahke glasbe - 12.15 Med tržnimi stojnicami, pripravil prof. Tone Penko - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasbeno potovanje - 17.00 Ansambel Carla Pacchiorija - 17.20 Zabavali vas bodo - 18.00 Poljudna enciklopedija - 18.15 Umetnost, književnost in prireditve - 18.30 Znani dirigenti in skladatelji v Trstu - 19.00 Skladbe davnih dob - 19.15 Moj prosti čas - 19.30 Najnovejši uspehi - 20.00 Šport - 20.35 Gospodarstvo in delo - 20.50 Veseli utrinki - 21.00 Koncert operne glasbe -21.55 Zvočna paleta - 22.45 Magija glasbil v jazzu. Trst 12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 14.05 Wagner. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Pesem in ples - 10.45 Turistične beležke - 11.00 Celentanov klan - 11.15 Nove plošče - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Melodije - 14.00 Popularne skladbe - 15.00 Skladatelj Ubald Vrabec - 15.45 Domači ansambli - 16.00 Kulturni zapiski - 16.20 Današnje teme - 16.30 Simf. koncert - 17.40 Popevke - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 22.15 Orkester Ted Heath - 22.35 Recital Pavle Uršič-Petričevic. Nacionalni program 8.00, 13.00, 14.00, 20.00 - Poročila - 8.30 Jutranji pozdrav - 8.45 PETEK, 11. H0VEMBRA 1966 Jesenske pesmi - 9.00 Operetni motivi - 9.20 Strani iz albuma - 10.00 Operna antologija - 10.30 Zvočni trak - 11.00 Nove pesmi - 11.30 Jazz - 11.45. Pesmi, ki so v modi - 13.30 Dva glasova — en mikrofon - 15.10 Nove pesmi -15.45 Avtomobilski salon v Turinu - 16.00 Spored za najmlajše - 16.30 Simf. glasba - 17.45 «Dve zgodbi Ringa Lardnerja* - 18.30 Poje sopranistka Adriana Martino - 19.18 Oddaja za delavce - 20.20 Primitivni svet And - 20.40 Simf. koncert - 22.20 Ples. //. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.40 Poje Edoardo Via-nello - 9.20 Giorgio Principe in Audrey - 9.40 Orkester - 9.55 Vesela glasba - 10.20 Ansambel Radar - 11.40 Skladbe za orkester - 12.00 Filmska glasba - 14.05 Pevci - 14.45 Za prijatelje plošč - 15.35 Koncert v miniaturi - 16.00 Rapsodija - 17.35 Enciklopedija - 18.15 Teden v New Yorku - 18.35 Enotni razred - 18.50 Vaši izbranci - 20.00 Varietejski program - 21.00 Anketa - 21.40 Ameriška lahka glasba - 22.10 Jazz. III. program 18.30 Cortecciove skladbe - 19.00 Samuel Barber - 19.15 Vsakove-černi koncert - 20.40 Leoš Janaček: Violinska sonata - 21.25 Kulturni program. Slovenija 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Operna matineja - 8.55 Pionirski tednik -9.25 Majhni zabavni orkestri - 9.40 Otroški in mladinski zbori - 10.15 Skladbe Pavleta Merkuja - 10.35 Naš podlistek - 10.55 Glasbena medigra - 11.00 Turistični napotki za tuje goste - 11.15 Srečanje z mojstroma glasbenega klasicizma - 12.05 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Tuje pihalne godbe - 13.15 Zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Odskočna deska za mlade glasbenike - 14.35 Naši poslušalci čestitajo - 15.20 Zabavni intermezzo - 15.40 Mladinska oddaja - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Petkov simfonični koncert - 18.15 Vaši priljubljeni orkestri - 18.50 Kulturni globus - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Zborovske skladke - 20.20 Zunanjepolitični pregled - 20.30 Jugoslovanski skladatelji zabavnih melodij - 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.10 Veliki mojstri sodobne glasbe - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Mozaik jazza. Ital. televizija Ou 8.30 do 11.40 — šola - 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za najmlajše - 18.45 TV zgodba - 19.15 Koncert v miniaturi - 19.45 Športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Leonid Andrejev: »Misel* - 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik 21.15 Benedetto Croce: «Maestro di libertš* - 22.00 »Giochi in famiglia*. Jug. televizija 9.40 in 14.50 TV v šoli - 10.40 in 15.50 Angleščina - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe 1 16.55 Glasbeni pouk - 17.55 Poročila - 18.00 25 minut z ilegalci - 18.25 Obzornik - 18.45 Glasbeni magazin 19.30 Za violinskim ključem - 20.00 Dnevnik - 20.35 Neukročena Španija — vzhodnonemški film - 22.15 Poročila. gronoma amaterja, ki je napravil ln vzgojil ta vrt, imenujejo »dalmatinskega Miiurina«, in to prav gotovo ne brez vzroka. Kajti tu je še en mičurinski čudež, kate-tega smo bili priče v Benčiče-vem carstvu plemenitih rastlin na Setalištu Moše Pijade 9: na krompirjevi rastlini rdečijo paradižniki, medtem ko se pod zemljo debelijo krompirjevi gomolji.. Benčič sam se pa skoraj omejuje od tega svojega uspeha, češ da v taki simbiozi nobena rastlina ne more dajati obilice kvalitetnih plodov. Mnogo večjo praktično vrednost ima neki drug njegov poskus križanja: mandarin na divjem kostanju. Sicer pa je polno divjih rastlin, ki poganjajo iz dalmatinskega krša in ki so Benčičeva glavna skrb in, rekli bi, gojiteljska ljubezen. V njegovem vrtu lahko na primer, vidite steblo rašeljike s krošnjo višnje ali češnje (kar pa ni nikak mičurinski čudež, ker to poznamo tudi pri nas, op. ur.); prav v takih križanjih divjih sadnih dreves z odgojenimi vidi Benčič smisel svojih naravnih nagnjenj in sposobnosti. Tu pa Je treba iskati tudi koristi, ki jih njegova prizadevanja lahko prinesejo ali pa jih že donašajo vsej skupnosti. Osnovna misel Franje Benčiča je namreč: Ni pasivna ta naša dalmatinska zemlja temveč ml smo do nje pasivni. Benčič bi hotel, da se vsa Dalmatinska zagora spremeni v sadni okoliš in je trdno prepričan, da se lahko spremeni — treba je samo izkoristiti tisto samorodno rastlinstvo, ki poganja iz njenega krša. Beli trn (glog) je lahko izvrstna podlaga za kutino, nešpljo in hruško, rašeljika za višnjo in na boljših tleh tudi za češnjo, divja hruška pa za plemenito. Tako trdi ta navdušeni, sivolasi agronom brez fakultetske diplome. Mnogi kmetje iz Lečevice, Br-štanova, Muča, Koprivna in drugih vasi na tem področju so se že pred časom oprijeli Benčiče-ve ideje in jo začeli uspešno uresničevati. Neki kmetovalec iz Žeževice nam Je rekel: «Delamo tako, kot nam je Benčič že pred desetimi leti govoril. Vedno bolj se posvečamo sadjarstvu in, lahko verjamete, nismo pogrešili.* Zanimivo pa Je, da »dalmatinski Mučurin« sploh ni iz Dalmacije in da tudi svojih prvih poskusov ni delal pod Marjanom. Benčič je sin revnega slovenskega kmeta iz Hrpelj na Krasu, še kot učenec osnovne šole je čutil nagnjenost do gojenja in oplemenitovanja rastlin: presajal je v skromen očetov vrt planinsko floro z goljav, kjer je pasel svojo in tujo živino. Ko je odrasel, se ni mogel takoj posvetiti svojim poskusom. Zaradi svojega narodnostnega prepričanja se Je moral leta 1926 umakniti pred fašisti in odšel je v Jugoslavijo. Od tedaj je kot trgovski potnik potoval iz kraja v kraj, dokler se ni končno ustavil v Splitu, pod Marjanom, ter začel nadaljevati tam, kjer je v mladosti prekinil. Po drugi svetovni vojni je delal v Zadružni zvezi v Splitu. Tu so bili šolani agronomi, ki sem jim lahko pomagal s svojimi izkušnjami, pripoveduje Benčič, toda ti «kmetovalci z asfalta* me nikakor niso mogli ali hoteli razumeti. Tvoji predlogi so plod gole fantazije, so večkrat zatrjevali... šele sedaj Je s podporo občinske skupščine in gospodarske zbornice v Splitu lahko bolj na široko začel uresničevati svoj davni sen: začel Je množično akcijo cepljenja plemenitega sadja na samorodne rastline. Pri tej akciji so mu bili najboljši pomočniki učenci osnovnih šol. že doslej je ustanovil pet šolskih zadrug. V njih je včlanjenih 1135 mladih-zadrugarjev. Na te dečke in de-., klice prenaša »dalmatinski Miču-rin» nesebično svoje znanje. S ftiOfC poti Navajen sem bil zasesti na potovanju čimbolj udobno mesto, po možnosti ob oknu vozila, in se zabubiti v kup časopisov na daljši vožnji po znanih krajih pa v knjigo. Nisem prijatelj kramljanja, dolgega že ne, a še manj tistega — recimo »potopisnega* — ki nič ne pove niti ne postreže s kakšno osvežilno šalo, dobrodošlo človeku, ki se zjutraj odpravi na pot tešč. Tako nisem nikoli meril poti in sem «po najkrajši* dospel na določeno postajo. Ko sem o tej moji potni navadi že pred leti pravil nekemu znancu, je že v začetku moje besede majal z glavo ln komaj čar kal, da končam. «žal mi je, a se ne morem strinjati z vami. Jaz poznam še «krajše» potovanje, primerno za krajše in tudi kratke poti. Poslušajte! Potovanje je nekakšna knjiga za vsakogar, je živa pošta, radio, televizija... Ne čudim se, če veliko ljudi tako rado potuje. Vzemimo radovedne ženske. Kje se jim razcvete jezik bolj kot v vozilu in s svojo retoriko premamijo samega vraga?! Take «šti-kelce* bi nam znale našteti sicer ne posebno nevarne «švercar-ke». Tudi gospodične, dame in njihova vsaj navidezno draga prtljaga potujejo z nekim samodo-padenjem, seveda z drugačnimi računi in nameni. Koliko poznanstva, prijateljstva, takšnih in drugačnih stikov in vezi ima svoje korenine v železniškem, avtobusnem ali drugem vozilu! Saj pravim, da je potovanje odprta knjiga, živa pošta, radio, televizija in skoro bi trdil, da se vsa-kikrat brezplačno vozi z nami — duh časa... Jaz pravim in svetujem: kogar srbijo novice, potuj! Napni ušesa in prisluhni! Neopaženo vtakni povsod svoj nos, jezik pa brzdaj in če treba, ga previdno vprezi v službo svoje noviške torbe, sicer bi mogle misli tvoje radovedne glave zmešati štreno! Prtljage na pot čim manj, kvečjemu torbico ali podstrešni kovček, da sedež po možnosti lahko menjaš in naperiš uho tja, kjer se ti ponuja boljše gradivo — takšno, ki se nanaša na javne zadeve, kakšen poseben dogodek, redka duhovitost itd. In še marsikaj, kar mogoče spada v predal vaškega čenčanja, a ima večkrat svojo glavo in rep. Eh, takšno potovanje je večkrat zelo zanimiva reč. Ali nimam prav?* Prikimal sem in si pritajeno očital zakaj se nisem doslej ravnal po tem nasvetu. Od takrat sein drugačen potnik, le žal bolj redek, ker ima potovanje svojo hudo napako: je predrago, Takole iz dolgočasja sem izračunal, da bi samo vožnja iz Trsta do Beograda in nazaj stala najmanj eno mojo mesečno pokojnino. Saj ne gre samo za vozni listek, ampak za vse telesne zadevščine, ki jim, čeprav skromno, moraš zadostiti, in so pri domačem ognjišču veliko cenejše. Ce si še tako preračunljiv in nezahteven, ko prekoračiš hišni prag s potno torbo, že otipavaš ohlapno listnico in še enkrat pobrskaš po žepih, če ni kje še kakšen cvenk. Vse pride prav in smo prav danes, ko primanjkuje drobiž, nanj nekam ponosni (pa pravijo, da bomo še bolj, ko ne bo »debelih*). Torej denar, prvo denar! Pa ZDRAVNIKOVO MNENJE Ribje olje življenjski eliksir že v starem veku so smatrali ribje olje za nenadomestljivo zdravilo m odlično hranljivo sredstvo. Seveda pa takrat še niso vedeli, da je ta proizvod narave tako rekoč pravi življenjski e-liksir. Danes vemo, da so v glavnem vitamini tisto, kar dela ribje olle za koristno. Vitamini so za živlienle nrav tako važni kot na Drimer hormoni. Razlika je v tem. da hormone ustvarjajo žleze. medtem ko človeški organizem vitaminov ne more producirati. Vitamini se vnašajo v telo samo s hrano. V riblem ollu se nahajata predvsem vitamina A in D. Vitamin D le nuino potreben pri izgradnji telesa, saj vpliva na rast kosti in uravnava celotno preosno-vo fosforja in kalcija. Zlasti je potreben otrokom v času rasti, bodočim materam ter bolnikom in rekonvalescentom. Rahitis na primer nastane zaradi pomanjka-nia vitamina D. Ribje olje je edino sredstvo, ki vsebuje zadostne količine vitamina D. Mogli bi iz teea zaključiti, da morajo zboleti za rahitisom vsi otroci, ki ne uživajo ribjega olja. Vendar pa ni tako. Telo namreč dobiva z normalno hrano zadostne količine nrevitamina D. ki mu pravimo ergosterin. Ergosterin je pravzaprav nekakšna surovina za vitamin D. Razdeljen je po celem telesu in se nahaja tudi na koži. Z delovanjem sonca, oziroma bolje rečeno ultravijoličnih žarkov na površini kože. se ergosterin spreminja v vitamin D. Kako važno je pri tem sonce, menda ni treba posebno poudarjati. Iz te-va sledi, da otroci, ki živijo v tesnih stanovanjih v mestih, bolj pogosto dobijo rahitis ko pa o-troci na deželi, ki so stalno iz- postavljeni soncu. Jasno nam Je sedaj tudi. da Je rahitis bolj poeost pozimi kot poleti; pozimi namreč ni dovolj sončnih žarkov in se zaradi tega v telesu ne ustvarja dovolj vitamina D. Skrbna mati bo ta nedostatek nadoknadila tako, da bo dajala otrokom ribje olje, ki ga lahko kupi v vsaki lekarni. Razen vitamina D je v ribjem oliu tudi dosti vitamina A. Vitamin A omogoča koži popolno funkcijo, če bi ne bilo vitamina A. se koža ne bi mogla braniti pred povzročitelji različnih obolenj. Razen tega bi prišlo do težkih motenj vida ter do občutnih sprememb na sluznici. Tako imenovana «kurja slepota* Je v večini primerov posledica pomanjkanja vitamina A. Ribie olje m koristno le zaradi tega. ker vsebuje mnogo vitamina A. ampak tudi zaradi drugih nenadomestljivih snovi, saj vsebuje tudi jod, železo, mangan arzen, fosfor, žveplo itd. Ljudska medicina je že od davna rnorabliala ribie olje kot zdravilo za rane. Tega se poslužuje tudi moderno zdravstvo in ima pri tem vidne uspehe. Ko vemo. kako koristno je ribje olje, se moramo čuditi, kaj je vzrok, da se pravzaprav le malo uporablja. Ne. glavni vzrok je v tem, ker ima neugoden okus. Mnogim ljudem se studi in nekateri celo ne morejo prenašati njegovega vonja. Vsem tem pa moramo povedati. da lahko damo ribjemu oliu prileten okus. če mu dodamo limonin sok ali kaj podobnega. Tudi sl lahko damo pripraviti v lekarni emulzijo ribjega olia. ki bo tako koregirala okus, da bomo komaj spoznali, ,da gre pri tem za ribie olje. Dr. S. B. pravijo: kaj denar — zdravje, zdravje! To je trikratna resnica, vendar te pri blagajni nihče ne vpraša, če imaš za potovanje tudi dovolj zdravja. Ce bi to kro žilo kot denarno sredstvo, bi bili v železniških vagonih m avtobusu sami gorjani, planinci in ravenci koščica s tega porekla, mišičastih žuljavih rok in prirod-nih kretenj; samo tisti, ki se borijo za svoj obstoj pod prirod-no ali pa fabriško streho. Drugi zemljani smo se že preveč pomehkužili in namesto v prirodi m njenih dveh fabrikah — na polju m v hlevu — iščemo zdravila v umetno zvarjeni hrani, pilulah, tabletah... Mogoče bi bil med to zdravo potniško družbo še kakšen njen potomec, recimo takšen — kot je na primer moja malenkost — ki čuva v svoji st cer že malo zastareli krvi dobro in slabo dediščino kraškega kmeč-ko-delavskega rodu. Verjetno bi me kdo potrepljal po rami, češ: Saj vse kaže. da spadaš k nam in znaš še zavriskati, zapeti po naše, veselo in dobre volje, zaplesati po starem, da ti polka zbrusi podplate. Kaj bi se samo cmerili in se drug drugega spod-mikali! Bo že kako šlo, dokler je v teh — pokazal je svoje ožgane mišice na roki — še kaj zdravja. Pred leti smo se častno bili za svoje narodne pravice in v tej krvavi igri tudi zmagali. Narod pa sestavljamo predvsem mi — delovno ljudstvo. Delo pa hoče svoje pravice, hoče svoje pošteno plačilo, takšno, ki napredka družbe ne ovira, ampak ga le podpira. Tudi to bomo dosegli, samo vsakdo naj napravi z dobro voljo svojo dolžnost nasproti družbi in vsakdo naj čuva pošteno družbo pred nenasitneži, ki jo v raznih oblikah glojejo in ji izsesavajo življenjske sokove. Nekam tako si predstavljam takšno potovanje. Kako prijetno bi mi bilo na taki vožnji! Ker pa m tako m še potuje z nami zli duh časa, je moje potovanje le — po potrebi. Hočem reči, da ni za vsakega daljša proga. Preveč je namreč dolga procesija zemljanov, za katere velja hudomuš-neževa: V teh hlačah ne zveni, doma pa ni drugih hlač. V teh rečeh imam že lepe skušnje, ki Jih čuvam in premlevam pod dopadljivim nazivom «gospod>. čuden stvor je ta naš »gospod* in še bolj zagoneten kot so resnični gospodje: oni izredno debeli in večkrat jorkširsko omašče-ni; oni v fraku in cilindru z monoklom m izredno uglajeni; ali oni poslovni gospodje že starega porekla, ki se temeljito spoznajo v svojem »dare* in »avere*. In nazadnje še dolga vrsta novejše gosposke kaste, ki ji je mogoče botrovalo golo naključje. S« več Je novopečene gospode s pomočjo pretkanih rojenic, ki so jo bile obdarile s posebnimi sposobnostmi in jim kot praktikom pravočasno pošepnile pravo smer. Dočim njihova duševnost in kretnje še močno zaudarjajo po vonju izpod preprostega in večkrat celb skrajno preprostega rojstnega krova, Je vidni znak njihove nove kakovosti — gosposke kaste — luksuzni avto... Kako se s to gospodo ujema moj «gospod», ki dobiva in daja vedno s primanjkljajem? In še to čudno svojstvo ima ta »gospod*, da se me krčevito drži; drži se mene in meni enakih in neenakih. Kdor ga je iznašel in ga tako imenitno prilagodil prilikam, je bil presneto brihten, še bolj kot kakšen »štrocin*. Pa recite, če ni »gospod* odlično internacionalno a-klimatiziran in udomačen ter dobrodošel vsem družbenim ustrojem! Je pač nekakšen prapor o-gromne ln najogromnejše procesije zemljanov. A blagoslovila ga je Evropa, ta najstarejša in najbolj kulturna celina. Ali ni na to lahko ponosna... In vendar so se našli drzni uporniki, ki bi bili radi tega «gospoda» na ena-dve za večno odbrcali in ga nadomestili s »tovarišem*. In še koliko jih je bilo in kako Junaško so se za to borili! Svet je strmel in občudoval to ogromno armado, češ kakšna nepremagljiva sila Je v tovarišiji!... V tovarišiji že. A denimo na tehtnico »gospoda* ln «tovariša». Menda ste se že večkrat prepričali .kako tekne «gospod», ta sicer te prastara hrana; tekne in nas — kar je glavno — poceni napita. Vse staro je ob veljavo in ni niti za zapeček. A ne «gospod», ker ima nekaj izrazitih vrlin: nas na mah izenači, zveni demokratično in enakopravno. Kje nam nudi nekaj podobnega «tovariš»?! Ne le to, ampak «tovariš* je tudi tako drzen, da od nas nekaj zahteva in omejuje tisto tako dopadljivo rvo-bodo, ki je všeč, če že ne vsakomur, vsaj mnogim, premnogim zemljanom. Samo eno napako ima ta svoboda: ker Jo Je skotila lakota po materialnih dobrinah, nas je ta svoboda že izza svojega rojstva dosledno vzgajala in trenirala po naši znani narodni: Lovec medveda, medved volka, volk Jelena, jelen lisico, lisica zajca... In sami nismo vedeli, kdaj in zakaj smo postali drug drugemu najezdniki. Saj veste, da so najezdniki sesalske narave in jim rečemo tudi para-siti. Ti so tudi v rastlinstvu m živalstvu in se proti njim neizprosno borimo, ker res ne maramo, da bi se mučili samo zanje. Kako pa se branimo para-sitov v našem kraljestvu — med človeštvom? Ti so šele prava stihija, dasi so številčno majhni. J. F. (Nadaljevanje sledi) PRIMORSKI DNEVNIK 4 — 11. novembra 1961 PO OCENI KMETIJSKIH STROKOVNJAKOV Okrog 400 milijonov lir škode na kmetijah ob tržiški obali Morska voda je preplavila 450 ha obdelane zemlje - Velika škoda tudi za ribiče Pokrajinsko kmetijstvo nadzomi-Stvo je včeraj sporočilo, da so po prvih ugotovitvah ocenili na več stotin milijonov lir škodo, ki jo je zaradi visoke plime povzročilo prejšnji teden morje, ki je poplavilo zemljo in kmetije ob morju v bližhii Tržiča. Gre predvsem za kakšnih 15 lune. ti j, ki so v bližini morja na izbolj-ševalnem področju Brancolo, v Rota di Primero ter po otokih okrog Gradeža. Morska voda je preplavila okrog 450 ha obdelane zemlje. Okrog 120 glav goveje živine so rešili na višje ležeče predele bolj daleč od obale. Škodo na poslopjih, pridelku, strojih in zalogah so ocenili na okrog 180 milijonov lir. K temu Je treba prišteti še drugih 200 milijonov, ki bodo potrebni za najnujnejša popravila na nasipih in drugih zemljiških delih. Pri tem pa niso všteli škode v ribolovnih zalivih v Gradežu, ki Je tudi precej velika. V Gorici nadaljujejo zbiranje prispevkov za poplavljence tako pri Rdečem križu, kot pri Zvezi trgovcev ter se je odzvalo že precej darovalcev. lilnih upravičencev, od katerih je 800 uradnikov. Liste so vložile štiri sindikalne organizacije med temi CGIL, CISL in UIL. V podjetju Ansaldo - S. Giorgio (bivša OET) bo volilo 600 delavcev in okrog 200 uradnikov. Tudi tu so vložene štiri kandidatne liste za 7 sedežev v notranji komisiji. V Sem - Detroit je volilnih upravičencev okrog 400; tu sta vložili kandidatne liste samo CGIL in CISL. Na splošno ne pričakujejo velikih sprememb v sestavi novih notranjih komisij, ki bodo izšle iz današnjih volitev. Vsekakor pa je možen večji ali manjši pretok glasov iz ene sindikalne organizacije v drugo. Prvi rezultati bodo znani že danes pozno zvečer. Predpisi za prispevke za glasbene prireditve Goriška prefektura sporoča, da Je ministrstvo za turizem in gledališče objavilo predpise, ki urejujejo dodelitev prispevkov za glasbene prireditve (koncerte, opere, operete itd.), ki bodo na programu na področju države v prvem polletju 1967. Prizadeti si te predpise lahko o-gledajo na prefekturi v kabinetnem uradu med uradnimi urami. PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE Naša živinoreja trpi zavoljo pomanjkanja sena Slab pridelek krompirja - Kakovost letošnjega vinskega pridelka je boljša od lanskega Zdravstveno stanje živine v septembru je bilo po podatkih mesečnika trgovinske zbornice zadovoljivo, nekoliko slabša pa Je preskrba s krmo, predvsem zavoljo pomanjkanja sena. Lepo vreme v tem mesecu Je ugodno vplivalo na poljska dela ter so v omenjenem mesecu pobrali pridelek koruze, krompirja, sena, sladkorne pese in sončnic. Industrijske rastline so zelo dobro obrodile, obilna je bila tudi košnja otave, medtem ko pridelek krompirja ni bil zadovoljiv. Trgatev se je skoraj v celoti zaključila meseca septembra. K predčasnemu trganju Je vinograd nike prisililo slabo vreme v avgustu, ki Je povzročilo gnitje pred- vsem belih vrst grozdja. Po količini je letos nekoliko manjši pridelek, po kakovosti pa je boljši od lanskega. Danes v Tržiču sindikalne volitve Danes se vršijo volitve notranjih komisij v treh velikih podjetjih v Tržiču. Volišča bodo pripravili že ob 6. zjutraj in jih odprli ob 7. uri, volitve pa bodo zaključili ob 18. uri. V ladjedelnici CRDA Je 4.500 vo- fiortca VERDI. 17.15—22; «La caccla», Mar-lon Brando in J. Fonda; ameriški barvni kinemaskopski film, mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO. 16.30: «Arabesque», Grego-ry Pečk in Sofia Loren, v kine-maskopu in barvah; ameriški film; zadnja ob 22. uri. MODERNISSIMO. 16.45-22.30: »America, paese di Dio»; italijanski barvni kinemaskopski dokumentarni film. VITTORIA. 17.15: «Agente Z 55 — missione disperatai), J. Cobb, Jo-kotani. Kinemaskopski film v barvah. CENTRALE. 16.30—21.30: «Ursus nella terra di fuoco», Ed Fury in Luciana Gilli; italijanski barvni film. / rž ir AZZURRO. 17—22: «Rififi internacionale«, J. Gabin, N. Tiller, G. Raft. Kinemaskopski film v barvah. EXCELSIOR. 16—22: «La caduta delle aquile», G. Peppard, J. Ma-son in U. Andress. Kinemascope v barvah. PRINCIPE. 17—22: «Una splendi-da canaglia«, J. Connery, J. See-berg. Kinemaskopski barvni film. Honkr EXCELSIOR. 19—22- «Sexy proibi-to», tVilliam Bradley in Llrlo Montes-Rivera; barvni film. RIO. Zaprt. lllll■llllll■lll■■■■ll■ll■■l■■■l■llll■llllllllllllllllllll„l,ll„„„,l„tll,IIII,llllmlllllllll|l||||l|l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||.... IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA Goriški trgovec se je moral zagovarjati zaradi pritrgavanja plače uslužbencem Sorodnike iz Jugoslavije, ki prenočujejo, je treba tudi prijaviti Sitnosti zaradi vajenca - Nočni pevec je moral v zapor DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna PONTONI BASSI v Raštelu št. 26 - tel. 33-49 TEMPERATURA VČERAJ Najvišja v Gorici 12 stopinj ob 15.20 in najnižja 8,2 nad ničlo pred-sinočnjim ob 19.30 uri. Povprečna vlaga 92 od sto; dežja nekaj kapljic. Goriški okrajni sodnik dr. Bassi Je včeraj obravnaval zadevo gori-škega industrialca Paola Tacchina, ki stanuje v Ul. IX. Agosto 7 ter ima svoj obrat v Mihaelovi ul. 21. V obtožnici je bilo navedeno, da v obdobju od 11. novembra 1962 pa do 30. aprila 1965 ni Izplačal svojima uslužbencema Danteju Coz-zarinu in Danteju Gavi plačo za praznike, ko sta delala, nadomestilo za neizkoriščene počitnice, trinajsto plačo in odpravnino po odpustu iz službe. Prijavo v tem smislu sta vložila prizadeta na pokrajinskem inšpektoratu v Gorici in ta je vložil pri okrajnem sodišču tožbo proti Tac-chinu ter mu pisal tudi pismo z zahtevo, naj izplača obema bivšima uslužbencema kar jima pritiče na osnovi, predsedniškega odloka o u-pravičenih razlogih. (St. 481 od 2.1.1962.) Tacchino Je odgovoril, da Jima ni dolžan ničesar, ker da nista bila pri njem v službi, ampak je imel z obema samo trgovske odnose, ker sta v okolici nakupovala kože ter mu jih proti določeni proviziji odstopala. Navedel je tudi, da sta bila vpisana pri trgovinski zbornici v Vidmu v trgovinski register. Okrajni sodnik v Gorici je dne 26.11.1965 razsodil, da bi, moral Tac. chino plačati skupno 150 tisoč lir globe za navedene prekrške. Obtoženec pa je po svojem odvetniku Luzzatu vložil priziv ter dosegel odlog razprave za sedem mesecev. Pri včerajšnji razpravi pa je sodnik v zadevi apliciral amnestijo in ustavil sodni postopek. Pri drugi razpravi se je morala zagovarjati 28-letna Sofija Olga Pe- ric, por. Cotič iz Sovodenj, Ul. Fa- ,lo vajenca ne da bi se obrnil vetti 9. Prijavil jo je sovodenjski marešalo dne 6. septembra 1966 pod obtožbo, da ni v 24 urah, kot to predpisuje zakon, prijavila na policiji, odnosno pri karabinjerjih, tuje državljanke, ki Je pri njej prenočevala. Slo je za njeno sestro 18-letno Na trgu na debelo v Gorici Je vsako jutro živahna trgovina s pridelki, ki Jih prinesejo na trg iz okoliških vasi. Številni kupci nabavljajo zlasti ozimnico kar na tem trgu, ker je blago ceneje Danico Peric iz Brestovice na Krasu, ki je nekaj dni prej prišla k njej na obisk. Obtoženka se Je izgovorila, da je javila sestro šele tisti dan, ker prej ni vedela za zadevne predpise. Sodnik Jo je obsodil na pet dni pripora, vendar Je kazen pogojna ter brez vpisa v kazenski list. Branil Jo je odv. Sfiligoj. Proti prvi razsodbi okrajnega sodnika z dne 6. oktobra 1966 se je pritožil 47-letni Giuseppe Lupi iz Ul. Barca 6, s katero so mu naložili 2000 lir globe. Lupija so po inšpekciji v njegovem slaščičarskem podjetju «Dul-cit» prijavili, ker je sprejel na de v tej zadevi najprej do urada za delo. To se je zgodilo 18. avgusta letos. Sodnik Je v njegovi zadevi ustavil sodni postopek, ker je Lupi med tem plačal predpisano denarno kazen. Branil ga je odv. Sfiligoj. Zaradi pijanosti in razgrajanja na ulici ponoči Je sodnik v odsotnosti obsodil na 18 dni pripora 43-letnega Edoarda Bizaja iz Gorice, Ul. Mon-tesanto 133. Policija ga Je namreč presenetila dne 4. oktobra letos ob 1 uri ponoči v Ul. Rabatta, kjer je bil vinjen ter Je na vse grlo prepeval in motil nočni mir sosedov. Branil ga Je odv. Munafb. ^Primorska knjiga 1918-1941» na razstavi v Novi Gorici Jutri, 12. novembra ob 11. dopoldne bodo v prostorih Goriške knjižnice (občinska palača, pritličje — desno) odprli razstavo (tPrimor-ska knjiga med obema vojnama 1918-1941». Na razstavi Je zbranih več kot 700 publikacij, ki so izšle pod fašizmom, med njimi mnogo zaplenje. nih primerkov, veliko število mu-zikalij itd. Razstava bo odprta teden dni, se pravi do 19. novembra, vsak dan od 8. do 17. ure ter njen ogled priporočamo vsem gorlškim Slovencem. Izgubljeno - najdeno Na poveljstvu mestnih stražnikov v Mazzinijevi ulici št. 7 v Gorici hranijo naslednje najdene predmete: Zapestnico z obeskom iz drago-ceve kovine, zaponko iz dragocene kovine, vsoto denarja, dve denarnici z denarjem, dva motocikla, tri ženska kolesa, možki dežni plašč, ženski dežnik, moške rokavice, vrtne škarje, povečevalna žepna leča. Kdor lahko dokaže, da je lastnik katerega od navedenih predmetov, ga lahko dobi v omenjenem uradu. Mopedist na križišču trčil z avtom Sinoči ob 21.3u so prepeljali v goričko civilno bolnišnico 16-letnega električarskega vajenca Lina Sred-nika iz Ul. Campagnuzza 21. Zdravniki so mu ugotovili udarec na glavo in rano na desnem licu ter so ga pridržali za sedem dni na zdravljenju. Srednik je povedal, da se je nekaj po 21. uri peljal z mopedom z Oslavja proti domu. Na križišču ulic Casale in Leopardi pa je trčil z nekim avtomobilom padel in se poškodoval. Iz tržiške bolnišnice Včeraj je v Ul. S. Polo v Tržiču padel dveletni Giuseppe Foclen ter se pri tem udaril na glavi. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč ter ga poslali domov. Okreval bo v nekaj dneh. Med igranjem pa se je ponesrečil 11-letni Luciano Agresti iz Ul. Bar-barigo v Tržiču. Zdravnik mu je zašil manjšo rano na kolenu. Okreval bo v 4 dneh. Za 10 dni so pridržali na zdravljenju 22-letno Angelo Crescina iz Ul. Galilei, ki si je spahnila desno nogo v gležnju, ko je napak stopila v pekami, kjer je zaposlena kot prodajalka. KOŠAK** V SOBOTO V MILJAH Ljubljanski Slovan gost peterke Bora Borovcem bo tekma služila za trening V soboto bo gostovala v Trstu mladinska peterka Slovana, ki se je že pred približno mesecem dni srečala s košarkarsko ekipo Bora v Ljubljani. Takrat so borovci klonili močnejšim in tehnično bolj pripravljenim nasprotnikom z razliko 14 točk. Slovan je ravnokar zaključil prvenstvo in je torej v izredni formi. Predvsem nas je presenetila v tej ekipi individualna tehnična priprava posameznikov in nekatere preproste sheme, ki pa jih znajo ljubljanski fantje izvrstno razviti. Škrata ka, je to ekipa, ki nam lahko prikaže res lepo košarko. Moštvo pripravlja mladi trener Sok, kateremu je uspelo sestaviti ekipo le z velikimi težavami. Vsi najmočnejši ljubljanski košarkarji namreč raje pristopijo k Olimpiji, ki jim nudi večje možnosti za uveljavljenje ne samo v državnem, temveč tudi v evropskem in svetovnem merilu. Slovan ima torej bistvene težave za svoj obstoj in vodstvo najbolj upa prav to mladinsko ekipo, v kateri je več dobrih elementov in, kar je še važnejše, se je v tem moštvu ustvarilo tisto vzdušje, ki je najvažnejši faktor za uspevanje. Morda bo s Sokovo ekipo prišel tudi mladi Logar, ki je letos zablestel v prvi jugoslovanski ligi in k: je standardno nastopal s prvo postavo Slovana. Gotovo pa bo prisoten mladi Sušnik, pivot z izredno tehnično pripravo, ki bo lahko že v prihodnji sezoni zamenjal sorazmerno stara centra Slovana. Mladinska peterka bo po vsej verjetnosti ponovno zaigrala s cono 1-3-1, ki jo zlasti gojijo v Jugoslaviji, kajti s tem sistemom se najbolj približajo obrambi na moža, ki je seveda najzahtevnejša obramba v košarki. Za borovce pa bo ta izkušnja izrednega pomena, ker bo tekma po-kazala, v kakšni formi so trenutno košarkarji Bora pred promocijskim prvenstvom, ki se bo začelo 4. decembra. Nedvomno bo le. tos prisotnost Sava Spacala, za katerega se je zanimalo društvo Hausbrandt, izrednega pomena za celotno igro Borove peterke. Plavim je namreč manjkal dobri realizator, ki bi znal zaključiti akciio, ki so jo zunanji igralci izvedli. S Spacalom je problem delno rešen. Na zmago proti tako močni ekipi, ki se je letos uvrstila v ju-niorskem prvenstvu takoj za Olim- Borovci bodo tokrat zaigrali tudi z novimi elementi, kot Fabjanom, Kokošarjem, Borutom Spacalom, ki bodo nedvomno izredne važnosti za zahtevni promocijski turnir. Standardni igralci Bora pa so naslednji: Savo Spacal, ki je letos prevzel težko nalogo trenerja in je uvedel nekaj res zanimviih in bistvenih sprememb v celotni ekipi, Rudež, Ambrožič, Zavadlal, Švara, Prinčič, Čermelj in Lakovič. V predtekmi pa se bosta spoprijeli dve ženski miljski peterki. —edson— CHALLENGE DES NATIONS Prva zmaga Italije v Strassbourgu STRASSBOURG, 10. — V prvi tekmi strasburške izločilne skupine za košarkarski pokal držav (Challenge des Nations), je italijanska reprezentanca danes premagala zahodno Nemčijo 83:67. V drugi tekmi A skupine Je Poljska premagala Francijo B 77:76. ^t •■■■ ..L. - FERRARA, 10. — Igralci Spala so sklenili podariti nagrado, ki jim je pripadla za tekmo z Juventu-som, poplavljencem. Vsoto, približno 800.000 lir, bodo izročili predsedstvu ministrskega sveta. * * * MILAN, 10. — Danes je prispela v tajništvo nacionalne nogometne lige pritožba, ki jo je vložilo vodstvo Venezie. Benečani se pritožujejo, da jih je nacionalna lig* izključno zaradi Totocalcia prisilila, da so zapustili družine v poplavljenih Benetkah in da so s® podali na naporno pot do Cagli*-rija, kjer se niso mogli ne odpo- čiti ne najesti. Z BOROVIM AVTOBUSOM MIMO POPLAVLJENIH KRAJEV Devet dolgih ur vožnje iz Ravenne do Trsta Kljub utrujenosti vsi zadovoljni zaradi zmage fantov Nedelja, 6. novembra. — Ura Je bila šest, ko je z Oberdankovega trga odpeljal belordeči avtobus, poln upanja na zmago in precejšnje treme, zaradi zadnjih radijskih poročil, ki so označevale poplave kot katastrofalne. Odbojkarji in simpatizerji, ki so tokrat spremljali Borovi ekipi, so imeli v mislih le eno: bomo prišli v Ravenno? Avtobus je zapeljal po Furlanski cesti, pobiral še zadnje odbojkarje, ki stanuejo v tem kraju. V Nabrežini pa je vstopil še zadnji izletnik. Nato avto cesta Trst . Videm. Marsikateri se je prvič peljal po tej zelo lepi cesti, ki dopušča precejšnjo hitrost. Privozili smo v Videm v 35 minutah. Neka odbojkarica je spravila vse na noge: izgu- ' bila je «Topolino», slikanico namreč. Zapeljali smo nato po ravnini. Videm, Pordenone, Sacile so si sledile ena za drugo. Marsikje smo videli znake opustošenja, ki jih je : prejšnji dan napravila voda. Predi -- ------------ --------- — pilo, res ne morejo še misliti, vse- Sacilom nas je dohitel in prehitel sto «Screnissima», ki nas kma. kakor pa jim bo to srečanje izred. | goriški avtobus. Potniki so nas vesi znali Po veseli pesmi pa preplah. Menjali smo namreč smer in se vračamo po cesti Ravenna - Benetke, ki pa je v več krajih poplavljena ali pa manjkajo mostovi. Preusmeritev in začasnih mostov ni konca. Naenkrat planijo vsi v avtobusu na noge: «Voda». Bila je poplavljena cesta. A le za kratek del. Srečno prebrodimo sicer nizko vodo in končno krenemo proti Padovi. Srečujemo vojaške oklopniške vozove in druce tovornjake, ki vozijo pomoč prizadetim Marsikaterega naj ših pa Je že prevzela utrujenost in je krepko zaspal. Po Padovi za vi temo na avto co- no poučnega pomena in bo tudi odkrilo vse hibe Borove peterke, predvsem v obrambi. Se dva pokala SSI. Zgoraj — predstavnik SPZ izroča pokal za najboljše mladinske rezultate predstavnici Skamperla. Spodaj — predstavnica Skamperla prejema pokal MI za najboljše ženske rezultate selo pozdravljali. Nismo razlagati tega. Le ko nas je avtobus dokončno prehitel smo na zadnji strani opazili velik napis: Spltt-gen Brau. Bili so goriški prvoligaški košarkarji, ki so potovali v Pesaro. Kratko zasledovanje in spet smo bili pred njimi. Spet pozdravljanje nato stop. Ustavili smo se. Vsi so že mislili, da je voda in da je naše vožnje že konec. Ko je pa mimo privozil vlak smo videli, da je bila naca bojazen odveč in da ie bila proga brez zapornic, ki jih le razdivjana voda odnesla «To-polina«, kljub vnetemu iskanju ni nikjer. Pustili smo za seboj Treviso in smo se bližali Mestram. Radio je prav v tem trenutku oddajal pesem: «Com’č triste Venezia,« in spet se nam je misel vrnila na poplavo, ki pa je razen blatnih voda rek in nekaj luž še nismo zasledili. Zavozili smo v Padovo in od tu v Ferraro. Ustavili smo se za kratek prigrizek Reka Pad, ki smo jo pravkar prevozili, nam je še enkrat dala zagotovilo, da smo izven področj,. ki je bilo v nevarnosti. Kosilo, 40 km od Ferrare, je dobro teknilo. Imeli smo tudi hrupno spremljavo 50 svatov Spet v avtobus. Za dobro' prebavo, dobra pesem. Zadonela je slovenska pesem, ki je utihnila le pred Ravenno. Smo v Ravenni, ki se koplje v lepem rdečorumenem soncu. Najprej igrajo dekleta in so poražena, nato pa fantje prepričljivo zmagajo z igro, kakršne nismo še videli in ki seveda najbolj navduši doma. če navijače. Veselja ni konca niti v avtobusu, ko se vračamo Ravenna se izgublja v daljavi izza avtobusa iz katerega donijo ((Zdravica« in druge pesmi, ki so jih borovci osvojili kot himne. povede v Mestre. Kratek postanek; Za borovce je po peturni vožnji glavno: pivo, tosti,- pizze in.. Iz Mester zavijemo spet, kot zju-tral, proti Trevisu in nato Prot: Vidmu. Vsi spe, le ubogi šofer mora pregnati spanec s krčpk® črno kavo, ki Jo zaužije v Pordenonu . Po dolgih urah končno pridemo v tržaško pokrajino. Začenjajo s® pozdravi. Najprej Nabrežinoc, nato Prosečanka itd. Privozimo v Trst-Ob 3.15 smo na Oberdankovem trgu Začudenje! Nekdo nas je kiju® pozni uri čakal. Le -(Topolina,> vrl® odbojkarice ni bilo nikjer. V njeno žalost in veselje drugih. f. v. I HAVANA, 10 — Rezultati pre®' njenih partij 5 kola: Jugoslavija ■ Argentina 2:2 Španija Danska 1,5:2,5 Islandija Kuba 2,5:1,5 Vzh. Nemčija ZDA 1:3 Stanje po 5. kolu: Sovjetska zveza 17, ZDA 14, goslavija 13,5 Bolgarija in Argentina 13, Cehoslova"ka 11,5 itd. V ponedeljek, M >. m 0° ob 20.30 na stadionu ((Prvi maj« p . s. Ivanu v Trstu IZREDNI OB^NI ZBOR (v drugem sklicanju) ŠZ BOR i njiiu unevmm redom: 1 Sprememba pravil statuta 2 Razno SZ Bor W. SOMERSET MAUGHAM H ČUDOVITA ZENSKA «žal mi je, toda brez kave ne morem zdoma.« Medtem ko sta čakala na kavo, je Julija živahno in neprestano govorila. Tom ji je komajda odgovarjal. Zaskrbljen Je pogledoval na vrata. In ko so kavo prinesli, jo je ona počasi srebala, da je postal naravnost besen. Ko sta navsezadnje sedla v avto, je bil jezen, gledal je naravnost predse, tih in užaljen, našobljenih ustnic. Julija ni bila slabe volje. V gledališče sta prišla dve minuti pred dvigom zastora; ko je občinstvo opazilo Julijo, je odjeknilo živahno ploskanje. Julija se je s pokloni oproščala in zahvaljevala ljudem za pozornost, ko je šla do svojega sedeža v sredini dvorane. Ploskanje, za katero se je imela zahvaliti svojemu dobro preračunanemu prihodu, Je sprejela z lahkim nasmehom, njene priprte oči so skromno mežikale. Ko se je dvignila zavesa, sta po kratkem prizoru prišli na oder dve deklici. Prva je bila lepa in mlada, druga veliko starejša in grda. Cez nekaj trenutkov se je Julija obrnila k Tomu in zašepetala: «Katera je Avice Crichton, tista mlada ali ona starejša?« «Tista mlada.# «Ah, seveda, saj ste že povedali, da je lepa, kajne?« Pogledala ga je v obraz. Zdaj ni bil več čemeren in užaljen, pač pa je drhtel na njegovih ustnicah blažen nasmeh. V hipu je Julija obrnila pozornost na oder. Avice Crichton Je bila v resnici zelo lepa, tega Ji ne bi mogel nihče oporekati. Imela je krasne, bujne lase, lepe modre oči in majhen, raven nos. Žensk takšnega tipa Julija ni marala. «Suhopama,» je rekla v sebi. »Dobra za zbor.« Nekaj minut je spremljala* njeno igro ter jo opazovala z vso pozornostjo, potpm se je s komaj slišnim vzdihom naslonila nazaj. «0 Igri ne ve prav veliko,« jo Je presodila. Brž ko Je zavesa padla, se je Tom živahno obrnil k njej. Na njem ni bilo več sledu nejevolje. «KaJ mislite o njej?« «Lepa je kot slika.« «To vem. Ampak njena igra. Mislite, da Je dobra igralka?« «Da, nadarjena je.» «želim, da greste k njej ln da ji to sami poveste. To bi zelo dvignilo njeno samozavest^ «Jaz?» Sploh ni doumel, kaj Je od nje zahteval. Saj to je bilo nezaslišano, da bi ona, Julija Lambert, šla na oder čestitat neki povsem nepomembni igralki. ((Obljubil sem, da vas bom pripeljal po drugem dejanju. Bodite dobri, Julija. To jo bo močno razveselilo.« («Tepec. Ubogi tepec, sicer pa bom tudi to nekako pogoltnila.«) «Razume se, da bom šla. Ce mislite, da ji je do tega, bom šla zelo rada.« Po drugem dejanju sta šla skozi železna vrata in potem do garderobe Avice Crichton. Delila jo je z nelepim dekletom, s katerim sta odigrali prvi prizor. Tom ju Je seznanil. Avice je afektirano ponudila roko. «Veseli me, da sem vas spoznala, gospodična Lambert. Prosim vas, oprostite mi zaradi te garderobe. Toda ni je imelo smisla olepšavati zaradi enega večera.« Ni bila niti najmanj vznemirjena. Vse Je kazalo, da je dokaj samozavestna. (»Trda je kot Jeklo. Natančno ve, kaj hoče. Pred mano hoče igrati polkovnikovo hčer.«) je samo, keT ni-kaj zmorem.« zmeraj sem bila ali slej uveljavi. «Zelo lepo od vas, da ste prišli. Delo nima posebne vrednosti, toda če Je kdo začetnik, kakor sem jaz, se mora z vsem zadovoljiti. V začetku, ko so mi poslali delo, naj ga preberem, sem se zanj težko odločila, toda vloga mi je bila všeč.« «Vi jo ljubko igrate,« je rekla Julija. «Ljubo mi je, ker mi to poveste, žal ml smo imeli več vaj. želela sem samo pokazati, «Jaz sem že leta vezana na ta poklic in prepričana, da se nekdo, ki je nadarjen, prej Ali ni tako?« ((Razumem, kaj mislite. Seveda vem, da še nimam dovolj izkušenj, ali kar mi je resnično potrebno, to je ugodna priložnost. Zavedam se, da sem dobra igralka. Rada bi dobila vlogo, kjer bi lahko pokazala vse svoje sposobnosti.« Prenehala je, da bi s tem dala Juliji priložnost, da ji pove, kako Je prav v njihovem novem delu zanjo primerna vloga, toda Julija jo je še naprej ljubeznivo in smehljaje opazovala. Daši je bila v sebi namrščena, jo je zadeva po svoje zabavala, ko je opazila, da delajo z njo kakor z ženo tlačana, s katero ravna oblastnica zelo prisrčno. «Ali ste že dolgo pri gledališču?« jo je naposled vprašala. «Cudno, da o vas še nisem slišala.« ((Torej, nekaj časa sem nastopala v neki reviji, toda zavedala sem se, da s tem samo čas zapravljam. Potem sem bila vso preteklo sezono na turneji. Ce mi bo količkaj mogoče, ne bom več zapuščala Londona.« ((Igralski poklic je strašno težak,« je rekla Julija. «Vem. Stvar je gotovo brezupna, če človek nima zvez ali kaj podobnega. Slišala sem, da pri vas pripravljate novo uprizoritev.« «Da.» Julija se je še naprej smehljala nežno in ljubeznivo. «Ce je v vašem novem delu kakšna vloga zame, bi mi bilo zelo ljubo, če bi smela igrati z vami. Zelo mi je žal, da gospod Gosselyn nocoj ni utegnil priti.« «Jaz mu bom povedala o vas.» «Kaj res lahko upam?« Kljub njeni samozavesti, klj°D gospodovalnemu obnašanju, s katerim je hotela vplivati na Ju' lijo, je ta zdaj opazila na njenem obrazu vznemirjenost in **’ skrbljenost. «Ce boste rekli le besedico zame. se mi le utegne posrečiti.« Julija Jo je zamišljeno pogledala. ((Veliko pogosteje se jaz ravnam po moževih nasvetih k®‘ kor on po mojih,« se je nasmehnila Ko je odšla iz garderobe, da bi se Avice Cfichton lahk° preoblekla za tretje dejanje, je Julija mimogrede opazila °a' mig, ki je veljal Tomu čeravno kretnje ni videla, je čutila, d* je narahlo odkimal. Njena občutljivost je bila v tem času navadno ostra in nemi dialog je hitro prevedla v besede. «Ah bova po predstavi večerjala skupaj?« «Ne. Prekleto, ne morem, Moram jo spremiti domov.« Tretje dejanje je Julija poslušala dokaj nerazpoložena. sicer ni motilo, ker je bila drama resna. Po zaključku predst®' ve, ko je bledi in raztreseni avtor odjecljal svoj govor, jo ie Tom vprašal, kam želi na večerjo. ((Pojdimo domov, da se pogovoriva,« mu je rekla. «Ce st« lačni, se bo že kaj našlo v kuhinji.« «Ali mislite na Stanhope Plače?« «Da.» «Prav.» Začutila je, kako mu je odleglo, ko Je zvedel, da gresta * njej in ne v njegovo stanovanje. V avtu je molčala, opazi1* Je, da se Tom jezi, ker jo mora spremljati Slutila je, da b° kdo priredil večerjo, na katero bo šla tudi Avice Crichton, 10 da bi želel biti zraven Ko sta prišla, je bila hiša mračna in pusta. Služinčad je že odšla k počitku Julija je predlagal*’ naj gresta dol v kadilnico in si poiščeta kaj jedače «Jaz ne mislim nič jesti,« je rekel Tom. Izpil bom sam0 whisky s sodo in pojdem spat. Jutri imam v uradu zelo * * * * v*" liko dela.« (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTECCH1 6. II., TELEFON 93-808 tn 94-638 - PoStm predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, U Telefon 33 82 - UPRAVA: TRS'I - UL SV FRANČIŠKA 41 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna BOO Ur - vnapr«J’ četrtletna 2.250 lir. polletna 4.400 Ur celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna Številka v tednu m nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din O lllHi starih dinariev), letno U)0 din (10 ()()() starih dinarjev) - PoStm tekoči račun: Založništvo trZ.aSkega liska Trst U 5374 -SFRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503 3 85 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150. tinančno-m-^vni 250. osmrtnice 150 lir - dali ..glasi 40 lir beseda - Oglasi tržaške 15 gorlške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Soclet& Pubbllcltš Italiana« - Odgovorni urednikZ STANISLAV RENKO - izdaja ti, tiska Založništvo trz.askpea nsva Trst