TRST, četrtek 12. septembra 1957 Leto XIII. - Št. 217 (3752) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL,. MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-631 — PoStnt predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2» — Tel. St 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak m višine v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda, . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 375 - izdala založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trst Zaključek Gronchijevega obiska v Iranu Uradno poročilo o razgovorili poudarja okrepitev gospodarskih odnosov V petek bo seja vlade, na kateri bodo razpravljali tudi o krvavih dogodkih v Apuliji, glede katerih se ogorčenje javnega mnenja še ni poleglo (Od našega dopisnika) MM, 11. — Predsednik Gronchi je danes zaključil svoje razgovore v Iranu in se vrne jutri v Italijo. Danes je najprej obiskal vojaško akademijo, medtem *° se je zunanij minister Pella sestal z iranskim zunanjim ministrom Ardalanom. Popoldne pa je imel Gronchi zaključni razgovor s perzijskim šahom. Zvečer Pa so izdali skupno poročilo o italijansko - iranskih razgovorih. V njem poudar- ja ragotovita svojo ne-tsnost. porast gospodarske J®J°, da je prišlo med obiskom, ki je potekal v ozračju globoke prisrčnosti, res-cne iskrenosti in popolnega medsebojnega razumevanja, do obširne izmenjave mrtenj med šahom in pred-]p v ^om Gronchijem ob ude-zbi zunanjih ministrov Ab-v ana iu Pelle. Po teh razgo- Vii- s*a °be stranki ugoto-1 Popolno enakost gledišč ' 1 ocenjevanju mednarodne-nrU,?°i0Žaja 'n gle£le najbolj hfti •• ih sredstev, da se ta p„ °zaJ izboljša ter da se z Dreau rskim in socialnim naboda obranita m*r ln SVG" Droar?^il0 nato poudarja, da sod 1 jata solidarnost in ta«6 i anJe «svobodnega sve-nov s . e^' na načelih ustavo ne listine Združenih naro-ohr’ naJbolj trdno jamstvo za Smanitev miru. V ta namen Sn*a obe stranki kot o-branof ^mente zvestobo o-ter bneSa zavezništva, v ka-čilf j*'8 se °be državi vklju-Odvi; ter izboljšanje živ-zemr ■ ravni. Spričo svojega obe ?p-'snefla položaja lahko jj , državi mnogo prispevata la naii.itvi traineSa ravnoves-se ua Srednjem vzhodu. Zat i bosta o tem položaju red- Po&vetovali. le 7 smatrata obe stranki, da Van -0 gospodarsko sodelo-bistveni temelj za mir, no Ja*a' da bosta medreboj-na s°delovanje okrepili. V ta ,j en sta proučili možnosti, se izkoristi tehnična izku-nie°St Jial'ianov za uresniče-ra, načr‘ov za gospodarski ta VhJ *rana. 7.3.10 ugotavlja-v ', aa predstavlja novi duh, raz 3 em ie k’1 sklenjen spo-prjUln 0 italijanski soudeležbi tro, ^koriščenju iranskega pe-Sod^3, Ploden razvoj odnosov bod Vania' ® *em sm°trom de °,pr°učili tudi nove pobu-stri'8 kmetijstva in indu-sti,Je' Se ugotovijo možno-j.0-..SGdel°vanja na vseh pod-da J} ’n bodo izmenjali gospo-ske in tehnične misije, olj tako bosta obe državi liia kulturne odnose, Ita-Jtij.nska. ^lada bo nudila 30 ki n i *ranskim študentom, Verj meraval° obiskovati uni-ta,,,e v Italiji. Končno ugo-Jata obe , JUni gospodarsk ter kaznovanje tistih, ki so odgovorni za prelivanje krvi. Medtem se je minister za kmetijstvo Colombo sestal s predstavniki glavnih kreditnih zavodov, s katerimi je obravnaval vprašanje kreditnih olajšav v zvezi s prodajo in nakupom vina. Na sestanku so trdili, da se bo v prihodnjih mesecih položaj na vinskem tržišču izboljšal. V zvezi z vinsko krizo je imel tiskovno konferenco tudi voditelj neposrednih obdelovalcev zemlje demokristjan Bonom i, ki je omenjal, da je zlasti Zveza konzorcijev nakupila mnogo vina, da zmanjša zalogo malih proizvajalcev. Bo-nomi je tudi trdil, da je to pomagalo, da se je cena grozdja zvišala od 2500 na 3200 lir za stot. V glavnem pa gre le za lepe besede, saj so ravno te dni ponujali v krajih, kjer je prišlo do nemirov, le po 2600 lir za stot grozdja, poleg tega pa je tudi znano. da konzorciji izkoriščajo svoj monopolni položaj. Predsednik vlade Zoli se je danes skupno z ministrom Del Bojem sestal s predsednikom senata Merzagoro. Razpravljali so o sporedu prihodnjega zjsedanja senata. Merzagora pa je tudi povedal minislronfa, da se niti vsi demokrščanski senatorji ne strinjajo z vladnim zakonskim načrtom o reformi senata. Na vprašanje novinarjev pa je Merzagora dejal, da o predčasnem razpustu senata niso govorili, češ da je to kompetenca predsednika republike. Zakladni minister Medici je danes odpotoval v ZDA na letno zasedanje mednarodnega denarnega sklada. Pred odhodom je dal obširen intervju uredniku ANSE, v katerem je omenil težkoče. ki so nastale zaradi razvrednotenja nekaterih valut in pasive nekaterih držav v evropski plačilni uniji. Poudaril pa je, da je lira trdna. A. P. isk iz v Jugoslaviji kulti Urni odnosi stranki, da se politični in razvijajo duhu - - Btva _obstoječega prijatelj-boli , ronchijev obisk je še p0j^ °Krepil to prijateljstvo in bcn, z'vo simpatijo med o- narodoma. ni „ *?or°.y?'sana v Krščansko de- ži tr^i0. Potemtakem ne dr-bjziraU ®v, da so nerede orga- Vipg 2. Piipadniki skrajne le-PriDnnezadovoljstvu pa je boniii Posnedno celo Bo- ja, ki 'I3 kmečka organizaci-poVoi-.J® v preteklih mesecih z un. a velike količine vina ko ,anJem, da ga vrže na trg. tošnt morale cene spričo le-rasti slnbe vinske letine* po-ka ^pda z znižanjem pridel-"ja % znižala tudi potroš-0rBa«-e .j se )e Bonomijeva Z Zah'/ac'ja obrnila na vlado Potmi .Vo Po ukrepih, da se že n nJa poveča- bilo pa je ^Prepozno. Potralf* je 'mpl Di Vittorio 7. v ko, ministrom razgovor, kvps, ere.m je zahteval, da se talni ir,’z Prindisija in gene-hita IJ^Pektor policije odstra-žačpij “i se namreč, da so sprpmi-st,re'iat> policaji, ki so ralneE.'a ^vestorja in gene-n°sti t 'P^Pektorja javne vui' '"'tov s^a na kraj ne-W . Javno mnenje vseka-SotJkiK 'eva pojasnilo o do-» pokrajini Brindisi BEOGRAD, 11 — Na vabilo Zveze ženskih društev Jugoslavije bo 12. oktobra prispela v Ljubljano delegacija Zveze italijanskih žena. V delegaciji bodo predsednica Marisa Rodeno in glavna tajnica Ro-setta Longo. Iitalijanska delega cija bo ostala nekaj dni v Sloveniji in na Hrvaškem. Kot gostje združenja založniških podjetij ter zveze novinarjev in književnikov Jugoslavije bodo jutri prispeli v Jugoslavijo zastopniki italijanskih listov «Nuov-i argomen-ti», «11 Contemporaneon in «Comunita», ki bodo obiskali Zagreb, Ljubljano ter kulturno središče italijanske man’ šine, Reko. Zastopniki italijanskih listov se posebno zanimajo za vlogo delavskih svetov in organizacijo družbenega upravljanja. Konec septembra bo prispela v Jugoslavijo druga skupina zastopnikov italijanskih časopisov, in sicer lista «Societa», «Mondo operaioii in «11 Ponten. Vukmanovic v Pekingu PEKING, 11. — Podpred- sednik zveznega izvršnega sveta FLRJ Svetozar Vukmano-vič bo prispel jutri na vabilo predsednika kitajske vlade Cuenlaja v Peking, kjer se bo razgovarjal s predstavniki kitajske vlade. Poleg tega bo jugoslovanska delegacija obiskala največja kulturna in in dustrijska središča Kitajske. Nato bo odšla na uraden obisk v Mongolijo. Delegacija je na poti z Japonske, kjer se je v razgovorih z japonskimi zastopniki sporazumela o povečanju kulturnega in gospodarskega sodelovanja. Z «» k SZ zahteva sestanek razorožitvenega odbora NEW YORK, 11. — Sovjetska delegacija v OZN je nocoj poslala pismo predsedniku razorožitvenega odbora, s katerim zahteva, naj se ta od- | bor kmalu sestane, da prouči poročilo o delu razorožitvenega pododbora v Londonu in da pripravi dokumentacijo, ki bo služila za podlago pri razgovorih v političnem odboru skupščine. V OZN. predvidevajo sestanek razorožitvenega odbora čez deset ali petnajst dni. LONDON, 11 — Jutri se začne v Londonu delo svetovne konference medparlamen Razgovor Rapaekega z nemškim poslanikom v Beogradu BEOGRAD, 11. — Poljski zunanji minister Rapae-ki se je sestal danes z zahodno-nem-šlkim poslanikom v Beogradu PEleidererom. Diplomatski predstavnik bonnsike vlade. Ki se je sinoči Uideležil sprejema na cast poljski delegaciji, je baje dal razumeti, da je namen Zahodne Nemčije izboljšati odnose s Poljsko. V nekaterih krogih pa zatrjujejo, da je oil razgovor v zvezi z izjavami Gomulke o Zahodni Nemčiji. Pllei-uerer se je sestal tudi s podtajnikom v jugoslovanskem tajništvu za zunanje zadeve Ivekovicem. Iz Bonna pa poročajo, da je državni tajnik v zunanjem ministrstvu Hallstein povabil na razgovor svetovalca jugoslovanskega poslaništva v Bonnu Djuro Joviča, od katerega je zahteval pojasnila o včerajšnjih izjavah maršala Tita, kar se tiče meje na Odri in Nisi. Hallstein je poudaril, da Zahodna Nemčija «ne priznava črte na Odri in Nisi kot sedanje meje in tudi ne kot bodoče meje Nemčije*. Dejal je tudi, da se to vprašanje tiče iz- tarne zveze, ki bo trajalo do. ključno nemško-poljskin odno-19. septembra. Predsednik J sov. Jugoslovanski poslanik je britanske vlade Mac Millan bo I izjavil- da bo poročal svoji imel otvoritveni govor. I vladi. Večina arabskih držav obsoja ameriške načrte proti Siriji Sirski podtajnik Tarazi v Beirutu - Šamunov poziv Eisenhowerju, naj ne uporablja sile proti Siriji - Odložen odhod sirske delegacije v Moskvo - Komentarji Gromikovih izjav DAMASK, 11. — Po današnji seji vlade je sirski ministrski predsednik Sabri Asali sporočil, da so sklenili, da bo zasedanje vlade stalno odprto, zato da od blizu sledijo razvoju položaja. Sabri Asali je izrekel tudi zadovoljstvo nad včerajšnjimi izjavami Gromika. Dodal je, da je sovjetsko stališče, kakor ga je obrazložil Gromiko, «častno, Arabcem naklonjeno stališče Sovjetske zveze*. Pripomnil je, da «se želi Sirija in arabski svet zahvaliti Sovjetski zvezi zaradi njenega odločnega stališča proti poizkusom ZDA, da bi razbile sirsko neodvisnost*. Izjave Gromika so ugodno komentirali tudi člani parlamenta. Predsednik parlamentarne izjavil, da je komisija sklenila zaradi sedanjih okoliščin odložiti svoj obisk v SZ na april 1958. Komisija je imela odpotovati v Sovjetsko zvezo jutri. Poročajo tudi, da je sirska vlada poslala jordanski, iraški in libanonski vladi note, v k komisije za zunanje zadeve terih jih aprašuje. ali so res Pa Je izjavil, da je zunanji minister Bitar podal poročilo, v katerem je poudaril, da se bo sedanji položaj razvijal v interesu dežele. Predsednik komisije je dalje zrazile ameiiški vladi zaskrbljenost v zvezi z dobavljanjem sovjetskega orožja Siriji. V noti vprašuje sirska vlada, ali temelji zadnja Dullesova izjava na razgovorih, ki so jih B. Maunoury prehitel opozicijo z izrednim zasedanjem skupščine Skupščina bo najprej razpravljala o načrtu okvirnega Zaradi dvodnevnega izprtja pekarn bodo Francozi jutri brez kruha Ponoven vdor francoskih čet na tunizijsko ozemlje iiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiuiai Poljska delegacija v Ljubljani Danes nadaljevanje Sporazum med FLRJ in SZ o izvajanju investicijskega dogovora Zvezna skupščina bo razpuščena decembra (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Na Derti-nju so se danes predpoldne začeli razgovori med jugoslovansko in poljsko delegacijo.. S' poljske strani sodelujejo pri razgovorih Vladislav Go-mulka, Cyrankiewicz, zunanji minister Rapacki. minister Ochab, poljski poslanik v Beogradu in drugi člani poljske delegacije. Z jugoslovanske strani pa so udeleženi pri razgovorih maršal Tito, Edvard Kardelj, Rankovič, Popovič, Todorovič, Vlahovič, Dugonjič podtajnik za zunanje zadeve Vidič in poslanik .v Varšavi. Na prvem uradnem sestanku so določili vprašanja, o katerih se bodo razgovarjali. ter so izmenjali misli o nadaljnjem sodelovanju med obema državama. Pred razgovorom se je poljska delegacija udeležila slovesne seje mestnega ljudskega odbora Beograda. Po seji je predsed. odbora Jojkič izročil Gomulki spominsko ploščo kot spomin na bivanje poljske delegacije v Beogradu. V imenu mestnega ljudskega odbora je goste pozdravil predsednik Djurica Jojkič. ki je poudaril, da temelji prijateljstvo med Poljsko in Jugoslavijo na stikih iz preteklosti, skupni borbi in žrtvami v drugi svetovni vojni, v skupnem cilju, ki je izgradnja socializma, ter borbi za ohranitev miru. »Jugoslovansko ljudstvo, ki je z velikimi simpatijami in s podporo pozdravilo revolucionarne spremembe na Poljskem lanskega oktobra, danes z veseljem spremlja uspehe poli-skega ljudstva pri gradnji socializma.* V odgovoru se je Gomulka zahvalil Beograjčanom za prisrčen sprejem in poudaril podobno usodo Beograda in Varšave v drugi svetovni vojni. Izrekel je prepričanje, da bo razširitev in krepitev prijateljskih stikov med obema državama prispevala k stvari so. cializma in miru v svetu. Na sprejemu po seji so bila gostom izročena darila. Meščani so prisrčno pozdravljali poljsko delegacijo ob pri., hodu na sejo in ob njenem j jev. odhodu, i Po vesteh ie pa-rlamentar- Opoldne je predsednik skupščine Srbije Veselinov priredil kosilo v republiškem izvršnem svetu na čast poljski delegaciji. Popoldne ni bilo nobenega uradnega programa. Evečer pa so se poljski gostje udeležili v Narodnem gledališču koncerta zagrebških solistov. Nocoj je poljska delegacija odpotovala v Ljubljano. Razgovori se bodo nadaljeval' jutri na Brionih, V soboto bodo člani poljske delegacije obiskali zagrebški velesejem in se bodo potem vrnili v Beograd. Te dni se je vrnila iz Moskve skupina jugoslovanskih strokovnjakov, ki se je raz-govarjala s sovjetskimi predstavniki o izvajanju investicijskega sporazuma, ki je bil sklenjen lani julija med obiskom jugoslovanske vladne delegacije v SZ. Po doseženem sporazumu bo Sovjetska zveza v prihodnjem letu začela dobavljati opremo za premogovni kombinat Kosovo na Kosmetu. Ta oprema bo omogočila v prvi etapi v letu 1961 proizvodnjo milijona ton premoga, v drugi e-tapi leta 1963 pa 1,5 milijona ton premoga. Poleg tega bosta zgrajeni dve elektrarni vsaka z jakostjo 30 megavatov. Prihodnji mesec pa se bodo začeli razgovori za konkretizacijo sporazuma za dobavo opreme za tovarno dušičnih gnojil v Pančevu. V letu 1958 morajo sovjetski strokovnjaki idelati tehnološki načrt za izgradnjo aluminijskega komb,-nata v Titogradu v Crni gori, ki bo po sporazumu začel delati leta 1964. V prvi etapi bo kombinat dajal letno 50.000, v drugi pa 100.000 ton aluminija. Poleg tega bo Sovjetska zveza finansirala izgradnjo dveh hidrocentral, povečanje zmogljivosti tovarne sode v Lukavcu in «Seroligur» v Šibeniku, Med razgovori v Moskvi so sklenili tudi pogodbe za dobavo opreme za izboljše-valna dela v Jugoslaviji v vrednosti milijona dolarjev in sporazum o izvozu jugoslovanskih kablov in vagonskih cistern v Sovjetsko zvezo v vrednosti 17, milijonov dolar- nih krogov bo zvezna skupščina FLRJ razpuščena konec decembra, najkasneje 23 decembra, ko ji poteče mandat. Najbolj verjetno je. da bodo nove volitve v drugi polovici marca prihodnjega leta. Pred razpustitvijo bo skupščina sprejela še družbeni načrt za leto 1958 in perspektivni gospodarski načrt do leta 1961. B B. PARIZ, 11. — Nocoj se je pod predsedstvom Cotyja sestal ministrski svet, ki je sklenil, da bo predsednik vlade Bourges Maunoury zahteval sklicanje izrednega zasedanja parlamenta za 17. september. Na dnevnem redu tega zasedanja bosta razpravljanje o «okvirnem zakonu*, ki določa nov statut za Alžir, in razpravljanje o interpelacijah o vladni gospodarski politiki. Zdi se, da je namen sklepa ministrskega sveta o sklicanju izrednega zasedanja parlamenta, blokirati naraščajoče število zahtev o čimprejšnji parlamentarni debati o agrarnih vprašanjih. Dejansko so načrt «okvirne-ga zakona* sprejeli na današnji vladni seji, čeprav niso dosegli soglasja o vseh členih besedila. ki ga bodo ponovno proučili. Ministrsiki svet se do ponovno sestal v petek in menijo, da bodo dokončno odobrili omenjeni načrt. V glavnem je odobreno besedilo isto, kot ga je sestavil minister re- zident v Aižiru Robert I.aco-ste. Alžir naj bi razdelili v sedem ali osem pokrajin. k; bi uživale širol.o avtonomijo, pri čemer naj bi čim bolj ločili evropske okraje od muslimanskih. Vlada se je na hitro sestala, ker je narastlo število pisem poslancev, ki so zahtevali izredno sklicanje poslanske zbornice, da bi na njem razpravljali o ograrnem vprašanju. Popoldne je število pisem narastlo na 298, kar je skoraj dovolj za sklicanje parlamenta. S tem je vlada prehitela poslance, ker bo skusala doseči, da bi najprej razpravljali o Jižirskem vprašanju, nato šele o agrarnem. Ce b: namreč takoj razpravljali c agrarnem vprašanju, bi vladi grozil padec. Danes je 40 milijonov Francozov jedlo po«tan kruh, ker so pčki napovedali dvodnevno izprtje. katerega se je udeležilo okrog 90 odstotkov vseh pekov. Kruha danes seveda še ni zmanjkalo, ker so ga včeraj razdelili dvojni obrok. Industrijske pekarne, ki jih je vlada zasegla, pa delajo s polno paro, da ne bi ostale bolnišnice, šole in javne ustanove brez kruha. Jutri pa se bo pomanjkanje kruha bolj poznalo, ker si niso moglj vsi napraviti zalog Že nocoj šo v Parizu v številnih restavracijah uporabljali piškote in pre. prečenec. Kakšen obseg je zavzelo izprtje pekarn, nam ka že dejstvo, da je bilo v Pa rizu od 4193 pekarn odprtin samo 487. Pričakujejo, da bodo jutri tudi te peKarne za prte. Na podeželju je zaprlo pekarne približno ravno toliko odstotkov pekov. Pelki so napovedali stavko, ker jim ni vlada dovolila, da bi zvišali za štiri ali pet frankov ceno kruha. Skupno s kmeti in z mlinarji tudi protestirajo zaradi blokiranja cen žita ravno tedaj, ko so cene drugih potrošnib predmetov Alžir s štirimi ujetimi Tunizijci. Francoski poslanik se je dolgo razgovarjal v Tunisu s predsednikom republike Bur-gibo, ki ga je poklical zaradi te zadeve. Kasneje so izdali poročilo, ki pravi, da je predsednik Burgiba protestiral proti ponovnim kršitvam integri- narasle. Seveda vlada noče pe-j tete državnega ozemlja po kom ugoditi, ker bi v tem pri- | francoskih četah. Burgiba je meru postal blok cen brez tudi francoskemu posianiKii smisla. V Parizu ne potrjujejo vesti o novem incidentu. k| se je pripetil včeraj dopoldne na al-žirsko-tunizijski meji in o katerem so v Tunisu uradno poročali. Francosko ministrstvo za obrambo pa je celo izjavilo, da ni nobena francoska e-nota prodrla na tunizijsko o-zemlje. Tunizijci pa pravijo, da je oddelek francoskih čet vdrl na področje Kaserine. napravil tam nezakonite preiskave po hišah in se umaknil v dejal, da bo Tunizija izkoristila vsa potrebna sredstva zakonite obrambe, da zaščiti varnost svojega prebivalstva. Po drugi strani pa poročajo, da so na konferenci vojaških voditeljev, na kateri so razpravljali o ukrepih za proglasitev izrednega stanja na obmejnih področjih, sklenili, da bodo ustanovili skupine prostovoljnih delavcev, ki bodo kopali strelne jarke vzdolž meje z A,J,irn*" gradili ka- zemate in utrdbe. .predstavniki omenjenih vlad imeii v Beirutu s Henderso-nom. Sirski zunanji minister Bitar pa je sporočil novinarjem da je libanonski zunanji minister Malik, ki bo zastopal svojo državo na prihodnjem zasedanju glavne skupščine OZN, izrekel željo, da bi stopil v stik s sirskimi uradnimi krogi pred svojim jutrišnjim odhodom v Neu' York. V ta namen je glavni tajnik zunanjega ministrstva Tarazi odpotoval danes v Beirut. V Beirutu zatrjujejo, da bo libanonski zunanji minister Malik izročil Eisenhowerju o-sebno pismo predsednika Šamana. Baje poziva Samun E’-senhotverja, naj se izogne sleherni uporabi sile proti Siriji, ker bi po njegovem mnenju kaj takega pripeljalo vse arab-sike države na stran Sirije, če bi postala žrtev napada. Medtem pa sta načelnik glavnega štaba sirske vojske Afif Bizri in načelnik informacijske službe sirske vojske prišla danes v Kairo, kjer sta se razgovarjala z Naserjem in e-giptovskim obrambnim ministrom Amerom. ki je vrhovni poveljnik skupnih sirsko-egiptovskih čet. Kairski radio javlja, da so se vojaški razgovori nadaljevali tudi popoldne. Govorili so o koordinaciji strateških načrtov obeh držav ter so temeljito proučili vojaški položaj na splošno. Predsednik Naser je udeležence razgovorov povabit na kosilo. Sirski obrambni minister A-zem pa je v zvezi z nedavnimi sirsko-sovjetsikimi gospodarskimi sporazumi poudari’, da je bil namen njegovega po tovanja v Moskvo in Prago doseči to, kar ni hotei dati Siriji Zahod. Pripomnil je, da bodo gospodarski sporazumi, sklenjeni v Moskvi, ugodno vplivali na prihodnos* sirskega gospodarstva. Sirssa blaginja pa bo vplivala tudi na blaginjo Libanona, Jordanije in Traka in s tem prispevala k se večji omepitvi odnosov temi državami. Kar se tiče obsega sovjetske gospodarske pomoči Siriji, je Azem izjavil, da ta ni bil določen, da pa načrt, javnih del. ki bi jih Sirija želela izvesti, terjajo vsaj 500 milijonov dolarjev izdatkov, razdeljenih na več let. Azem je končno poudaril, da sovjetske ponudbe ne vsebujejo nobenega političnega, gospodarskega ali drugega pogoja. Sirski tisk poroča danes, da je iraški minister v Damasku izjavil predsedniku republike iiiimiiiliiliiiiiMiiiiitiiiiHiHmiimiimiiiiiiinniiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuniiiiiinniiiiiiiiiiiitititiMiiimiitiiiiiiiiiiiiiHiiimiiimii Britanski napad na Jemen pred glavno skupščino OZN Zahteva za razpravljanje o plemenskem razlikovanju v Južni Afriki - Nadaljevanje razprave o Madžarski NEW YORK, 11 — Minister Saudove Arabije za zadeve OZN je danes izjavil, da je jemenski imam zaprosil Saudo-vo Arabijo, naj bi pred skup- menskem razlikovanju v Južni Afriki. Medtem je glavna skupščina danes popoldne nadaljevala razpravo o poročilu odbora pe- ščino OZN sprožila vprašanje | ^ JL“a“ ° ^ britanskega napada na Jemen Cejlon, Bolivija, Kostarika, Egipt, Indija. Indonezija, Liberija, Sudan in Urugvaj pa so postavili zahtevo, naj se v skupščini razpravlja o ple- IIIHIII llllll lili ■IIIIRIIII ■lllllllllIMf II lllllllll lltlll>llllllllllltll llllll lllll4«llll*HI4t IIIIIIIBIIIIIIIIIIIIII1U1II1I1III lil I lili« lllllll I1IIIM lili lllllll lllllllll IIII1B Plemenska gonja proti črncem v ZDA Ameriški tisk obsoja Eisenhotverjevo popustljivost Guverner Arkansasa Faiihus povabljen na razgovor s predsednikom Narodne garde v Little Hot ku Se niso umaknili WASHINGTON, 11. — Danes popoldne so sporočili, da je predsednik Eisenhovver povabil guvernerja Arkansasa Faubusa, naj se pride razgo-varjat z njim v petek ali v soboto v Nevvport, kjer je na oddihu. Predsednik je povabil guvernerja na podlagi brzojavke. v kateri mu je ta zagotovil, da bo upošteval poziv, ki mu ga je poslalo zvezno sodišče. Nekateri ameriški časopisi kritizirajo Eisenhovverjevo popustljivost v zvezi z ravnanjem guvernerja Arkansasa in v zvezi z rasističnimi izgredi. List «New York Post* piše: »Tesnoba teh ur je delno cena, ki jo plačujemo, ker m predsedniku Eisenhovverju nikoli uspelo, da bi opravljal tako nujno potrebi o funkcijo vodnika glede vsega programa plemenske integracije. Takšnih vprašanj ni mogoče pokopati v luknjo golfa* (Kot je znano, očitajo Eisenhower-ju, da posveča preveč časa golfu). «Ne\v York Times* pa komentira sklep guvernerja Arkansasa, s katerim je ukazal narodni gardi, naj prepre- či uresničenje plemenske integracije v šolah. List piše: »Ta presenetljiv spletke predstavljajo za Arkansas madež v o-čeh ameriškega naroda in madež za ameriški narod v očeh sveta. Predsednik Eisenhotver bi moral bolj jasno spregovoriti o tem vprašanju ter se ne bi smel omejevati na objavljanje izjav po načelniku svojega tiskovnega urada,* Predstavnik Bele hiše Ha-gert je izjavil sinoči v zvezi z dinamitinm napadom rasistov na osnovno sojo v Na-shvilleu, da je predsednik Eisenhovver na to vest reagiral kakor vsi ostali' mislil je, da je to grozna stvar. Guverner Faubus pa je sinoči na tiskovni konferenci v Little Rooku izjavil, da‘ namerava kljub postopku zveznega sodnika proti njemu obdržati narodno gardo pred licejem v Little Rocku. Ker pa naj bi napetost popustila, je sklenil, da bo znižal moštvo od 200 na 100 enot. Kasneje pa je predstavnik guvernerja izjavil. da je guverner ponoči zbolel, Najbrž gre za »diplomatske bolezni*, ker bi se moral guverner prihodnji teden javiti pred sodiščem in pojasni ti, zakaj je z narodno gardo preprečil plemensko integracijo. Včeraj smo poročali, da so v Nashvilleu aretirali rasističnega propagandista Johna Ka-sperja. kasneje pa so ga proti kavciji izpustili. Nekaj ur pozneje pa so ga že tretjič aretirali, ker je v govoru pred parlamentom v Tenntsseju pozival ljudi k uporu. Demokratični senator Nue-berger iz Oregona je v Wa-shingtonu izjavil, da bo v januarju, kakor hitro se sestane kongres, predložil zakonski načrt, da se prepove uporaba narodne garde kot osebne vojske ali napadalnega oddelku nekega guvernerja. Senator Humphrey pa je pozval predsednika Eisenhovverja, naj l-menuje konv.sijo za zvezne državljanske pravice, ki naj začne takoj delovati. Novi zakon o državljanskih pravicah namreč nudi predsedniku možno«*, da imenuje komisijo šestih članov za preiskave o kršitvi državljanskih pravic. Prvi je govoril britanski predstavnik Alan Noble, ki je dejal, da je »Sovjetska zveza edina odgovorna za sedanje zatiranje na Madžarskem*. Izrekel je upanje, da bo predsednik skupščine, če bo dobil od skupščine posebno nalogo, lahko stopil v stik s sovjetskimi voditelji. Zatem je angleški delegat zavrnil tezo, da je bila intervencija sovjetskih čet v Budimpešti meseca novembra neke vrste kolektivna obramba v okviru varšavskega pakta. Dejal je, da ni nobeden od u-pornikov zahteval povratka starega režima in da je Na-gyjeva vlada hotela nevtralnost in ne zavezništvo z zahodnimi državami. Zatrjeval je, da zahodne države niso hotele postaviti na Madžarskem oporišča proti Sovjetski zvezi. Romunski delegat je dejal, da nihče ne more odrekati pravice madžarski vladi, da «uporabi siedstva, da zaduši vsakršen notranji upor*. Izjavil je dalje, da je razvoj na Madžarskem v zadnjih desetih mesecih pokazal nekoristnost morebitne intervencije čet OZN na Madžarskem-Dejal je, da je Kadarjeva vlada vzpostavila ustavni red in da so se gospodarski pogoji izboljšali. Pripomnil je še, da so dejanja pokazala, da je bila »kontrarevolucija na Madžarskem grožnja za romun-sko-madžarske odnose in zato je bila romunska vlada zadovoljna z navzočnostjo sovjetskih čet, ki so sodelovale za zadušitev upora*. Perujski delegat Pa je dejal, da bi morala skupščina ponoviti obsodbo Sovjetske zveze ter da mora «mobi!izirati javno mnenje, da se odpravijo krivice*. , , Govoril je nato bolgarski delegat, ki je podprl maržar-sko in sovjetsko tezo, zatem pa predstavniki Nove Zelandije, Beneluxa, Avstralije in Italije, ki so hvalili poročilo komisije. Seja je bila nato odložena na jutri popoldne Madžarska vlada pa je ob priliki sedanje razprave v skupščini OZN objavila izjavo, v kateri je rečeno, da je bil namen »napada na Madžarskem zrušiti ustavni in socialni red in je šlo torej za kontrarevolucijo*. Madžarska vlada pravi dalje, da «so kontrarevolucionarni upor pripravili, sprožiii in podpirali zahodni imperialistični krogi. Organizatorji u-pora in voditelji so pripadali starim privilegiranim razredom. v uporu je pomagalo izdajalsko, podlo in protiustavno delovanje Nagyja in njegove skupine izdajalcev, ki so se vrinile v vlado*. V zvezi s poročilom odbora petih poudarja madžarska vlada, da je na podlagi sedmega člena listine OZN (ki se tiče nevmešavanja v notranje zadeve neke države) delovanje te komisije nezakonito. Dulles bo odgovoril Gromiku WASHINGTON, 11. — Ame-riš-ki državni departma je danes sporočil, da namerava Dulles prihodnji teden obravnavati vprašanja Srednjega vzhoda, razorožitve in drugih vprašanj, ki so predmet spora med Vzhodom im Zahodom, v govoru ki ga bo imel v četrtek pred skupščino OZN Predstavnik državnega de. partmaja je sporočil, da bo Dulles odpotoval v New Yoric v nedeljo, kjer bo prisostvoval delu skupščine vsaj en teden. Dulles namerava tudi vsaj posredno odgovoriti na včerajšnje obtožbe sovjetskega zunanjega ministra Gromika. da ZDA pripravljajo obc-rožen napad na Sirijo. HARTFORD, 11. — Komisija za varnost v ameriški državi Connecticut je v zvezi z dej stvom, da je prihodnji petek tudi trinajsti dan v mesecu, pozvala avtomobiliste, naj ta dan vozijo s posebno pozornostjo. Kuatliju. da «je bagdadska vlada, zvesta arabski narodni politiki odklonila pristanek za zgraditev naftovoda med Kir-kukom in Aleksandreto ter vztraja pri družbi Irak-petro-leurn, naj se naftovod Kirkuk-Hajfa preusmeri v Saido v Libanonu*. Nekateri časopisi pišejo tudi, da namerava Irak baje pristopiti h Kulturnemu sporazumu med Sirijo, Egiptom in Jordanijo ter h' sporazumu o gospodarski uniji med Sirijo in Egiptom. Sploh se opaža, da se ameriška akcija na Srednjem vzhodu obrača proti ZDA samim. Večina arabskih držav je že sporočila sirski vladi, da gledajo na zadnji političen razvoj v Siriji kot na izključno sirsko notranjo zadevo. Kakor znano, je saudski poslanik omenil novinarjem, da je od kralja Sauda dobil nalogo, naj se v tem smislu razgovarja s sirskim predsednikom. «Saudo-va Arabija, ki je povezana s Sirijo z vojaškimi obrambnimi dogovori, i je dejal poslanik, b0 nudila vso svojo pomoč tej državi, če bo ta postala žrtev napada.* Tudi Libanon je ze sporočil podobno stališče. Kar se tiče Jordanije, pa je, kakor znano, jordanski zunanji minister Ri-fai med drugim izjavil: «V Siriji se ni zgodilo nič takega, khr bi kazalo, da smo v nevarnosti, ali bi opravičevalo našo intervencijo. Sirija je svobodna, da ravna na način, ki se ji zdi najbolj primeren za njene interese. Sirija je neodvisna država m gospodar svojih notranjih zadev.* Rifai je dejal, da so pošiljke ameriškega orožja samo «na žalost prišle istočasno* in da je imelo to orožje, ki je bilo obljubljeno Jordaniji, da «se zajamči njena notranja in zunanja varnost*, biti izročeno z letali na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen mnogo «pred sedanjo hladno vojno* med Wasliingtonom in Moskvo. Iraški tisk ostro obsoja «zelo hudo napako ameriške politike na Srednjem vzhodu«. List »Al Horreya» piše: »Orožje, ki ga je Sovjetska zveza izročila Siriji, in orožje, ki so ga ZDA izročile Jordaniji, se bo uporabljalo samo za uničenje ameriškega varovanca Izraela.* Predstavnik ameriškega državnega departmaja pa ni hotel komentirati včerajšnjih izjav sovjetskega zunanjega ministra Gromika, ki je obsodil ameriško politiko na Srednjem vzhodu. Predstavnik je izjavil, da je izjave sedaj proučujejo in ni izključeno, da bo državni departma Gromiku odgovoril. Dalje je predstavnik izrekel mnenje, da se orožje, ki ga ZDA pošiljajo Jordaniji, ne bo uporabljajo proti Izraelu. Pripomnil je, da sta se ameriška in jordanska vlada sporazumeli, da je to orožje »določeno v izključno obrambne namene*. Kar se tiče morebitnega pošiljanja orožja Iraku, ni predstavnik izključil take mož-nosti- Predstavnik Foreign Office* pa je v zvezi z izjavami Gromika izjavil, da so napetost na Srednjem vzhodu povzročile »znatne dobave sovjetskega orožja Siriji*. «Ni mogoče primerjati teh dobav z dejstvom, da so ZDA pospešile pošiljanje zelo zmei* nih količin orožja,* je pri* pomnil predstavnik. Izjavil j* dalje, da mu ni nič znanega o zbiranju turških čet ob sirski meji, o čemer je govoril Gromiko. Prav tako je zavrnil Gromikove obtožbe, da je Velika Britanija napadla Oman in Jemen. Predstavnik turškega zunanjega ministrstva pa je izjavil, da Sovjetska zveza skuša «varati» države Srednjega vzhoda, s tem da pripisuje drugim «svoje lastne napadalne namene, zato da bi preprečila sodelovanje držav Srednjega vzhoda z Zahodom*. Llovdovo pismo Popoviču BEOGRAD. 11. — Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je dobil od britanskega zunanjega ministra Selwyna Lloyda pismo s katerim se mu ta zahvaljuje za gostoljubnost ter izreka prepričanje, da so beograjski razgovori prispevali k utrditvi dobrih odnosov med obema državama in da so obema vladama služili za boljšo ocenitev in razumevanje njihovih stališč. Atomska eksplozija pod zemljo NEVADA, 11. — Danes so sporočili, da bo prva podzemeljska atomska eksplozija V sedanji vrsti poizkusov v Nevadi 18. septembra. Ta eksplozija bo imela moč, ki bo odgovarjala tisoč do tri tisoč tonam tritola. Eksplozijo bodo povzročili v predoru 300 metrov pod zemljo. Iz Adelaide pa poročajo, da bo jutri v Maralingu verjetno prvi britanski atomski poizkus v novi vrsti poizkusov. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 23,8, najnižja 18, zračni tlak 1123,3, vlaga 76 odst., morje mirno, temperatura morja 22,5. Vreme danes: Pretežno oblačno z delnimi razjasnitvami. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 12. septembra Gvidon, Slaven Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 18.23. Dolžina dneva 12.45. Luna vzide ob 19.35 in zatone ob 8.48. Jutri, PETEK, 13. septembra V-rg.i.j, Večedrag Pismo staršem Od «slovenskega očeta« smo prejeli pismo, ki ga v celoti objavljamo: Lepo vas prosim, da mi odstopite nekaj prostora v našem dnevniku, ker bi tudi jaz rad povedal kako besedo o slovenski šoli in slovenskih šolarjih. Da vam napišem te vrstice, sem se odločil, ko sem prebral pretekli teden članek ((Malodušnost ni na mestu!«. Članek mi je všeč, ker je stvaren, objektiven, ničesar ne pretirava in je prav zato prepričljiv. Le škoda, d« ga niso prebrali in se ob njem zamislili prav tisti starši, ki se jih še najbolj tiče. Boji m se, da so ga brali le taki, ki jim ta nauk ni potreben, ker so kot zavedni Slovenci in dostojni ljudje že izvršili svojo dolžnost nasproti svojim otrokom, narodu in človeštvu. Prav ti sturši pa bi si morali šteti v dolžnost, da dajo take članke citat tudi tistim malodušnim, ki so v svoji neinformiranosti in naivnosti krenili s prane poti in so svojega otroka poslali v italijansko šolo. Veste, pča-sih ne vem, ali naj bi se smejal ali jezil. Morda sem v svoji sodbi preoster, a včasih se mi zdi, da so kakšni naši starši hudo omejeni, Nu primer: kaj boste rekli o tisti materi, ki je vpisala svojega šestletnega otroka v prvi razred italijanske šole in je to «opravičila» takole; ((Neki moj dober znanec mi je obljubil za otroka gotovo službo, če ga dam v italijansko šolo.)) Verujte mi. gospod urednik, da sem se ob taki «materinski skrbi« spomnit tistih primitivnih, divjih plemen, kjer že novorojenčku v zibelki izberejo ženo. Pustimo na stran plemenite nagibe tistega «dobrega znan-ca«, ki je iz golega šovinizma speljal to žensko v nečedno kupčijo, da je prodala svojo kri za zelo negotovo ceno. Ugotovil bi rad le, da je dobri «sfrir» dal le ustno obljubo in da se v najmanj osmih letih, ko bo otrok v najboljšem primeru šele dokončal svojo šolsko obveznost, da marsikaj — pozabiti! In bogve kje bo čez o-sem let tisti «str ic». Tudi drugi starši, pravzuprav vsi, imajo «utemeljene razloge«. Poznam družino, ki je imela svojega sina v slovenski gimnaziji. Dali so fanta v razred, ki je imel šolo popoldne. Starši so želeli, da bi fant hodil v šolo zjutraj. Ker jim ravnateljstvo ni ugodilo, u-pravičeno ali neupravičeno, so seveda bili užaljeni in iz »užaljenosti» vzeli sina iz slovenske in ga poslali v italijansko gimnazijo. Ne upam si izkoriščati preveč vašo dobrotljivost, sicer bi vam lahko naštel takih «upraViče-nih razlogov»» še precej. Vsi ti jepasti «razlogt» pa so prav slaba krinka. za katero se skriva slaba vest, občutek neke krivde. Kajti tistemu izgovoru o službi že. ogromna večina ne verjame, ker je resnica čisto drugačna kakor ste že večkrat v «Primorskem dnevnikus jasno dokazali, in v bodočnosti bo položaj vedno ugodnejši, ker druguče tudi biti ne more. Cujemo. da se bodo dogovori med Italijo in sosedno Jugoslavijo še bolj spopolnili in da bomo tu ob meji navezali še tesnejše gospodarske stike. Ti stiki sami na sebi dušijo nestrpnost in šovinizem, a suma potreba po boljšem gospodarskem uspehu bo vedno bolj gnala tržaške trgovce in o-brtnike, da bodo sprejemali v svoje obrate na delo ljudi, ki poznajo dobro jezik tria-škega naravnega zaledja. Tudi jaz imam dva svoja otroka v slovenski šoli, pa se prav nič ne bojim, da si,ne bosta dobita dela in kruha, (e bosta pridna, marljiva in poštena. To so namreč glavne lastnosti, po katerih sodijo delodajalci svoje delavce in nameščence. Pa še nekaj naj povem, če dovolite. Včasih čajema tudi ta izgovor; »Ce damo otroka V slovensko šolo, bo oče ob službo.« Poznam dosti staršev, ki pošiljajo svoje otroke V slovensko šolo: tudi nekaj takih, ki so v javnih, občinskih ali državnih službah, a ne poznam še primera, da hi bil kdo odpuščen zaradi tega, ker ima otroka v slovenski šoli. Tudi v uredništvu, ki imate boljši pregled čez vso našo deželo, gotovo ne poznate primera, ker bi ga sicer z vso odločnostjo obsodi- Drevi seja pokrajinskega svela Drevi ob 18. uri bo seja pokrajinskega sveta. Na dnevnem redu so številni upravni sklepi, med katerimi je tudi sklep o določitvi staleza oseb ja, ki ga bodo zaposlili pri pokrajinski zvezi vsedržavne organizacije za materinstvo in deco. Poleg tega bo odbor predložil v odobritev sklep o zvišanju zavarovalnine proti požaru za naprave v tehničnem zavodu «L. da Vinci» in li. Tako mislim jaz: «Strah ima zares velike oči!» Vaš članek se mi dopade, ker je stvaren in nič ne pretirana, Tudi jaz hočem biti pošten in povedati, da se res včasih zgodi, da kak kolega v službi, pa tudi kak šef svetuje slovenskemu očetu, naj vpiše otroka v italijansko šolo. So šovinisti, ki izrekajo take nasvete, pa tudi dobrodušni ljudje, ki se niso poglobili v problem narodne e-nakopravnosti in gledajo na $t'\ar kot «Triestim». Pa •saj nismo j;alobarde, da borno že na sam, včasih celo va zlonameren nasvet, klonili. In če nismo doslej zabeležili nobenega konkretnega primera represalij zaradi vpisa otroka v slovensko šolo, se bo moglo to zgoditi v bodočnosti še manj, kajti vsi znaki ka-žejo, da bodo naši italijanski sodržavljani v svoji lastni sredi postopoma zatrli vsako narodno nestrpnost. Vabim vse starše in vse zavedne ljudi, da o tem razmišljajo, zlasti pa, da se sedaj pred vpisom otrok v šolo o teh vprašanjih pogovorijo tudi s svojimi znanci in prijatelji, ki sami morda niso čitali in ne bodo čitali tozadevnih člankov v uPrimor-skem dnevniku». Vam, gos no d urednik, pa se lepo zahvaljujem za odstopljeni prostor in Vas pozdravljam! ^ SLOVENSKI OCE Ob italijanskem dnevu na zagrebškem velesejmu Tržaška gospodarska delegacija odpotovala na velesejem v Zagreb Razgovor ministra za zunanjo trgovino prof. Carlija z vladnim komisarjem pred odhodom v Zagreb - Sestanek mešanih trgovinskih zbornic Včeraj je„na poti v Zagreb prispel v Trst italijanski minister za zunanjo trgovino prof. Guido Carli, ki se je pripeljal iz Rima z vlakom ob 8.25. Na železniški postaji so ministra sprejeli generalni vladni komisar Kalamara, italijanski generalni konzul v Zagrebu Kubino, tržaški kvestor dr. De Nozza, podprefekt dr. Santini, poveljnik karabinjerjev Lore-telli, predstavnik urada za povezavo z ministrstvom za žu-nanje zadeve odv. Gerin in druge osebnosti. Minister zi zunanjo trgovino je od postaje odšel v spremstvu svojega tajnika dr. Lo Monaca v vladno palačo, kjer se je zadržal v daljšem razgovoru z vladnim generalnim komisarjem. O tem razgovoru sta z avtombbilom ob 12. uri v spremstvu odv. Gerina in italijanskega generalnega konzula v Zagrebu Rubina. Včeraj je odpotovala v Zagreb tudi delegacija tržaških gospodarskih predstavnikov: članov tržaške trgovinske zbornice in delegacije italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice s sedežem v Milanu. Za tržaško trgovinsko zbornico sta iz Trsta odpotovala generalni tajnik zbornice dr. A-dobbatti in predsednik sekcije za zunanjo trgovino Grioni, za delegadijo mešane zbornice pa sta med drugimi odpotovala v Zagreb člana izvršnega odbora dr. Spinotti in Marij Kocjančič. Poleg tega pa so odpotovali iz Trsta v Zagreb tudi vodilni člani itali- ni bilo izdano uradno poroči- jansko-jugoslovanske trgovin lo, vendar se je izvedelo, da cta visoka predstavnika razpravljala o nekaterih gospodarskih vprašanjih, zvezanih z zu-nanje-trgovinsko izmenjavo, ki zanima naše mesto. Minister je odpotoval iz Tr- ske zbornice iz Milana. Visoki italijanski vladni in gospodarski predstavniki so odpotovali v Zagreb, da se tam udeleže uradnega italijanskega dneva, ki bo v okviru zagrebškega mednarodnega IIItHIimilMMiUIHIIIIItllllllllltllltMlllllillUIIIIIIIIUIIIIIIItlUII 1 Na enem izmed mestnih trgov ol> 16,30 Danes protestno zborovanje delavcev CRDA In arzenala Na zborovanju bodo govorili predstavniki obeli tržaških sindikalnih organizacij ter zaslopuiki sindikatov iz Iržiea Danes popoldne ob 16.30 bo na nekem trgu v mestu enot-no protestno zborovanje delavcev obratov CRDA in Tržaškega arzenala zaradi zavlačevanja pri pogajanjih glede spora, ki se vleče že nekaj mesecev. Na zborovanju bosta govoril* tajnika dveh strokovnih organizacij tržaških kovinarjev ter predstavniki treh sindikalnih organizacij kovi- narjev iz Tržiča Prvič bodo torej nastopili n* javnem sindikalnem zborovanju tudi predstavniki sorodnih sindi- kalnih organizacij tržiških delavcev, zaradi česar ima današnje protestno zborovanje še večji pomen. Kakor smo že poročali, so delavci omenjenih obratov že imeli svoja zborovanja pred nekaj dnevi v Trstu in v Miljah ter so izrazili svoje nezadovoljstvo, ker delodajalci poskušajo na vse načine zavlačevati pogajanja in trmasto vztrajajo na svojem odklonilnem stališču. Na vseh dosedanjih zborovanjih pa so prizadeti delavci tudi pooblastili svoje sindikalne predstavnike, naj ukrenejo vse potrebno in naj uporabijo vsa sredstva, da bi prisilili delodajalce na pogajanja in pristanek na delavske zahteve. nje zborovanje bo vse- kakor zadnji opomin tako delodajalcem kot pristojnim oblastem, naj zadevo vzamejo v resen pretres in naj se ne igračkajo s prizadetimi delavci, ki so trdno odločeni braniti svoje pravice, ker se zavedajo upravičenosti svojih zahtev in neutemeljenosti o-pravičil delodajalcev. V soboto bo na Uradu za delo že četrti sestanek med sindikalnimi predstavniki in zastopniki obratov CRDA ter Tržaškega arzenala glede zahtev delavcev teh podjetij. Ce bo tudi ta sestanek, kot dosedanji, brez uspeha, ni izključeno, da se bo prihodnji teden stvar še bolj zaostrila z novim stavkovnim gibanjem. Protest delavcev v «l Včeraj popoldne ob 15.30 so delavci v ladjedelnici Felsze-gy demonstrativno zapustili delo in stavkali v znak protesta, ker jim vodstvo podjetja še ni izplačalo 10.000 lir na račun letne nagrade, kakor je bilo sklenjeno že pred meseci. Delavci so o tem razpravljali na svojem enotnem zborovanju Današ: llimimilimnillliH minulimi ■■■■ nuni.. Nadaljevanje zasedanj v Palači narodov Številni zdravstveni referati na mednarodnem «symposiumu» Minister Cui. ki je prispel sinoči v I rst ho danes prisostvoval otvoritvi novega sedeža 1NAIL in so svoj sklep takoj izvršili. Stavka je bila enotna in so se je udeležili vsi delavci. Kakor je znano, so nastale ovire pri izplačilu omenjene nagrade zaradi protivnega stališča nekega funkcionarja rotacijskega sklada, ki ni dovolil, da bi podjetje izplačalo omenjeno vsoto svojim delavcem kljub sporazumu s sindikalnimi predstavniki. Miljska občina za poenotenje plač Miljski župan je včeraj odgovoril novi delavski zbornici CGIL na njeno zahtevo glede izplačila primerne akontacije občinskim uslužbencem na račun zaostankov glede poenotenja plač. Zupan sporoča, da je občinski odbor na svoji zadnji seji sklenil, naj se izplačajo občinskim uslužbencem na račun poenotenja plač zaostanki za 12 mesecev, pripominja pa, da bo sklep veljaven le po odobritvi pokrajinskega upravnega odbora. Kakor smo že poročali, je omenjena sindikalna organizacija naprosila tudi tržaško občinsko upravo in uprave podeželskih občin, naj izplačajo primerno vsoto svojim uslužbencem na račun poenotenja plač, kakor je to sklenila tudi pokrajinska uprava za svoje uslužbence. ——«»----- Prometne nesreče Včeraj zjutraj ukoh 8. ure realne gimnazije »G. Ober- dan, sklep za popravno in razširitev občinske ceste St. Florjan - Lazaret V miljski občini, --klep o pravilih za podporo revni deci za leto 1958 te ’ nekaj sklepov za nabavo živil in oblek za oskrbovance in u-službence umobolnice pri Sv. Ivanu. Na današnjem zasedanju mednarodnega zdravsl veneg:. «symposiuma«. katerega je o-tvoril predsednik prof. Ven dramini. ie spregovoril jugo slovanski predstavnik dr. Ante Svalba sanitetni častnik iz Reke. ki je podčrtal pomen tega zdravstvenega kongresa. Takoj nato je prof. Mariam govoril o ((Zdravstveni vzgoji s pomočjo solskegu zdravnika«. Po teh uvodnih govorih je nastopil prof. Ragazzi iz Milanu. ki je prebral obširni referat «0 znanstvenem napredku in izboljšanju življenjskih pogojev«. Sledili so mu prof. Rotla in drugi govorniki. Popoldne so si kongresisti ogledali zAquileio», prisostvovali sprejemu, ki ga je priredil princ Turn Tunis in se u-deležili svečane večerje v hotelu «Exce!sior». V okviru mednarodnega zdravstvenega *syniposiuma» je v ((Palači narodov« tržaškega velesejma urejena tudi razstava nekaterih zdrastveruh a-paratov ter socialne dejavnosti velikih zavarovalnih ustanov in modernih podjetij. Te razstave zavzemajo prostor prvega in drugega nadstropja »Palače narodov«, medtem ko v pritličju predvajajo zdravstvene filme. Razstave so zelo lepo in zanimivo urejene. Izjemoma tokrat ne manjka polemični ton. ki prihaja iz nepričakovanega vira. Na razstavi sodeluje poleg znanin ustanov INPS INAIL, INČA itd. tudi podjetje »Marzotto«, ki nazorno prikazuje. kako skrbi za svoj? delavce. V posebni luksuzno opremljeni brošuri »e izpod peresa Gaetana Marzotta lahko v uvodni besedi čitajo med drugim kaj ostre opombe na je 41-letni Leandro Milič iz Kraške ulice 47 na Opčinah vozil kamion po Largo Baia-montl. Ko je hotel zaviti proti Ul. Roncheto, se je v kamion zaletel kolesar Giuseppe Cortale iz Ul. S. Cilino 71. Kljub temu da je kolesar padel na tla, ni hotel nobene pomoči. Sele kasneje se je sam odpravil v bolnišnico, kjer so mn zdravniki nudili prvo pomoč, nato pa so ga poslali domov. V zgodnjih popoldanskih u-rah je 40-letni Lino Repa iz Ul. Čampi Elisi 21 Vozil avtobus št. 29 po Ul. Soncini proti Skednju. Na križišču, kjer se cesta odcepi proti Sv. Soboti, se je v sprednji del avtobusa zaletelo motorno kolo, katerega je vozil 20-letni Duilio D’Este iz Ul. Runcheto 91. 'L rešilnim avtom RK so mladeniča odpeljali v bolnišnico, kjer mu je dežurni zdravnik ugotovil udarec na levem kolenu in praske na prstih leve. noge, zaradi česar se bo moral zdraviti približno en teden. 1 Kmalu po 14. uri so pripeljali z rešilnim avtom RK v splošno bolnišnico 83-letnega mornarja Antona Colombana iz Ul. Tigor 23. Mož je malo prej hotel prekoračiti Trg Sv. Ivana, ko se je vanj zaletel avto. Pri nesreči j® Colom-ban poškodoval levo roko in dobil manjše praske na le- vem kolenu. Ce ne bodo nastale komplikacije, bo mož o-zdrave! v 10 dneh. Ob 14.30 je 491etni Antonio Dodin iz Scale Sante Itil vozil svoj avtomobil po obalni cesti od Sesljana proti Devinu. Takoj za avtomobilom pa ie 26-letni Andrej Gorris iz Bessagona v Franciji vozil avtobus, v katerem sq bili izletniki. V bližini Devina je nodin naglo ustavil avtomobil, zaradi česar je povzročil, da se je v niegov avto zaletel združenja vsak delavnik od zadaj vozeči avtobus. Kljub c»—12, in 16-—16- ure v Ul. F. hudemu trčenju se ni nobena Filzi 8, tel. 37-808. 'oseba poškodovala. velesejma, predstavniki mešanih zbornic pa se bodo nato udeležili skupnih sestankov, katere bodo sklicali s člani jugoslovansko-italijanske mešane zbornice s sedežem v Beogradu in člani te zbornice iz Zagreba in Ljubljane. Ze na predhodnih zasedanjih so te mešane zbornice na skupnih sestankih razpravljale in prispevale k rešitvi številnih perečih vprašanj, ki so zavirala nadaljnji, še ugodnejši razvoj trgovinskega prometa in vsestranskega gospodarskega sodelovanja med o-bema deželama. Zadnja taka sestanka sta bila v okviru milanskega in tržaškega velesejma. Trst je nedvomno močno zainteresiran za čim boljše izvajanje trgovinskih sporazumov in za uvedbo novih oblik sodelovanja. Sedaj že obstaja posebni trgovinski sporazum za razvoj trgovinskega prometa med tržaškim področjem in neposrednim jugoslovanskim zaledjem, kot tudi podoben sporazum zg goriško področje. V našem listu smo že večkrat opozorili na razne pomanjkljivosti tržaškega trgovinskega sporazuma in na ovire birokratskega značaja, ki onemogočajo tak razvoj trgovinskega prometa, kot bi ga bilo na osnovi gospodarskih i pogojev mogoče doseči. O tem vprašanju so v juniju razpravljali na zasedanju vladnih italljansko-jugoslovanskih komisij, ki sta cazpravljali v Rimu o izvajanju trgovinskih sporazumov, sporazuma o posebnih dobavah, plačilnega sporazuma in drugih številnih instrumentih, ki urejajo itali-jansko-jugoslovansko gospodarsko sodelovanje. Na tem zasedanju so proučili tudi izvajanje tržaškega in goričkega sporazuma o obmejnem trgovinskem prometu in ugotovili, da ni bilo z nobene strani nobenih pripomb glede izvajanja goričkega sporazuma. Glede tržaškega sporazuma pa sta se delegaciji sporazumeli, da se sporazum premalo časa izvaja (sporazum je stopil v veljavo šele 15. I. 1957). da bi ga lahko podrobneje proučili na osnovi dosedanjih izkušenj in vnesli potrebne popravke. Razumljivo je, da v osviru državnih komisij ni mogoče podrobneje pretresti vseh rezultatov raznih sporazumov, kar pa predstavlja specifično nalogo prav gospodarskih združenj, kot sta obe mešani ita-lijansko-jugoslovanska odnosno jugoslovansko-italijanska trgovinska zbornica. Po vsej verjetnosti bodo na sestankih obeh zbornic, ki bodo kot se zdi v petek v Zagrebu, razpravljali tudi o tea* vprašanju. Praksa dokazuje, da je mogoče z dobro voljo odsci aniti vse, čeprav na prvi pogled se tako nepremostljive zapreke, o čemer nazorno priča izredno ugoden razvoj italijansko-ju-goslovanske trgovinske izmenjave, k’ je dosegla v prvem polletju letošnjega leta ponovno rekordno raven. V prvem polletju letošnjega leta ie tako znašala skupna vrednost blaga, ki so ga iz Justo Pavie uvozili odnosno izvozili v Italijo, 16.5 milijarde dinarjev medtem ko je lani v istem razdobju dosegla le 12,5 mili- državne zavarovalne ustanove, ki poberejo 30-45 odst. plae, kar se pretvarja v pravo grabljenje dohodkov deiovnih ljudi, saj se za ta denar ne da delavcem in njih družinam ti-ste pomoči in zavaiovanja, ki bi jo potrebovali. Ne mislimo na tem mestu polemizirati z Marzottom niti podrobneje opisati njegovih kaj problematičnih socialnih teorij, vendar njegove zgornje trditve nedvomno odgovarjajo stvarnemu stanju, kot tudi drži, da bi se z manj birokracije in z boljšim upravljanjem denarja, ki ga morajo delavci in uslužbenci plačali za social no zavarovanje, lahko naredilo mnogo več in bi vsi lahko uživali primerne pokojnine, ter Človeku primerno socialno. zdravstveno in drugo za-šlčto. Včeraj zvečer je prispel ;z Rima minister Luigi Gui, ki 1)0 danes ob 10. uri obiskal zasedanje v »Palači narodov«, ter si ogledal razstave. Ob 12. uri si bo minister ogledal gradnjo hiše za upokojence in ob 18. uri bo prisostvovat otvo. r i tv i novega sedeža INAIL v VJL Teatro Romano. Obvestilo gostilničarjem Slovensko gospodarsko združenje obvešča vse svoje člane gostilničarje in lastnike drugih gostinskih obratov (barov, bifejev itd ), ki so prejeli ali bodo prejet, od policijskih oblasti obrazce glede razvrstitve lok dov po kategorijah, da naj se za pojasnila in izpolnitev obrazcev obrnejo na tajništvo od KPI zahteva takojšnjo sejo občinskega sveta Na sinočnji seji izvršnega odbora tržaške federacije KPI so ugotovili, da po sprejeti o-stavki župana in odoornikov, starejši svetovalcev inz. Bartoli še ni sklical seje občinskega sveta, kot bi bila to njegova dolžnost. Zato izvršni odbor tržaške federacije KPI obsoja namen demokristjanov, ki bi hoteli odvzeti občinskemu svetu pravico, da poizkusi rešiti občinsko krizo. Izvršni odbor federacije meni, da je treba čimprej sklicati sejo občinskega sveta, da se nudi strankam in gibanjem, ki so zastopana v občinskem svetu, možnost rešiti občinsko krizo po naravni poti in da si vsako prevzame svojo odgovornost pred prebivalstvom. Zaradi tega pasivnega stališča starejšega svetovalca inž. Bartolija, je izvršni odbor federacije KPI pooblastil svojo skupino v občinskem svetu, da zahteva takojšnje sklicanje seje občinskega sveta. ((»----- «Ausonia» v Tržiču Včeraj je priplula v Tržič turbo-ladja »Ausonia«, na kateri so izvršili v Benetkah zadnja podvodna dela. V nedeljo 29. septembra pa bodo v ladjedelnici CRDA v Tržiču splo vili 19.200-tonsko tovorno turbinsko ladjo »Maria Costa«, katero grade za pomorsko družbo »Giacomo Costa« iz Genove. Ladja je dolga 168 metrov, visoka 14 metrov in o prem!jena s pogonskim strojem. ki bo rgzvijal 11.000 konjskih sil ter ji omogočil brzino 17 milj na uro. PO POLETNIH POČITNICAH Jutri prva razprava pred kazenskim sodiščem Po rednih počitnicah bo jutri spet začelo delovati tržaško kazensko sodišče z dvema sekcijama, ki jima bosta predsedovala dr. Corsi in dr. Fa-brio. Vsakih 15 dni pa bo delovala tretja sekcija, ki ji bo predsedoval dr. Rosano. V drugi polovici meseca bo 60 sodnih razprav in 7 prizivov; sodili bodo 89 osebam, od katerih jih je 5 v zaporu. Med drugim je 23 obtožb zaradi tatvine, 21 zaradi telesnih poškodb, 7 zaradi tihotapstva. dve zaradi nenamernega umora, ena zaradi sleparije, dve zaradi bankrota, dve zaradi konkubinata itd. «« Hudi nezgodi na delu Včeraj ob 9. uri so sprejeli na opazovalnem oddelku splošne Dolnišmce 26-letnega Alda Flegarja iz Ul. Economo 14. Zdravniki so mu ugotovili rano na križnici in praske na desni roki, zaradi česar se bo moral zdraviti približno en teden. Mož je povedal, da je delal v Ul. Combi, kjer gradijo neko hišo. Med delpm je nerodno stopil in padel na tla z višine 5 metrov. Malo kasneje so z rešilnim avtomobilom RK pripeljali v splošno bolnišnico 21-letnega grškega državljana Giovannija lorgarossa, ki je zaposlen na ladji »Al Kumait«, ki je zasidrana v novem pristanišču. Mladeniča je v bolnišnico spremil njegov 21-letni prijatelj Michele Parlaghi, ki je zdravnikom povedal, da je lorgaross malo prej delal na ladji, ko ga je naenkrat u-daril kavelj žerjava, zdravniki so mu ugotovili udarce na glavi, rano na zgornji ustnici in nezavestno stanje, zaradi česar so ga sprejeli na I. kirurškem oddelku. Njegovo stanje je zelo resno in zdravniki se o njem niso izrekli. SNG v TRSTU Predstave na občinskem nogometnem igrišču v BOLJUNCU: v soboto, 14. t.m. ob 20.30 Rade Pregare «ŠAGRA» v nedeljo, 15. t.m. ob 20.30 John Patrick «VROČA KRI» v torek, 17. t. m. ob 20.30 Branislav Nušič ŽALUJOČI OSTALI» V ponedeljek, 16. t. m. ob 20130 v kino dvorani v Skednju Branislav Nusič «ŽALUJOČI OSTALI» Kulturne prireditve V PETEK ob 21. uri bo v Av-ditoriju drugi koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra. Na sporedu so Torelli, Mozart, Ravel Mortari in Rossini. Dirigira Piero Santi, sodeluje pianistka Alda Bellasich. ( IJCU8KA r KOS VETA ) Prosvetno društvo «1. Cankar« organizira baletno Solo za otroke od 5 let dalje, katero bo vodil Adrijan Villes, član SNG. Vpisovanje in podrobnejša pojasnila na sedežu društva v Ul. Montec-chi 6 od 19. do 20. ure še danes. RADIO j ČETRTEK, 12. septembra 1957 TRS I POSTAJ A A 11.30 Zabavna glasba; 12.00 Potovanje po Italiji; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Melodije iz revij; 13.30 Orkester Cergoli; 14.00 Odlomek iz opere «Evgenij Onjegin«; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Franc Liszt: Koncert št. 1 Es-dunu za klavir in orkester; 18.20 Podeželska glasba: 18.40 Razni samospevi; 19.00 Orkester Esperia; 19.15 Radijska univerza — Evropska kolonialna ekspanzija — «Prva svetovna vojna in leninistične teorije o imperializmu«; 19.30 Pe- stra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Dramatizirana zgodba — Duilio Sa-veri: Kaieri izmed treh? 7. zgodba: «Zavetišče na ledeniku«, igrajo člani Radijskega odra: 22.00 Mirko Javornik: Uspeh in ne- uspeh 18. mednarodnega filmskega festivala v Benetkah; 22.15 Frank Martin; Mala koncertna simfonija; 22.35 Večerne melodije: 23.00 Vesela glasba; 23.30 Polnočna glasba. r R S T I. 14.30 Tržaška kulturna kronika; 17.00 Giuseppe Verdi: «Othelo», opera v 4 dejanjih (III. in IV. dejanje); 18.40 Orkester Berga-rmni; 19.45 Odvetnik svetuje: 21.00 IX. mednarodni klavirski natečaj: 22.15 Norman Corvvin: «Pri znanje«, slušna igra; 23.00 Igra Lionel Hampton; 23.30 Plesna glasba. ROPE R Poročila v ItaUjanSč1!!!: 6.30 12.30. 16.30, 17.30, 19.15, 23.00. Poročila v slovenščini: 7.30, 13.30. 15.00. 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 12.45 15 minut skladb za harmoniko — igra Rajmond Hrovat; 13.40 Kmetijski na- 12. PEVSKI KONCERT V PRAPROTU Prosvetno društvo «Zarja v svobodi« Iz Sem pola ja vabi na svoj tradicionalni 12. pevski koncert, I n,«' GiaidMpo Id jAh;‘14.30 ki bo v nedeljo 15. t. m v Pra- t popoldanski gjaiibeni spored; 15.10 protu z začetkom ob 15.30. Sode lujejo okoliški pevski zbori, duet in folklorna skupina Breg. Postregli bomo s pristno domačo kapljico in dobrimi klobasami. Po koncertu ples. «»-------- O Jutri, 13. t. m. ob 19. uri bo na sedežu mladinske sekcije PSI govoril filmski kritik S. N. Dacev o 18. filmskem festivalu v Benetkah. DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV uprizori v soboto, 14. t.m. ob 20.38 na stadionu »Prvi maj« igro Olge Schempflugove Med polnočjo in svitom v priredbi in režiji Adri-jana Rustje m scenski zamisli Pavla Tonona VABLJENI ! jarde dinarjev. ... Po vlomu v neko gostilno Aretirani tatovi V noči med 7. in 8. septembrom so neznanci vdrli v gostilno v Zgornji Carboli št. 599. Osebe, ki so slučajno šle mimo, so agentom letečega oddelka povedale, da so opazile tri mladeniče, ki so se sumljivo kretalj okoli gostilne. Policijski organi so začeli s preiskavo in v gostilni so našli nekaj gumbov. Po opisu mladeničev je policija kmalu aretirala 20-letnega Banca Be-nita iz lil. Lorenzetti 38, 20-letnega Emilia Strohmayerju iz Ul. D’Aviano 82 in 24-letne-ga Pitacca Itula iz Ul- Orlan-dini 24. Mladeniči so priznali tatvino in poleg tega povedali, da so izvršili še več drugih tatvin. Njihova dejavnost se je pričela v začetku letošnjega februarja in v tem obdobju so ukradli razne predmete v vrednosti okoli dveh milijonov lir. Mladeniče je po-licija prijavila sodnim oblastem zaradi kraje. „ «»-— Izleta CGIL Nova Delavska zbornica organizira 20., 21. in 22. septembra izlet v republiko »San Marino. Med potjo fle bodo ustavili v padovi, Bologni, Riminiju, Ravenni. Ferrari, in Por-togruaru. Cena *a delavce vpi- jo. Ustavili se bodo v Ljubljani, Mariboru, Gradcu, Celovcu in Beljaku. Cena za vpisane delavce znaša 9.600 lir, za vse ostale pa 10.000 lir. OD VČERAJ 00 DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne U. septembra t. 1. se je v Trjtu rodilo 6 otrok (1 mrtvorojen), umrle so 3 osebe, poroka pa je bila 1. POROČILA STA SE: uradnik Etnzo Canarutto in gospodinja Renata Siock. UMRLI SO: 53-ietni Felice Cu-cit, 42—let ni Giacomo Maselli, 59-letna Maria Ricei por. Babbini. NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru Dr Codermatz, Ul, Tor S. Piero 2; De Colle, Ul. P. Revoltella 42: Depangher, Ul. sv. Justa 1: Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Zanetti, Testa d’oro, Ul. Mazzini 43; Harabaglia v Bar. kovljah in Nicoli v Skednju. Zabavna glasba; 15.25 Pojo Fantje na vasi: 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Priljubljene melodije; 18.40 Jz del jugoslovanskih skladateljev: Emil Adamič; 19.25 Lahka glasba; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 M De Falla: Noči v Španskih vrtovih. SLOVENIJA 327.1 m. 2*2.1 Ul, 212,4 m Poročila: a.uo, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, i3.00, 15.00, 17.00. 19.30 22.00 7.30 Mladim poslušalcem o počitnicah; 8.05 Poje zbor Primorskih študentov p. v. Antona Nanuta: 8.35 Drobne orkestralne skladbe; 9.00 Utrinki iz literature — B. Traven: Kompanjona; 9.20 Nole plešejo; 10.10 Adolphe Adam: Gisella, balet v diveh dejanjih; 11.00 Dober dan otroci!: 11.15 Pesmi za naše male...: 11.30 Iz slovenske solistične glasbe; 12.00 Južni ritmi; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Pavel Ferlič; Gnojenje na list v sadjarstvu in vinogradništvu; 12.40 Manuel de Falla: Noči v španskih vrtovih; 13.15 Harmoniko igra Avgust Stanko; 13.30 Pester spored oper-n i 11 melodij: 14.20 Šport; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Radijski roman; 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti in skladatelji: 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Četrtkova reportaža; 18.15 Richard Strauss: Koncert za violino in orkester: 18.45 Radijska univerza — Tasič: Kako preprečimo prezgodnje staranje; 19.00 Zabavna glasba; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Zaključna oddaja ciklusa »Iz manj znane francoske klavirske literature«: Gabriel Faure; 21.25 Alfred Polgar — avstrijski kritik in feljtonist; 22.15 Ritem današnjih dni. •'TDl.EVIZIJA 17.30 Oddaja za otroke; 18.15 Mozartovo potovanje v Italijo; 21.00 Odnehaš ali nadaljuješ; 22.00 Glasbeni varietč; 22.30 Ocena in zanimivosti s filmskega festivala v Benetkah. f KINO Excelsior. 16.00: «Besedo imajo porotniki«, H. Fonda. , Fenice 16.00: «Lov za diamanti«, Belinda Lee, Ronald Lewis. nenavaden kriminalni film. Nazionale. 16.00: ((Avanture ljubezni Omarja Khayyana»,L Wilde, M. Rennie, Debra PaSEo •L Deer. „ Filodrammatico. 16.00: «Clovek, je osleparil samega sebe«, Le J. Cobb, Jane Wyabt, J. Grattacielo. 16.00: »Klobuk po dežja«, N. Franciosa. Supercinema. 16.00: «Trije m1 - šketirji«, Lana Turner. 21.00; ((Odnehaš ali nadaljuješ • Arcobaleno. 16.00: «Grof Max», Sordi in V. De Sica. Astra Rojan. 16.30: »Prodana zenska« J. Russell. Technicolor. Capitol. 16.30: «Bandiido», R- M1'* chum, Uršula Thiess, G. land. Technicolor, cinemascoo 21.00-' »Odnehaš ali nadaljuješ#-CDstalio. 16.30: ((Raztrgana obleka«, J. Chandler. , 21.00- »Odnehaš ali nadaljuješ«-Alabarda. 16.30: «Okno nasP|;0iil*, B. Bardot, R. Pellegrin. Mlaac-letnim prepovedano. Zadnji da -Ariston. 16.00: Glej kino na prostem. , Aurora. 17.00: ((Jeklena džungla«-Organizacija in mračna m ameriških gangsterjev. B. Gar-land, P. Lopez. . , 21.00- »Odnehaš ali nadaljuješ«-Armouia. 15.00: ((Samokres ne zadostuje«, A. Quimn, K. Jur*ac- Ideale. 16.30: {(Zemlja eksplodira«. Kieron Moore, L. Maxwell, u‘ VVolfit ... Im pero. 16.30: »Zaželena usta«. M. Sehell. . 21.00- »Odnehaš ali nadaljuješ#-Italia. 16.30: ((Anastazija, zadnja carjeva hči«, Lilly Palmer, Ivan Desny. . 21.00: ((Odnehaš ali nadaljuješ«-Moderno. 16.00: »Jutri bo pre- pozno«, Anna Maria pierange , Vittorio De Sica, Gino Leurim-21.00: »Odnehaš ali nadaljuj««-San Marco. 16.00: «Ali Baba , Feroandel, Technicolor. . 21.00; ((Odnehaš ali nadaljuj*”-Savona. 16.00: «Sentimentalnez», F. Constantine. Viale. 16.00: «Lovci morskih psov*-Cinemascope. Vitt. Veneto. 16.15: «AvtoStoP», J. Allyson. Technicolor. Belvedere. 16.30: ((Odvetnik ja- mega sebe«, G. Ford, R* ** man. Metro. . . 21.00: «Odnehaš ali nadaljuje5*' Massimo. 16.30: «Pozatoi mojo prc* teklost«. Technicolor. . , 21.00: «Odnehaš ali nadaljujes ' Novo cine. 16.00: «Sedem očetov'^ grehov«, Maurice Chevalier D Sc a 1 a 21.00: ((Odnehaš ali nadaljuješ«-Odeon. 16.00: ((Javanski upornik*-F. Mc Murray, V. Ralston, Mc Laglen. Radio. 16.00: ((Krvosesi«, Gian Maria Canale. prepovedan mladoletnikom. KINO na PROSTEM Ariston. 20.00 in 22.00: «999 Sed1' land Yard». Technicolor. 21.00: ((Odnehaš ali nadaljuje ; Arena dei fiori. 20.00: «R^e ocean«. Cinemascope. Marconi. 16.00: »Mož v senci«, barvah. Paradiso. 20.00: «Zver». Cinem8' scope. Ponziana. 20.00; «Lassijev P°-gum«. Technicolor. Secolo Sv. Ivan. 20.00: «lzgir>u 1 kontinent«. Stad'o. 20.00: «Si-n neznanih«. Valmaura. 19.45: «Skoda, da ka-nalj-a«, S. Loren. Rojan. 20.00 in 22.00: «Svet Pn’ pada ženskam«. Cinemascope. Skedenj. 20.30: «Na bojni stez"' Včeraj popoldne nas j® nadoma zapustila naša Pr draga Ljudmila Purič por. Košuta Pogreb nepozabne puk°5n'^ bo danes ob 17, uri na doma pokopališče ŽALUJOČA DRUŽIN* - Sv. Križ. 12. septembra 1-' PRIIE JESENSKE POŠILJKE ^ ItAifVA OHVLMTII.A J Vabilo prejšnjim gojencem igralske šole SNG Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu vabi gojence igralske šo-le iz pretekle sezone 1956-57, da se zberejo na razgovor s predstavniki uprave danes 12. septembra 1957 ob 20. uri v prostorih SPZ, Trst, Ul. Roma 15-11. Uprava SNG GLASBENA MATICA Vpisovanje v šolo Glasbene Matice za šolsko leto 1957-1958 bo še danes 12. t. m, od 9. do 12. ter od 16. do 18. ure v šolskih prostorih v Ulici Ruggero Manna 29-1. (tel. 29-779). Poučujemo klavir, vse orkestralne inštrumente, nauk o glasbi in harmoniko. Sprejemamo tudi prijave za pe-vovodski tečaj (začetniški in nadaljevalni) ter za sodelovanjem v šolskem- pevskem zboru in orkestru. Sprejemni izpit) bpdo jutri od 10. do 12. ure. Razdelitev pouka 14. t. m. od 10. do 12. ure. Pričetek v ponedeljek 16. t. m. Ravnateljstvo Vpisovanje v podružnico šole Glasbene Matice v Boljuncu bo danes 12. t. m. od 15. do 17. ure in jutri 13- t- m. od 18. sane v sindikat znaša 8.800 lir, | do 20, ure v šolskem prostoru v za vse ostale pn 9.200 lir. V i Boljuncu. Pričetek pouka y po- dneh 2P- 21. in 22. bo nova De- nedeljek 16, t, m. lavska zbornica organizirala Ravnateljstvo izlet v Jugoslavijo in Avstri- I šole Glasbene Matice ZA MOŠKE IN DEČKE: Jopiči, hlače, obleke, površniki, dežni plašči, mont-gomery, pletenine, srajce in blago na meter ZA ŽENSKE IN DEKLICE: Tailleur, 718, obleke, krila, jesenski plašči, montgo-mery, dežni plašči, halje, pletenine in perilo VEDNO PO NAJNIŽJIH CENAH Konfekcija Tkanine Dežni plašči MOŠKI ODDELEK: Korzo Garibaldi 5 ODDELEK ZA ZENSKE IN OTROKE: Largo Barriera vecchia 1 jjlarjo imjSolj&p eh)le op najniUih conah u Tfjlu! PROSVETNO DRUŠTVO «ANDREJ C0K» vabi v NEDELJO 1."). t. m. ob 15. uri vse T r i a f a n r in o k o 1 i r a n e v PROSVETNI DOM na OPČINAH, kjer bo VELIKA VRTNA ZABAVA SODELUJEJO: domača folklorna sku|'in®’ proseška godita na piluila, pevski zbori 9 Proseka, i/. Trebi in Padrii, zvečer pu b° igral plesni orkester i/, Podlonjcrj8 KLJUB POMANJKANJU VSAKRŠNE MEDNARODNO-PRAVNE OSNOVE Sirija pod pritiskom in blokado Za Zapad skrajno neugoden oratory, ki bo v 'a namen opremljen z izredno popolnimi elektronskimi računskimi stroji. Druga opazovališča pa bodo raztresena povsod po svetu in bodo temeljila na prostovoljnem opazovanju satelitovega kroženja. Ti prostovoljci bodo imeli na razpolago ustrezen daljnogled in vsak bo imel odrejeno določeno področje neba, ki ga bo moral opazovati. fazah in s ponovnim povišanjem temperature. Ze v začetku smo rekli, da te gripe ne poznamo v podrobnosti, pa čeprav smo is tudi rekli, da so vrgli na trg že zdravilo proti njej. Ker je vse to še nedokončno proučeno, je za sedaj najprimerneje ravnati se po izkušnjah, ki jih imamo s staro, navadno gripo, kateri je azijska gripa podobna, in po izkušnjah, ki jih imajo 7. arijsko gripo v krajih, kjer razsaja. Najprimernejše sredstvo za sedaj je baje — osebna disciplina Kdor nenadoma začuti opisane bolezenske simptome, in sicer glavobol, bolečine v križu in udih, mrazenje po telesu in nato vročino, naj ostane po možnosti doma in naj leže. Vsekakor je na mestu tudi zdravnik in če bi ta zares ugotovil, da gre za to bolezen, bi bila njegova dolžnost prijaviti primer sanitarnim oblastem. To govorimo, kot bi že pri nas pretila nevarnost te epidemije, vendar je vse, kar smo v zvezi s tem omenili nekaj povsem normalnega in je v navadi pri vseh epidemičnih boleznih. Posebno je na mestu pribiti to. kar smo zgoraj'rekli. zato ker'se krepkei-ši človek po navadi kaj malo zmeni za morebitno nerazpo-loženje in gre tudi 7. vročino v službo, češ da bo to itak že minilo. Toda to se skoraj vedno maščuje in to ne le na njem, ampak tudi na vsej njegovi okolici, ker spravlja s tem v nevarnost tudi zdravje sodelavcev v službi, potnikov v prometnem vozilu, ljudi v javnih lokalih, kjer se zadržuje itd. Po izkušnjah v krajih, kjer je tu epidemija razširjena, vemo, da takojšnje telesno in duševno umirjenje ter ležanje v postelji pomeni že začetek zdravljenja. Običajna kemična sredstva in antibiotiki pa u-činkujejo proti gripi večinoma le sugestivno, večja učinkovitost proti njej pa se pripisuje uživanju kinina. Vsa sredstva, ki povzročijo umetno znižanie temperature, navedejo človeks na napačno pot, češ da je *e okreval in da že sme vstati. Gotovo p~ je, da mnogo koristijo energična odvajanja temperature skozi kožo. to se pravi potenje. Tu pridejo v poštev na pr vroče kadne kopeli. mokri obkladki po vsem telesu, Kneipovi obkladki skupno s čaji, ki pospešijo znojenje. Pri visoki temperaturi si lahko pomagamo tudi z mrzlimi obkladki okoli meč, da pospešimo krvni obtok. Zato je samo ob sebi razumljivo, Nič manj važno pa ni vprašanje razbremenitve prebavnih organov, kar storimo najprej s tekočo dieto in z dodajanjem vitaminov C in P, ki krepita odpornost. V ta namen so zelo priporočljivi čisti naravni sokovi, ki vsebujejo omenjena vitamina, kot na pr. sokovi šipka, pomaranč, limon in robidnic. Pri tej bolezni moramo ponoviti ono, kar vemo o vseh epidemijah gripe in sicer, da so na vsak način lahko tudi zelo neprijetne, ker so močno nalezljive. Virusi, ki povzročajo gripe, so mnogo manjši in lažji od ostalih bakterij in zato je nalezljivost mnogo večja. Pri bakterijah je namreč za prenos bolezni potreben kontakt z obolelim človekom ali predmetom, ki ga bolnik uporablja. Potrebno je neposredno dihanje ali kašljanje bolnika v zdravega človeka. Pri virusih gripe pa ni tako, ker so ti tako lahki, da lebdijo v zraku in en sam bolnik v prostoru s številnim občinstvom, more okužiti kar večino občinstva. Zato bi bilo u mestno za vsakogar, k:'zboli za gripo, pa čeprav ne gre z* azijsko gripo, da ostane lepo doma in se mirno zdravi. Za konec pa bomo omenil: to, da podrobnejša poročila o azijski gripi že govore o popuščanju epidemije in je zato upati, da je ne bomo deležni, posebno ne zaradi tega, ker se mnogo močneje in hitreje širi v tropičnih krajih, kjer je tudi bolj huda kot pa na področjih z zmerno klimo, kot io imamo pri nas. Vsekakor m odveč jo poznati, velja pa pravilo. da se gripa prej loti tistega. ki se je močno boji, kot pa tistega, ki se je nanjo pripravil Kratki nasveti Včasih se gospodinji pripeli, da juho presoli. Kako si bo v tem pomagala? V juho naj nareže le nekaj rezin surovega krompirja, k; bodo juhi odvzele odvečno spl. M * * Ko jemo ribe, se nam more po nerodnosti tudi zgoditi, da pojemo tudi ribjo kost. kar pa ni prijetno, včasih pa :elo nevarno, posebno ker se kost mnogokrat zatakne. Po navadi si v takih primerih pomagamo s koščkom kruha. Ce to ne pomaga, spijmo kozarec razredčenega kisa, ki kost takoj zmeh. * # * Ščetke za čiščenje oblek in pohištva se z uporabo umažejo. Vseh ne moremo umiti. Vsako ščetko pa moremo očistiti na sledeč enos Oiivieri. Mazzero, Milani, Pe" tris, Szoke. «»------- Študentovske igre I. 1959 v Italiji PARIZ. 11. — Prihodnje študentovske športne igre, ki bodo 1. 1959, bo organizirala Italija. Tako je sklenila glavna skupščina študentovskih ig®r’ ki se je sestala v Amberyju po končanih igrah v Parizu-Udeležili so se je predstavniki Avstrije. Brazilija. Za!h Nemčije, Japonske. Anglije. I-talije. Izraela. Jugaslavije. Luksemburga, Nizozemske. Portugalske. Španije m Švice. Verjetno je, da bodo igre v Rimu. KOŠARKA LOJZ KRAIGHER Roman KONTROLOR ŠKR p, i «Vaša mati je posestnica?« »Malenkost!« . . ... «Ah, saj ni treba, nič ni treba! Boste videli, kako to pojde. Kakor po olju pojde!« In ko jo pogledam precej neverno: »Načrt imam. Cisto gladko pojde! Pijva, gospod kontrolor!« Sklonim se k njeni roki in jo poljubim vdano: «Mamiika!» »Sinček moj!« Kozarca zazvenčita, obadva izpijeva do dna. «Zdaj, ko sva v sorodu, se ne smeva vikati!« S svetlim pogledom mi poda roko. Jaz jo stisnem in potegnem k sebi, pa jo poljubim vneto na tista sočna usteča. «Arnošt! To bi bilo krvosramstvo!« Z zvonkim smehom se mi izmuzne in si uravna lase. «Ah, ko sem na svetu tako preteto sama!« Solza ji hoče kaniti iz oka — pa se premaga šiloma in vpraša važno: . »Fanika Polič ji je ime, kaj ne? V tvojem rojstnem kraju?« Tudi jaz bi rad izrabil občutje srečnega trenutka; a preveč mučno mi je bilo, tako nanagloma pozabiti vlogo nesrečnika in se vreči v nov vrtinec... Kmalu nato zares dobim pozivnico k sodišču. Filipina se samo zasmeje na kratko in skrivnostno, pomečka žoltkasto krpo in jo raztrga na kosce. «To lahko vržeš prod!« Začudim se, a ne rečem nič. Namenjen sem bil že tako, da se ne odzovem. Naj me kontumacirajo, če hočejo!... Bila je nedelja, oblačen dan. Pravzaprav sem bil prišel k nji, da vprašam, kaj napravimo s tem dolgočasnim popoldnevom. Samovanja sem se bil že naveličal, zopet se mi je hotelo družbe. Ona pogleda skozi okno: «Ali je mogoče iti kam? Ali je hudo blato zunaj?« Pa zagleda svetnika Rokavca z gospo soprogo in Pose-garjem. »Ti gredo! Pa pojdiva še midva!« Cez pet minut je že pripravljena za izprehod. S skrivnostnim smehljajem se me oklene pod pazduho: «Danes boš še nekaj doživel. — Ne! Ničesar ne izdam poprej!» Občudujem jo, da si upa sama z menoj na cesto. A zunaj hitro spoznam manever. Svčtnikovi so setali proti Pomočnici in Filipina ubira pot za njimi, ko da bi jih hotela dohiteti. Ah, prefriganke! Gospe Melaniji naprti vlogo gardedame! Steza je blatna in korak polzi po ilovici. Filipina stopa pred menoj, varno in oprezno, da ji ne brizgne kapljica nesnage na lične šolenčke. — Ce ima zenska lepo nogo, ti pojde v še tako blato v poletnih čeveljcih. — Sicer pa se je vreme nekoliko ustanovilo; za večer ni bilo pričakovati dežja. Rokavčevi so hodili po navadi čisto sami na izprehode. Slovenske družbe so se morali že zaradi Milana Posegarja po možnosti izogibati; nemške pa se je ogibal svetnik sam. Ce so se bili napotili k Mariji Pomočnici, tam bržkone ne bo posebne družbe. A nenadoma me zaskrbi: «Pa pojdemo h Kosarju?« »Ah ne! Danes — mislim — ne! Svčtnik gotovo ne pojde tja. K Mohoriču gremo.« Bil sem zadovoljen. Pri Kosarju še nisem bil po tisti korespondenci. A vest mi je šepetala, da ne bo tam dobrega vremena zame... Filipina se je namuznila, ko sva omenila Kosarjeve. Najbrže je tudi nji «afera» znana! Jaz ji seveda nisem pravil o onih pismih. Zenske so rojeni strategi. Filipina je znala lopo odme- riti hitrost korakanja, da sva dohitela svetnikove šele tik pod cerkvijo. Gospa Melanija se je že nekajkrat ozirala k nama. Debe-luška je hodila težko v breg. Sleherni trenutek si je oddihovala, puhajoč, zajemajoč si zraka. Z lornjeto je opazovala najino prihajanje. Očividno sva jo zelo zanimala. Zaostala je za spremljevalcema. Moral sem priznati: najprimernejši trenutek, če se hočeš nepovabljen priklopiti. Zasopljenki storiš celo uslugo, ker ji daš povod za zaostajanje. Zadnjih dvajset korakov je Filipina stekla do nje in jo skoraj objela, tako prisrčen je bil pozdrav. Vedel sem, da sta prijateljici že od nekdaj; vendar sem tudi čutil, da je moral svčtnico nemalo iznenaditi ta najin samodrugi izprehod. Ne tiči za njim priznanje morebitne — zaročitve? — In čudno: ni me kaj razburil ta pomislek. Ali bi bil res sposoben za kaj takega?... Tudi svčtnik naju je sprejel prijazno. Le Posegar je nasobil usta in se zagledal zaničljivo v zrak. Čutil je, da hočeva porabiti njih družbo kot varstvo pred jeziki — in rad bi bil nama zmešal štreno. Koj v začetku svoje jedrske službe sem bil že nekdaj pri Mohoriču. Pritlična kmetiška gostilnica s prijaznim vrtom, košatimi kostanji in senčnimi izabelinimi brajdami. Krčmar je rdečeličen in preprost, ima debelkasto ženico in kopico otrok. Dekletca vsa še v kratkih krilcih. »K Mohoriču ne zahajate pogosto, gospod kontrolor?« me vpraša svčtnica hudomušno, s stisnjenimi očmi. »Mhm...« Posegar pa dostavi: »Tu še niso piške godne.« A gospa Melanija je že na drugem polju: »Ocvrti piščanci, papa, so bili še vedno dobri pri Mohoriču!« pa obmolkne in pogleda važno svojega soproga. »Morda bodo tudi danes dobri!« zmigne on galantno z rameni. Pred hišo je rabuka. Nadaljevanje sledil RIM. 11. — V letošnjem pr* venstvu prve košarkarske serije bo nastopalo 12 moštev, ki so se prijavile do 31. avg. ko je potekel rok za prijave. Ta moštva 'so: Simmenthal. Vir- tus-Minganli, Moto Morim, Stella Azzurra. Ignis-Varese. Victoria Benelli, Roma, Gira Preti, Pavia, Oransoda, Ginna-stica-Stock, Livorno. TENIS Mednarodni teniški turnir v Dubrovniku DUBROVNIK. 11. — Danes se je v Dubrovniku začel? mednarodno teniško prvenstva Jugoslavije, katerega se udeležuje okrog 45 tenisarjev iz Jugoslavije, Italije, Francije. Mj>* naka. Poljske. V. Britanije t® Mehike. V prvih predigrah )• Pihler (Jug.) premagal Borg«1 nija (Mon.) s 6:2, 6:8, 6:0, P# najotovič pa Fulchirona (MofM 6:1, 6:1. uniovorni urecmt* STANISLAV HENKO Tiska Ttskarsk* zavod ZTT - TtO KINO SKEDENJ predvaja danes 12. t. m. m jutri 12. t- m. NA BOJNI STEZI Western v barvah MMjta Cnčifuik predvaja danes 12. t. m. in jutri 13. t. m. ob 19. uri NA PROSTEM film: «Ko zahaja sonte» cinemascop« Igrajo: MARIA FIORiK, ABRE LANE, CAH/LO GI14FFRE