Naši dopisi. S Tolminskega. Dne 22. listopada t. 1. je iraelo tolminsko ,,Učiteljsko društvo" svoje letno zborovanje v Tolrainu točno ob 8*/2 uri zjutraj. Zborovanje je trajalo do 10. ure. Po kratkem odraoru se je vršila volitev dveh učiteljskih zastopnikov v okrajnem šolskem svetu. Pri zborovanju in volitvah je bil navzoč okrajni glavar g. P r i n z i g in okrajni šolski nadzornik g. L a s i č. Predsednik, g. Andrej Vrtovec, otvori zborovanje ter predstavi z malimi izjeraarai vserau učiteljstvu tolminskega okraja iraenovana gospoda. Izvolivši 2 zapisnikarja, se preide na dnevni red. Predsednik, g. Andrej Vrtovec, se spominja v svojem nagovoru krutega uraora preblage naše cesarice ter pozivlja društvenike, naj v znamenje globoke žalosti vstauejo. Omenja ob 30 letnici novo šolsko postavo, ki blagodejno vpliva na razvoj Ijudskega šolstva in spas učiteljs.va. Poudarja, da si marsikdo želi izpreraeniti novo šolsko postavo. Tudi učiteljstvo želi izpreraenbe v srnislu širših pravic in stanu in delu primerno večjih plač. Razobloži učiteljsko gibanje po vsi širni Avstriji za izboljšanje učiteljskega gmotnega stanja ter izrazi nado, da se ra 0 r a to pereče vprašanje v najkrajšem času rešiti. Iz tajnikovega poročila je bilo razvidno letošnje živahno delovanje nUčiteljskega društva". Blagajnik g. Josip K e n d a pa sporoči, da ni mogel računov skleniti, ker so nekoji društveniki v plačevanju zelo neraarni. lzvolita se 2 pregledovavca računov in družtveniki se opozore na točnejše vplačevanje družtvenine 1 gld. na leto. G. Andrej Vrtovec, izročivši predsedništvo podpredsedniku g. J. Šircu ter izprosivši si od istega besede, poroča 0 svojem črez 20 letnem delovanju na šolskem in učiteljakem polju, razloži vzroke odstopa od kandidature v okrajnem šolskera svetu in odborništva ,,Učiteljskega društva" ter se izjavi, da ne sprejrae nobene raorebitne izvolitve. Poročevavec, g. Andrej Vrtovec, je pojasneval svoje delovanje odprto in jasno v navzočnosti g. glavarja in šolskega nadzornika, v navzočnosti vsega tolminskega učiteljstva. Imel je poročevavec hude čase, a stal je vedno in povsod požrtvovalno kot trdna, nepremakljiva skala na braniku za šolstvo in učiteljstvo. Mnogo je storil poročevavec na našern polju že v Istri, še več pa na Tolminskera kot 13 letni ud v okrajnem šolskem svetu. Povedal je vsern v oči, kako je tu mnogokrat krvavel in velike škode trpel, zagovarjajoč odločno in energično interese svojih tovarišev. Zato ni bil uraesten in opravičen napad par tovarišev na njegovo osebo, zarad česar se je kandidaturi in izvolitvi odpovedal. Poročevavec je želel in prosil, da se o njegovera porooilu vrši splošna debata. A niti eden tovarišev si ni upal besedice ziniti. Na predlog g. Matije Kenda je izreklo tolminsko učiteljstvo g. Andreju Vrtovcu zaupnico,,ga izvolilo v odbor učiteljskega društva in v okrajni šolski svet ter ga prosilo, da bi izvolitev sprejel, v kar se je končno vdal. Ueiteljstvo je volilo stari odbor per acclamationem ter v okrajni šolški svet poleg g. Andreja V r t o v c a g. Matijo K e n d o, nadučitelja v Volčab. Pri raznih nasvetih in predlogih se je oglasil g. Josip Rakovšček ter predlagal, da društvo protestuje proti, za šolstvo in učiteljstvo škodljivi pisavi ^Dornoljuba", kar je bilo soglasno sprejeto. G, Andrej Vrtovec stavi dva predloga. a.) Tolminsko učiteljsko društvo naj vloži utemeljeno, s črnimi tablami podkrepljeno prošnjo na visoko vlado in deželni odbor za denarno podporo bednemu učiteljstvu. Sprejeto enoglasno. b.) Preostali zloženi denar za stroške pri potezanju za graotno u.iteljsko stanje v znesku 15 gld. 15 kr. naj se podeli navzočemu g. J. Krajniku, ki je brez službe v največji revščini in nesreči. Sprejeto enoglasno. Ker se ni nobeden več oglasil, sklene predsednik zborovanje. Pri Oskarju smo imeli skupen obed, na katerera je tolminsko učiteljstvo počastil glavar g. Prinzig in šolski nadzornik g. Lasič. Pri Oskarju so se pisma nekega g. poslanca prebrala, ki so služila g. Andreju Vrtovcu le v čast in priznanje za njegovo energično postopanje pfoti sraraotilnemu očitanju, da bi bilo tolrninsko učiteljstvo od dr. Tuma podkupljeno. Iz Gorice. 4. grudna. (nSoča" in uč i telj st vo). — Zadnja -Gorica" je priobčila dopis ,,iz ajdovskega okraja", ki pripoveduje, da na zaupnem shodu v Ajdovščini sem se laskal užiteljstvu, ,,katero sem še nesramno napadel pred raalo meseci". —Daljepravi: »Vsak slepec ve, da to laskanje in uvaževanje učiteljskega stanu zdaj ob sili in potrebi ne izvira iz srca in iz prepričanja in poštenega namena, ampak iz gole predilekcije, da bi zvabil učiteljstvo na novo politično pot itd." Ker sta dopisnik in njegov najožji pobratira že neštetokrat pisala in govorila v takera in podobnem smislu, ter isto zlorabljajo naši klerikalci okoli »Pr. L." in »Gorice" na grde načine v svojo korist, naj natočim danes čistega vina, da bomo na jasnem v tem pogledu. Pred vsem rnoram povedati, da meni ni prav nič ,,sila in potreba" govoriti na shodih trgovcev i obrtnikov v prilog učiteljstvu. Mi izvedemo prelepo organizacijo trgovskega in obrtnega stanu brez sleharnega umešavanja učiteljstva. Načrti naši so tako jasni, tako očitno lepi in izvršljivi, potrebna organizacija v sraislu raojih izvajanj v ^Soči" in na shodih pa tako nujna, da pridobirao za njo gotovo sleharnega trgovca in obrtnika v deželi. In kdo ne ve, da so vsi trgovci in obrtniki v deželi prevažen činitelj, oni so skoro brez izjene naši najveljavniši raožje, vsi skupaj pa največji davkoplačevavci. Meni torej ni celo nič ssila in potreba", da govorim pred zbori takih veljakov simpatično v prilog učiteljstvu, zatrjevaje na ves glas, da mi trgovci in obrtniki moramo kot vredni nositelji kulture in omike od pamtiveka — podpirati težnje učiteljstva, katero naj zopet podpira našo organizacijo. Ako sera pa doslej enako govoril že v Sežani, Divači, Ajdovščini in v Koranu ter bom povsod drugod, nisem storil radi ,,sile in potrebe", katere ne poznam, ker je le izrodek bolne dornišljije, marveč radi tega, ker sera uverjen, da je učiteljstvu treba izven svojega stanu krepke zaslorabe. . . In kje naj bi bila zasloraba izdatnejša, ako ne v celokupni organizaciji trgovskega in obrtnega stanu? Vprašam naše učiteljstvo: kdo od naših prvakov je imel toliko poguraa, potezati se javno za učiteljstvo pred zbranim ljudstvom tako toplo, tako odlocno, kakor sern to storil jaz?! Uverjen sem, da vsi trgovci in obrtniki bodo v prospeh pravega napredka radi uvaževali preopravičene težnje našega učiteljstva. Meni kot svobodomiselnemu naprednjaku je pa mnogo na tem, da se učiteljstvo osamosvoji in reši iz gmotne bede, ki marsikoga ponižuje na pomilovalno riižino neke obupne odvisnosti od drobtinic, ki padajo ,z gospodove mize". Tako odvisno učiteljstvo je vredno potnilovanja — in ni pravi rodoljub oni, kdor se zanj ne potegne. To imara pred oemi, ko govorim najinteligentnejšira zastopnikom iz srede našeg naroda! Nje hočem pridobiti za pomoč našemu učiteljstvu, ki bo po drugi strani rado z prepričanjera podpiralo težnje trgovskega in obrtnega stanu, ne pozabivši na kmeta in delavca, kakor ne pozablja tega niti naša trgovsko-obrtna organizacija. Tako so moja streraljenja v tem pogledu. ,,Goričanskemu" dopisniku pa odrekam pravico, da mi podtika namene, katerih nimam, ali da mi odreka odkritosrčnost, ker sem <— žal! — vedno in vedno le preveč odkritosrčen, kar je bila meni kod politiku doslej glavna napaka. Jaz imam za seboj v glavnem učiteljsko vzgojo poleg izobrazbe, katero sem si pridobil s postransko skrbnostjo. Za ustanovitev ,-Zaveze" sern veliko deloval prav jaz in odločno nastopil že na prvem zborovanju v Ljubljani. Kot urednik in politik sera se vedno toplo potezal za učiteljstvo. Naj se oglasi oni učitelj, ki je poslal »Soči" le enkrat kak dopis ali kak sestavek učiteljs.vu na korist, da bi ga bil odkloniL Kaj hočete še več?! Ako je bilo korau v »Soči" preraalo o kakem učiteljskem vprašanju, zakaj ni napisal sarn in poslal uredništvu, ki bi bilo gotovo us.reglo. Sicer je veljala MSoča* več let celo za nekak ,,učiteljski list"! — Kdor pa noče meni verjeti, da je odkritosrčno, kar govorira na shodih v prilog učiteljskega stanu, in rae radi tega celo napada v listu, ki niti ne sme biti odkrit prijatelj učiteljstva ter se res hlini, da bi ribaril v raotni vodi — tak učitelj je pač jako kratkoviden in sili z vso silo nazaj v raežnarsko odvisnost. (Dalje prih.) A. G—k.