si. 207 mhh man« hmh gm mamnim«
v Trstu, v tetrtak 3. stptambra 1»25.
Posamtm številka 20 c«nt>
Letnik L
lihaja, lsveemii ponieljek, v»ak dj AsiSk«** št. 20,1,	tropje. I^j
, pUtoa 8» n® »prejemajo, ro« jPr«C. F. P«iC. Utaik ■ zaala maiK L 7.—■, 2 m». Za inoiematvo mesečno 5 lir
UndaiitTO!

r+čml
Naročnina
pol i«1 * - — in aatc loto L 60.—v ^lefon uredništva in uprave it II-57. L* *
Sffe
EDINOST
Poaameone ittnlk« v Trotu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v girokoeti ene kolose (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ceot. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2/—. MaK oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ullff* ev. Frančiška Aaiikega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprav« 11-07
VolnoodMii moro
Ta mora je vprašanje prebitkov predur mov, ki so j£ dale banke na voTno odškodnin«, ki jo plača država. V zvezi z našim člankom v .Edinosti, od 13. avgusta kjer smo obravnavali položaj na spodn>em Krasu z o žirom na to nepričakovano zadolžitev »vojnih oškodovancev, je ore*elo uredništvo več pisem z raznimi vprašanji in predlogi za primerno akcijo v prid takmi vojnim oškodovancem. Teh je mnogo, po nekaterih krajih skoraj vsi. Naše tozadev-dopisnike naj obvestimo tem potem, da t -.Mi -::i—,,,» o-ricnovl-p naši DOli-
aiw	li l.T 11 iJLV	^v *------*	m	i«
srno izročili njihove prispevke naši poli tični organizaciji, katera vpraian,e proucu-ie in .obenem tudi možnost primerne akcije pri vladi. V tej zvezi pa bodi obenem tudi omenjeno, da je možna taka akcija le v celotnosti, t. j. v prid vsem prizadetim hkratu. To velja seveda le glede akcije politične organizacije. Delne akcije občinskih svetov in drugih korporacij, kakor smo _	.	. . jih priooročali v omenjenem članku, pa naj t organizacijam. Istočasno pa je treba probi pripravile ugodna tla- učiti vprašanje tudi s čisto pravnega sta-
To je glavna vsebina zakona, ki določa sedanji poiožaj vojnega olkodomnoa z ozi-rom na predujme. Njegovo neVzdržnost smo dokazali že z vseh mogočih vidikov, tako da nam danes ni treba tega več ponavljati. Prvi odstavek 1. čl. vojnoodškod-ninskega zakona pravi, da se priznava pravica do vojne odškodnine zato, da se vzpostavi dr savno bogastvo in popolna produktivna sposobnost razdejanih krajev. Ako je v tem pomen vojae odškodnine — in kakšen naj bi bil sicer? — potem je jasno, da se z zakonom od 21. avgusta 1922. ta cilj ne bo dosegel, temveč se bo dosegJo ravno nasprotne. Je nešteto slučajev, da znaša terjatev banke skoraj toliko kolikor vojna odškodnina. Formalno prejme tak oškodovanec vojno odškodnino, toda dejanski ne dobi pravzaprav nič.
Po vsem tem pa je tudi jasno razvidno, v kateri .smeri mora iti tozadevna akcija, namreč samo v smeri, da se doseže preklic ali sprememba omenjenega zakona. V ta namen je treba celo* vprašanje natančno proučiti na podlagi stvarnega materijala, ki naj ga prizadeti pošiljajo direktno našim
* | Delavske albaniena Ansieibem in IM Georse
BEOGRAD, 2. V mimrtrstvu trgovine in industrije se zbira gradivo za pogajanja o zaključitvi trgovinske pogodbe s Ceh o si o vaško. _
Avstrijsko vprašanje pred Društvom n»-
Iz istih dopisov je istočasno razvidno, kako so prizadeti večinoma dezorijentirani v tem vprašanju. Na podlagi česa naj zahteva banka, da ji kmet povrne en del kapitala ki ga je investirala v vojnoodskodnin-skih poslih? Na katere zakone se lahko sklicujejo denarni zavodi? Glede teh vprašanj si mora biti vojni oškodovanec na jasnem, da bo razumel, v katerem smislu
mora iti taka akcija.
Preduime na vojno odškodnino predvideva že čl. 9 vojnoodškodninskega zakona oa 27. marca 1919. Isti zakon predvideva dalje ustanovitev Zveznega kreditnega zavoda v ta namen. Istotako določa tudi splošna jamstva v prid denarnim zavodom, ki bodo dajali predujme. «Gazzetta Ufficiale* od 16. septembra 1922. pa je objavila zakon od 21. avgusta 1922., ki vsebuje natančnejše določbe o jamstvih s strani vojnih oškodovancev za predujme na vojno odškodnino. Tozadevni pravilnik je izdala še le sedanja fašistovska vlada. Objavljen je bil v «Gazzetta Ufficiale* od 24. januarja 1923.
Na ta zakon oslanjajo denarni zvodi svoje terjatve in tu je torej ona mora, ki je legla na vojnega oškodovanca. Zato bo primerno, da podamo v orijentacijo prizadetih glavno »vsebino tega zakona. Sicer smo to storili že v februarju 1. 1923. in opozorili vojne oškodovance, toda sedaj postaja vsa stvar aktualna v pravem in krvavem pomenu te besede.
Čl. 1. omenjenega zakona določa, da mora Zvezni kreditni zavod v Benetkah dati vpisati pri zemljeknjižnem uradu do-tičnega sodnega okraja vse predujme, ki jih je vojnim oškodovancem že izplačal in ki jih ima še izplačati. Na ta način so torej postali predujmi javni, tako da bi se vsak oškodovanec lahko prepričal, koHko je bilo izdano na njegov račun. Čl. 2. pravi, da daje ta vpis sam po sebi omenjenemu zavodu pravico do postavne hipoteke na vzpostavljeno hišo in na zemljišče, ki se je drži. Ta postavna hipoteka pa se dovoljuje samo za primer, da je dal denarni zavod večjo .svoto, kot bo znašala vojna odškodnina. Postavna vknjižba pa velja samo za oni del prebitka nad vojno odškodnino, ki ne presega zneska 20^ vojne odškodnine. Kot taka ima ta hipoteka prednost pred vsemi drugimi, ki morda že obremenjujejo hišo in zemljišče.
Prebitek predujma nad vojno odškodnino znaša seveda lahko več nego 20% ; toda postavna hipoteka velja, kakor rečeno, samo do zneska 20%. S tem pa ni še rečeno, da bi banka ne imela pravice iztirjati tudi ostalih svot. Vojni oškodovanec je dolžnik banke za vse svote, ki ne bodo pokrite z vojno odškodnino. Glede omenjene postavne hipoteke pa pravi zakon, da ohrani svojo veljavo samo za dobo dveh let računajoč od onega dneva, ko naznani finančna intendanca banki, da je bil naka zan od države zadnji obrok vojne odškodnine. Po tej dobi bi hipoteka zapadla in banka bi izgubila vse prednosti.
Da se to ne zgodi, je poskrbljeno s tem zakonom na ta način, da se dajeta .banki dve možnosti: 1) da iztirja v omenjenih dveh letih od vojnega oškodovanca ves prebitek in v tem slučaju se hipoteka izbriše; 2) denarni zavod lahko odstopi svojo terjatev Hipotečnemu zavodu za Benečije v Veroni (Istituto di credito fondiario delie Venezie con sede in Verona). Ta poslednji odplača banko, tako da postane potem vojni oškodovanec dolžnik banke /v Veroni Tej pa ne bo moral plačati več v dveh, temveč v desetih letih, m sicer v dvomesečnih obrokih po amortizacijskem načrtu, ki ga izdela banka v Veroni in ga odobri finančno oblastvo. Obroki se bodo iztirje-vali na isti način kot državni davki
Za vojnega oškodovanca pa se predvideva možnost, da lahko spremeni svoj dolg v zemljiško posojilo in v tem slučaju bi država pomagala plačevati obresti kakor določa 3. odstavek čl. 9. vojnoodškod-ninskega zakona od 27. marca 1919 Seveda ima vojni oškodovanec pravico plačati ves tgvoj dolg naenkrat in v vsakem času. Glede državne pomoči pri plačevanju obresti določa omenjeni 3. odstavek, da .bo plačevala država za dobo petih let vse obresti za oni del predujma, k* je enak odbitku zaradi starostne obrabe, pomnoženemu s predpisanim količnikom. Za dobo nadaljnih 35 let pa bo prispevala v višini
učiti vprašanje - tudi	_	_
Hšča (na pr. vprašanje o vzdržljivosti ali nevzdržljivosti takih pogodb itd.)
Naj zadostujejo za danes ta pojasnila toliko v odgovor našim tozadevnim dopisnikom kolikor tudi v splošno orijentacijo prizadetega dela našega ljudstva.
Italijanska komisija
za reševanje vnašanja državnih dolgov
RIM, 2. Ministrski predsednik Mussolini se je danes razgovarjal s finančnim ministrom Volpijem in s poslanikom v Wa-shingtonu glede vprašanja dolgov napram Zedinjenim državam. Ministrski predsednik je odločil, da se italijanska komisija, ki se poda v oktobru v Ameriko, sestavi tako-le: Načelnik komisije finančni minister Volpi, državni podtajnik v zunanjem ministrstvu on. Dino Grandi, poslanik v Washingtonu De Martino, honorarni poslanik Bo-nin Longare, Alberto Pirelli, Mario Alberti in tajnik komisije Gino Buti.
Amundsen v Rimu
RIM, 2. Pred nekaj dnevi je prispel semkaj v spremstvu kapetana-pilota Riiser Larsena raziskovalec severnega tečaja Roald Amundsen. Ogledal si je s privoljenjem ministrstva za zrakopkavbo letalske naprave. Posebno pažnjo je posvetil konstrukciji italijanskih letal. Danes predpol-dne je sprejel Mussolini Amtmdsena v av-di j enci.	_
Pogrebni sprevod gen. Gandolfa
RIM, 2. Danes ob 16. uri so bili zemski ostanki gen. Gandolfa preneseni na kolodvor. odkoder se odpeljejo v Oneglio. Svečanega pogrebnega sprevoda se je udeležil tudi ministrski predsednik Mussolini.
Dr. Korošec se ni posojil s PaSlčem
Prihajanje ministrov v Beograd — Parlamentarni klubi pričeli z delovanjem
BEOGRAD, 2. (Izv.) Polagoma so se začeli zbirati v Beogradu ministri Danes je prispel semkaj minister dr. Stojadinovič in dr. Šuperina. Med 10. in 15. oktobrom bo sklicano izredno zasedanje narodne 'skupščine, ki bo razpraivljala o raznih poročilih in interpelacijah.
Parlamentarni klubi so že pričeli z delovanjem. Klub HSS je razpravljal na svoji današnji seji o razmestitvi uradnikov na Hrvatskem. To vprašanje bo rešeno, ko prispe v Beograd minister Gjuričič.
Danes so prispeli v Beograd nekateri poslanci SLS. Dementirali so rvesti, da je dr. Korošec v Evians les Bains posredoval pri Pašiču glede vstopa SLS v vlado.
Rodlčevsko glasilo „Dom" napada ministra
Hikstmovlfo
ZAGREB, 2. (Izv.) Današnja številka ra-dičevskega glasila «Dom;> objavlja prikrite napade na notranjega ministra Maksimo-
viča.	_
Odhod grškega poslanika Ramatosa iz Beograda
BEOGRAD, 2. (Izv.) Danes je posetil pomočnika zunanjega ministrstva Marko-
ŽENEVA 2. Danes otvori Briand zasedanje sveta Društva narodov, ki bo izročil avstrijsko vprašanje v proučitev odboru, sestavljenemu iz Chamberiama, Scia-loje, dr. Beneša in dr. Mataje. Tozadevnih posvetovanj se bo udeležil tudi Briand m generalni komisar dr. Zimmermann, ki poda svoje zadnje mesečno poročilo, kakor tudi splošno poroči^ o finančnem in gospodarskem položaju Avstrije.
Priključitev Avstrije Nemčiji
LONDON, 2. Dunajski dopisnik «Time-sa» poToča,' da narašča pred zasedanjem Društva narodov zanimanje za vprašanje uvoznih carin, svobodne trgovin* in carinske zveze osrednje Evrope. Avstrijski zunanji minister dr. Mataja in bivši desničarji krščanskosocijalne stranke so nasprotniki priključitve. Dopisnik naglasa rimsko vest, po kateri je bil sklenjen političen in gospodarski dogovor med dr Ma-tajo in Mussolinijem, ki zagotavlja Italiji prevladujočo vlogo v nasledstvenih državah in ki temelji tudi na načrtu priključitve. To vest pa označuje kot pretirano, ker fe tak dagovor .brez sodelovanja mnogih drugih vlad nemogoč. Smatra pa se, da 'so tozadevni nazori med Italijo, Avstrijo in Čehoslovoško napredovali. Kakor se ču>e bi twd± Vatikan ne blA nasproten priključitvi Avstrije k protestantovski Nemčiji. Vsekakor pa je za sistem prednostnih carin v okvkts držav bivše Avstne-Ogrske sodelovanje Italije alt Jugoslavije kot lastnic jadranskih pristanišč neobhodno potreben.
Zaključitev siomstične$a kongres« na Dunaju
DUNAJ, 2. Po 12* dn«vnem zsborovanju se je včeraj zaključili XIV. sionistični kongres. Po daljši burni debati o sestavi no-
Lioyd-George je objavil v nekaterih velikih časopisih zanimiv članek, ki se nanaša na zadnji spor med angleškimi rudarji in njihovimi delodajalci: Lloyd Geor^e je vnet zagovornik demokracije in jo je že opetovano branil pred boljševizmom in fašizmom. Zdaj pa zdaj se oglasi v javnosti s kakšnim člankom. Kot bivši ministrski predsednik Anglije ima njegova beseda še vedno precej odmeva.Tudi se njegovi članki po navadi objavijo istočasno iv nekaterih velikih svetovnih časopi^h. Svoj čas je Lloyd-George objavil nekaj ostrih člankov proti fašizmu in so njegova izvajanja vzbudila precej šuma. Danes pa vidi nevarnost za demokracijo v mezdnem gibanju angleškega delavstva proti delodajalcem.
Kakor znano, se je spor med rudaji in gospodarji rudnikov končal s tem, da je država posegla vmes ter obljubila plačati razliko med delavskimi zahtevami in delodajalčevimi ponudbami. Vlada se je namreč zbala grozečega štrajka in prevzela stroške zasebnega spera med dvema strankama.
stvu. Monarhija je resničen smoter ljudstva, zlatsti če ima vajeti v rokah krepek ii| spreten wladar.» To so nekateri stavki, ki jih je izbruhnil proti demokraciji. Kakor Bourboni se ni nič naučil, potag tega pa je tudi vse pozabil. Posebno pa na en vehk nauk vojne, da so v vojni avtokratično vla-dane države podlegle demokratično vladarom.
Avtokracije: Rusija, Nemčija, Avstro-Ogrska in Turčija so bile premagane v največji vojni, kar jih je zemlja videla, a de-.mokratične Anglija, Francija, Italija in Amerika -so bile zmagoslavne. Kajzer ne bi smel pozabiti tega dejstva.
Ali bo demokracija dorastla svojim nalogam v času miru? Dosedaj se je v splošnem mislilo, da je v vojnem času absolutizem boljši od ljudske vlade. Morda je to veljalo za ča»sa najetih vojakov, danes pa ne more več veljati, ko gre ves narod v vojno. Tu je potreben sistem, ki ima najboljšo izkušnjo v ravnanju z množico, ki jo ! zna navdušiti, voditi in jo držati v dobrem razpoloženju. Veliki samodržci niso svojih voditeljev vzgojili za ta namen, zakaj v mirnem času so se jim take lastnosti zdele nevarne samodrštvu. Ko so torej zahtevali še zadnji veliki napor, je manjkal tisti glas.
ravno-
vega izvršilnega odbora je bil sprejet sklep r
Weizmann in Sokolov z
Lloyd-George pravi: Demokracija je; foj zbral premagance, zdramil ogrožena. V Rusiji, Italiji in Španiji je ni dušneže, bodril malodušnike. več, v Nemčiji pa je nedavno slavila svojo | ^Ji je mogoče, da podleže demokracija obletnico prav klavrno, ker ji načeluje bo-: težkočam miru, ' ko je zmagala v vojni0
jevnik, ki je predstavnik samodrštva. In celo v Angliji, domovini evropske demokracije, je zadobila ide$a ljudske samovlade hud udar, ko s« je vladaš svojo veliko večino v državni zbornici strahopetno
Zdaj je Evropa na tem, da odgovori na to vprašanje. Dozdeva se. da bo odgovor proti demokraciji, dasiravno ni še hikjer padla konična odločitev, niti v Italiji ne V vropi je nevarnost za demokracijo očitna.
udala grožnji tajnika ene strokovne organi-; Obvladati mora obupni položaj, ki }Q po zaeije. Ministrstvo, ki je kaj takega napra-'; sledica vojne, katero so povzročile avto vik>, mora izgubiti na ugledu. 2e pri debati| jtracijc Vendar pa obdolžuje veliko iii o državni peSpori se je »videlo, da so sko-; mal0 parlamentarno vladno obliko za vse raj vsi govorniki instinktivno žutili, da je j hude posledice vojne. Parlamentarne vlade ta umik pred silo udarec proti demokraciji.! G;-v^Tane prj izvrševanju svojih nalog p-o N^hče ne more bita v dvomu o pomenu kompliciranosti strankarskega sistema, ki tega boja. Delavstvo že povdarja, da je njih ; otežuje stalnost vlade in izbiro lcompe-
sklep, po katerem .se	g*; ^ sUu(>a} „ enoletni agitacij Baldwin in
tajnik Cosk s svojo nvetoido politične tentnih in sposobnih mož. To je največja stavke, s svojo «direktno» akcijo dosegel večje uspehe kakor MacDonald v devetih mesecih isvoje parlamentarne vlade, Cook je ustanovil padajoče plače in je bržkone povzročil popolno preobrazbo rudarstva, On je v očeh delavstva bolj diskreditiral parlamentarizem kakor vsi angleški komu-
slabost, ki je bila neposredno odgovorna za prekucijo parlamentarnega režima v Italiji, slabost, ki onemogoča na Angleškem napredno vlado.
Do tu Lloyd-George. Zdi se. da gleda ta angleški politik prečrno na položaj demokracije v Evropi. Zadnji nastop angle-
škega delavstva in popuščanje kon^erva-_ j Churchill pa sta s svojim brezglavim begom tivne vlade nima tistega pomena za demo-
stične organizacije jnizvedbo »tav® iz- (^ ^ ,srednjega stami in lojal- \ kracijo, kakor meni on vršrlnega odbora. Obenem se pooblašča i ^ dclav&tvav demokratski sistem. Ljud-j Lloyd-George se kajpak ne vprašuje, ali
akcijski odbor, naj tekom	! stvo se vprašuie. aH ni demokracija naj so zahteve delavstva "upravičene ali re.
vede vohtve^^^jmaačni m^gospo t Wcu koncey samo prevara.	| Angleško delavstvo si je v dolgoletnih bojih
eško stališče v
viča grški poslanik Ram a t os, ki zapušča Beograd. Na njegovo mesto pride poslanik svetovalo, da stopi ponovno v pogajanja z
darski svet s**ipooblaščeni, da do tega časa vodijo posle. Po sprejetju resolucij je bila izvedena volitev akcijskega odbora V zaključnem govoru je Sfckolov izrekel namesto predsednika Weizmanna, ki je medtem že odpotoval, avstrijski vladi in policijskemu predsedniki^ Schobru toplo zahvalo, ker sta omogočila, da so se seje kongresa kljub razburjenemu razpoloženju izvršile v redu.
Uniforme cesarske rajske v Nemčiji zopet dovoljene
BERLIN, 2. Državni predsednik Hinden-burg je razveljavil odredbo z dne 30. avgusta 1921., ki je zabranjevala nošnjo uniforme cesarske vojske ob posebnih prilikah.	_
Velik Hbr v &ew-yorikem trbtinista
Dva panika zgorela — 7t gasilcev ranjenik
PARK, 2. «Paris^Trmesu* javljajo, da je v newyorškem pristanišču izbruhnil požar, ki je uničil dva pamika. Požar je trajal celo noč, 70 o^njegascev je zadobilo pri gašenju velike telesne poškodbe. Francoska ladja «Port Saint Geoige* je popolnoma zgorela. _
Nadaljevanje stavke bančnik uradnikov na Francoskem
PARIZ, 2. Pretekli teden so krožile govorice, da se stavka bančnih uradnikov zaključi koncem avgusta in gospadarsk' krogi so brli uverjenl, da se bančni uradniki povrnejo na delo 1. t. m. Preteklo nedeljo pa so uradniki denarnih zavodov sklicali veliko zborovanje, na katerem se je izrekla velika večina zborovalonv za brezpogojno nadaljevanje stavke. Bankirji so ponudili stavku j očim letni povišek 200 frankov, ki pa so ga stavkujoči odklonili.
Danes popoldne je ministrstvo javnih del sprejelo stavkovni odbor ter mu na-
Polihromados.
Kovinski denar v Jugoslaviji
BEOGRAD, 2. Od 5. septembra naprej bo dalo jugo slovensko ministrstvo za finance preko Narodne banke v promet kovinski denar, in sicer po 50 par v skupni (vrednosti 50 milijonov dinarjev; po 1 dinar v skupni vrednosti 75 milijonov dinarjev;
bankirji. Vodstvo stavkujočih se je izrazilo, da mora v to srvrho najprej zaslišati bančne uradnike.
Maroiko boilite
Francozi bombardirajo rifanake postojanke Transportni pamik «Espana Vl» potopljen
___^ _	FEZ, 2. Na bojišču ni zaznamovati ni-
po 2 dinarja v skupni vrednosti 50 milijo-r, kakih večjih sprememb. Francoska letala " * * * 1	'1	so tudi danes obstreljevala ofanske oddel-
ke, ki jih je zbral Abd E1 Krimov brat severno od Uezzana.
nov dinarjev. Kovinski denar pride v promet po partijah, kakor se bo v posameznih pokrajinah izkazala potreba.
Jugoslovenski zastopniki na mednarodnem sejmu v Lvotu
BEOGRAD, 2. Te dni odpotuje na Poljsko načelnik ministrstva trgorvme in industrije Milan Todorovič, ki bo prisostvoval otvoritvi mednarodnega velesejma v Lvo-vU. Iz jugosl. gospodarskih krogov odpotuje v Lvov tudi pet zastopnikov iz Novega Sada, 6 zastopnikov z veicindustrijcera Arkom na čelu iz Zagreba ter več zastopnikov 17 ReuMfrad* m Tjithli&ne
Glasom semkaj došHh vesti je bil španski parnik < Espana V.», ki je vozil čete iz Al-gesirasa, potopljen.
Preteklo noč je zgorelo v Fezu> letališče. Škoda je ogromna, ker je zgorelo več letal in avtomobilov. Uvedena je bila preiskava, da se doženejo krivci te nezgode.
Poveljnik bojne ladje «Attonso XIII », ki je obstreljevala rifanbke postojanke v zalivu Athucemas, je b«l ubit.
V železničarskem vprašanju, ki tudi tlači priborilo kolikortoliko človešl-AngHjo, ni še prišlo do pogajanj. Železniške družbi; Njegove zahteve nis
družbe izjavljajo, da ne morejo gospodariti, ^ 1----: --""
če se ne zvišajo tarife ali znižajo plače. Prvo bi zadejalo angleški trgovini zadnji udarec, drugo pa se ne da doseči brez boja.
so pretirane. Ono brani svoje plače, ki so skopo odmerjene in manjše kot pred vojno. In če se nočejo udati zahtevam kapitalistov, je to naravno. Zakaj bi morali ravno delavci
Predsednik železničarskega sindikata je plačati vse posledice vojne in tudi posledi-izjavil, da bo letošnje leto videlo najtežje! ce lahkomiselnega zapravljanja kapitali-boje v zgodovini železnic in da bo ta boj stov v časih velikih dobičkov? Tedaj bil najhujši, kar so jih železničarji do sedaj vo- čas povzdigniti rentabiliteto podjetij j ©vali. On je prepričan, da sta se trgovski metno investiciio kapitalov. Ta čas i
in posedujoči sloj zarotila proti delavstvu Po zmagi rudarjev ne bi niti Thomas mogel pregovoriti železničarje, da popuste brez boja. Zakaj kakor so oni in transportni delavci podprli rudarje, pričakujejo, da bodo ti isto storili njim. In tako utegne priti vlada zopet pred izbiro: ali železničarski štrajk ali državna podpora.
Ali se bo znala demokracija upreti temu? Bo, če imajo njeni voditelji pogum. Če jim pa živci vnovič odpovedo, tedaj stopi na Angleškem avtomatično sovjetski sistem na mesto parlamentarnega. Edini drugi izhod bi bila fašistovska diktatura.
V vsej Evropi prestajajo demokracije ®vojo ognjeno preizkušnjo. V treh velikih deželah je podlegla. V drugih deželah jona-skakujejo in napadajo, toda nikjer niso ti napadi tako zavratni in nevarni kakor n£ Angleškem. Bivši nemški kajzer je izjavil, da nima dvoma, kakšna je bodočnost demokratične Evrope. Svoje razočarano srce je razkril nekemu dobrodušnemu prote-stanskemu pastorju: «Demokracitja je laž. Demokracija ne odgovarja ljudskemu čuv-
Tedaj je bil s pametno investicijo kapitalov. Ta čas je zamujen, in to nemarnost posedup'čih slojev naj plačajo nemaniči.
Lloyd-George brani demokracijo s tem, da straši z rdečo nevarnostjo. A priori se stavlja proti delavstvu in vidi rešitev demokracije v porazu delavstva. C.e bi bil on na vladi, bi bržkone napravil isto, kar konservativna vlada, ki je izprevidela nevarnost položaja.
Resnica je, da podjetja ne morejo izhajati, zopet je resnica, da delavci ne morejo popustiti v življenskih vprašanjih. Iz te zagate je treba najti pravičen izhod. Vendar so interesi milijonov vsaj toliko upoštevanja vredni kakor interesi nekaj tisoče v delodajalcev.
Vrši se v resnici boj na Angleškem, toda ni v nevarnosti demokracija ampak bisaga kapitalistov. Vse kaže, da bodo morali angleški delavci prestajati še težke bcie, da si ohranijo sedanji življenski minimum. Oni so v defenzivi in ne zahtevajo nič novega, ko branijo, kar imajo. Vkljub temu smo na Angleškem ravno tako daleč od boljševizma kakor cd fašizma.
DNEVNE VESTI
FaSIzem Invprašanie sindikatov
Sedanji režim se je otresel vseh neprijetnih «prijateljev* in tako imamo v vladi same fašiste. Fašizem si je nadel nalogo «reformirati» državo, torej je v njegovem programu tudi izprmemba ustave. Zbor osemnajstih poslancev, ali «Sclonov» kakor jih naziva časopisje, sestavlja novo ustavo. Opozicija je seveda precej razburjena, ker gre reformatorsko «besniio<» faši-stovske vladavine mimo vseh Želj in zahtev nefašistov. Zadnji odstop Orlandov je jasno dokazal, da pojdejo fašisti neizprosno dalje v »vojih reformah.
Fašisti pravijo, da so le oni narod, da so le oni Italija, kdor je proti njim, je pnoti Italiji. In ker imajQ vso eksektrtivno moč v rokah, zamsorejo svoje trditve pospremiti z najbolj prepričevalnim sredstvom, ki je seveda sila.
Med takozvane veKke reforme spada tudi vprašanje sindikatov. Zbor «Solonov* proučuje tudi vprašanje, kako priklopiti državi strokovne organizacije. Umevno je, da so vsled tega voditelji raznih strokovnih organizacij, izvzemfti fašistovske, zelo ne-
mirni, zakaj v nevarnosti je sindikalna svoboda.
Pravzaprav je še precej megleno, kako si fašisti predstavljajo to «vključite\» sindikatov v državo, vendar pa se da posneti to-le:
Država imej dva parlamenta, politični in strokovni. Politični parlament bi imel več ali manj sedanje funkcije, strokovni parlament pa bi izdeloval zakone in reforme na gospodarskem polju, torej v kmetijstvu, industriji, tehniki, kapitalu. Zastopniki vseh strokovnih organizacij bi sestavljali takozvani strokovni parlament. Govori se tudi o tem, naj bi to bil nekakšen razširjen senat.
Do tu bi bila stvar v redu. Kako in kaj bo delal ta strokovni parlament, je bolj zadeva sedanjega režima kakor pa drugo. Veliko bolj važno pa je vprašanje: kako do s svobodo organiziranja po tej reformi?
Danes imamo na primer delavske strokovne organizacije prav različnih struj. Tako imamo socijalistične, popolarske in fašistovske delavske organizacije. V teh organizacijah so včlanjene osebe, ki pripadajo istemu družabnemu sloju. Vkljub takozvani nepolitičnosti .strokovnih organi zaci j, se te organizacije ločijo baš po političnom naztranju.
i 1
V Trat«, dn« 3. septembra 1925.
Precej verjetno je, da stremi fašizem za 4em, da sprav« vse delavstvo v eno organizacijo in ta organizacija se «priktyu&» državi. O tej «prU£tyutHv*» se danes mnogo niše in razpravlja v italijanski pofrtični Javnosti in je ta bes«da zatorej pr&la zelo V 6ast Predao pa bi se izrvTŠila ta «priklji»-fcftev*, je treba točno opredeHti razne strokovne raarade. Kako naj postanejo sindikati del države, ako ostanejo zuauuj njih množice državljanov? Zatorej mora slediti zaključek: Ves narod se razdeli v strokovne razrede, tako da bi imeli recimo: kmetski, delavski, posestniški, uradniški, učiteljski itd sindikat. Vsak stan aH poklic bi fcnel samo eno strokovno organizacijo za vso državo, a ti recimo ena zvezo stanovskih organizacij.
Na ta način bi država razoplagala z vsemi človeškimi silami po svoji volji. Kalco in kdaj bi se sestavil iz teh organizacij strokovni parlament ali isenat, kako ibi se volilo in po katerem razmerju, ali je pristop obvezen itd. so vsa vprašanja, na katera ni mogoče odgovoriti, dokler ne bo podrobnejše znano, kaj si je zbor «Solonov» izmislil.
To so skrbi, ki ne dajo- miru sedanjim zastopnikom nefašLstovskih strokovnih organizacij. Po pravici >se boje, da bo fašizem izrabil svojo moč, da ubije svobodno sindikalno življenje. Razume se. da so zlasti proletarske stranke one, ki bi utegnile z reformo izgubiti vpliv in moč nad množicami, ki so včlanjene v proletarskiži strokovnih organizacijah. Te množice bi postale nov močan steber <v oporo fašistovske vladavine*
, RUM — sonostojM mam
Vlada je slednjič ustregla snoduini zahtevi občina rje v v Klani (Liburnija). Klana je bila dotlej del matidjske občine. Kako upravičena je bila zahteva po odcepitvi Klane in ustanovitvi samostalne občiae, priča dejstvo, da je tttdi občinski svet matulfske občine podpri prošnjo Klanjcev. Čestitamo jim, da so dosegli, kar so želeli. Naj bodo vedno složni in naj imajo na umu, da je občinska skrb težka in podna odgovornosti. Ako se ne upravlja
, blizu, v glavo. Zadalo mu je precej hudo krvava bunko, radi katere je Srsbot moral 1 rita t i
modlros je komisar takoj na vratu. Važno je i rešilne postaj«, ki je dotinal, da ima Visintin vprašanje tajnika. Če bi prišel na to mesto j poleg razaih zunanjih po&odb najbrž tudi pre-
J * •__* 1__ 1_ -a— _ U! Kitn Aronmi1	-ll__
Iz triaikesa življenja
— Hevarem fmdme finf jitafte 53-letni mizar pomoči v mesta i bokfinici.
Ivan Visintin, vtanvjoE v td. Fondaria *t. 24,1 A. . ._. -_^ , . ,,
je bil včeraj popoldne aapoeleo v hotelu «Mi-» ~J°TP,tt ***	-
lano» v ulici S. SpiridioZe. kjer je popravljal! tl^iSS0™* v ul. Madonnma St. 36 se >e razno pohištvo. Tekom dela «je začeli	iznebrti vseh posvetnih
nenadoma lomiti botjast, na kater boleha že ^iev 1,1 <eŽAV 37-letm vr^ar Jakob Vda. od rojstva, in v hudem napada je telebnil na ? .tem ?a®enom s* * okoh 9 iure	J
"tla. Pri padcu in zvijanju na tleh se je revež brlvno Mir%	»P«®*«. « k ««1
tako hudo pobil po. glavi, da je obležal ne- ne f*vart*>: Po f^K poi°očl pivnika resifoe zavesten. Na pomoč je bil poklican zdravnik Postal«.. ^ &	poikUcali
človek, ki ni našega rodu in jezika, hitro bi bile tu stranke in nesloga. Čuvajte torei, bratje, svojo občino, upravljajte jo razsodno in pošteno, da boste dragim rojakom vzor, a spoštovani in uvaževani tudi od obla ste vi
Pripominjamo, da se je za željo Klanjcev toplo zavzel tudi bivši poslanec dr. Sianger, ki je potem poveril akcijo poslancu d-rju WH-fau, kateremu se je posrečilo dovesti stvar do zadovoljivega zvršetka. Tako so Klanjci po prizadevanju svojih poslancev došli do občine, za kar so se borili pol stoletja.
Štirirazredna meščanska šola v Postojni.
Šolsko leto 1925-26 se prične dne 1. oktobra ob 8. uri. Vpisovalo se bo dne 28. in 29. septembra, oziroma dne 1. oktobra.
K vpisovanju morajo na novo vstopajoči učenci priti v spremstvu staršev ali njih namestnikov in predložiti zadnje šolsko spričevalo, rojstni list in izpričevalo o stavljenih kozah.
V prvi razred se sprejemajo učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili peti razred osnovne šole in do-polnili 11. leto starosti. Glede obeh predpogojev so dovcijene olajšave potom iz
bito črepinjo. Ponesrečenec je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju v kirurgični oddelek.
— Nesreča nikoli ne pottvn. Pred hotelom «Abbazia» v ulici Geppa se je včeraj popoldne dogodila nenavadna nezgoda 28-letni težak Fran Borghetich, zaposlen pri omenjenem ho
ga domači poklicali na lice mesta, je bil Vida prepeljan v mestno bolnišnico. Ozdravil bo v kakih 8 dneh. — Vida je hotel v smrt baje iz obupa, ker mu je hišni upravitelj odpovedal službo in stanovanje.
Ztikovski obisk v zlatarni pri belem dneva- Predvčerajšnjim so neznani zlikovci izvršili drzno tatvino, od katere so si brezdvomno mnogo obetali, a zaenkrat so se ušteli, ker jim je donesla razmeroma boren plen. Med 12. in
telu, je po nalogu ravnatelja mmiA stekleuo 14- uro« * bila ^»tarna Ernesta Candel streha nad >4kodom v hotel. Da bi boije opra- leri v tllici Roma št- 19 ra<Ji opoldanskega od-v.l to delo, je Borghetich potom lestve splezal t	"Prt*, so s pomoto ponarejenih klju-
na streho, visoko kake tri metre. Toda komaj odprli vrata in se vtihotapili v njeivo noje stopil gor, se je velika in debela steklena trartjost. [Nepovabljeni odjesnalcr faerseda Je plošča udrla pod njim in skozi luknjo, katere |	na pravem mestu) so bržkone mishK
rob so tvorile ostre in koničaste steklene čre- <*a bodo našli v zlatarni gotovo bogato »pero pinie, je revež treščil na kameniti cestni tlak.! dragocenosti, pa zlatareva previdnost jim je Obležal je ves krvav, kajti čropmje so mu prekrižala račune. Candelieri ye bil namreč zadale neštevUne rane po vsem telesu; poleg1 zaklenil vse dragocenejše predmete v blagajno tega si je nesrečnik pri padcu tudi nevarno nad katero se zlikovci nmo upali spravit,, ker pretresel drobove. Na lice mesta poklicani j jim j« nedoate*alo č«a. Zato so vlomih le ,pre-zdravnik rešilne postaje je podal Borghetiehu' drle za bankom, iz katenh lope*** JJ™ prvo pomoč, nato ga "Je dal prepeljati v mestnoj f™*11!^ zlate^pr«imete v sirapni vdanosti
bolnišnico, kjer so imeli zdravniki mnogo j kakih 2000 lir. Nate. so jo na tihem^pobrsak opravka s šivanjem njegovih števrlnfh ran, l^e- Bili so še tako skrbni, da so zopet zaklenili govo stanje je zelo nevarno, posebno radi no- vrata za sebo*. — Tatvina fe bila pozneje pn-tranjih poškodb.	;; javljena na kvestun-
— Otrok se oparil z vrsto vodo. Včeraj po- j — Tri dni se je vozil z avtomobilom zastonj, pita/-V višje razrede se ob zad^tni pred- Pf<fG f mati prenesla v mestno bolnišnico j Neki eleganten mladenič, Iri se je Vdajal za izobrazbi in primerni starosti more vstopiti	^^bc, doma iz Bertokov trgovca Josipa Rissene iz Padove je preteklo
in primern:
Še en zgled
starosti more vstopiti
predidočih razredov meščansk" šole	P° Pf.sih/	+in nogah. Kakor je p-1 iofVr Avgust Proft, in. se dal pel^ticele tri
*	.„r-^p,,. nosebei' vedala mati, ie dekletce včeraj opolone ko- dni križem po okolici Trsta, po Istn, Krasu m
Preišnje sobote je slav ia Zveza za tujski promet v Sloveniji* svojo: 20-le nico in je tem povodom priredila v Ljubi ani slavnostno zbo-rc-vanje, ki se ga je udeležil tudi jugoslovenski nrnisier za industrijo in trgovino. Zveza ?e priredila tudi razstavo ki predoča, kako je
potom izpita, ki se raztega črez vso učno snov ?ri Kopru. Otrok je imel široke in hude soboto najel j^vnj avtomobil, ki ga je vodil
v meščanske šole. — V četrti razred, ,ki je osnovno splošnega, posebej
trgovskega značaja, se sprejemajo učenci, ki so dovršili meščansko šolo, ali potom izpita tisti, ki dokažejo enakovrec-no predizobrazbo.
Pod enakimi pogoji se sprejemajo tudi deklice hospi'antke.	Ravnateljstvo.
silo v kuhinii, kjer je ona pripravljala otrobe Furlani^i. Pri teh potovanhi,-fe tu pa tam pova-za piščeta. Ko se je mati za hip oddaljila, je j bil s seboj kakega prijatelja ki jo je po konča-mala Angela vslala i-n se približala posodi z ; nem zletu lepo odkuril. Čez tri dni, ko vrelo vodo, ki je stala sredi kuhinje na tleh. Nesreča je hotela, da je Angela padla, pri
delovala in se razvijala V poročilu glavnega — PROŠNJA: Ugledna društva in cenj. gg.,
___T^J	t-i ki )im je bilo poverjeno zbiranje prispevkov
zveznega ajnika ie rečeno med drugim, da se: - , - ... .	, t -
pogo i modernega tujskega prometa dajo re.spommsko sliko dr Klementa Juga se pro-ducirati na dve prvin!: ob ektivno lepoto kraja ; ^ da zneske ^(O M nas naslov, in njeno vabljivo^ in pa na skrb prebivalstva, i G^ica, 28. avgns«« 1925.
to izkorišča. Lepe a slovenskih krajev - Odbor za prosUvo spo«aa dr. Klcmenta Juga,
- - - 1	ulica S. Giovanm 7 v Gorici.
— Izžrebane seri e občinskih zadolžnic. Pri Žrebanju občinskih zadolžnic iz 1, 1914., ki se ;e vršilo dne 1. septembra, so bile izžrebane
čun za vožnjo narastel do lepega zneska 1500 L, se je pretveznemu trgovcu zazdelo, da; bi
Ji	t	».i' _	in čn^orlll
padcu prevrniia posodo ter se tako oparila z j bilo dobro končati z izleti. Velel je šoferju, vrelo vodo. Revioo so sprejeli v dermatolo-: naj ga popelje k hotelu «Moncenisio>> v ulici gićn oddelek. Njeno stanje je zelo nevarno. ' G. GaHina da gre v svojo sobo po denar. — — Žalosten konec otroka. Včeraj v prvih Ri®sone je stopil v hotel, šofer pa je čakal zu-jutranjih urah je umrl po strašnih mukali v Toda ,ker pretveznega trgovca ni bilo več
~	' na spregled — izgiiril je namreč skozi druga
CŠ2
nagiaša poročilo — predstavlja zaklad, ki ga je freba izkoristiti. Zveza je ustanovila lokalne organizacije po deželi, izdala že leta 1916 brošuro z navodili, kako se more povzdigniti tujski promet. Sledile so tudi druge propagandne brošure, prire ala krasno uspele shode ter skrbela za propagando tudi v inozemskih listih. Zasnovala je v Bohinjski Bistrici drsališče, ki je kmalu zaslovelo po vsej
sledeče serije: 549, 871, 891, 756, 699. 623, 501 in 899. — Imenik trgovskih volileev
cev za trgovinsko in obrtno zbornico, je tukaj-občinski urad sestavil. IPrizadeti si ga
vrata v ulico Carducci — ni šoferju preosta jalo drugega kakor naznaniti dogodek na
prejšnji državi. V nasledniih letih se Zveza n{ j lahko ogledajo na občinskem anagraficnem strašila ne truda, ne sir oš ko v, da privab; v	(«1- Samta 25, II. nadstropje vrata 35).
slorenske kraje čim več tujcev iu z njimi ka- pra^ne ure cd * do 12 vsak dan d<> 8 seP" pital. Podpiral ;e tudi deželni odbor. Sled-;	„ .. . .	. . IT , .
n:ič so njeno delo upoštevali tudi dunajski - Prikl.ucitev Kac;e vasi;k P^n. Uradni mogotci. Nje delo je trajno uspešno napredo-!hst t kraljevine «Gazzetta uffic^.ade» od 31. av-valo Nadal-evala iG z izdavani brošur v tu-	1* obJav:l kr' ^^ 7/ a.^ta
' mestni bolnišnici 3-letni Krizant Babič, o ka-i terem smo poročali, da fe predvčerajšnjim.
ko se je igral z vžigalicami v domačem seniku, ____ ____I
zanetil požar ter pri tem, ker se mu je vžgala J kvesturi"
obleka, zadobil hude opekttn« po raznih delih ------- >f
života. Poškodbe se sprva niso zdele smrtno-1	|r£alk@ pOKf®ll31©
nevarne, torda pozneje so nastopile komplikacije, katerim je ubogi otrok kljub prizadevanju Imen;k volil- zdravnikov podlegel.
—Nezgoda v tovarni »trejev. V tovarni strojev Stabilimento tecnico triestino» pri Sv. Andreju se je včeraj popoldne nekemu delavcu razsadilo kladivo in priletelo 544etnemu delavcu Franu Srebot, ki je bil zaposlen tam
t 1-,
Nadal:evala ;e z izdavanjem brošur v tu- ~ . ■ .	..... . ^	,
zikih ter stopah v stike s centralami i_J504. _f katerun se priključuje Kačja vas k
inozemskih tu^ko-^ro^tiih "organzTcljVTlde- posto^ski občini
leiila se je raznih razstav	< ~ Roaarf	****** nn pot« v Run.
_ Zagorje. Gasilno društvo v Zagorju na
Pivki priredi dne 13. t. m. veliko vrtno veselico na «štefanL',vem dolu». Nastopilo bo z obširnim sporedom, ki bo naknadno javljen. Okoliška društva prosimo, da za ta dan ne prirejajo veselic in jih vabimo k obilni udeležbi.
Vesti z Goriškega
Minister Krajač
naslašai
Včeraj ob 12.30 je odpotovalo s posebnim v	! vlakom v Rim kakih 500 romarjev iz Trsta in
rod Imena sedanjih požrtvovalnih mož bodo zapisana z zlatimi črkami v zgodovini naroda.
Tako uspešno, smotreno in racionalno de-lušejo nekulturni* Slovenci za povzdigo tujskega prometa. Brez strahu za svoje »narodno dosta;anslvo» vabijo tujce v njih jez ku in skr-1 biio za njih udobnost, ne da bi j-h hoteli kovati v verige svojega lastnega nacijonaln.ega življenja, ne da bi jim silili v roko kake slovarje, marveč morejo tujci v slovenskih zdra-viliščh in letoviščih svobodno govoriti svoj jezik n živeti svoje življenje po svodih običajih. Tu pri nas pa smo te dni, v razpravah o tujskem prometu čitali celo — n.e vemo, ali bi strmeli, ali se smejali — zahtevo, naj bi se časi obedov in jedi v naših zdraviliščih^ in letoviščih uredili tudi za tuje goste po italijanskih cbičajih! Torej niti jesti ne bi smeli po svoje in po svojem okusu. Zveza za ^tujski promet v Sloveniji pozkuša vsa propagandna sredstva, da vabi tujce v deželo. Tu pri nas pa prihajajo z nespametnimi zahtevami nekega nervoznega šovinizma, ki bi — če bi jih hoteli uveljaviti — neogibno odganjale tujce. Tud' Jugoslavi'a — kakor Čehoslovaška — je suvarena država. Vendar vabijo tu in. tam tujce v deželo, zagotavljajoč jim vse ugodnosti in vsako svobodno- gibanje, brez vsakega strahu pred kako nevarnostjo od strani tujskega prometa. Le razgreti možgani si morejo ustvarjati, da bi tujci, ki bivajo tu par tednov, rocgii spremeniti narodni značaj dežele.
Če ljudje ne razumejo....!
V listu «La Gazzetta di Venezia» št. 225 od 22. avgusta čitamo med drugim o naslednjem dogodku:
• V petek zvečer okoii 9. ure je odhajal iz neki: prcdaialnice pod Procuiature Vecchie« neki Srb imenom Peter Filiposvič od Save, V istem hipu je vstopil v prodajalno neki Štefan Nelle iz Lecce, ki je, kakor se zdi, sunil Srba, a ia je, da mu ne ostane dolžan, tudi sunil njega, veleč mu v francoskem jez:ku, da tako «e postopajo olikani in kulturni ljudje, Štefani mu je odgovoril na to, naj govori italijanski, nakar mu je odgovoril Filipović zopet v francoskem jeziku, da zna govoriti le srbski, francoski in nemško. Štefani, ki ne zna francoski, ga ni razumel in je mislil, da ga je Srb raz-Žal i ter je zato vzdignil palico in udaril Srba po glavi. To pa ni tega poslednjega nikakor prestrašilo, marveč je tudi on udaril Štefanija trikrat s pestio po glavi tako hudo, da se ta niti ni mogel več braniti s svojo palico. Pri tem je Srb kakor pobesnel iztrgal Stefaniju palico ter udarjal po njem, kamor je dosegel, a Štefani se je branil, kakor je pač mogel. Okoli njiiu se je zbralo veliko ljudi. Došli so tudi stražarji, ki so ju ločili in odvedli na policijo. Tu sta se pomirila. Medtem pa, ko sta te ona dva zunaj ruvala, je užival neki tretji. Ta tretji je bil neki neznanec, ki je Srbu ugrabil torbo in kar je bilo v nji — ckolo 400 dinarjev. Filipović je zahteval, da se mu to povrne in Štefani mu je res izplačal dvesto Hr,..»
Žalostni so taki slučaji, a še žalostnejše je,
da se slično dogaja tudi nam, ki---ne
govorimo francoski...!
— IZ UREDNIŠTVA. Z današnjo številko •EtSoosti« je prevzel odgovorno uredništvo zopet g,, proft. F. Peric.
urnim zvonenjem.
Drušftirane vesti
— Slov. a kad. fer. društvo «Balk*n». Danes sestanek in o-dborova seja ob običajni uri. — Tajn;k,
GrozHfl suri delavca pod svtraoMtiin
Kolo kamijoiM ara zdrobilo noge in spodnji del telesa.
Ajdovščina, 2. septembra. V torek, dne 1. septembra t. L, je vozil tovorni avtomobil tvrcJke Culott iz Gorice trgovca Antona Orzan v Vipavsko dolino. Na Cesti se mu je pripetila nezgoda, da se je utrgal priklopni voz in se zaletel v nek zid. Pri tej nezgodi je bil lahko ranjen neki težak-ki je sedel na vozu, in del tovora je popadal na tla. Ker se pokvarjen voz ni »o^al ta*o)
IŽ Konkonela. M. d «Višava» - Konko- zopet pripeti k avtomobilu, »e je šofer odpe-_J! .. M M t rn t R 11 t- i	. lial v Ajdovščino. k ter ie vzel k sebi na avto-
Ijal v Ajdovščino, kjer je vzal mobil nekaj delavcev in se ž njimi okrog popoldne vrnil proti Cesti z namenom tovorom spravil y Aj-
nel priredi v nedeljo, 6. t. m., ob 15. uri veliko veliko vrtno veselico na dvorišču gostilne Ferluga. Nastopijo sosedna pevska društva in prvovrstna godba. Dram. odsek omenjenega društva nastopi z znano Finžgarj-evo kmečko
dramo «Razvalina življenja*. Na sporedu je,^.... --------- --------—	, . ,	■
še šaljiva pošta, srečolov. licitacije in ples na, Križ, kateri fe bil zaposlen kot težak na g-prostem. — Kdor hoče duševnega užitka ter j dovskem kolodvoru, kjer so «ti dan rasKia-sabave pod šušteniem kostanjev,; dali pošiljatev vina, hoteč se pel;ati_ do raž-
in Jankot», 'poje *Mladina»; ^.Kakršen gospod, tak sluga«, veseloigra v enem dejanju. — Prosta zabava. — Odoor.
—	Smrtna kosa. V torek zjutraj je preminul na Vogerskem tamkajšnji župnik, č. g. Andrej Uršič, ki je bil splošno priljubljen in daleč naokrog znan kot izboren Šahist. Istočasno ž njim ;e legel v posteljo tudi njegov cerkveni kmet, 54 let stari Jožef Marvin in usoda je hotela, da je tudi on umrl istega dne kot njegov gospodar. Naj oba v miru počivata!
—	Stari zaljubljenec pred goriškimi sodniki. Že pred več meseci smo poročali, kako je dne 2. marca t. 1. vratar v deželni sirotišnici v Gorici, Annibale de Comelli iz ljubosumnosti obstrelil 29-letno Alojzijo Brezavšček, s katero je imel, kakor on trdi, ljubavno razmerje.
ure pepomne vrna pr<«i v,«« -	. . , kakor on trdi Ijubavilo razmerje.
da bi priklopni voz. s tovorom sprav l v Aj-	1 ^ 65 let star in ^e mnogoštevilne
aovscmo. Na isti avtomobil ^	družine. Med preiskavo se je de Comelli iz-
Ietn: mladenič Anton Lah iz Flac v obe m »v.	, , : Rr„nvćrCkovi samo iz-
neprisiljene zi
ta naj poseti v nedeljo naš Konkonel, kjer jejpotja pro^i kolodvoru. Ker pa ni bilo pro-preskrbljeno za grlo in želodec. — Odbor. štora na avtomobilu samem,
—	Pevsko društvo «Ilirija«. Odborove sej«! nanjo stopnico m se tako peljal do omenje
danes ne bo. Pač pa se vrši jutri redna pevska; nega razpotja, kjer ^ «koč»l J^1® P" ^ va:a _ Tainik	zman šani brzini avtomobila, ker m soier niti
—	M d. P. - Opčine, Danes zvečer ob 20 30 j vedel, da se nahaja na avtdmobUu, niti ni za-
bodo na sestanku1 mogel vedeti za njegov namen. Ua ne bij
Ker
se
pretresale važne stvari, se članstvo naproša, nesrečnež storil tega nepremis^ega da se ga gotovo udeleži. Shajališče nred prejš-i Kajti skočil ,e tako nesrečno da J«^*«^ njimi društvenimi prostori. - Preisednik. zadnje kolo težko naloženega a^omobilaJ« _ T V K- «Sirena». Danes zvečer skupna; je v hipu izvršilo svo^e grozno delo. Ube nogi odbor ova seja. Vabljeni so vsi nadzorniki in j mu je polomilo na več pregledovalci računov.	, J noma zmečkalo spadnu dal
— T V K «Sirena» vabi na L redni ob^pijkrik je opozoril druge delavce m šoferja na zbor, ki se" bo vršil v soboto, 5. t. m., ob 20.30 j nesrečo, vsled česar se ^o t^oj ^ta-v orostorih «Obrtnijskega društva« v Barkov- vilo. Iz bližn^h hts in z avi«noiyria m.nesreč L k	■ niku, kateri je ime: fie toliko moči, da se fe
_ Podružn ca Š. D. - Sv. Jakob. Danes zve- j usedel na tleh v mlaki lastne ^ čer ob navadni uri redna odborova seja. Vsi (čili na pomoč in ga prenesli pod bližnjo lo.po-
odbarniki in pregledniki nai'pridejo točno.
_ Tržaško pogrebno društvo pri Sv. Jakobu. V soboto zvečer redna odborova seja v navadnih prostorih. Plačuje se mesečnina od 8. naprej.	_
SPORT
ŠPORTNO UDRUŽENJE
(Uradno poročilo).
kjer je 'pa takoj padel v nezavest, iz katere se ni več prebudil, kajti v pičli pol uri je podlegel groznim poškodbam. K ponesrečencu sta
govarjal, da je hotel Brezovščekovi samo iz kaziti obraz, nikakor pa jo umoriti; to pa radi tega ker je Brezavšček, vsled groženj njegove žene in tudi ker se ga je naveličala, hotela pretrgati njuno ljubavno razmerje. Zato je bil obtožen samo zaradi telesne poškodbe in prepovedanega hranenja in nošnje orožja. V torek se je moral stari zaljubljenec zagovarjat' pred goriškimi sodniki, ki so* ga pa oprostili, ker je glasom izvedeniškega mnenja duševno bolan človek. De Comelli je bil obsojen le radi nedovoljene no«t»je orožja na 600 hr globe in na povračilo pravdnih stroškov.
Od goriških sodnikov je bil torej de Comelli oproščen. Sedaj pa nastaja za njega vprašanje, 6e ga bo'oprostil tud: strogi domači
sodnik_ njegova žena. Morda bo de Comelli
še obžaloval da ni ostal še nadalje v zaporu!
_ Nepraktično postopanje pošte v Gorici.
Po dolgem boju je poštna uprava obnovila poštni urad v via Carducci (prejšnji Gosposki ulici) v Gorici. Vsi trgovci in drugi so ga pozdravili z veseljem. Sa) jim
uspehi tečaja pri onih, ki nimajo M bra-de, niti h*čfc, m*t z« frizuro pctrabcih las, zakaj fe niča se tudi irfft ne & ustvariti.
— Iz Ajdorft&ae. (Kafcoftko kronike.* OuO. no društvo, plesi, bi*n« praidkro, arrta Ze od nekdaj v natetn Ugu AutU* potreb* obstoje gambkafa drvttva, ki naj bi na« žtttđo v slučašu požarov TuA v tam lirtu«*)« le razpravljalo o tem. Končno se fe ta 1*4« dobro-mlslečfli občanov vendar začela odejetvovaii, o čemer smo tudi že čitali v tem listu pred pat mesec?. Kako daleč je že napredoviala ustanovitev in notranja organizacija te prevažne korporacije kot društvo, nam ni natančno znano, vemo pa, da ima č*ta gasilcev svoje redne vaja z raznim orodjem, ki ste jim ga dali na razpolago občina m tukajšnja predilnica. Da to orodje še ni popolno, je razumljivo in potrebae bodo še žrtve, da se bode zamoglo nabaviti najpotrebnejše stvari. Najbolj pa se občuti pomanjkanje prepotrebne shrambe za orodje. Znano nam je, da se je sestavil obširen odbor, kateri si )e nadel nalogo preskrbeti sredstva in nato vgraditev doma, ki naj bi služil temu, kakor tudi drugim kulturnim namenom. O možnosti izvršitve te naloge po omenjenem odboru ne dvomimo, ako upoštevamo, da mu stojijo na čelu najvplivnejše, izkušene in glede nabiranja potrebnih sredsiev naimerodajnejše osebe. Vsled tega se je Čuditi, da je v novo se snujo-čem gasilnem društvu neka struja drugačnega mnenja in hoče, ksrkor se zdi, tirati v tej zadevi nekak separatizem. Nad vse značilno pa je to, da tvorijo ono sirujo samo take osebe, o katerih ni doslej niti najmanj znano, da bi se bile kdaj na katerisibodi način udejstvovale in da bi imele zmožnosti in sredstva za izvršitev svojih separatističnih načrtov <4lede doma, pri čemer pa ne odklanjajo pomoči onih oseb, katere tvorijo omenjeni odbor skupno z zastopniki snu^očega se gasilnega društva, ampak nasprotno. Cc je tako postopanje koristno splošnim potrebam našega trga, je pa veliko vprašanje, in jasno je, kdo bode nosil krivdo morebitnega neuspeha omenjenega odbora. Nekak samostojen načrt so si dotičniki vendarle sestavili, to je zbirali sredstva potom prirejanja javnih plesov. V našem trgu je že star običaj, da se vrši letno po en javni ples, ki ga prireja domaČa mladira. Ker je letos ta odpadel, se naš g. župan ni prav nič pomišljal izdati namesto tega pripravljalnemu odboru ga-silnega društva dovol;en:e za javni ples dne 15. t. m Glede umestnosti takih plesov so razna mnenja. Eno teh smo slišali tudi v cerkvi raz prižnico. Morda bode prilika še nanesla, da bodemo o tem spregovorili drugikrat, ker namen tega dopisa je ujfeoto-vdti samo dejstva brez komentarjev. Ples se je torej vršil. rriredueVji so že tekom dopoldneva obiskali z godbo razne ugledne osebe obeh narodnosti, kakor tudi tuk. karabinjersko postajo. Povsod je godba zaigrala po en komad, med temi tudi Giovinezzo. To dejstvo je dalo povod: raznim komentarjem med občinarji, kar je uazumljivo. Da ti komentarji niso bili povsem v prilog prirediteljem, je tudi razumljivo. Vsled tega so se čutili ti nekam čudno užaljene. S kakšnim gmotnim uspehom se je ples završil, nam ni znano. Zdi se pa, da hočejo dotični gasilci dosledno izvršiti svoj finančni načrt za zgradbo doma s prirejanjem javnih plesov in so v ta namen takoj zopet zaprosili županstvo za 'avni ples dne 8. sept. t. 1. Kakor slišimo, je pa g. župan drugačnega mnenja glede plesa oziroma o njega vzgojnem in kulturno-gospedarskem pomenu za naše po večini kmetsko-delavsko, prebivalstvo, vsled česar je prošnjo za ta drugi ples zavrnil. To je dalo povod nezaslišanemu užaljenju v vrstah ga&ilcev, da je padla v nekem javnem lokalu iz ust enega izmed voditeljev gasilcev na naslov g. župana, pripomba, da se bode v kljub temu plesalo, pa naj on dovoli ali ne, kajii on. da imajo že svoje zveze in zaslembo. (Za enkrat nočemo navesti dobesednega izražanja omenjenega gospoda, kar ga vsekakor prikazuje v čudni luči). In kakor slišimo, imajo baje v resnici že zagotovljeno dovoljenje za ples. Da bi v tem slučaju tako postopanje gotove strani ne podkrepljajo ugleda županske in drugih oblasti, nam ni treba niti
omenjati.	..
Par dn- po teh dogodkih je poslal prijatcl) prijatelju par kg. rakov. Ta da pripraviti dobro račjo večerjo, h kateri povabi se par dru-rjih svojih prijateljev. Razume se, da so bi!i raki tudi dobro zaliti, vsled Česar ;e razpoložene družbice rastlo in ker so družbo tvorili sami priznani oevci, so tudi. marsikatero zakro-žili med temi tudi varijanto Cankarjeve varijante «LeDa naša«, ki se je z ozirom na rac o večerjo glasila Lepa naša domov na, ki ima rake in pa vina« i, t. d. Posledica tega navdušenega opevanja naše res lepo domovine, ki ima omenjene dobrote, je bila ta, da so obiskali drugi c«n posamezne člane one družbe karabinjerji, ki so takoj izvršili hišno preiskavo (seveda brez vsakega uspeha) in jih nato pova^ bili na karab. poveljstvo, iih ves dan zasl.sevali in. nato oddalž v sodnijske zapore, k er se danes sedijo in čakajo rešitve zadeve od strani državnega pravdništva, na katero je vložena adba menda radi veleizdaje a!i ka,. Ti naš leizdajndki so naši mladi ugledm obtmarp.
poslovanje s pošto, oziroma vsaj t;
o arug SQ ga pu-	^ Kobal Ivan.
ralo biti. A temu ni tako. Ce pošlješ na pr po povz« via Card pameti, d
in šoferja, glede katerega so se morali uveriti, l uradu. A ne! Iti moraš
okolici zelo živahno
Logar Stanko in Slo-se v našem trgu n komentira in se ugiba, kajti v zelo
tako ce posijes na pr.^ bU kfiv te čudne aretaone, kant v zeto ICK^I giutuiiii «-r—- - . . . i on rjovzetiu naročeno pošiljatev po uradu v j " . „ • ,]PAiV dorfodki zadnj h dni taL^pnhUela ^ J. ^J^ ^TJl^ bi prič^kovll po'vsej zdravi | T™"«*^^ čudovito skladajo. Morda bo tudi v ta dogodek kdaj posv -tila jasnost.	__________
šturski bila zaman
lupnik g. Leban ^a ^ ^! p^ da dobi povzetje tudi izplačano aan. Qrožn:ki so takor zaslišali ocmoče h	^ y layni ufad y
da oe nosi nikake krivde, pač pa da je zakrivil nesrečo ponesrečenec sam s svojo ne-! previdnostjo in ker je bil baje tudi nekoliko njen. Truplo ponesrečenca so prenesli v aj-
O. S. V.: Jutri v petek dne 4. t. m. točno ^^	Na ^ mesta je prišla
tudi sodna komisija. — Zopet žalosten zgled in svarilo onim, ki toliko krat tako lahkomis-
ob 20. uri in pol redna odborova seja
prostorih via Fabio Filzi. Navzočni morajo1 ^ ____________ _______
biti vsi odborniki. i ljeno tvegajo svoje življenje in spravliajo sebe Dovolitev tekme. Dovoli se prijateljska i ;n druge v nesreč^__
itž":	t. m. K ZVEZAPROSVET^DRUSTEV V =
.Občni zbor. V nedelj 30, avgusta se ru J^JgSSSSR ^Z^STv mogel vršiti 1 izredm cbcm zbor vsled; ^^ ^^ ^ n	6. t. m., ob pol
nezadostnega števila navzooh delegato-v	^ ^opoldne ^^ pevski i>bor Zveze
posameznih članic. — Vršil <se bo v naj krajšem času. Glede dneva bodo vse čla uice pravočasno obveščene. Opozarjajo se tem potom vse članice, da se bo najstrožje
slovanskih učiteljskih društev pod spretni^ vodstvom g. Srečka Kumarja. — Spored sledeči: I- Lajovic Anton: a) Bolest kovač, b) Lan, c) Pomladni spev, čl Kroparii; 2. Adamič
ukrepalo proti članici, 'katera bi se ne ude- Emil: a) Molitev pasUrč&ov, b) Svatovska, c)
ležila občnega zbora. „	Predsednik
—	T. V- N. Jutri, ▼ petek, 4. L nx., izredna seja točno ob 2&3§ ▼ navadnem krajo. Ker so na dnevnem redu važne točke, se prosa, da nihče ne manjka. — Tajnik.
—	Trgovski športni krotek. Danes ob 20.30 točno sestanek vseh članov. Ker gre za važne stvari, priporočamo vsem članom, da se gotovo udeležijo. — Ravno tako vsi igralci I. m II. čete. Sestanek v društvenih prostorih gostilne ♦Jadran*.
Kaj pa delajo pti&i, £) Po vodi plava, d) Poj-dem na Hrvatsko, e) Mlad junak; 3. Zgaaec: a) Dil dil dil duda, b) Cia oan žvrgu dan; 4. Mokranjac StevaiL: a) Kozar, b) Biljana.
— Mladinski odsek Z.P. D. - Solkan. V nedeljo, dne 12. t. m., ob 4.30 uri popoldne priredi naše društvo veselico s sledečim sporedom: «Moja pomlad*, poje domaČi zbor; «Roi-marin«, poje zbor «Mladine* iz Šempetra in domači zbor; «Ej tedaj*, zbor »Mladine*; "Pogled v nedolžno oko», poje -Mladina*; »Ljubosumnost*, veseloigra v enem dejanju; < Anka
zdravi v tem
__________glavni urad v Gorici
in tam čakati in se drenjati, da prideš do denarja. Ravno tako je s poštnimi nakaznicami. Zakaj se te ne izplačujejo za okoliš, ki mu je urad v via Carducci namenjen, v tem uradu? Opozarjamo poštno upravo na ta nedostatek, .ki ga lahko odpravi.
_ Št. Viška gorka. V nedeljo, dne 16- avg.,
je predaval v tukajšnji vasi g. zdravnik dr. Serjun o jetiki, ki zahteva v teh krajih največ žrtev. S pomočjo kinematografa je nazorno razlagal In pojasnjeval izvore te bolezni, nje razvoj kakor tudi zdravljenje. — Mnogoštevilno občinstvo je z zanimanjem sledilo besedam g. zdravnika.
Tem potom se zahvaljujemo g. zdravniku m Zvezi prosvetnih društe^ v Gorici za to po-
UČl—bodi mof uzor! Tega gesla se hočejo držati tu<M gorrsks brivci, E so toliko čaisa moledovali zavod za pospeševanje male obrti v Gorici, dokler jim ni obljubil prirediti spopolmtveiu tecaj za brivce, na katerem bo ppdučeval zalaga-teti in brivec pri milanski «Scal±», g. Jsar-torio Rocool Tečaj se prtčne dne 7. septembra in bo trajal dober mesec. Pouk se bo vrSU v -večernih tnrah v Via Morelli 39.
V koliko so goriški brivci dosegH zaze-ljeno »popohiHev, o tem nam bodo pričale čez dober mesec brade, brčiće in frizure goriških žentlmanov. Seveda ne bodo vidni
Pertot
društvu.	t t Franie vd.
Matici. (Vse
^rjvTtrf zneske hrani upravništvo)
V počastitev spomina pok. Franje vd. Pertot ie darovala Roža Pregelj, Sv. Lucija, Šolskemu društvu L 25 in ne 20, kakor je bilo pomotoma javljeno v št. 205.
Družina Markon L 10 v počastitev spomina pok. gospe Fran;e Pertot.
Mesto cvetja na grob blagopokojni gospe Franji vd. Pertot daruje dr. Vesel L 50 društvu «Prosveta», Srčna hvala!
—I. seznam darov za sliko v spomm dr Kle-menta Juga: - Dr. Igor Franko L 7, g. Gerb,č Jožef L 25, univ. prof. Josip Makuc L 15, Go-mišček L 10, Jožefa Gašperčič L ». Kati Ma-ru&ič L 5, Peter Zavrtamk L 2, Pepi Krpan L 3, dr. Stanger Ulikse L 100, Ščuka Jože
L 25, Tržaška hranilnica m pos^nica L 200 GoriJka ljudska posojilnica L 250, Tr^ask zadružna zveza L 50; skupaj L 722.
Spomnite se ob vsaki priliki „Šolskega društva"!
.■ji
V Trsta, dne 3. septembra 1925.
«EDINOST»
Na gomilo moia
(Na obletnico smrti dr. KJementa Juga)
Tema je legla na zemljo. S težkimi oblaki zastrto nebo grozi. Mračne stene Trente, trenotno osvetljene, švigajo mimo oken. Raztrgane silhouete skalnatih vrhov, grozečih, da se zvrnejo na tesno dolino, — veJiČastveno zde v tihoti višin.
Na Logu! — Ove uri bdenja na trdem podu, pod odejo iz nahrbtnika, in v senu, ki ga je nudila dobrotna roka — pa hajd na noge v polmraku prve zore. Zdramljeni z umivanjem v lenomrzli Soči, zbistrenii po prvih presunljivih vriskih zavijemo v tesnih ivrstah v Zadnjico. Sive stene, penjajoče se v drzni črti v mračno nebo, nad mehko valovje temnega jelovja, — navdajajo z ve-ličastveno tesnobo. Ni zdrsnila besedica z ustna, vendar so bile vse duše pri rigoroz-nem duševnem nebeščanu, skromne postavke, ki jih je ljubil z vsm žarom svoje duše. V njih veličanstvo ga je vleklo, njih tesnobno zlokobnost je zmagoval z nepremakljivo doslednostjo, s prezirljivim, resi-gniranim nasmeškom. «Drugič je padla Severna Triglavska stena.je pisal, «Tre-
tjic___» Padale so Stene druga za drugo. Bil
je borec. Slednjič je padel sam...
Nebo je grozeče valovilo s svojimi mračnimi gromadami. kot takrat, ko sem hitel skozi te stene, ne vedoč še, da < so ga nasii». — Zato ni navadnega planinskega razpoloženja v mladih vrstah...
Nad gozdom, proti planini Zajavor, je nebo začelo rositi. Megle so zavile stene
:r}a z meglo ie močno pih po vsej poti pod Pihavcem. Vztrepetavali smo od mraza.
Severna stena Triglava. Navpični sivi stebri, med njimi temni žlebovi, toneči v mračno meglo...
Tu je reševal probleme. Ni mu bilo dano, da bi iih rešil. Padale so pred njim stene in grebeni Kamniških planin Škrlatice, Mojstrovke, Prisojnika, Razorja. Begunjskega vrha. Njo v ine, Mlinaric. Vzhodni del triglavske stene je poznal, kot še nikdo pred njim: Tumovo smer. nemško v raznih vari-jantah, kombinacije obeh smeri itd. V energičnem zaletu je hotel osvojiti še zapadni del stene, ki ga še ni preplezal nikdo.
Prikupna, dasi precej ekonomski zidana zgradba, na gričku sredi temnih gozdov, nadkriljenih po sivih stenah in razoranih vrhovih. — Aijažev dom! Vsi premočeni se zavlečemo v skupno sobo gostov. Miza pri mizi, po stenah slike triglavskih pečin.
Tu
je pro'stor za spominek dr. Klementu Jugu. Za hip stopimo v kuhinjo, da pogrejemo premočene ude. Nasproti ognjišču je mesto, kjer je posedal Janjsko leto Klment en me-fcc.	večer, ko se je vračal s svojih
vsakodnevnih tur.
S še nezabrisanimi sledovi poti na utrujenih obrazih in na premočeni obleki; skupno z drugimi gosii, se na£rr-madimo v prostorni izbi okrog zastrte s^ke. Nekaj iskrenih besedi do smrti požrtvovalnemu tovarišu, velikemu planincu, fzn©čajnemu človeku — reformatorskemu duhu, ki je z brezmejno energijo spravljal v sklad c-voje spoznatke in nazore s svojim ravnanjem. Nekaj spominskih misli pronicavemu iskalcu resnice, in njegov živahni >obraz je zazrl med nas. Resen poduševljen pogled iz velikih
oči, energično naprej pomaknjena brada, skoro izpite obrazne poteze, z rahlo privzdignjeno roko.,. Da bc je on. Govor njegov je bil trajno prepričevalno dokazovanje. obraz je imel trajno izraz napetega premišljevanja. To poduševljeno obličje je postavil umetnik v fantastno temnozeleno osredje, spreminjajoče se v črno. — Mislim, da je portret v čast svojemu stvaritelju Božidarju Jakacu.
Zunaj pa je monotono ploskal dež. ^egia je zalegla v dolino do preko sredine Triglavske stene. Še humoristični Opati-rec, ki je imel dovtip za vsako priliko in za vsak Čas, je obmolknil.
Pozno popoldne je dež odnehal. Razen cpešancev se vsi odpravimo na grob tovariša v Dovje. Skrivnostna tišina po mračnih gozdovih, vklenjenih med skalnatimi vrhovi. Semintja lesena staja na ljubki jasi, s plotovi rn pasočo se živino! Mogočno grem en je padajočih mas vode nam je bilo na ušesa že od daleč, predno smo imeli razpon jeni slap Peričnik pred seboj.
Skozi Mojstrano, čez most preko Save, nekaj stotin korakov po pobočju proti severu — že na pobočju Karavank — in evo nas v Dovju. Na prisojnem pobočju pred vasjo ste ji ljubka bela cerkvica — mala, obdana z božjo njivico — prav kot jih slika Maksim Gaspari. Tam na levi strani vrat,
ob zidu stoji mogočen blok neobdelanega kraškega kamna s skromnim napisom: dr. Klement Jug, 1898.-1924. Tu, torej Klemeni, počiva tvoje razbito telo, ki si ga sicer preziral in mrtvičil, vendar krepal, da je moglo ubogati zapovedim tvoje nebrzdane volje 1 Je našel tu počitek trvoj nemirni duh, ki je dolbel in vrtal fanatično vztrajno, dobesedno noč in dan? — Ne, ne morem si tega predstavljati! — Kamor si se obrnil, — povsod nagel, kot burja! V zunanjem kretanju: — ni bil brez jedra do-vtip prijateljev, ki so se ti v šaki umikali, češ — «pozor na brzovlak«- In kdo bi bil sledil tvojemu duševnemu lazvoju! Že v drugem letu vseučiliškega študija si začel z modroslovmm pisateljevanjem. Čedalje bolj samosvoja je bila tvoja pot. Poznati duševnost, poznati zakone nje razvoja, da bi jo mogel oblikovati je bil vnaprej določeni program tvojega znanstvenega dela. In tako je tudi bilo. Seminarske naloge so raziskovale zakonitost ustroja nagonske plati duševnosti, epohalni doktorski spis pa je osvetljeval zakone razvoja dušev-nosti, že na Čisto samosvoj način, z lastno metodo. Predvideval takrat nisi, da si imel nato postaviti kot krono in zaključek — j svojo znanstveno etiko, ki je sicer nisi dovršil, toda že za»snoval. In čisto naravno je bilo to. S svojo etično razvito duhovnostjo si ravnal vedno strogo* odgovorno napram svojemu narodu in napram komurkoli. Praktično delo med narodom: v dru-{štvih, s predavanji, tečaji si postopoma i opuščal, kot si čutil, da boš narodu bolj ; koristil, če boš znanstveno delal. A v i'strogi znanosti si obdela val vprašanja, ki ! so za narod najvažnejša. Po tej poti si ; nujno prišel do etike, vede, ki obravnava : najvišjo vrednoto sploh: — dobroto, raz-j merja in odnošaje med poedincis in skupinami. V znanosti tega sicer nisi dovršil, a
iv	svojem ravnanju pao. In to je, po njegovem, zadostovalo: «Dober zgled je več vreden, kot kopica sijajno izvedenih etik».
: Tak reformatorski zgled si dal. Nedvomno je obveljal kot resničen stavek, ki si ga zapisal že v osmi šoli: «Sel sem študirat, da bi koristil sivojemu narodu, a ne da bi me po smrti Častili, marveč da bi na smrtni postelji ne prišel do prepričanja, da sem živel zastonj,» S svojim delom in s svojo stvariteljsko silo si svetu dokazal, da je tvoj narod okrog Soče, ki so ga obsodili na smrt, visoko sposoben ustvarjanja kulturnih vrednot, da je torej neetično, človeštvu
v	kvar ga ubijati.
In ta silni duh, ki je do »svojega 26. leta prehodil tolikšno pot, da bi sedaj počival, se je zlil v eno z idiličnim pokojem gorske vasice!?	«
V	daljavi v koncu tesne doline Vrat, pod mračno gromado megel, se je zlokobno, črnila severna Triglavska stena..
Pozdrav v imenu gruče mlademu tovarišu! Zarosile so oči. Tragično je stati ob
grebu mladega človeka.
*
Na cesti srečamo častitljivega župnika J. Aljaža, 8(Metnega, vendar še čilega starčka. Zahvalimo se mu za voščilo in pozdrav k odkritju slike. Povabi nas na dom. Vse stene dihajo življenje planinca, ki je vplel v srce svojih sanj Triglav. Na steni vise slike žrtev našega planinskega očaka; med zadnjimi je Klement.
V	trdi noči smo se vračali nazaj v Aljažev dom.
•
Drugo jutro ob zori ismo se poslovili od prijaznega doma. V poldrugi uri smo pod steno, ob poti iz Luknje na Prag, Tu je vzidal pred tednom dni T. S. Skala svojemu najboljšemu članu dr. Klementu Jugu spominsko ploščo. Ovenel venec obkroža Črno mramorno ploščo. Dvesto metrov nad tem mestom v vrtoglavi steni je bil
pred letom dni obležal z razbitimi udi...
*
Naslednje dni smo imeli krasno vreme, na poti čez Triglav k divnim sedmim jezerom, preko romantične Komne in Bogatina.
l.no tiskanje bankovcev v svrho kritja dr-žavnih izdatkov so povsod smatrali za vzrok poslabšanja denarne veljave in zato prenehali z njo. Izjemo tvorijo pri tem le romanske države, od katerih pa podpira inflacijo v pravem pomenu besede pravzaprav le Francija. Belgija je sicer tudi povišala bančni obtok, to pa samo radi poslabšanja svojega franka in nikakor ne v zvezi z državnimi financami. Italija pa si je znala pomagati razen malenkostnih izjem brez nje. V eni stvari so si sorodne vse te tri države: skozi dolge mesece je padala njihova valuta, ne da bi bile mogle zaustaviti to včasih počasno, včasih naglo padanje.
Lira, katere pariteta je znašala pred vojno v New-Yorku 19.291i>, je notirala začetkom leta 1923. na amerikanskih tržiščih 5.15 centov Si je padla do konca istega leta na 4.33. Zdelo se je tedaj, da je na tem tečaju stabilizirana, dokler ni doživela začetkom letošnjega leta sprva malenkosten, potem pa vedno hitrejši padec. Zunanjega povoda temu padcu ni bilo mogoče ugotoviti. Vlada je imela j
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena mati, tašča, stara mati
JOSIPINA LAH
Date na IV. strani.
I
MULI OGLASI
I SLUŽBO sprejmem pri slovenski družini. —[\ Pavla Kuret, Enrico Toti 2, I._1244
MIZARSKI delavci, do-bri, se sprejmejo v Bar-kovljah, Bovcd 601.	1245
OGLJE, rastlinsko, drva za kurjavo v vsaki!
množini, in ogljev prah, suh, zajamčeno čist, , več vagonov, se kupi. Pomidbe pod «Oglje» na upravništvo.	1246
MOTORNO kolo «Bianchi» na verigo, v jako dobrem stanju se proda po jako nizki ceni. Naslov, pri upravništvu.	1247
danes, po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, mirno v Oospodu preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 3. t. m , ob 16.30, iz hiše žalost! v Rocolu hšt. 705, v cerkev sv. Vincenca. TRST, 2. septembra 1926.
Marija por. Vekjet, Justina por. Pečar, Josiplnc, Anton, Rade, Josip, Ivan v Avgust, Alojzij, neveste, zetje, vnuki.
Pogr. podjetje Nuova Impresa, Corso V.E.III 47
ZAHVALA.
Globoko ganjeni po tolikem počašcenju na5e blagopokojne mame
Franie udove Pertotove
zahvaljujemo se najsrčneje vsem, ki so nam izkazali svoje iskreno sočutje in blažili našo bol.
Zlasti nam je dolžnost zahvaliti se č. duhovščini, cenjenim zastopstvom „Ženskega Udruženja", „Učiteljske Zveze", „Šolskega" in drugih društev, vrlemu pevskemu zboru „Adrije", domačinom ter ostalim, ki so počastili nje spomin z udeležbo tudi iz oddaljenih krajev, s poklanjanjem vencev in cvetja ter s prispevki v plemenite namene.
Ohranite jo v blagem spominu, kakor si ga je zaslužila!
Žefujoči ostali.
ABSOLVENT kmeiij&ke Sole, vešč slovenskega in nemškega jezika, bi sprejel službo zastopnika zavarovalne družbe. Naslov pri upravništvo.	1248
MLINAR za valjčni mlin se išče, Prednost ima;o neoženjeni, ki se razumejo tudi pri žagi. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo pod «Mlinar»,	1249
KOVAŠKEGA vajenca sjprejme takoj Ščuka Ernesi, kovaški mojster v Vipavi 76. 1250
KNJIGOVODJA, absolvent zadružne šole s prakso v trgovini išče službe v kakem .kon-•sumu ali trgovini kot prodajalec. Naslov pove goriška upirava.	1206
BABICA, aviorizirana sprejema noseće. Govori slovensko. Slavec, via GiuKa 29.	64
MARMOR za pohištvo, tlak, dekoracije, prevleke. Timeus & C, Gorica, Corso V. E. 85.	.	1060
KMETIJSKO DRUŠTVO V VIPAVI ima v zalogi izvrstno domače vipavsko vino. Cena: Nami-zno vino: Lir 230—250 desertno od 280 Lir naprej.	1144
TRGOVSKI pomočnik, starejši, vešč mešane stroke, slovenskega, nemškega n italijanskega jezika, išoe službe eventuelno kot skladiščnik tudi v inozemstvu. Nastopi lahko takoj. Naslov pri upravništvu.	1202
PISARNIŠKEGA vajenea s primerno izobrazbo išče D. Josip Wilfan, odvetnik v Trstu, Via XXX ottobre 13/1.	1218
PRZZM ATIČNE daljnoglede kupuje Giusto Hirech, optik, Via Mazziai 36.	1223
Gospodarstvo.
Lira
V letošnjem letu se je več držav povrnilo nazaj k zlati valuti, še dve veliki skupini držav pa delata pri tem. izjemo. To so v prvi vrsti romanske in od severnih Danska in Norveška. Medtem ko pokazuje jo valute romanskih držav nestalno in tudi padajočo tendenco, sta -uvedli Danska in Norveška izrazito deflacijonistično denarno politiko in posledica te je bila, da zaznamujejo denarni veljavi teh dveh držav neprestan dvig. Inflacijo ali nesmotre-
PKIMORCE, ki potujejo skozi Jesenice v Ju goslavijo, opozarjam, da sem prevzel «Hote «Triglav» na Jesenicah, oddaljen pai| m'nui od postaje. — Na razpolago imam več sob, demaco kuhinjo in prvovrstna vina — vse po zmsruih cenah. Za obilen obisk se priporočam vipavski rojak Anton FurlanJ
1231

* U: Vi-r--	'}	? h.
Pravimo Vam samo to: Predno kupite m
ttielte si imMo izbero pri
M. STEiMER
Via 6 eppfl 15 b 17
9HHBHBHH
Via Gtppfl 15 ID 17
plačuje
ALOJZIJ P6VH, PlflZZfl GflflbBldi Z
prvo nadstropje
Pazite na naslov!
Pazite na naslov!
Slovenci!
Kupujte vedno le parketni vosek
ki ga izdeluje tržaška tovarna
M. de Volpi. Najboljši in najcenejši vosek* Dobiva se povsod.
Tovarna bleStačih voskov
M. de Volpi, Trst Ulica Ferriera 43, tel. 26-86
Briljanfe, bisere, dragulje
platin, zlato, inozemski denar, zobovje kupujemo za zunanje tvrdke in plačujemo po najvišjih cenah. — Kupujemo tudi zastavne listke
VIA TORRE BIANCA 28
Brezplačne cenitve v uradu in na domu. Uradne urt od 9 do 13 in od 14.30 do 18; v sobotah od 9 do 15. t>35
VTNAK&KA ZVEZA V GORICI naznanja, da se je prese-ISa v svojo zalogo vina v ulico Formica St. 1, tik Piazza Corno.	1232
PRODA se v Ljubljani hi$a z vpisano koncesijo in idočo gostilno ter blizu Celja lepo posestvo, obstoječe iz ene stanovanjske hiše z gostilno in trafiko, s hlevom in 7 oralov arondiranega zemljišča, vse v najboljšem stanju. Naslov pove upravništvo.	1233
GOSPA dobrosrčna bi vzela na hrano goriške dijake. Scarpa, Gorica, Dietrocastello 2.
1234!
PRVA ŠOLA za krojenje, šivanje, vezenje, izdelovanje klobukov in cvetlic, odpre z dnem 8. septembra redne, hitre tečaje. Via Lava-toio 5, I. Ravnateljica Tiny Donda Kiampfe-rer.	1236
BABICA diplomirana sprejema noseče na dom Ljubezniva oskrba. Madonnina 10, II.
1241
ČEVLJARNICA FORCESSEN
. Odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo
621
Trst - VM Cflprln ifev. 5 pri Sv. Jak obu - Trsi
o o
OJ
>w
>V)
ro
(O
Ca M
c«
S
a> £
a>
M
(O

ro
=	CM
© c ^	a.
> ^ o
2 bc c	g
H oj *rs	c
nj a>	o
cii ro
>u
O o o o
£ J2 5 £
rt rt rt *o -a *o "a
CT cT fO^
u-l	JEZ
ulj	ai
^ v*
d
Slovenci ! Kupujte samo pri Forcesssnu !
PODLISTEK
V, J. KRI2AN0VSKA:	•
!1©i preteklost!
Roman v treh delih.
^ _	Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. . * *
Obdarovani baron se je zahvalil in hotel odnesti •krinjo, toda go* pod Žerald ga je ustavil in mu podal usnjen kovčeg.
—	Pripravil sem ti še neko presenečenje. Ko se povrneš dor-iov, postavi ta kovčeg v temen prostor in ekri) tako, da ga ne bo nobeden človek videl. Če boš kdaj nujno potreboval mojo pomoč, tedaj odpri fcovceg hi preberi navdila. kako se spravi aparat v delovanje; listek je notri skrit.
—	In bom motfel z vami občevati, učenik.7 — je vprašal baron in obra« mu je sijal od sreće.
—	Gotovo, samo ne odpiraj aparata, dokler ga ne postaviš na mesto.
Končno je prijel dan odhoda. Diomid Petrovič, ki je nameraval ostat! v Indiji na nedoločen čas. je želel spremiti svojega prijatelja do parnika. Takrat sta sklenila, da se peljeta do tja z železnico in talrp skrajšata potovanje. S solzami v očeh se je baron
spustil na kolena, poljubil roko svojega posvetitelja, se mu zahvalil za neštete izkazane mu dobrote in ga prosil, naj ga ne zapusti v bodoče. Globoko ganjen ga je gospod Žerald objel, blagoslovil in mu prijateljski rekel:
— Ti si z^vselej pridobil mojo ljubezen in pokroviteljstvo. Povsod te bosta spremljali, a vez med nama se nikoli ne pretrže. Potuj pogumno in bodi vreden pridobljenega znanja; vsako bitje, ki ga boš ti odrešil, bodisi duševno, bodisi telesno, bo meni najlepši dar od tebe in moje največje plačilo.
Ko se je baron znašel sam na ladji in ni videl ničesar razen neba in vode, sta ga prevzela globoka žalost in čuvstvo osamljenosti. Sedeč na krovu v najbolj oddaljenem kotu. je po cele ure razmili jed gledajoč v ocean, ali pa je šel v svojo kajuto citat knjigo s kovinskimi listi, na katerih so bile zapisane magične formule, ki so odgovarjale tistemu za vratnemu elementu, ki je takrat nanj vplival. Dasiravno se ni on sam nikoli zanimal za svoj« sopotnike in ni tekal njihovega znanja, so se oni. zlasti pa ženske, na katere [e nehote očarujoče vplival, silno zanimali zanj. Marsikatera med lepimi sopotnicami se je aelo jezila na vzdržnost in ravnodušnost vedno zamišljenega lepega moškega.
Prve dni ie ladja mirno pkria. Nekega jutra, ho ie M aa krovu, fe bara taparil, da jc kapitan ogledo-
val nebo s skrlečim pogledom- a potem je rekel nekemu staremu gospodu:
—	Bojim se, da bomo imeli ponoči hudo nevihto. Moramo biti na straži.
Pavlu Borisoviču ni ušla ta pripomba. Takoj je šel v kajuto, prebral formulo izzivanja, si namazal telo in izpil kozarček krepčilne esence, ki mu jo je dal gospod Žerald, potem pa se je vlegel; hotel se je odpočiti, da bo mogel razpolagati z vsemi svojimi močmi ob času nevarnosti. Kmalu je krepko zaspal in kakor že večkrat je tudi takrat videl v snu bivališče svojega posvetitdja in svojih prijateljev. Toda še nikoli niso bile te sanje tako žive kakor sedaj. Videl je, kako se je gospod Žerald sklonil nadenj; in slišal je njegov zvočni glas, ki je govoril:
—	Vstani in zberi ves svoj pogum. Vaša ladja je v veliki nevarnosti, in če se ti posreči jo odvrniti, boš rešil mnogo človeških življenj! Dobro pomni vsa moja navodila, zakaj to je tvoj prvi poskus. Pogum!
Baron se je stresel in odprl oči. Zdelo se mu je. da še sliši učenikov glas, a gibanje ladje ga je uverilo, da se je nevihta razvila. Toda ni občutil najmanjšega strahu; nasprotno, njegova duša je bila prevzeta s čuvstvom miru in sreče. Čutil je na svoji roki krepek stis dolge, tanke in tople roke gospoda Ž era! da; torej ni sam, dragi uiemk je pri njem. ga vodi in podpira.
Najprej je iel iz kaj u te, da vidi, kaj se zunaj godi.
Vse na ladji je bilo pokoncu; duri kajut so bile na stežaj odprte in iz njih se jc čul ženski jok in krik otrok. Bledi in prestrašeni možje so se zbrali v dvorani, toda ladja se je tako močno zibala, da je bilo težko stati. Grmelo je. in ko je stopil na krov, je videl šviganje bliskov po črnosivem nebu. Krepek stis fluid-ske roke mu je povedal, da ne sme tratiti časa, zato se je naglo spustil v kajuto in začel s pripravami.
Odprl je skrinjo z magičnimi predmeti in vzel iz nje verižico, na kateri je visela kovinska zvezda iz zmesi raznih kovin; v sredi je bil vdelan majhen aparat, podoben uri, in neskončno majhna kolesca so se vrtela s silovito naglico in razširjala silen, opojen duh. Obesil si je verižico na vrat, položil aparat na golo kožo, nato je vzel iz raznih vrečic praške, jih zamesil z neko dišečo mastjo, a iz tega testa je napravil štiri hlebce in jih položil na zlat podstavek. Na vrhu vsakega hlepca je napravil majhno luknjo, v. katero je dal košček kafre in še tiste zelene tvarine.; ki jo je videl na trinožnikih v podzemskem mestu. Zažgal je obe tvarini, nato je vzel iz skrinje majhen kovinski lok in štiri drobne puščice; končno si je na' palec nadel prstan s kamnom, ki je izločal močno i vijoličasto luč. Ko je končal te priprave, je baron" nekaj časa goreče molil, nakar je šel iz kajute poln energije in odločnosti; fluidska roka, ki je počivala na njegovi roki. ga je vodila, bodrila in mu dajala mo£t

V Trstu, dne 3. septentora
pri tem lahek zagovor češ: padec ne temelji le v spekulativnih momentih, ker so državne finance v ravnovesju, bančni obtok pa se je le malenkostno povečal, državni dolg se je v zadnjem fiskalnem letu zmanjšal za celi 2 milijardi in več in privatno gospodarstvo je v normalnem stanju, plačilna bilanca pa tudi ne pokazuje prevelikega deficita, da bi povzročala odtok plačilnih sredstev v inozemstvo.
Inflacija v pravem pomenu besede v Italiji ne obstoji. Davčni vijak je zelo gibljiv in vlada ga lahko po potrebi ka-j hitro privije. Malenkostna potreba bančnega obtoka za račun države pa menda ni vplivala na lirin tečaj prav nič? Ne prakticira se namreč v Italiji z najemanjem posojil in izdajanjem kratkoročnih državnih zakladnic. Cirkulacija Banco d'Italia, ki je znašala pred vojno 1557 milijonov lir, se je povečala na okroglo 15.000 milijonov. To povečanje pa pada večinoma v vojno dobo, medtem ko je ostala cirkulacija v povojnih letih v splošnem stabilna. Vsi vzroki, ki so potrebni za presojanje ene (valute, pa ne morejo zagovarjati tako hitrega padca, kaker ga je ravno doživela lira v zadnjih mesecih. Vzroke je treba iskati pač drugje. Politični režim, čeravno ekstremno meščanski in desničarski, ni pri kapitalističnih krogih prav posebno priljubljen. Ravnotakc kot se je rodilo nezaupanje prati Avstriji in Nemčiji iz bojazni pred komunistično nevarnostjo in je imelo za posledico odtok kapitala kakor tudi odpoved in odbijanje kredita s strani inozemstva, ravno tako nezaupljiv je kapitalistični svet napram današnjemu režimu v Italiji. AH je to nezaupanje opravičljivo ali ne, je za stvar samo kot tako brezpomembno.
Kakor vse druge države, ki so v vojni mnogo trpele, potrebuje tudi Italija inozemski kapital v obnovitvene svrhe. Kapitalna plahta je tudi pri nas ravno tako prekratka, kakor je prekratka v Franciji, v vseh sednjeevropskih državah in na Balkanu. Inozemski kapital je menda preveč prestrašen le vsled diktatorske zakonodaje, ki ne prihaja toliko v gospodarskih ket pa ravno v polgospodarskih, torej v evidentno demokratičnih zadevah do izraza. V tem dejstvu je torej iskati globokega vzroka, zakaj inozemstvo ne nalaga svojega kapitala v Italiji in zakaj roma celo italijanski preko mej na tuje. Današnja vlada je zelo močna in je tudi •v finančnih zadevah gospodar situacije. Kakor smo v zadnjem času videli, je vlada zaustavila padanje lire in tudi pripomogla k njenemu dvigu. Dvig pa izvira tudi več ali manj iz zaključkov terminske špekulacije z liro, ki -se po poročilih vrši ravno v teh dneh. Nastaja pa vprašanje, ali bc vlada tako močna, da bo uveljavila edkio delo-- valno sredstvo, ki tvori nezaupanje inozemstva, in sicer omejitev zakonodajnega delovanja? Ako učakamo poleg konsclidi-ranja vojnih dolgov tudi to, potem nam ne bo preveč težko prerokovanje o nadaljni usodi lire.__Fr. CoUč,
Solkansko mizarstvo
V zadnjem času se opaža, da se je po dolgi stagnaciji solkansko mizarstvo spet vrnilo v normalni tir. Opaža se, da prihajajo na trg vedno lepši in modernejši izdelki. Viden napredek je tu in upanje je, da bo tudi v počasnem pa gotovem razvoju solkansko mizarstvo zasedlo spet ono ;mesto kot pred vojno.
Nekaj, kar tlači vso produkcijo in ubija vsak"' inicijativo, je kredit. Ob splošni de-j narni krizi, ki tlači nas in celo našo de-j Želo ni mogoč oni razmah v mizarski obrti, I ki bi ga bilo želeti. Drag kredit je edina ovira dobrega in zdravega razvoja. Dobro :bl bilo pomisliti malo, ali bi se ne dalo -odpomoči celi stvari na kak način. Pred Ivsem bi bilo treba močne organizacije solkanskih mizarjev. Ne mislim tu zadrugo ali pa kako enako obliko, ampak enostavno ^organizacijo, ki naj bi seznanila našega jobrtnika z novimi tipi ' deli pohištva, .nadalje s predavanji h: _ -etičnimi poiz-'kusi dokazala obrtniku in delavcu, kaj se lizplača in kaj ne.
Ista organizacija naj bi skrbela, da zamore svojim članom poskrbeti cen in ugoden kredit. Ker pride za obrtništvo le kratkodoben kredit v poštev, bi tu ne bile nikake težkoče pri podeljevanju kredita — razen osebe, ki najme kredit.
Mizarstv-c -v Solkanu ima bodočnost. Treba je le najti možnost dvigniti obrti na ono stopnjo, s katere bo zamoglo konkurirati z drugimi mizarskimi izdelki, bilo v ceni, bilo po kakovosti.	X. Y.
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU Centrala: ulica Torre biaaca 19, podružnica -ul. Raffineria It. 7, Telef. 44-39
ima v zalogi:
Semena: špinače širokolistnate po L 6.50 kg, motovilca, jes. repe, radiča, petršilja, solate en-divije gladke in kodraste, čebulno seme, bro-kole zgodnje in pozne, cvetoči karfijol, vrzote, zelje zgodnji nizki grah, majaron, redkvice, rdeče solatne pese, kolerabe, rukle in razna druga poljska in vrtna semena.
Deielje: inkarnatke ali rdeče detelje, lucer«. no in domačo ali triletno deteljo.
Trave: laško ljulko, francosko pahovkof travniško bilnico in mačji rep.
Krme: orehove tropine zmlete po L 1.60 q-oirobi, pšenico, laneno seme.
Umetna gsnofila: superfosfat in amonijev sulfat.
Kmetifgke strofe: orala znamke Saok, sla* moreznice po L 520 in 580, kose Merkur, frabiie lesene ie železne, Jnojne in senene vile, škarje za obrezovanje trt, vrtne žagice, fiape okoličanske, kraške in istrske, ter razno drugo orodje.
Bi suha, zdravilo za na spolovilih obolelo živino.
Prah Celfaro, gred »ivo za p okonča vanje žitnega sneti i a ja.
Ptičjo krmo: konoplje, luščen oves, ogor-ftftico in svetilko (Skaiolo).
Med. Narava!. cvetlični med at debelo ia drobao Itd.
Ob električnem stolu
Neko jutro sem med svojo pošto našel tudi povabilo jetni&kega nadzornika. Glasilo se je: «V soglasju z določili paragrafa. Št. 507 kazenskega zakonika ste vabljeni, da se kot priča udeležite usmrčenja Anionia Viadante, ki se bo potom elektrike izvršilo v torek...
Ura usmrčenja je po meni določena na 11 zvečer in prosim poskrbrte, dfc ne boste v moji pisarni pozneje kot ob 10.45 zvečer.
Hvaležen Vam bom, če boste smatrali to pismo kot zaupno in če mi boste nemudoma sporočili, se li udeležite ali ne, da tako uredim vse potrebno.
Pošiljatelju tega vabila sem brzojavil, da sprejmem.
Ura je bila tri četrt na enajst. V teku prihodnje pol ure bo Antonio Viadanbe že pred sodnm stolom in oče Ca s h in je v civilni obleki še vedno sedel med nami. Začel sem se čuditi, kako to, da duhoven ne obleče svojega obrednega oblačila in ne odide k obsojencu, ko mi nekdo zašepeče na uho:
Ta človek, ta ki bo nocoj usmrćen, je rekel, da bo os ta Cashina ubil, če pride k njemu; noče nikakih versk h tolažil. Nekateri mislijo, da simulira blaznost. Sinoči se je poskušal obesiti v svoji celici; jekleno žično pero iz svoje postelje je porabil za ta namen.
Eden izmed stražnikov je opazil to ob pravem času. Na eni strani svojega vratu ima raztrgano kožo vsekakor. Močan je in najbrž ne pojde vse na gladko z n.;im».
Nadzornik Lawes, ki je prej odšel ven, se je povrnil i-n jaz sem mu stavil i*akol:iko vprašanj o Antoniu Viandan.te.
«V Manilisu, New York, je ubil svojo ženo. Nekoč je bil v Italiji policijski seržent in v isti deželi je bil pozneje dve leti v blaznici, ker se mu je omračil um. V Ameriki je b i komaj eno leto in zdravniki za duševne bolezni so ga proglasili zdravim in odgovornim za svoja deja-nja».
Vprašal sem n-ekoga drugega, če da;o obsojencem kaj omoti! preden j.ih odvedejo k električnemu stolu.
' «Ne», je odvrnil, «z ničečer fih ne omamimo, Teorija je, da so upravičen.! biti pri polni zavesti, ko &e zgodi.*
Vrata so se ocprLa in uniformiran stražnik je naznanil nadzorniku, da je vse pripravljeno. Odšli smo.
Sli smo mimo poslopja, ki ga je nekdo označil kot jetniško pralnico, in zavili okoli vogala v ozko pot, na .katere drugi strani je stalo eno-nadstropno poslopje iz opeke. To je bila smrtna hiša.
V notranjosti takoj za vrati na desno je bilo kakega pol ducata klopi z visokimi naslonili, podobnimi cerkvenim klopem. V te so posedle priče, drsaje in ropotaje z nogami kakor nerodni šolarja navzlic očivdnemu prizadevanju, da bi bilr tihi. Poleg teh klopi sta bila samo še dva kosa pohištva v sobi: bela •enamelirana miza na kolesih, kakršne rabijo v bolnišnicah za prevažanje bolnikov v operacijske sobe in nazaj in električni stol — visok, lesen naslonjač, če hočete. Kakor pnestol smrti je stal tu, šest čevljev od zadnje stene; izza njegovega vieokega naslonila je mrko gledala črna spirala močno izolirane, debele žice.
Priče so sedele obrnjene proti stolu. Na levo od njih se je nahajal vhod v majhen prostor, ki je vseboval vse poirebŠč'n»e mrtvašnice. Blizu stola je bil drugi vhod ,ki je vodil v prostor smrtnega stroja; električni stol je le del tega stroja. Stena za električnim stolom in. stena za klopmi se nista atiikali v pravem kotu ampak ju je vezala ozka povprečna stena in v to so bila napravljena vrata. Na obodu je visela bela tablica s črnim napisom: «Mir».
Za nas so bila to le vrata toda za nesrečnike na drugi strani so bila portal večnosti.
Pod ducata modijD unitloiVnircfrih mož — vsak je imel stas rokoborilca — je stalo tu in tam. Eden med njimi se je Uho približal vratom in pritisnil uho k špranji, da sliši 'kak glas ali šum z druge strani. Ostali stražniki so se postavili v polkrogu okoli stola in vrat. Bilo je devet minut po enajsti.
Mož, ki je poslušal pri vratih se j-e vzravnal in prijel za kljuko. Nekaj bipov se je obotavljal potem pa "sunkoma odprl vrata. Pet mož je vstopilo, srednji med njimi je bil Antonio Viacdaate.
Korakal je s čudaiimi drsajoČani koraki, čemur varok so bile Slape iz klobučme, ki jih je imel na nogah. Ob vsakem koraku se je njegova desna noga je pokazala gola do nadkolena desno hlačnico je hael namreč razparano. Jopič je imel razpet in njegova mehka srajca je bila brez ovratnika. Crne lase je imel kratko prestrižene.
Pri svojem tretjem koraku je Antonio Vian-dante zaslutil našo navzočnost. Bil je napol' obrnjen od nas toda pogleda, ki nam ga fe vrgel nazaj iz svojih jeznih oči, ne bom nikoli pozabil. Zanj smo bili mi predstavitelfi, njegovi rablji; mi smo bili lastniki tistega električnega stela in on nas je sovražil.
Potem se je z nenavadno hladnostjo obrnil pred stolom, prijel z levo roko za stranco in sedel tako mirno in brezbrižno, kakor da se je spustil v brivski stol.
Dva stražnika sta naravnost planila k Širokim pasovom, s .katerimi sta ga pritrdila k stolu. Vitek, neusiljiv mož, ki se~je doslej pogovarjal z zdravnikom, se le po strani oarl na obsojenca na stolu in odkorakal v sosednji oddelek, kjer se je nahajal električni sroj. To je bil John Hurlburt, električar jetniSni-ce — rabelj. Samo za to, da j« za pozoriščem te drame premaknil bakreni električni vzvodrf je od niujorške države prejel 150 dolarjev. Tedaj, ko je stopil k svojemu vzvodu, je morda pi emišljeval, kaj vse bo lahko kupil za ta denar, met da je pa mislil na Antonia Viandante, kdo ve?
Oba moža, ki sta napenjala pasove preko širokih prs obsojenca, sta delala z mrzlično na-lico. Viandantove oči so sledile njunim grbom, akor da hočejo o tem poročati v večnosti. Manj nego eno minuto življenja mu ie še preostajalo. Stražnika sta delala brzo. Prijela sta za pasove, ki naj zvežejo njegovo glavo. Viandante je nekoliko dvignil brado. Mislil jem, da namerava govoriti toda tedaj sta mu 6traintka privezala preko oči črn trak. Njego* vo glavo sta potegnila nazaj proti nasloniku stola. Se en pas preko brade. Samo njsgovi suhi ustnici je bilo mogoče videti.
Eden izmed uniformiranih mol mu je pri-meril na glavo bakreno čelado, h kateri je potem s spretnimi prsti pritrdil konec spiralno zavite izolirane žice, ki je gledala izza stola. Ko je s tem končal, je od skočil šest čevljev od stola. Tudi ostali so se naglo odmaknili,- kakor da pričakujejo hipne eksplozije.
Dr. Squire je zavzel svoje mesto pred stolom. nekoliko na desno od obsojenca. Obrnil je glavo proti skrivnostnemu prostoru na strani. V desnici je drža! rumen svinčnik, v levici pa žepno uro, katere tiktanje je bilo čudno
zlohotno, kakor udarci kladiva, ki zabijajo mrtvaško krsto.
Dr. Squire je mahnil s svinčnikom navzdol. Lahkoten kovinski udar »no zaslišali iz prostora na strani. Istočasno se je mož na stolu napel, kakor da hoče uiti svojim vezem. Truplo se je krčevito napelo. Sila, ki je bila močnejša nego njegova ljubezen do življenja, j<e divjala kakor zbesneli hudournik skozi njegove žile, njegove živce in možgane.
Neoznačljiv glas se "je mešal v mojih ušesih z brnenjem dinamo stroja, ki je v Antoniu Viandante trgal korenine duše. Bilo je to kakor silovito stokanje, prihajajoče iz krčevito stisnjenih ust. Ustnici, ki sta gledali med črnimi pasovi, sta spreminjali barvo. Postali sta najprej globoko rdeči, potem purpurni. Mehurčki penastih slin so se začeli zbirati na njih. Od meči razgaljene noge sem opasil dvigati se oblaček zelenkastega dima. Nad kolenom, ki je bilo opasano z bakrenim elektrodom, se je začelo belo meso napenjali in bočiti, kakor se napenja in boči okvaseno testo v peči.
Dr. Squire je dal znamenje električarju v stranskem prostoru," Antonio Viandante se je potopil v svojem stolu kakor olajšan. Rdeče-lasi stražnik je pristopil k stolu in pritisnil obrisačo k posinelim ustnicam nesrečnika. Dr. j Squire je razmotal oevi svojega stetoskopa in si ga nataknil na ušesa, tretji razširjeni konec je pritisnil na prsa možu na stolu. Poslušal je nekaj hipov in potem pomignil trem zdravn;- i kom, ki so bili priča drami, naj pridejo bliže. Pristopili so in zaporedoma poslušali poton* stetoskopa, če še bij« obsojencu srce ali ne ' Končno so dvignili glave in opaziti je bilo, da se v nečem strinjajo. Dr. Squire je zopet zavzel svoje prejšnje mesto in dal ponovno znamenje j električarju. Antonio Viandante se je zopet začel krčevito zvijati na svojem stolu.
Nenadoma sta mu roki omahnili. Kolena so polagoma padla narazen. Predstavljal je sliko trudnega delavca, ki sedi v vozu električne železnice. Rdečelasi stražnik z brisačo je še enkrat otrl potemnile ustnice. Dr. Squire je priložil stetoskop k prsim obsojenca in potem dvignil glavo. Obrnjen proti nam je rekel: «Proglašam tega moža za mrtvega.;>
Ko smo se dvigali s svojih sedežev, sta se dva stražn:ka slekla iz modrih jopičev in se oblekla v bele plašče; začela sta nemudoma odpasovati mrtveca. Tretji je pripeljal bliže belo mizo. Belo ogrnjena moža sta pomaknila roke pod pazduhe Ln kolena mrtveca in ga dvignila. Truplo je bilo težko, kajti z velik m naporom sta ga dvignila na mizo, kjer se ?e zravnalo kakor polprazna gumijeva steklenica za vodo. Potem so se vrata smrtne hiše zaprla za mano.
V nadzonukovi hiši je bila prirejena dolga miza z lesketajočim namiznim orodjem iz srebra, brušenim steklom in brezmadežnimi prtiči. Sredi je stala visoka vaza napolnjena z rdečimi kitajskimi nageljni. Vzgoji jih je neki drugi morilec, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo.
Dva lahkotno korakajoča strežaja, edina jetnika, ki nista bila v tem hipu zaprta v svojih oelicah, sta servirala kavo, mrzlo pečenko in kruh.
Mož nasproti meni si je z velikim tekom pomagal do kuhane gnjatl. Možak, ki je sedel poLeg nadzornika je pa poinih ust neprestano žlobudral.
«Tako je, gospod», je rekel z v-elevažnim glasom, «če bi me poslušal, bi se to nocoj ne zgodilo. Pol ure predne se je tako spozabil sem govoril z njim. Rekel sem mu: «Ce hočeš živeti z njo, se n- kar z njo ne pretepaj; najbolje [ pa bo, če jo pozabiš in odideš drugam.» Pol ure pozneje pa jo je ubil. Podil jo j-e v mesnico ' onega drugega, ki je ležal bolan v postelji, i O bolj grozovitem dejanju še nisem slišal. Mevj sarski noi jI je zabodel v vrat navzdol do že- i Jodca. Tudi hrbtenico ji prerezal; potem je ' zabodel še onega drugega.»	j
Govornik je počakal, da mu je strežaj nalil ■ kave in potem nadaljeval:
«Sicer pa je bil skoro vedno vesel in ;cobrc-voljen človek in izvijpten čevljar. Jaz sem mu rekel.....»
Možak, ki ie sedel poleg mene, mi je zašepe-tal v uho: «Ta mož, ki govori, je nadomestni šerif iz okraja Onondaga.»	!
Šerif >e pogoltnil svoj grižljaj gnjali in začel znova: «Pove-dal sem mu, da jo naj pusti v j m:ru. Ko bi poslušal mol svet..,.=>	j
Njegovo pripovedovanje smo pretrgali, ker ; smo voščili nadzorniku lahko noč in odšli. \ Po poročilu Boyden Sparkesa — F. M
I.
Mi Noj
•d Mu avgusta do S. sapteiabra 1928.
Za nakup vstopnice, ki stane Din* 30.— in ki daje kupcu pravico do znižanega jugoslovenskega konzularnega vizuma za Lir 12.— kakor tudi 30° 0 popust na italijanskih in 50% popust na jugoslovanskih železnicah obrnit* sa do komisarja sejma za Italijo
Jss. »Kovino v Trstu viole XX setfembre 65 i
NB. Za one obiskovalce, ki stanujejo Izven Trsta, bo poskrbe omenjeni komfsar uradnim potom jugoslovenski konzularni vizum. V ta namen naj se mu dostavi potni Ust skupno z zneskom Din. 50— za vstopnico. Lir 12.— za konzu'srni viru m in L 5.— za poštne in režijske stroške.	(557)
H. Petrič v Postojni
priporoča za birmo svojo veliko zalogo raznovrstnih ur fin ZlatMillO po najniž jih cenah, kakor tudi prave Šivalne stroje
„Slnger" na obroke. (559)
Občeznana čevljarnica
L* REBEZ 5-6
Trsty samo v ulici Carducci 36
Moško, žensko in otroško obuvalo in coklje po izredno znižanih cenah. Sprejemajo s« naroČila po meri
Prodaja ustiBpiii M na drobno is letalo.
NAZNANILO.
Odprl sem novo zalogo vina na debelo v lastni hiši.
Imam na razpolago po najnižjih cenah in v velikih množinah belo in črno istrsko najboljše vrste, 10 do 11 stopinj. Zraven tega marsalo in domači tropinovec. Na deželo pošiljam po železnici iz tranzita.
Fran Tomažih
trgovec z vinom na debelo
Trst, Via Caprfn 4. (614)

ZOBOZRAVNIK
DB L MERMOUB
specijalist
za zobne in ustne bolezni
sprejema
o Gorici na TraoniKu št. 5,31.
od 9-12 i n od 3-5 (t>7)
in»{S,;
ARo Mjo ml obraz
mozollki
frclnlcs
efeiis
bule
"kovina GORICA — Corso Verdi 31-Posebnost: Velika zaloga raznih cevijev za speri
tiiisa zii!iii?!]a s tajipu
GORICA — Via C. F^/eiti 9
narodna kugama imm s papiga
GORICA — Via G. Carducci 7
®€Z®ml
in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi, ki skrivajo lepoto obraza in Škodijo mehkobi kože in ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega solnca, se zdravijo uspešno z antifelidično vodo <'Pertiaax»f ki je gotovo sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in ki je na prodaj v vseh lekarnah.	66
FiManici niži]
Trst, Via Scalinata 2 \
PODRUŽNICA	l
j	Via Arcata IO	i
j i vl!:e M turni ia ln j
A
5%
Zaloga in tovarna pohištva
GORICA — Via G. Carducci 14
Brata €£J
slikarja GORICA - Via Ascoii 5
KBU5IČ in %IM
krojaška mojstra GORICA Corso Emanuele III- 37
luLiaoj mKon
urar in zlatar GORICA — Via Carducci 19
Najnižje cene.
.e1
Bornnm ^erofiia.
DEVIZE:
Trst, 2. aept. AmsUrdaai od 1025. — do 1 lo0.— Belgija od 114.- do 116.— ; Pari*.li9.50 do 120 50 London od 122 25 do 123.25 ; New York od 25 20 do 25.40; Španija o i 360 — do 370.— ; Švica od 488.-- do 493.— ; Atena ud 37.— do 3S 50; Berlin od 590.— do 610.— ; Bukarolt od 12.20 do 13.— : Praga od 74.50 do 75.o0: Ograka od 0.0350 do 0.0^00; Dunaj od •.0355 do 0.0365; Zagreb od 44 75 do 45.25,
VALUTE:
Trst; 2. sept. Avstrije kron<s od 0.0350 do 0.0385; dinarji od 44.23 do 45.—; dolaiji od 25.)0 do 26 35; novci po 20 frankov od 10X— do 103 —: funt Sterling od i -2.25 do 12 *__,
Benečijske obveznice 7Q.!'6.
Žiirich, 2 septembra Italija 20.38% ; London jtft.ltV, ; Pari* 24-30; New-York 5 17%, ; Beograd »21*!,.
Dr. Alfonz Serjun
zdravnik v Tolminu
ne sprejema do 15. septembra
TržušRa Mir.!« in hrcnilnlta
registrovana redruga z omejenim poro5tvo.a
uradufe v »voji lastni hiši . ulica Torrebianca 19, L nadst.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekočI raCun In vloge ta Čekovni promet, ter jih obrestuje
večje in stalne vloge po dogovoru.
Sprejemi „Dinarje" na tekočI račun in jih ebrestufe po dogevarti. Davek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Na razpolago varnostna celice (safe)
Uredne ure za stranhe od 87, do 13 in ed 16 do 13
Ob nedeljah je urad zaprt. Štev. telef. 25 - 67.
najstarejši slou. denarni zavod
SAU^IG O^U^IO
Zaloga usnja, čevljarskih in sedlarskih potrebščin, sveč, voska i. t. d.
GORICA — Via G. Carducci 7
ANTON KdiiN nasl.
Zaloga stekla, porcetana in kuhinjske posode
GORICA — Via G. Carducci 4
Predno kaj nakupita, obf&dfte
Veliko skladISCe pohištva
u
tvrdke
ALESSANDRO LEVI MINZI
Vfta nefferl it. 1 — Via Ma Kan t on it. 7-1»
Spalne sobe, obedne sobe, posamezni koal pohištva
v veliki izberi.
FFdTflil. Einoffir201
s	s ■■
■ SLOVENCI! V naši prodajalni dobite blago in g
s izdelane obleke po najzmernejših cenah. g
\wm
KER5SVAN3 JOSIP
Dvokolesa, šivalni stroji, puške
GORICA — Piazza Cavour 9
sum
šivalni stroji in dvokolesa GORICA — Piazza Cavour št 9
mmUfA KARL
pekarna in slaščičarna
GORICA — Via Carducci 21
PAHOR LOJZE
najmodernejša krojačnica v
GORICI — Via MorelK 4
JAKOB BR&TUŽ
pekarna in slaščičarna GORICA — ul. Mamelli 6. (Šolska ul.)
MAVRIC ANDREJ
manufakturna trgovina
GORICA — Via Carducci 3.
ZDTTE8 UJDVHT
brivec
GORICA — Piazza vmoria (Travnik) 17.
RAVBAsTiTiCAMDAEE
trgovina jestvin
TRST. Sv M. M. zg. št. 8 (Istrska cesiaj Pasquale Revoltella 62 (vogal Piccardi).
Kje se dobro je in pije ?
MOLAR JOSIP
Gostilna GORICA — Via Mo-nache 11.
KAREL SOSIČ
gostilna «AI buen Arrivo»
TRST — Via Ghega 9
v bližini centralnega kolodvora*
Gostilna PRINČlC
prenočišča	* ' <' !
GORICA — Via N. Snom 18*