štev. /9. zi a:a vsak d?n, izvzemši nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne. *tvo : 1'Iica Sv. Trarči^a Asiškcga št. 20, I. nadstr. — V5* rcr:«: ;e rc?Uiajo t retiniftvn !:5ta Ncfrankirr.na pisma se ti® ^rrejeiraio in rckopisi se ne vračajo. , \r- ccpc cr-i *. rcdrik ftcfsn Godina. Lastnik konsorcM »a wrd nest:".__Ti?k tiskarne .Kdinosti", vpisane zadruge Z — fifnirr rrrcjhorr: v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št žd Trlcfcn t re.irištva in oprave štev. 11-57. r ? znae2 Za celo teto.......K 24— r? pri ................. 12*- 'j hi iresece.......... ...... , 6"— 7s r f t* r 1 i s k o j? d a i o za celo leto ....... . 5'20 ,„. .„ ' _ '.............«0 v Trstu, v sopotof ow i. maj« 9,eirifk r VEČERNA Posamezne Številke se prodno * vi-nriev. zasUrela številke po 10 vinarjev. Oglar! se računajo na milimetre v 5Jroko*H ene koloiifc Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov . ... mm p j I3vla Osmrtnice^ zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vltL Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5'— vsaka nadaljna vrsta............. 2'— Mali oglasi po 4 vinarje be?eda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnin: ir reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sc izključno le upravi .hdlnosti". — Plača in toži se v Trstu. 1'prava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškegn št 20. — Poštnohranilnični račun št 8i 1.632. Hfl ■> * - t ■ I I Z2& r ■hI a i \ t fflffalPill • - g S f i a UllpUB Houe Hlr.đsnbursous operacije. STOCKHOLM. 30. (Cenz.) Namere nemškega armadnega vodstva na Poljskem in v Karpatih, delajo Rusom velike skrbi. Splošno se izraža bojazen, da pride ravno na onih mestih do nepričakovanih napadov, kjer jih Rusi najmanj pričakujejo. Vsekakor je pričakovati v kratkem srditih bojev, vendar pa vlada popolna negotovost glede vprašanja, ali se bo omejilo delovanje na Karpate, ali pa prično Nemci z ofenzivo na kakem drugem mestu. DUNAJ. 30. (Cenz.) Na naših frontah se razven krvavo odbitih ruskhi napadov proti Zwininu in višini Ostryf ni zgodilo ničesar važnejšega Zato pa zaslužujeio tem večje upoštevanje nove Hindenburgove operacije. Njihovo pozorišče je ozemlje na obeh straneh kraja Szawle ob železnici, ki vodi v severozapadni Rusiji od Dunaburga proti Libavi. To je torej sedaj čisto novo operacijsko ozemlje v vojni proti Rusiji. Operacijska smer zamore biti za Ruse zelo občutljiva. Rusi preko te ofenzive, ki je nedvomno dobro fundirana, ne morejo iti kar tako na dnevni red, ker posega v Življenjske živce carske države. (Tages-post.) _ Ruski uročilo • Ham v lenti*. BERN, 30. (Cenz.) Iz Petrograda se poroča: V »Novoje Vremja« objavlja neki višji ruski Častnik, ki je bi! v vseh bojih v Karpatih, sledeči pregled bojev: V svrho okupacije čisto majhnega ozemlja »Csar-na - Luto&iska - Smolnik, smo morali poslati v boj sedem polkov, skupno 30.000 mož in ti so rabili od 7. februarja do 14. marca, predno so r šili svojo nalogo in zamogli prisiliti sovražnika, da se je umaknil za Smolnik- Ta »zmaga« je stala Ruse 20.000 mrtvih in ranjenih. V naskokih na višino 804 so avstrijske čete uničile kar cele bataljone. Po višini 804 so prišle na vrsto višine 764, 709, 646 in 703, ki se dvigajo ob Luto-vviski. Avstrijska artiljerija je pomedla z višine 703 tri ruske napade in prešla nato kmalu v ofenzivo. Le z novimi velikimi močmi se je močno decimiranim Rusom posrečilo zasesti višino. V času, ko so imeli Avstrijci le neznatne, so imeli Rusi že krvave izgube. S posebnim junaštvom in veliko trdo-vratnostjo so branile avstrijske čete višino 685, ki so jo držale do skrajnosti. 14 naskokov se je razbilo ob žičnih ovirah naših sovražnikov. Rusi so poslali v boj tudi zadnje rezerve, tako da je razven generalnega štaba ostalo za kritje le 24 mož. Potem ko nam je prizadejal sovražnik grozne izgube, se je končno pod zaščito noči umaknil. Mi smo bili prisiljeni, da smo poslali od Csarne več bataljonov v ojačenje, da izenačimo na višini 685 zadobljene zgube. Boji za višino 938 so bili spojeni s podobnimi, če ne še večjimi izgubami. Tekom tega boja so Avstrijci streljali na nas z višine 902 in napravili velike vrzeli v naših vrstah. Artiljerija orenburških ko-zakov je poskušala zaman držati av-trijsko artiljerijo na višini 902 v šahu. Ruske izgube pri tem napadu se cenijo na dva bataljona. Istočasno so bili izvršeni novi ruski napadi proti višinam 902 in 938, toda avstrijska in nemška protiofenziva nas je prisilila. da smo se umaknili beže, pri čemer je obležala na bojišču polovica našega moštva. Vsi oficirji, razven dveh, so padli. Od napadajočih ruskih brigad se je vrnilo le 2000 in 3800 mož. Iz izvajanj oficira je razvidno, da pomeni karpatska oienziva Rusov največji polom. Par kilometrov pridobitve na prostoru med Csarno - Lutowisko - Smolni-kom, so Rusi drago plačali. Pripomniti je še, da so imeli Rusi podobne izgube še na 40—50 drugih mestih. dela svojega brodovja, se je izjalovil popolnoma. Z drugih bojišč ni poročati nič posebnega. CARIGRAD, 30. (Kor.) Iz Erzeruma poročajo: Že tri dni se vrše spopadi med poizvedovalnimi patruljami. Sovražnika smo odbili na vsej fronti, provzročivši mu izgube. Južno od Artvina so se Rusi u-maknili po dveurnem boju v vzhodni smeri. Gollpollskf irild metrmlit eksnenskeni patrUirhihL CARIGRAD, 30. (Kor.) Grški metropolit v Galipolju je poslal ekumenskemu patrijarhatu sledečo brzojavko povodom obstreljevanja Madytosa po nekem sovražnem letalu: »Angleži so z bombami obstreljevali Madytos in povzročili tako smrt škofovskega vikarja in nekaterih meščanov. Protestiramo najodločneje proti tej brutaliteti Angležev, ki trdijo, da spadajo k takozvani kategoriji civiliziranih narodov. ume mrnm ekspefttiste* zim v Srdtozenskei mIl LONDON, 30. (Kor.) Danes objavljeni seznam o 13 ranjenih oficirjih angleškega; ekspedicijskega zbora v Sredozemskem morju, vsebuje tudi imeni dveh general--majorjev, katerih eden je podlegel za ranami. leoftl letalci n angleškem. LONDON, 30. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Izmed bomb, ki so jih vrgli sovražni letalci na Ypswich, je padla ena na streho neke hiše, v katerem stanuje iz treh članov obstoječa rodbina Bomba je padla v spalnico 12 letne hčerke, ki pa je rešila svoje življenje. Hiša in obe sosednji poslopji so se vžgali in so bili uničeni. V Bury St. Edmundo so se istotako vžgale tri hiše. Ospeh zadnjega nemškega poleta nad Belfort. BAZEL, 30. (Kor.) »Nationalzeitung« poroča k uspehu zadnjega nemškega poleta nad Belfort: V Petite Fontaine je nastal požar na neki pristavi, kjer je bilo nastanjeno vojaštvo. Znatnejši del živine in krme je bil uničen. Domneva se, da je povzročita požar kaka letalska bomba, cenzura vsaj prepoveduje podrobnejša poročila o vzrokih, kako je nastal požar. Ruski car v Seba s topolu. PETROGRAD, 29. (Kor.) Car je dospel v Sebastopol. Pred novim avstrijskim vojnim posojilom DUNAJ, 31. (Kor.) Kakor poroča »Kor-respondenz Wilhelm«, se je vršila danes zvečer v prostorih poštnohranilniškega urada pod predsedstvom podguvernerja viteza Letha konferenca članov konzorcija za izvedbo državnih transakcij. Pri konferenci se je podrobno razpravljalo o modalitetah eventualnega drugega vojnega posojila Konzorcijalni člani, ki so izjavili, da hočejo tudi pri tej transakciji zastaviti vse svoje sile v službo dobre stvari, so stavili konkretne predloge, ki jih bo podguverner vitez Leth v prihodnjih dneh predložil finančnemu ministru baronu Engelu. Žito iz Rusije za Francijo. LYON, 29. (Kor.) Glasom vesti v listih iz Petrograda, ie dovolila vlada za april izvoz 60 milijonov pudov žita v vrednosti 100 milijonov rublje v na Francosko. Vojna Tirflje prsti mmm. Boj za krdanele. CARIGRAD, 30. (Agence Tel. Ottom. Milil.) Glavni stan javlja: Pri Kabatepe na Galipoli je poizkusil sovražnik različne akcije, da bi se osvobodil iz tesnega objema, v katerega je zašel. AH mi smo te poizkuse zavrnili ter prisilili sovražnika, da se je umaknil do 500 metrov pred morskim obrežjem ter se zatekel pod varstvo strelov svojih ladij. Prizadeli smo sovražniku občutne izgube. Poizkus za izkrcanje, ki ga je uprizoril sovražnik pri Sarasu pod varstvom enega francoska v volni. Minister za javna dela Sembat in odbor kamore za javna dela sta prišla v Nantes, kjer so pregledali pristaniške naprave. Pri sprejemu trgovinske zbornice je izjavil predsednik trgovske zbornice, da so si vsa me-rodavna mesta v svesti, da treba pristaniške naprave v Nantesu znatno razširiti, da se zadovolji zahtevam prometa. Dela, ki se izvajajo že več let, so sicer omogočila, da so mogli Angleži v prvih šestih mesecih vojne izkrcati v Nantesu množino municije in veliko število čet. Minister Sembat je odgovoril, da je izpopolnitev vseh francoskih pristanišč nujna potreba, da se povspeši vnanja trgovina Francije. V tem pogledu naj si Francija vzame za izgled Nemčijo. Francija nima razloga za oholost, ako primerja, kar so Nemci znali napraviti iz Nemčije, a kako malo so izrabili Francozi sijajni peložaj In pomožne vire. Francija da mora na polju javnih del vstrajno in metodično delati, da doseže zasluženo višino. Pri tem morata francoski narod in francoska vlada doseči kreposti, ki jima tu pa tam manjkajo: vstrajnosti v svojem stremljenju in stalnosti v nazorih. ljudstva v kraljevini Poljski (ruski Poljski)? Poljski žurnalist je potrdil to, a je dostavil, da se tudi Nemci v ruski Poljski drže povsem pasivno. Na to da je opozarjala nedavno tudi »Frankfurter Zei-tung«, navajajoč v opravičenje Nemcev, da delajo to le iz modre in potrebne previdnosti, ker ne vedo, kaka bo bližnja bodočnost. Tako, tako — je pripomnil Ganghofer — saj je to povsem naravno; položaj prebivalstva, ki se nahaja med dvema valjarjema orjaških armd, je zelo težaven. S tem je bil razgovor pri kraju in nemški publicist je pooblastil poljskega urednika, da ga sme ta razgovor priobčiti. Nu — lahko. Saj ne vsebuje ničesar, kar bi moglo dati kako orijentacijo, ki bi u-tegnila neprijetno zadeti bodi na nemško, bodi na poljsko stran. Ganghofer je sicer napravil prijazen kompliment poljskemu ljudstvu in poljskemu vojaku, ali gori do podbradka je bil »zapet« glede poljskega problema in bodočnosti Poljakov. Izgovoril se je, da so stvari »preoddaljene« in »prenepoznane«. Morda pa ravno to izogibanje vsakemu odgovoru, kakršnjega bi bil želel poljski žurnalist, ni brez sinpto-matičnega pomena! Poljska stvar da spada v »zadnje cilje sedanje vojne«. To bi bila nekaka menica — brez podpisa! Kemiki pisatelj o Pollakih. Urednik glasila šlezijskih Poljakov »Dziennik Cieszyski« se je bil sešel z Ganghoferjem, ki je eden najodličnejših publicistov Monakova. Ganghofer je tudi vojni poročevalec in uživa posebno naklonjenost cesarja Viljema Tudi si je na povabilo vrhnega poveljnika ogledal bojišče v Karpatih. Rečeni poljski časnikar je želel izvedeti, kako ta odlični reprezentant sodobne nemške kulture sodi sosebno v tem trenotku o poljskem vprašanju. Ganghofer e odgovoril: Kar se mene osebno tiče, priznavam, da nimam še gotove sodbe v tem vprašanju. Stvari so mi preoddaljene in razmere prenepoznane. Kar se tiče javnega mnenja v Nemčiji, so mnenja glede poljske stvari tudi različna. Saj )e to stvar, ki spada v vprašanje ciljev te sedanje vofae. O teh ciljih ni dovoljeno pisati pri nas in tudi ne spuščati se v razpravo različnih, s temi cilji spojenih stvari. Istotako ni nikakih konkretnih izjav v vprašanju notranje poljske politike v nemški državi. Reči morem le toliko, da je vedenje kraljevstvu Pruskemu pripadajočega poljskega prebivalstva neoporečno in da poljski vojak izvrstno izpolnjuje svojo dolžnost. Tako je pri nas in slično čujem glede Avstrije. Na to je vprašal Ganghofer, kake nade da stavljalo Pollaki v sedanjo vojno? Tudi je prosil pojasnila, s Čem si Je tolmačiti popolnoma pasivno vedenje poljskega Razmere no Roškem. V torkovem drugem jutranjem izdanju piše »Kolnische Zeitung«: Pred kratkim iz Petrograda se vrnivši nevtralec, ki je stalen sotrudnik našega lista, piše o vtiskih, ki jih je dobil za časa svojega bivanja v ruskem glavnem mestu. Piše: »Zaupanje v zmago je sedaj na Ruskem zelo veliko. Po mojem mnenju je treba to pripisati padcu Przemysla, čigar poveljnika rusko časopisje hvali zaradi njegove hrabrosti na vse mogoče načine, in uspehom v Karpatih, pretiranosti v poročilih ruskega poveljništva, toda o kakem navdušenju se kljub temu ne da govoriti... Mislim, da se mužik, kmet, ki še danes daje državi večino bojevnikov, rad podvrgava težavam vojne, ker so mu popi vbili mnenje, da gre za dobro in zlo Rusije; toda da bi vojaki peli pesmi, ko gredo po ulicah, odhaja je na bojišče, to bi bilo v Rusiji prav tako nenavadno, kakor da bi ranjenci v bolnišnicah želeli zopet priti na fronto. V Petrogradu je neštevilno ranjencev. V mnogo ulicah je skoraj vsaka druga zasebna hiša preurejena v bolnišnico in povsod po ulicah je videti dolge vrste okrevajočih vojakov, ki se izprehajajo s svojimi strežnicami. Za ranjence je poskrbljeno kar najbolje, ne manjka jim ničesar in požrtvovalnost je zelo velika. Razvajene dame, ki nikdar niso pomislile na delo, se z veliko vnemo oprijemajo prostovoljnega dela: oskrbovanja vojakov in bolniške postrežbe. Vojakov ne manjka; da nedostaje častnikov, priznavajo Rusi sami; vedo tudi, da častniki, ki so posečali samo petraz-redno šolo in ne znajo niti vežbati niti streljati, po štiriinesečnem, pri posebnem orožju osemmesečnem vežbanju ne izdajo dosti, toda tolažijo se, da v drugih vo-jujočih se državah tudi ni dosti bolje v tej stvari. Najobčutnejše je v tem času pomanka-nje streliva. Res je, da prihaja strelivo iz ustrežne in postrežljive Amerike ter iz prijateljske Japonske, toda to ne zadostuje, dasiravno so Putilovske in druge tovarne znatno zvišale proizvajanja Zeljno se pričakuje, da se zopet prične plovba po Belem morju in da se izsili predor skozi morske ožine. Toda tudi v Rusiji nimajo dosti upanja, da bi se to zgodilo tako kmalu. O bodočnosti Carigrada je treba sedaj priti na čisto. Izprva ni mislila Anglija na to, da bi Rusija dobila Carigrad, toda po tem, kar mi je bilo povedano v Petrogradu, so Angleži in Francozi odvis-nejši od Rusov nego ti od njih, T * - Za balkanske države se baje nočejo dosti brigati, in če bi šlo tako, kakor mislijo Rusi n Angleži, bi ostale Romunska, Grška in Bolgarska pri delitvi turske ded-ščine praznih rok. Kar se tiče verjetnega trajanja vojne trdijo oni, ki so poučeni posebno dobro, da bo Nemčija meseca julija že popolnoma premagana in da bo pač morala skleniti ftiir za vsako ceno. Drugi pa sodijo, da bo mogla vzdržati do septembra. Odličen u-čenjak in znan politik mi je pripovedoval, da ne verjame, da bi se mogla Nemčija uničiti in da bi se mogla poraziti prej nego v enem letu. Nemčja da zato, ker je poklicala toliko ljudi pod orožje, ne bo mo- gla obaviti bodoče žetve in bo končno izmučena in izčrpana, da bo morala skleniti mir. V ostalem pa je izhajalo iz njegovih besedi, da tudi nima trdnega zaupanja v gospodarsko trdnost ostalih držav. »General French je rekel» — tako je govoril — »da se vojna prične šele majnika meseca, in Angleži si res ne žele kmalu konca vojne, toda končno bi vendarle morali pokazati, kaj so storile njihove velike armade«. Ta ruski politik ni govoril o odstopu zemlje, toda treba je pač, tako je rekel, Nemcem prepovedati gradnjo podvodnikov, in nemški militarizem mora biti uničen. »A kaj pa ruski militarizem?« — sem pripomnil jaz. »Ne, ruski militarizem se ne uniči«. Vsi Rusi niso tako odkritosrčni, toda vsi spoznavajo, da bo ruski militarizem po vojni še veliko močnejši, ako Rusija zina-ga.»A kje se bo sklepal mir? se vprašuje. »Imenuje se Kodanj, Haag, Stockholm in druga mesta. Mirovni pogoji se podpišejo v Bruslju. V Bruslju, razumete?« Mislim, da sem razumel, kaj mislite. Rusi ne govore veliko o odstopu zemlje, toda če se človek sestane z Angleži, ki žive na Ruskem, zve hitro, koliko sme obdržati pruski kralj. V vprašanju- kako bi bilo mogoče preprečiti razvoj nemške trgovine in nje vpliv v inozemstvu, posebno v Rusiji, so nekoliko bolj negotovi. »Nemška industrija je preveč razvita in organizirana, da bi jo mogla vojna znatno oškodovati«, sem čul izreči prevejanega in zmernega Rusa. Napram tujcem vlada v Rusiji sedaj veliko nezaupanje; povsod so razglasi, ki svare vojake pred tujci. Angležinje v vojnih službah. Vse kaže, da hočejo Angležinje sedanjo vojno temeljito izrabiti v dosego svojih namer, po katerih so tako stremele v mirovnem času. Seveda, za volilno pravico sedaj ne gre, pač pa leži gotov sistem v gorečnosti Angležinj po zasedenju po moških izpraznjenih mest. Angležinje hočejo sedaj dokazati, da izvršujejo lahko tudi strogo moško delo. Kake posledice bo imelo to po vojni, tega za enkrat še ni mogoče uvideti tako lahko. Angležinje Dričakujejo vsekakor jako mnogo in razumljiv odpor mnogih podjetij proti nadomeščanju moških sil z ženskimi, je pri de-laželjnih ženah naletel na močen protest. Vse ženske organizacije so na delu in se zavzemajo za stvar svojih članic. Po izkazu londonskega »Women La-bour«, se je do 9. aprila priglasilo 45.000 angleških žen za vojno službo. Oboroževalna dela, pisarniška opravila in kmetijstvo so tri vrste vojnega dela, za katere se poteguje večina žensk. Privlačno silo dela na polju za mnoge ženske je razla gati tako, da so bile od trgovskega urada kake kmetijske šole odposlane na izvežba-nje oziroma prakso, po kateri dobe mesto. Vendar pa so lastniki farm proti prevelikemu dotoku žensk. Zelo veliko je število izobraženih žensk_ ki so se zglasile v Londonu, kakor se je tudi poziv vojnega urada v Londonu najbolj obnesel. Škotska prihaja druga na vrsto. dočim je bil rezultat na Irskem in v Walesu zelo siromašen. V zadnje imenovanih deželah so vzeli vso stvar v roke zopet duhovniki in listi izražajo nado, da se bodo ženske sedaj marljivejše prigla-šale za vojno delo kakor dosedaj. Angleške banke so znatno število mladih moških moči nadomestile z ženskami; slučaj dveh mladih dam, ki ste opustile dobre službe v Londonu, da prevzamete delo dveh vpoklicanih uradnikov v neki provincijalni banki, je, kakor poročajo »Times«, izzval pri uradnikih konkurenčne banke v istem mestu tako odobravanje, da so jima poslali košarice s cvetlicami in bonboni. Pri tem so se angleški bančni uradniki pred vojno odločno upirali vsakemu poizkusu, da bi se ženske vmešavale v njihove resorte. Iz mnogih javnih knjižnic se poroča o nadomeščanju moških delavcev z ženskami in istotako so iz raznih velikih zavodov izginili mlajši moški sluge. Po vzgledu Great Central Railway (velika centralna železnica) se poslužujejo skoro vse večje tvrdke za čiščenje žensk, ker o-pravljajo te dotično delo boljše kakor pa moški. Kljub pripoznanju žensk v zdravniški službi in kljub podelitvi majorskega čina zdravnici dr. Garett-Anderson za njeno delovanje v neki vojaški bolnišnici, ki jo je vodila skupno z dr. Floro Murray, je zavzel College of Veterinary Surgeon (akademija živinozdravnikov) še vedno odklanjajoče stališče proti dopustitvi žensk. Akademijske oblasti so se pečale pred kratkim s to zadevo, a so odločile, da se morafio pripuščati tudi v bodočnosti samo moški, čeprav je0 povpraševanje po živinozdravnikih zelo veliko. Stru a »VBU9U EDINOST* it 19. V Trsta, tae k maja 1015 Tudi v tobačnih bi vinskih oddelkih mnogih vetikih skladišč so sedaj v prvič nastavljene ženske. Nasprotno pa muzikalna industrija noče ničesar slišati o kaki volni službi žensk. Neka ženska organizacija se ie pred kratkim tozadevno o-brnila na Trade Uniooj a Je dobila v odgovor, da se v tej obrti dosedaj niso vpo-Fabljale ženske in da naj ostane tako tudi vnaprej. Predsednik električne železnice v Glas-gowu je sklenil, nastaviti mesto vpoklicanih mož ženske. Osem žensk že fungira pri tej železnici v Glasgowu, njih število pa se bo zvišalo v kratkem na 400. rožne psHtične vesti. Tri največje države. V trosporazumu SO zvezane tri največje države sveta. Ozemlje Angleške meri nad 33 milijonov četvornih kilometrov, to je skoraj četrtina vsega zemeljskega površja. Rusko ozemlje obsesra 22 milijonov četvornih kilometrov s 170 milijoni prebivalcev. Francoska ima končno kolonijalnih posestev v obsegu nad 10 milijonov četvornih kilometrov. Francija s kolonijami vred je torej tako velika kakor Evropa. ruskega o-zemlja je za dve Evropi, angleškega pa za tri Evrope. Trgovska fcrodovja raznih držav. Amerikanski listi objavljajo število ton sedmih največjih trgovskih mornaric sveta. Po teh podatkih imajo angleške trgovske la- likega interesa, vendar pa niti ne mislimo na to. da bi na kak način aktivno posegli v akcijo. Razmerje napram Boilgar-skf Je popolnoma prijateljsko, položaj se vedno zboljšuje, čemur je pripisovati velik pomen. Položaj v Albaniji je še dandanes zelo čuden in je bik> jako umestno, da so grške čete zasedle Epir in napravile tamkaj red. Grki Epira tudi ne bodo zapustili preje, dokler ne nastane v Albaniji popolen mir in red. Domote vesti. D./ % 5. norveške -trei let "i*- 4.*>9n.746. amensKc »v*^ 2.475 .424. francoskc 2,246.504, japonske 1.7<• ».062 in itallja" ^ke 1,5/1.761. Teža angleških trgovskih ladii je torej večja, kakor vseh ostalih šestin držav. Novo pokopavanje p? d lih vojakov na Ru-kem. Czas poroča iz Varšave: V Varšavi je bilo ustanovljenih petnajst sanitarnih oddelkov, ki imajo nalogo, da od-pro dosedaj v naglici napravljene vojaške grobove in pokopljejo trupla na način, ki odgovarja sanitarnim odredbam. Dosedaj so pokopavali mrtve vojnike v skupnih grobovih. Pri novem pokopavanju bodo nemški in avstrijski mrtveci pokopani skupaj, ruski padii junaki pa v posebnih grobovih. Časopis zs francoske vojake v strelskih jarkHL Tudi francoski, v vojni se nahaja- ioOi vojaki so ustanovili časopise in ede i najinteresantnejSih le *Echo de Oour-I " l'a pod- asfov »Neperijodičen list jarke. Organ peklenskih ljudi na fronti.^ Tiska se v Chnlousu ob Mami in se prodaja vojakom po 5 vinarjev. Vsebini obsega ratetične članke in humoristične slike, patrijotične in ginljive vc jne pesmi in razne anekdote. Uredništvo obstoja iz vojakov gaskeniskega polka. Kakor hitro gre kak član uredništva na kako drugo mesto, se izpopolni izpraznjeno mesto le iz vrst tega polka. Moč časopisja v Grški. Bivši grški minister Venizelos ni zarustil politike v Grški. Četudi se nahaja sedaj izven Grške, vendar vrši še vedno preko svojih liudi velik vpliv na grško javno življenje. Bivši minister bi hotel, da Grška na vsak način stori v vojno na c*rani trosporazuma m tudi njegovo časop:sje piše v tem smisli*. Sedanji minister za vnanje stvari ie poklicni k sehi zastopnike atenskega ča-sopisja ter jih zaprosil, naj n3 pricbćuje-jo kritik v vnaniih vprašanjih, ker to da o!je mon-ture. Otroci vpoklicanih, posebno pa padlih vojakov so bili obdarjeni z darovanimi kompletnimi oblekami, skupno 160, med temi jih je dobilo S4 povsem nove obleke. Tudi 45 žensk vpoklicanih vojakov je dobilo obleke. Glede številnih za invalidne klasificiranih vojakov se je posredovalo v dosego njihovih pristojbin. Tudi sicer ie posredovala posredovalnica v številnih stvareh vseh vrsti na polju vojne oskrbe v varstvo interesov vojakov in njihovih svojcev. O ranjenih, odnofho boinih vojakih. V pomožno bol^Knico ..Avstro-ATerikane" so bi i sprejeti črn a vojn i ki Ivan Togr.on (do-r.ia iz Grrcleža), Josip Hoainig (doma iz Schilfiinga). Bosijan Bortolutti (doma iz Barko velj), Josip Omahne (doma iz B azovice), Andrej Tekavec (doma od Sv. Vida nad Cerknico), Josip Kovic (doma iz Salvora) in Ciril Fiess (doma iz Brenče) ter Anton Kodra 8. poljskega topničarskega polka (doma iz B6flingbrunna). Odpuščeni so pa bili iz te [pon;o ne bolnišnice Oleg Vučenovič 2. bosan^ko-hercegovske^a pešpoika, Ivan Har-melič 4. pešpoika, Karel Tetter 52. pešpoika, Matevž Vlajčević c. in kr. vojne mornarice, Josip Zamar 20. lovskega bataljona, Fran Sales 20. 1 vskega bataljona, Andrej Novak 5. domobranskega pešpoika, Jakob Petrič 8. poljskega t p iCarskega polica,^ Ivan Afokluž 5. domobranskega pespelka, GaŠpar Cuk 3. poljskega topničarskega polka, Josip M količ 7. poljskega topničarskega polka, Anton Le'^an 5. domobranskega peš. olka, Josip A-motres 8. poljs*;e£ia topn čar-kega polka ter črnovojniki Josif) P uttj, Josip Furla^, Ivan Osek, Fran Sudić, Jakob Vogiar, Boštjan Pa^rut. Peter Vevar, Josip V'ah, Ivan Kolenc, Leop 11 Brezzol, Ivan Aboa, Demitrij Marin, Ljudevit Upnik, Ivan Kraus, Ivan Samec, Jakob Krbavčič, Nikolaj Sukolo, Oktavij Ti culin, Vaso Sladovic, Jurij Salič, Emil Račić, Gvidon Fnrani, Fran Medved, Ja'<» b Šola, Fran Gabrovec, Alojzij Fuhrmann, Fran Mlrkuž, Ostoja Miiatović, Josip Lorenzutti, Peter Barović, Fran Dobi;, Ivan Scropetta, Josip Miiller, Ivan Truppe. Alojzij Calligaris, Ivnn Peizione, Robert Langhold in Viljem Brachetti. Vozna olajšava za državne podporne pošiljatve v Galicijo In Bukovino. Za veliko vrst bi ga, ki se pošljejo radi državne podporne akcije za Galicijo in Bukovino na postaje v cbeh teh kronovinah, se dovolijo s takojšno veljavnostjo na večini prog avstrijskih državnih železnic dalekosežne vozne olajšave. Podrobna pojasnila dajejo c. kr že ezniški obratni in postajni uradi ter c. kr. ravnateljstva državnih železnic. Poštna in brzojavna služba v območju Ruske-Poljske, zasedenem po avstro-ogrskih četah. Dodatno k razglasn o u vedenju poštne in brzojavne službe v območju Ruske-Poljske, zasedenem po avstro-ogrskih četah, se naznanja, da so za sedaj odprti za privatni etapni promet poštni uradi v Dobravi, Jedrze;evu, Miehovu, Novorandskem, Olkušu in Piebkovu. V prometu teh uradov so sedaj dopuščeni: pisma, dopisnice, tiskovine (časopisi), uzorci blaga In pisma z napovedjo vrednosti. Izključen je pa za sedaj pri teh uradih promet s paketi, poštnimi nakaznicami (vložnimi listki), kakor tudi brzojavni promet. Pobližje določbe o prometu z etapnimi poštnimi uradi v zasedenih območjih so razvidne iz poštnega in brzojavnega na-redbenega lista št. 53 od leta 1915, ki je izložen na vpogled pri poštnih uradih. CeŠkl ministri na naboru. Od bivših čeških ministrov pridejo k naboru dr. Trnka, dr. Fledler to Prašek. Bogato dedščino zapušča trgovskim sirotam praškega okraja te dni v Pragi umrli drogist František Heiner. Oporoka umrlega trgovca določa, da se naj njegovo, skoro 500.000 kron znašajoče premoženje varno naloži ter porabi, čim naraste na 1,000.000 kron, za ustanovitev »Zavoda Františka Heinerja za trgovske sirote.« Za dom. Ruski dvorni kapelnik umrl v Pragi. V Pragi je umrl vpokojeni ruski dvorni kapelnik Karel Kučera, rodom Čeh iz Roky-can. Kol mlad godbenik je zašel v Rusijo, kjer je postal ravnatelj carskih opernih orkestrov. Odlikovan z visokimi redi, je odšel pred tremi leti v pokoj ter se je zopet nastanil v svoji stari češki domovini. Ženske kot pismonoše v Zagrebu. Poštno ravnateljstvo v Zagrebu je pred tedni nastavilo dve ženi mobiliziranih pismo-noš. da opravljata službo svojih mož. Ker se je pokazalo, da sta ti ženski prav spretno in vestno opravljali svojo službo, se je poštno ravnateljstvo odločilo, da na-tavi sedaj 16 žensk za pismonoše. t SIgmund Zaleski. Iz Krakova javljajo, da je namestništvrni svetnik in okrajni glavar v Przcmvsiu, ki je tam služboval tudi za časr\ oblegan a.. Sigmund Zaleski, umrl med obleganjem na tifusu. Zaleski je tast državnega poslanca viteza pl. Czaykowskega. St momcr žene častnika. Iz Sarajeve poroča [o o kaj tragičnem slučaju. Neka mlaua žena. cb/tščena o junaš i smrti svojega možr*t rezervnega poročni':a, je vzela večjo mn žino sub'imata in po-ožila sliko svojega mola na desno stran prsi ter se poten? u-streiila iz revolverja proti srcu. Kroglja je prebila sliko in telo infaue žene. Rana je smrtna. Mož pa ni mrtev, ampak v j e t. K d/užinski tragediji v Zagrebu. Poročali smo že o pretresljivi rodbinski tragediji, pripetivši se v Zagrebu, ko je delavcc I)uk umoril dva svoja otročiča — ne morda, ker bi bil degeneriran človek, ampak radi bede. torej iz ljubezni do družine, kakor je izjavila nesrečna žena na zaslišanju. Duk ie po groznem činu izginil in splošno se je sodilo, da je skočil v Savo. Kakor poročajo danes došli zagrebški listi, so Duka res našli mrtvega. Ali niso ga potegnili iz Save, ampak našli so ga v šumi pri Stupniku — obešenega na drevesu. Policijski organi so takoj ugotovili njegovo identiteto. Razlelesenje obeh deklic je pokazalo, da je Danica umrla vsled pomanjkanja zraka. Milica pa vsled poškodbe, ki jo je zadobila s škarjami v srce. Otroka so že pokopali na Mirogoju. Posebne vrste tobakarji so nekateri ne-cevilizirani narodi. Himalajska plemena si delajo v sneg in led nekake male hodnike, napolnijo jih s tobakom, katerega zažgejo. Potem pa se vležejo na rob hodnikov in požirajo dim. Na podoben kompliciran način se naslajajo prebivalci Vay Yorka v Avstraliji. Ti kade neke vrste ogromne cigare, nabašejo si namreč kakega poldrugi meter dolgi debeli izvrtani kos bambusa s prav močnim tobakom ter kade to ogromno cigaro tako doglo, da popadajo omočeni na zemljo. 2ene v Paragu-ayu »cikajo« zeleno tobakovo listje. Posebno intimne prijateljice se počaščajo s tem, da si vzamejo čik iz ust ter ga založijo v »kljimček« spoštovane gospe posestnice. Mezopotamska plemena si izdelujejo posebno slaščico »buka«, sestoječo iz tobaka, sode in vode. Dober tek! h: HALI OGLASI:: □□ □□ m niiaijo po 4 vtot. Mutao ttakaa« fc«tc4a m nit-naj o »ekrat y#*. — 2fajm*njia : pristojbina snaia 40 itoiiik. • □□ □n □□ IvAtlMI vdova» zm°žna gospodinjstva in trgovine VUipIl ti sprejela kakoršnosibodi službo tukaj ali pa v Istri ali Dalmaciji. Ponudbe pod „Vdova" na Ins. odd. Edinosti. 406 Kdor ima „Kinosf od 14. januarja, 4. julija 1912. in 1. februarja 1914., naj jih prinese Ins. odd. Edinosti proti primerni nagradi. UMBERTG C0MIC1 zakfta stos!Me$fl mMien. Tossufl cementnlli ptešč m cesi TEST, Častmi S. 6&uE911 is v. Cafic&ffiH * jZfitiaJ cerkva Sv. Jakoba) V zalogi vedno novo dospelo blago Cene zmerne. Postrežba točna. Specialist za stfif&Očae ia kota« bele z ni hsa svoj anft&ulsčopSl % v Trstu, v ul. S. Laczsro št. 17,1. % • • (Pol&zzo Diaaa) mi ♦ 4 Za cerkri^o Sv. Antona norega. + Spr^ema od 12. do 1: in od 8 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne. ? Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razorodaia na drobno in debelo Jakob PmFh&^a Trst, Vsa daile št. 3 (Nasproti CaffS Centrale). Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih desertnih italijanskih ia avstro-ogrskih vin. Bordcaux, Burgunder, renskih vin. Mesella in Chianti. Rum, konjak, razna žianja ter posebni pristni tropinovcc slivovec in briniavec. Izdelki J. vrste, došli iz dotičnih krajsv. Vsaka naročb.i se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceriki na zahtev o in franko. Razprodaja oci pol BiSra napraj 3CS2B 2B£ < Prva trMHfl touamt? isaH?l( "^dmT^nrno^k^^^arrn dvokoles .TRIBUNA" Gorica,Tržaika ul. 23 prej pivovarna Ooriup). Zaloga dvokoles Šivalnih in kmetijiiSch strojev^ra-mofonav.orkestron. itd. F. BATJEL Gorica, Stolna ul. 2—4 Plačuje se na obroke Ceniki franko. ZOBOZDRAVNIK DnJ.Čermak se ie iresein in ordinira seda] v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste. Mm zobav kram. Plombiranje.^ Knežje Anersperike • Rodisohtivne Permelne kopeli TOPUCE na Kranjskem Dolenjska žel. postna Hraia-T«p»C«. Okrato* therme 38" C. čez 50^)00 bi radieaktivne termalne vode dnevno, veliki bassics, posebne kopeli, blatne kopeli. Elektroterapija, masaža, ndobne »obe, izvrstna restavracija. Zdravljenje: Revma, protin. iiv£na bolezen, nevrastenija, histerija, ženske bolezni itd. Proipakl« poima ravMlslJstvo. m Sezona od maja do drtokra. *«« HIUAVAC AlKOn zalogo vina m Prosekn fin. 131 priporoča p. n. občinstvu io gostilničarjem stojo najizborneiio istrsko Tma domaČega pridelka is Vnara (Oraera). Cena po dogovora iaven vsako konkurence. Prodajo se od V« hektolitra naprej. K ^ m ff^ r-, VI rr Flisioa: Rlva Pealafi 14, Tel. 15-25 ssror^BCBasat^EjL z z sazszt jasa ura najuglednejša in najstarejša prodajahiica ur v Trstu, ulfca S. Anteni o S (vogal ulice S. Nkold) g Velika izbera B verižic, zlatih, srebrnih, 1 kakor tudi stenskih ur m vsake vrste i. t. d. USiu^Gviisna I. a a maslac t a s in brez csljus^, krene :: in olirfe^i :: ViBleni T^sc^as3 korsces. zoboteimik TRST, ulita Ccicrmti št. 13, li. nad. Ordinira od 9. zjutraj do 6. 2Večer. Odlikoratsi Čsv^jariikl mojc^ar fiklor c&leorsteU ebaTala s. kr. 4eir n oroiuLftffa po leljatva :s prlpcroža svo|o zalogo rimo-VT3tre£i obuvala za gospe, ffo-cpocU &akcr tudi za otroke. Prodaja najbo?Jieg* FređZa, O!o-bis, ccvrJicr ia Cif, Metodovo mazilo. asgrrogCTgjg* CTE225SB© trsž raRG /r PreiePPil * B?r:3Ž M £ Is Led*«« Campo S« Citacomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo trpulBfi pisarniških in Prodaja razglednic In fgrač vseh vrst. Prtf slđo se tuiil ffl^nlRi v slov. ItiM* ■■HBseeaaBaessEssi Trst, ^Isiiisrs 32 ost" u Trsta ie i z c) a l ia založil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal 1. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski]. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGIČEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal L E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le the-valier de IViais' m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. Tstef. 11-57 TJ |$T m- «-» 0 — 1. SV, MISKn AS. 2( liri?,... ■tuiim Mi Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v p. lprostem aH večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - VIzIt-nlce, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske ceaike Itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času ::: ^B« ISHlZ>r74ICIM O » I I ■■■ I ■ "ffl: ^ ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE (Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1. 1831. Zakladi za Jamstvo dne 31. deccmbra 1913 K 456,949.184.97. Glavnica za zavarovanje življenja dne 31. decembra 1913: K 1,297,036,630.20. Plačana podvračila od leta 1881 do 31. decembra 1913 K 1.163.020.163.67. S I. januvarjem 1907. je društvo »velo za življenski oddelek nove slavne potoje police nadarjene največjo kulantnostjo. Povdarjati je sledeče ugodnosti polico: I. Veljavnih takoj od izdanja: a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vi šili voj. službo, ako je vpisan v polah črne vojske. b) ako plača zavarovanec lM!oo od zavarovane svotc, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavo vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plače\anje vrši v teku 6 mcsecev po preteku roka. IL Veljavnih po preteku 6 mesecev od izdanja: a) zavarovanec more — ne da bi 2a to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak ludi v katerisibodi deželi tega sveta. (Svetovne police). Društvo ie zavezano pl« čati celo vlogo, ludi v slučaju, če pade zavarov. v dvoboju. III. Veljavnih po preteku enega leta po izdanju police: a) zavarovanec se oprosti plačevanju za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za delo. IV Veljavnih po preteku treh let od Izdanja: a) Absolutna neizpodbitoost zavarovanja razun slučaja prevare. b) Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, ali poskušenega samomora. c) Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 414%. Društvo sprejema zavarovanje tudi za življenje, požar, prevažanje in ulom.