M) glasilo ravenskih železarje
ravne! ^
informativni
Leto 45
Ravne na Koroškem, junija 2008
št. 6
V Metalu Ravne so slovesno odprli novo kovačnico težkih odkovkov
Po še ne dveh letih od podpisa pogodbe z dobaviteljem hidravlične stiskalnice 40/45 MN za novo kovačnico težkih odkovkov le-ta že obratuje. Naložbeni cikel, za katerega bodo v Metalu Ravne v letih 2007-2009 namenili 111 milijonov evrov, letos dosega vrhunec. 4. junija je bil slovesen zagon
nove kovačnice težkih odkovkov, kmalu pa bo posodobljena valjarna in postavljeno novo ulivališče.
Nova kovačnica težkih odkovkov je nameščena v celoti obnovljeni in povečani zgradbi opuščene jeklarne. V njej stojijo: 40/45 MN stiskalnica s tirnim manipulatorjem, tri 100-tonske ogrevne
Stiskalnica 45/40 MN nemškega proizvajalca SMS MEER
Manipulator nemškega proizvajalca Glama
Ogrevne peči iz podjetja Marz Gautschi
Andrej Gradišnik, glavni direktor Metala Ravne: »Medtem ko je danes Metalovo jeklo cenjeno po svetu zaradi svoje kakovosti, ki je sad znanja naših ljudi, bo jutri zaradi sodobnih agregatov.«
Tibor Šimonka, predsednik uprave skupine SIJ - Slovenska industrija jekla: »Metal Ravne vse bolj postaja osrednje in najuspešnejše koroško podjetje, generator gospodarskega in družbenega razvoja mesta in regije.«
peči in dve 150-tonski peči za toplotno obdelavo z bazeni in opremo. Agregati, postavljeni v 1. fazi
28 milijonov evrov vredne naložbe, omogočajo izdelavo odkovkov do premera 1000 mm in teže do 35 ton. Letna količina bo znašala 15.000 ton. Začenja pa se že druga faza naložbe, vredna skoraj 7 milijonov evrov. Vključuje nabavo treh 150-tonskih peči za toplotno obdelavo, dveh 200-tonskih peči za ogrevanje vložka, žage za razrez velikih odkovkov, dodatnih orodij za stiskalnico, naprave za čiščenje gredic z odsesavanjem in logistične opreme. Proizvodnja kovanih izdelkov se bo tako povečala za 10.000 ton, skupaj z obstoječo kovačnico pa bo Metal Ravne na leto lahko skoval 55.000 ton končnih izdelkov.
Medtem ko zdaj proizvodnja v novem obratu poteka v dvoizmenskem ciklusu in je delo dobilo
29 novih sodelavcev, bo po zaključeni naložbi delo steklo v štirih izmenah in zahtevalo dodatne nove sodelavce.
V kovaškem programu se je proizvodnja povečevala po desetodstotni letni stopnji. Kljub organizacijskim izboljšavam in dvigu produktivnosti v Metalu Ravne niso mogli več zadostiti povpraševanju, še posebej po težkih odkovkih, zato so se odločili za opisano naložbo. Odobren pa je tudi že 3,7 milijona evrov vreden projekt Mehanska obdelava težkih odkovkov v hčerinskem podjetju Šerpa, kar bo omogočilo dvig dodane vrednosti kovaških izdelkov iz novega obrata.
Letos še boljše poslovanje
Medtem ko sta se v Metalu Ravne vrednostna prodaja in čisti dobiček leta 2007 v primerjavi z letom prej povečala za 16 oz. 61 odstotkov, je letos poslovanje še uspešnejše. Vrednostna prodaja je v prvih štirih mesecih dosegla 65,6 milijona evrov (19 % več kot lani v enakem
obdobju), čisti dobiček pa je znašal 7,6 milijona evrov (ali 89 % več kot lani v enakem obdobju).
A. Č.
Na otvoritev je prišel tudi Andrej Zubitski (desno) iz družine večinskih lastnikov SIJ-a, ki je tudi predsednik nadzornega sveta Slovenske industrije jekla.
Prireditve ob odprtju nove kovačnice
Na slovesnosti so govorili: glavni direktor Metala Ravne Andrej Gradišnik, predsednik uprave skupine SIJ - Slovenska industrija jekla Tibor Šimonka in minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak. Nastopili so tudi pevka Eva Črne, Pihalni orkester železarjev Ravne, Jurij Berložnik, plesalci stepa, ritmična skupina in požiralci ognja.
Na novinarski konferenci sta o novi pridobitvi poleg glavnega direktorja spregovorila tudi izvršni direktor za proizvodnjo Alojz Buhvald in direktor Kovaškega programa Zdravko Mlakar.
5. junija je bil dan odprtih vrat za zaposlene, upokojence in bodoče zaposlene ter njihove družine.
Mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo:	»Pomemben
korak k izboljšanju položaja v slovenski jeklarski industriji je bil tudi prodaja 55,53-od-stotnega deleža SIJ-a strateškemu partnerju, ruski skupini Koks.«
Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
11. SEJA SKUPŠČINE DRUŽBE POOBLAŠČENKE RAVNE
Delničarji bodo dobili 1,61 evra za delnico
11. seja skupščine družbe D.P.R. družba pooblaščenka Ravne, d. d., je bila na sedežu družbe (v poslovni zgradbi Metala Ravne) 26. maja 2008.
Udeležilo se je je sedem pooblaščencev in devet delničarjev, ki so predstavljali 1.055.127 delnic oz. 63,3 % kapitala. Skupščino je vodil odvetnik mag. Miran Kos, preštevalca glasov sta bila mag. Staša Ternik in Dušan Golnar, prisostvovala je tudi vabljena notarka Sonja Kralj.
Skupščina je sprejela vse predlagane sklepe, in sicer z veliko večino. Po seznanitvi z revidiranim letnim poročilom za leto 2007, s pozitivnim mnenjem revizorja in s pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila je skupščina upravi in nadzornemu svetu podelila razrešnico za poslovno leto 2007.
Skupščina je potrdila tudi nove (višje) sejnine predsedniku (155 EUR bruto) in članom nadzornega sveta (120 EUR bruto).
Ker se decembra letos izteče mandat dosedanjim članom nadzornega sveta, je skupščina za štiriletno obdobje (ponovno) imenovala dosedanjo zasedbo. Člani nadzornega sveta so tako: Jovan Ilijevski, Janez Klančnik, Jože Kolar, Zdravko Mlakar, Antonija Rožen, Ivan Zorman, dr. Milan Švajger, dr. Henrik Kaker in Ivanka Štiftar.
Za revizijo računovodskih izkazov družbe pooblaščenke za poslovno leto 2008 so udeleženci skupščine imenovali revizijsko hišo KPMG poslovno svetovanje iz Ljubljane.
Zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala izplačilo delničarjem
Kot je dejal predsedujoči skupščine, je 11. seja zgodovinska, saj se z njo uresničuje namen, zaradi katerega je bila družba pooblaščenka ustanovljena -izplačilo delničarjem.
V četrti točki dnevnega reda (Pokrivanje izgube, zmanjšanje osnovnega kapitala in izplačilo delničarjem) so člani skupščine sprejeli več sklepov »v paketu«.
4. a.: Skupščina družbe se na zahtevo uprave in nadzornega sveta seznani, da je D.P.R. družba pooblaščenka Ravne, d. d., v poslovnem izidu za leto
2006 izkazala izgubo v znesku 550.667.995,00 SIT oziroma 2.297.938,55 EUR. Izguba je nastala kot posledica prodaje 55,35 odstotka delnic SIJ-a v lasti države z doseženo ceno 190,7193 EUR po delnici, zaradi česar je morala D.P.R. družba pooblaščenka Ravne, d. d., v skladu z veljavno zakonodajo znižati vrednost za li.468 delnic SIJ-a, kolikor jih še ima v lasti, in sicer z vrednosti 417,19 EUR na 190,7193 EUR. Družba je izgubo pokrila delno iz celotnega prenesenega dobička iz preteklih let v znesku 659.170,60 EUR in delno iz dobička poslovnega leta
2007 v znesku 216.499,52 EUR.
4. b.: Ugotovi se, da znaša celotna nepokrita izguba D.P.R. družba pooblaščenka Ravne, d. d., na dan 31.
12. 2007 1.422.268,43 EUR.
4.	c.: Nepokrita izguba v višini 1.422.268,43 EUR se pokrije na naslednji način: iz zakonskih rezerv v višini
Direktorica Kristina Slavič:	»V	najslabšem
primeru lahko delničarji pričakujejo vsaj še tolikšno izplačilo, kot bo konec leta.«
13.710,59 EUR in z zmanjšanjem osnovnega kapitala v višini 1.408.557,84 EUR.
4.	d.: Osnovni kapital D. P. R. družba pooblaščenka Ravne, d. d., ki znaša 6.955.015,86 EUR in je razdeljen na 1.666.700 navadnih, prosto prenosljivih, imenskih kosovnih delnic, se zmanjša za skupno
4.091.944.84 EUR tako, da po zmanjšanju osnovni kapital družbe znaša 2.863.071,02 EUR oziroma bo razdeljen na 1.666.700 navadnih, prosto prenosljivih, imenskih kosovnih delnic. Od zneska 4.091.944,84 EUR je namenjen za pokrivanje izgube znesek v višini
1.408.557.84 EUR, za izplačilo delničarjem pa je namenjen znesek v višini 2.683.387,00 EUR oziroma 1,61 EUR po delnici. Vir sredstev izplačila delničarjem v višini 1,61 EUR za 1 delnico D.P.R. družba pooblaščenka Ravne, d. d., predstavljajo kupnine za prodane poslovne deleže v družbah Energetika, Valji, Armature, Sistemska tehnika in Stroji, ki jih je D.P.R. družba pooblaščenka Ravne, d. d., pridobila v zameno za 4.490 delnic SIJ-a. Izplačilo predstavlja po zamenjani delnici SIJ-a 597,64 EUR ali 3,13-krat več, kot je znašala ponudba ruske družbe Dilon za odkup po eni delnici (190,7193 EUR). Izplačilo delničarjem se bo realiziralo v rokih po 2. odstavku 375. člena ZGD-1 (6 mesecev od objave vpisa sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala oz. od zavarovanja upnikov).
Zmanjšanje osnovnega kapitala se izvede po postopku rednega zmanjšanja osnovnega kapitala na
Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
podlagi bilance stanja na dan 31. 12. 2007, v skladu s 372. členom ZGD-1.
Skupščina pooblašča upravo, da spremeni statut družbe, tako da ga uskladi s tem sklepom o rednem zmanjšanju osnovnega kapitala in njegovo izvedbo.
Iz pisma delničarjem
Letos je bila skupščina sklicana že za konec maja zato, da bi v primeru, če bo na njej sprejet predlog za zmanjšanje kapitala družbe za 2.683.387,00 EUR, mogli izpeljati na sodišču vse potrebne postopke, ki trajajo 6 do 7 mesecev. Tako bo mogoče konec leta 2008 izplačati delničarjem 1,61 EUR za delnico D.P.R.
Leta 2007 je bil prodan lastniški delež v Sistemski tehniki. Zaradi izgube posla za izdelavo oklepnih vozil ni bilo več smiselno vztrajati s solastništvom, še manj pa s pogajanji za dokup do višine kontrolnega deleža. Lastnik večinskega deleža Viator & Vektorje bil dolžan v dveh letih odkupiti naš delež po ceni 479.886,50 EUR. Ta rok smo podaljšali dvakrat po eno leto. Med tem smo se pogajali za višjo ceno in skupaj z obrestmi uspeli iztržiti skoraj enkrat večjo kupnino v znesku 939.338,41 EUR. Uspešna prodaja z dobičkom je imela tudi slabšo stran - plačati smo morali 10.430,00 EUR davka na dobiček.
Težave pri nadzoru poslovanja družbe Stroji, kjer je D.P.R. imela 26-odstotni lastniški delež, na podlagi družbene pogodbe pa predsedujočega skupščine družbe, so po enoletnih neuspešnih naporih za izboljšanje poslovanja pripeljale do sklepa o odprodaji lastniškega deleža. Družbi je grozil stečaj ali prisilna poravnava, zato je prodaja lastniškega deleža D.P.R., v začetku leta 2008, za 545.000,00 EUR zagotovo uspešna. Tudi v tem primeru bo treba plačati davek na dobiček. Prisilna poravnava nad družbo med tem že poteka.
Uprava in nadzorni svet predlagata skupščini, da sprejme sklep o zmanjšanju kapitala za znesek iz obeh kupnin (od prodaje deležev v Sistemski tehniki in Strojih), skupaj z denarjem, ki ga je D.P.R. prigospodarila s prodajo poslovnih deležev (v Energetiki, Armaturah Muta in Akers valjih Ravne), v skupnem znesku 2.683.387,00 EUR ali 1,61 EUR za delnico. Ta denar je družba hranila za dokup lastniškega deleža v družbah Metal Ravne in Noži Ravne, saj bi z zamenjavo vseh 11.468 preostalih delnic SIJ-a pridobila kontrolni delež (25 % + ena delnica) v obeh družbah. S prodajo teh poslovnih deležev pa bi D.P.R. dosegla vsaj nekajkrat večji učinek v korist njenih delničarjev, kot s prodajo 190,7 EUR za delnico.
Po zaustavitvi prodaje družb Metal Ravne in Noži Ravne leta 2003 nismo mogli doseči zamenjave delnic za poslovne deleže v omenjenih družbah. Delnice SIJ-a (prej SŽ-ja), ki sojih dobile družbe pooblaščenke, so bile namenjene predvsem za tovrstne zamenjave oz. za pridobitev do 20 odstotkov osnovnega kapitala prodane odvisne družbe.
Nikomur še na misel ni prišlo, da bo država šestnajst let po vlaganju v sanacijo in deset let po sprejetju Zakona o privatizaciji Slovenskih železarn hotela odkupiti delnice nazaj za 45,7 odstotka vrednosti, ki je bila določena, ko je bila izpeljana konverzija terjatev v delnice.
Zaradi prodaje 55,35 odstotka delnic SIJ-a v lasti države z doseženo ceno le 190,7 EUR za delnico je D.P.R., v skladu z zakonodajo, morala znižati vrednost za 11.468 delnic SIJ-a, kolikor jih še ima v lasti, z vrednosti 417,19 EUR na 190,7 EUR. Posledično je leta
Predsednik nadzornega sveta Janez Klančnik: »Nadzorni svet je usmerjal dejavnosti za preprečitev oškodovanja delničarjev.«
2006 izkazala izgubo 2.297.938,55 EUR in jo delno pokrila iz prenesenega dobička prejšnjih let in leta
2007 v znesku 875.670,12 EUR. Za preostali znesek 1.422.268,43 EUR nepokrite izgube pa uprava in nadzorni svet predlagata skupščini D.P.R. pokritje iz rezerv - znesek 13.710,59 EUR in iz naslova zmanjšanja kapitala - znesek 1.408.557,84 EUR. S tem se vrednost delnice delničarjem zniža za 0,84 EUR (s 4,17 EUR na 3,33 EUR) in omogoči izplačilo 1,61 EUR po delnici v skupnem znesku 2.683.387,00 EUR. Osnovni kapital družbe D.P.R. bo znašal še 2.863.071,02 EURoz. 172 EUR na delnico.
Kapital oz. vir sredstev za izplačilo je D.P.R. prigospodarila zgolj z zamenjavo 4490 delnic SIJ-a, kar pomeni 597,6 evra na delnico. Če prištejemo še rezervo, ustvarjeno iz istega naslova, pa je to več kot 600 evrov na delnico. Ponudba, ki jo je D.P.R. zavrnila, pa znaša 190,7 EUR/delnico.
Po skupščinskem sklepu in končanem postopku na sodišču bo vsak delničar D.P.R. dobil na svoj transakcijski račun nakazan znesek, ki ga dobimo, če število delnic, ki jih ima v D.P.R., pomnožimo z 1,61 evra.
Na primer, če ima delničar 340 delnic, je izračun naslednji: 340 delnic x 1,61 EUR = 547,4 EUR.
To izplačilo niso dividende, ampak izplačilo iz naslova zmanjšanja kapitala družbe.
Vsem delničarjem bo ostalo enako število delnic kot do zdaj, kapitalsko podlago pa bodo imele v 11.468 delnicah SIJ-a, ki jih nam niso omogočili zamenjati za poslovne deleže v družbah Metal Ravne in Noži Ravne (tožba), v 26-odstotnem lastniškem deležu družbe SZ-Oprema Ravne in v rezervi. Končna vrednost pa je odvisna predvsem od izida tožbe, ki jo je vložila družba D.P.R. proti SIJ-u in državi.
Direktorica	Predsednik nadzornega sveta
Kristina Slavič	Janez Klančnik
Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
Foto: Franc Štrekelj.
TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA 2008 V MEŽIŠKI DOLINI
Več kot šestdeset prireditev
V Sloveniji in tudi v Mežiški dolini je od 19. do 25. maja 2008 potekal Teden vseživljenjskega učenja (TVU). Letos je Andragoški center Slovenije z Nacionalnim odborom za pripravo TVU ter s številnimi izvajalci in koordinatorji to prireditev izpeljal trinajstič.
V Sloveniji je Teden vseživljenjskega učenja prava množična prireditev s številnimi izvajalci, prireditvami in udeleženci. Po statistiki Andragoškega centra Slovenije so leta 2007 v TVU sodelovali 403 izvajalci. Izvedenih je bilo 3.770 prireditev, ki se jih je udeležilo 70.532 udeležencev.
V Mežiški dolini (v občinah Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem) je vlogo koordinatorja tudi letos prevzelo podjetje Smeri, d. o. o. 23 sodelujočih izvajalcev je pripravilo 63 prireditev, ki so jih Smeri povzele v program prireditev in bodo izvedene še do konca junija.
Slovesno odprtje TVU 2008
V sodelovanju s Koroško osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika in z njeno direktorico mag. Ireno Oder so Smeri pripravile slovesno odprtje TVU 2008 v torek, 20. maja 2008 ob 18. uri, v Kuharjevi dvorani knjižnice. TVU je odprl župan Raven, mag. Tomaž Rožen. Sledil je literarni večer »Stihi in petlje« z Marijano Vončina, nekdanjo knjižničarko, danes aktivno upokojenko, ki piše pesmi in prozo in ustvarja vezenine ter čipke.
Evropsko leto medkulturnega dialoga (ELMD) - 1. osrednja tema TVU 2008
Učenci Osnovne šole Franja Goloba Prevalje so spomladi letos prisostvovali pouku v Hauptshulle v Železni Kapli v Avstriji ter se udeležili slikarske
500. obletnica rojstva Primoža Trubarja - 2. osrednja tema TVU 2008
Učenci in učitelji Osnovne šole Juričevega Drejčka so pripravili obširno razstavo o Primožu Trubarju, kije bila na ogled od 19. do 25. maja.
Portret Primoža Trubarja, delo učencev OŠ Juričevega Drejčka
delavnice. Tako so postali del mednarodnega projekta »Unser Boot - Naš čoln«. Njihova razstava je bila na ogled v OŠ Franja Goloba od 7. do 15. maja.
Izdelki slikarske delavnice
Slovesnost ob predstavitvi projekta Unser Boot -Naš čoln
Detajl z razstave o delu Primoža Trubarja
Foto: arhiv OŠ Juričevega Drejčka. Foto: arhiv OŠ Juričevega Drejčka. Foto: Franc Štrekelj.
Foto: arhiv OŠ Juričevega Drejčka.
Razstava Pomagajmo živalim
Društvo proti mučenju živali je pripravilo razstavo Pomagajmo živalim, ki je bila na ogled v Osnovni šoli Juričevega Drejčka od 19. do 25. maja.
S sklopom prireditev v Tednu vseživljenjskega učenja želijo prireditelji opozoriti na priložnosti za učenje za vse ljudi, uresničevati koncept vseživljenjskega učenja v našem okolju, širiti ponudbo programov neformalnega izobraževanja ter prispevati h kulturni podobi občine.
Znanje namreč daje posamezniku moč v okolju, kjer živi in deluje.
Radi imamo živali, je sporočilo razstave, kar otroci
dokazujejo tudi v praksi.	Teja	Kranjc, Smeri, d. o. o.
?A1 LM.-.M t A I
,	<2	H*
i-j
LITERARNI VEČER V TEDNU VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA
Stihi in petlje Marijane Vončina
V Koroški osrednji knjižnici so obiskovalci 20. maja spoznavali Marijano Vončina, s katero seje pogovarjala mag. Irena Oder.
»Nekdanji knjižničarki, danes aktivni upokojenki, se je pri poklicem delu izostril občutek za lepo slovensko besedo, zato v zrelih letih tudi sama ustvarja. Rosa na pajčevini je njena prva pesniška zbirka (1996), druga, Jesenske meglice, je izšla nedavno (2008). Pesmi in prozo prispeva tudi za razne zbornike in glasila, nekatera tudi sama ureja. Kakor besede plete v ritem verzov, tako nit prepleta v petlje nežnih čipk in vezenine,« so pesnico in vsestransko ustvarjalko predstavili organizatorji literarnega večera iz Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika in Društva bibliotekarjev Koroške. Marijana Vončina je pesmi začela pisati šele po 50. letu. Največ se jih v njej rodi ponoči. Izogiba se rimam, pri ocenjevanju pesmi pa se zanese na svoje občutke.	Da	ne bi	posnemala	drugih,
njihovih pesmi	ne	bere,	temveč jih	najraje
posluša. Medtem ko je prva zbirka polna krhke lirike, so v drugi v ospredju bivanjska vprašanja, čeprav sveta	ne	dojema kot črno-bele
kombinacije. Priznava pa,	da so bili	ljudje v
preteklosti bolj umirjeni in srečni, četudi obdani z manj materialnimi dobrinami. Kljub presunljivim verzom (npr. »Osamljenost je lahko tudi ta, ki
Marijana Vončina - njene pesmi odražajo minljivost.
med ljudmi lebdi«) je večna optimistka (»Za dežjem vedno posije sonce«), predana družini (ljubezenske pesmi so posvečene možu). Že dr. Sušnik ji je rekel, da ima umetniško roko, s katero enako spretno kuje verze in izdeluje ročna dela. »Sem, ker sem sama s seboj, ker sem med ljudmi, a le sama s seboj.«
A. Č.
Foto: arhiv OŠ Juričevega Drejčka.
Foto: Matej Kodrin.
IZ DEJAVNOSTI KD KOROŠKIH LIKOVNIKOV
II. mednarodna slikarsko-kiparska kolonija
Milina, zarezana v les.
Posvet kiparjev
Obrad Lukič med ustvarjanjem	Grošelj
Kulturno društvo koroških likovnikov Ravne na Koroškem je pripravilo II. mednarodno slikarsko-kiparsko kolonijo, ki je potekala od 26. do 30. aprila v grajskem parku ob ravenskem gradu in se zaključila s polmesečno razstavo del v Koroški osrednji knjižnici.
Kolonije se je udeležilo devet slikarjev, domačinov: Srečko Fruhauf, Leander Fužir, Mojca Kovač, Ervin Kralj, Stanko Makuc, Zoran Rožič, Vera Petrič - Zih, Alojz Krevh in Jože Kremžer. Domačim kiparjem (Jože Golnar, Andrej in Gregor Grošelj, Obrad Lukič, Rudi Novak, Janez Grauf, Simon Rutnik, Stane Novak, Ivan Marovšek, Srečko Hovnik - Plešej) sta se pridružila še Andras Frech iz Madžarske in Geza Nagy iz Slovaške.
Kolonijo so omogočili Občina Ravne na Koroškem in sponzorji, ki so v zameno prejeli likovna dela.
Po besedah organizatorice Mojce Kovač je bil glavni namen kolonije - likovno ustvarjanje približati ljudem - v celoti dosežen, saj je lepo vreme omogočalo ustvarjanje v naravi, umetnike pa so zato lahko pri delu množično opazovali sprehajalci in radovedneži.
A. Č.
Andras Frech in Geza Nagy sta združila moči
Foto: Matej Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
117. PLANINSKO DRUŽENJE
Jeklarski pohod na Košenjak
V soboto, 17. maja 2008, smo jeklarji z Raven na Koroškem organizirali 117. jeklarski pohod. Za cilj smo izbrali Košenjak, goro nad Dravogradom, ki je šele po osamosvojitvi Slovenije postala dostopna za množično planinarjenje.
Za izbiro tega vrha smo se odločili, ker še ni bil na seznamu železarskih pohodov in je zaradi svoje odmaknjenosti neupravičeno zapostavljen.
Zbrali smo se na avtobusni postaji v Dravogradu. Pohoda seje udeležilo 214 udeležencev: 84 z Jesenic, 71 z Raven, 9 iz Krope, 35 iz Štor, 11 iz Lesc in 4 iz Tovila.
Pohodnikom smo ponudili dve možnosti pristopa. Težja pot je vodila iz Dravograda na vrh Košenjaka in se nato spustila do Planinskega doma na Košenjaku. Udeleženci, ki so izbrali manj zahtevno inačico vzpona, pa so se odpeljali z avtobusi do Ojstrice nad Dravogradom in od tu odšli mimo planinskega doma na vrh Košenjaka. Tik pod vrhom smo se srečali. Udeleženci lažje različice pohoda so pravkar zapuščali vrh, medtem ko smo se pohodniki, ki smo se odločili za zahtevnejšo pot, ravnokar podali v zadnji vzpon. Razgled z najvišje točke je bil bolj siv in le v obrisih smo lahko slutili Uršljo goro, Smrekovec, Pohorje in Peco. Vendar je vreme zdržalo in smo suhi prispeli do Planinskega doma na Košenjaku. Po dobrih štirih urah hoje in 1200 m vzpona se je bilo prijetno odpočiti na pripravljenem prostoru za pohodnike. Prilegla se je tudi malica. Oblaki iznad Uršlje gore so se umaknili in nam omogočili, da pohod končamo v suhem vremenu. Ob 15. uri smo s kratko prireditvijo počastili spomin na našega preminulega prijatelja, Francija Telcerja. Ob pesmih okteta »Prijatelji planin« (vsi člani so iz pevskega zbora Vres) in priložnostnih mislih smo končali uradni del pohoda z obljubo, da se bodo planinska druženja nadaljevala.
Jože Apat
Na vrhu, 1522 m visoko
Počitek pred Planinskim domom na Košenjaku
Oktet »Prijatelji planin« je zapel nekaj pesmi.
Pohod so omogočili: Metal Ravne, Petrol Energetika, Sistemska tehnika, Akers valji Ravne, Noži Ravne, ZIP center in SIJ - Slovenska industrija jekla.
Za sodelovanje se jim zahvaljujemo.
Vse fotografije: Jože Apat.
Foto: Štefan Vevar.
V SPOMIN
Franci Telcer, prvi mož ravenskih planinskih vodnikov na pohodih slovenskih železarjev
Letos bo 39-letnica jeklarskih pohodov. To leto bo drugačno, saj smo ga začeli in ga bomo morali nadaljevati brez pobudnika, lahko bi rekli tudi očeta teh pohodov, Francija Telcerja, ki nas je zapustil prav pred pričetkom te sezone. Na obvestilu o letošnjem prvem pohodu je namreč še njegov podpis.
Francijevo življenje, ki se je pričelo 10. novembra 1918, je bilo povezano s »fabriko« in z gorami. V Železarni Ravne se je zaposlil leta 1937 in je dolga leta vodil stroškovno računovodstvo, vse do upokojitve leta 1983, ko je s 65. leti sprejel dejstvo, da je 'treba iti v penzijo'.
Gore so bile drugo področje, ki se mu je povsem predal. Bilje alpinist, gorski reševalec, predvsem pa ljubitelj gora. Kot načelnik GRS Prevalje je znatno prispeval k vzgoji in razvoju planinstva na Koroškem in s svojim znanjem ter vztrajnostjo vplival na celotno Planinsko zvezo Slovenije.
Davnega leta 1969 je znal izmed železarjev, ki so bili ljubitelji gora, vzgojiti generacijo vodnikov železarskih pohodov (katerih nasledniki so jeklarski pohodi) in jih združiti v složno družino, ki je popeljala v gore na desettisoče pohodnikov.
Vse nas je presenetila vest o njegovi smrti. Čeprav je bila njegova življenjska pot dolga skoraj devetdeset let, seje prekmalu zaključila. Ob minuti molka smo dojeli, da, kolikor je lahko minuta dolga, je lahko devetdeset let kratkih.
V večnosti minevajo tudi gore in Franci je kot gora, ki seje morala ukloniti sili časa.
Ko zremo na Uršljo goro, se spomnimo, da je bila to Francijeva gora, gora, do katere je imel mističen odnos. Zato bomo prihodnje leto organizirali pohod na Uršljo goro v njegov spomin.
V našem spominu bo ostal kot miren, toda vztrajen in odločen mož, ki mu ni bilo do javnih priznanj. Vendar je znal s svojo odločnostjo in vztrajnostjo doseči veliko več, kot nekdo z močjo in avtoritarnostjo.
Franci je bil mož, ki je aktivno živel in zapustil za
Franci Telcer: »Vedno sem si želel, da bi svojo pripadnost planinam, izkušnje s številnih pohodov in spoznanja o gorskem svetu prenesel tudi na tiste, ki jim je vse to še nepoznano.«
(iz intervjuja za Koroški fužinar 2/2003)
Franci Telcer je umrl 29. aprila 2008. Na pokopališču Barbara smo se od njega poslovili 3. maja 2008.
Zbor planinskih vodnikov slovenskih železarn, na katerem je Franci Telcer (tretji z leve) prisotnim podelil častne vodniške znake (Uršlja gora, 12. 6. 1983)
sabo sled v času. Vsi, ki smo z njim sodelovali, smo ponosni, da smo imeli to priložnost.
Franci, hvala Ti!
Jože Apat
Franci Telcer v »svojem svetu« (ledenik pod Sonnblickom, 4. 8.1973)
Franci Telcer (v sredini) med planinskimi vodniki (pohod slovenskih železarjev na Vodiško planino, 28.9.1985)
Foto: Štefan Vevar. Foto: Štefan Vevar. Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
ZAKLJUČEN STEČAJ NAD DE PROFUNDISOM
Rimski vrelec kupila ravenska občina
Na javni dražbi na slovenjgraškem sodišču se je 16. maja s prodajo turističnega kompleksa Rimski vrelec zaključil osem let trajajoči stečaj nad zadnjim lastnikom hotela De profundisom. Edini dražitelj je bila Občina Ravne na Koroškem, občinski svet pa je nakup po izklicni ceni v vrednosti 501.426 evrov potrdil 28. maja.
Za nakup kompleksa Rimski vrelec (s hotelom, z izvirom zdravilne mineralne vode, s parkom in z okolico v obsegu 16.940 m') seje domača občina odločila, da bi lahko v največji meri vplivala na razvoj turizma na tem območju, preprečila špekulativne nakupe oz. nakupe, ki bi bili usmerjeni v razvoj drugih dejavnosti. Občina bo postavila razvojne cilje in poiskala partnerja, ki jih bo uresničeval. Razlogi, zaradi katerih je župan mag. Tomaž Rožen občinskemu svetu predlagal nakup Rimskega vrelca, so: turistična tradicija, perspektive turizma, vodni viri, odločanje občine o prihodnjem razvoju in primerna cena.
Pestra zgodovina kraja in hotela
Naselje Rimski Vrelec je znano predvsem po ostankih rimskega kopališča in izviru kisle vode, ki so jo imenovali tudi »rimska voda«. V drugi polovici 19. stoletja so tu zgradili zdravilišče (»toplice za bolne na želodcu in mehurju, nahodne in malokrvne«) s prizidkom za polnilne naprave za hotuljsko slatino, »najčistejšo alkalično, popolnoma brezžvepleno planinsko slatino«. Prodajali sojo po vsej Avstro-Ogrski, tik pred prvo svetovno vojno pa so vagonsko pošiljko slatine odpremili tudi v Ameriko.
Po drugi vojni so po nacionalizaciji v letoviškem poslopju uredili dijaški dom za učence
Kdo bo prebudil hotelsko Trnuljčico?
guštanjske industrijske šole. Po nekaj letih je Železarna Ravne na Rimskem Vrelcu vnovič uredila hotel, »majhno, skromno, a zelo cenjeno zdravilišče in letovišče«. Hotel so leta 1984 temeljito prenovili. Za železarsko podjetje De profundis je bila v okviru sanacije železarskih družb predvidena ukinitev, potem ko so prodali vse najpomembnejše turistične objekte, ki jih je zgradila ali kupila ravenska železarna. Zato se je vodstvo Slovenskih železarn odločilo, da objekt odda v najem in tako prepreči njegovo zaprtje. Leta 1996 ga je v najem vzelo podjetje Ivarčko, leto pozneje pa ga je v upravljanje prevzel Logistični center, nato pa podjetje ZIP center, ki mu je konec leta 2000 potekla najemna pogodba. Decembra 2000 se je začel tudi stečajni postopek nad podjetjem De profundis, zato je bil hotelski kompleks predmet stečaja. Zanj je bil vložen tudi denacionalizacijski zahtevek, ki pa je bil zavrnjen, postopek pa je bil letos spomladi pravnomočno zaključen.
Novo vozilo za poklicne gasilce
Od aprila imajo ravenski poklicni gasilci novo vozilo GVC, ki je nadomestilo prejšnje, staro že 22 let. Podvozje je tipa MANN TGS 18/320 4 x 4 z nadgradnjo, izdelkom podjetja EURO GV iz Ilirske Bistrice.
A. Č.
Foto: Koroški gasilski zavod. Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
Foto: Koroški gasilski zavod.
Intervencije PGE Koroškega gasilskega zavoda v maju
Na ZGO-ju: 6. 5. 2008 so poklicni gasilci sodelovali pri delovni nesreči v Croning livarni, 7.
5.	2008 so sodelovali pri delovnih nesrečah v Strojih in Styrii Vzmeteh, 8. 5. 2008 so črpali razlito olje v kovačnici, 10. 5. 2008 so gasili požar v Styrii Vzmeteh, 18. 5. 2008 so sodelovali pri nudenju prve pomoči in prevozu obolelega delavca jeklarne, 21. 5. 2008 so posredovali ob aktiviranju stabilne gasilne naprave v kovačnici, 22. 4. 2008 so prepeljali poškodovanega delavca iz Croning livarne na urgenco, 27. 5. 2008 so sodelovali pri delovni nesreči v Strojih, 27. 5. 2008 so po vklopu javljalnika požara pregledali prostore kemijskega laboratorija, 27. 5. 2008 so po vklopu javljalnika pregledali prostore v Croning livarni, 29. 5. 2008 so po vklopu javljalnika za nivo vode pregledali obrat v valjarni, 30. 5. 2008 so gasili požar v Sistemski tehniki, 30. 5. 2008 so gasili požar v zabojniku za odpadni material v valjarni.
Druga pomoč in intervencije: 1. 5. 2008 pri izlitju vode v spodnje stanovanje na Čečovju, 6.
5.	2008 pri prometni nesreči na Selah, 15. 5. 2008 ob predrtju plinovoda v obrtni coni, 16. 5. 2008 pri prometni nesreči v Mušeniku, 19. 5. 2008 pri onesnaženju z odpadnim oljem na Kozjaku v Mislinji, 19. 5. 2008 pri prometni nesreči na Lešah, 24. 5. 2008 pri prometni nesreči v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, 27. 5. 2008 pri prometni nesreči na Poljani.
Direktor: Roman Lupuh, dipl. org.-men.
Kadrovska gibanja v aprilu
DRUŽBA	ŠTEVILO	ZAPOSLENIH
__________________________________30.	4.	2008
PETROL ENERGETIKA	134
RAVNE	95
ŠTORE	39
STYRIA VZMETI	248
TRANSKOR	46
T. K. RAVNE	2
KOROŠKI GASILSKI ZAVOD	14
SLOREST	28
SISTEMSKA TEHNIKA	255
SISTEMSKA TEHNIKA ARMAS	17
STROJI	127
AKERS VALJI RAVNE	89
SŽ-OPREMA RAVNE	141
FLUKTUACIJA
Sklenitve delovnega razmerja
V podjetjih Sistemska tehnika in Stroji so zaposlili po enega novega sodelavca za določen čas. V SŽ-Opremi Ravne imajo tri nove sodelavce: dva za določen in enega za nedoločen čas. Za določen čas so v Styrii Vzmeteh delo ponudili petim iskalcem zaposlitve. V drugih družbah ni bilo sprememb.
Prekinitve delovnega razmerja
V Strojih je bilo delovno razmerje prekinjeno štirim sodelavcem: trem je potekla zaposlitev za določen čas, eden pa je dal odpoved. V SŽ-Opremi Ravne je pogodba za določen čas potekla enemu sodelavcu. Sest sodelavcev je zapustilo podjetje Styria Vzmeti. V drugih družbah ni bilo sprememb.
Pripis: Objavljamo podatke le za družbe, ki še naročajo Informativni fužinar.
Po podatkih Smeri, d. o. o., in kadrovskih oddelkov
podjetij povzela A. Č.
Informativni fužinar, št. 6, junij 2008. Glasilo družb, nastalih iz Železarne Ravne. ISSN: C500-0572. Založnik: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, lektor Miran Kodrin, prof.
Tel.: (02) 870 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@metalravne.com.
Prelom in tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem. Naklada: 1.000 izvodov. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva.
Oprema novega gasilskega avtomobila
V SPOMIN NA DOLGOLETNEGA ŠPORTNEGA DELAVCA JOŽETA ŠATERJA
Teden športa na Ravnah na Koroškem
Zveza športnih društev Ravne na Koroškem in Športni zavod Ravne na Koroškem sta konec maja pripravila Teden športa v spomin na Jožeta Šaterja, predanega športnega delavca.
Od 26. maja do 1. junija se je zvrstila vrsta športnih prireditev v izvedbi športnih društev. Naštejmo jih le nekaj: pohodi, 5. ravensko kolesarjenje, 4. ravenski tek, šaljivo športno taborniško popoldne, odprta vrata karateja, šola nogometa za začetnike, nogometni in teniški turnirji, čofotanje v zimskem bazenu, igranje badmintona, namiznega tenisa, sedeče odbojke, vaterpola ...
Ob svečanem zaključku so podelili tudi priznanja športniku, športnici in ekipi občine Ravne na Koroškem za leto 2007; to so plavalec Damir Dugonjič, namiznoteniška igralka Manca Fajmut in ženska ekipa Namiznoteniškega kluba Fužinar.
A. Č.
Utrinki s Cicibanovega dne - spretnosti na poligonu
Vse fotografije: Andreja Čibron - Kodrin.