Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, ul. Martiri della Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel.28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštnič. r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
Posamezna štev. 30 lir.—
NAROČNINA:
tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za Inozemstvo: tromesečna lir 600-polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 238
TRST, ČETRTEK 29 JANUARJA 1959, GORICA
LET. Vlil’
NAJTEŽJA POLITIČNA KRIZA V POVOJNI DOBI ITALIJE
Zakaj je morala Fanfanijeva vlada odstopiti
Razprtije v strankah republike - Fanfanijeve napake - Rušenje demokracije
V ponedeljek je Amintore Fanfani sporočil predsedniku republike Gronchiju odstop svoje vlade, ki je bil takoj sprejet.
Da sc Fanfaniju majejo tla pod nogami, smo že večkrat napisali in je bilo vidno tudi ljudem, kateri se ne pečajo bogzna kako s politiko. Prvi vznemirljivi znak je že bil, da so demokristjani na Siciliji sestavili proti Fanfanijevi volji deželno vlado skupno s komunisti, socialisti, fašisti in drugimi skupinami, ne ozirajoč se na to, da bodo zavoljo kršenja discipline lahko izključeni iz stranke.
Drugo zlovešče znamenje je bilo, da je Fanfani ostal zatem večkrat pri tajnem glasovanju v parlamentu — v manjšini. Najbolj značilno je pri tem bilo, da tedaj vladni zakonski predlogi niso propadli v odkritem boju z opozicijo, marveč po krivdi samih vladnih pristašev. Kdo so bili ti demo-kristjanski poslanci, še danes ni mogoče ugotoviti, ker je bilo glasovanje, kot rečeno, tajno.
Zato so jih imenovali »strelce iz zasede«. Njihovo ravnanje sicer ni bilo posebno zna-cajno, zakaj resnični možje ne ljubijo zahrbtnosti, ampak si upajo svoje prepričanje javno braniti. »Strelci iz zasede« so pa Pomenili za Fanfanija vendar stalno politično nevarnost. Nikdar ni bil gotov, da ta ali oni njegov predlog spet ne propade.
SAMO EN GLAS VEČINE
Na kako šibkih nogah je stala Fanfanijeva vlada, se je posebno očitno pokazalo Pretekli teden, ko je poslanska zbornica '•Tiela odobriti poročilo o tako imenovani zadevi Giuffre. Parlament bi bil moral iz-javiti, da vlade ne zadene nobena krivda, a ko je »čudežni bankir« Giuffre s svojimi finančnimi umetnijami in nakanami oškodoval številne rojake za stotine in stotine milijonov.
Zgodilo pa sc je, da je iznova 13 »strel-cev iz zasede« glasovalo proti, tako da je vlada prodrla samo z enim glasom večine. Zadostovalo bi bilo, da tisti dan zaboli kakega demokristjanskega poslanca trebuh ter mora ostati doma, pa bi bila vlada spet v manjšini. Da je v takih razmerah zelo težko in sila neprijetno voditi državo, mo-ra vsakdo uvideti.
SPOR MED SARAGATOVCI
Povrhu je skoro istočasno sklenil odsto-P'ti minister za javna dela demokristjan-ski desničar Togni, ki je, mimogrede povedano, zavoljo svojega protimanjšinskega nacionalizma močno nepriljubljen zlasti na
Južnem Tirolskem. Vendar se je Fanfaniju posrečilo pregovoriti Tognija, da je odstop preklical, in zdelo se je, da je zadeva za vlado mirno rešena, ko je Fanfanija zadel nov, usoden udarec.
Izstop iz vlade je zdaj kar naenkrat naznanil socialno-dcmokratski minister za delo Vigorelli. Povod je bilo navzkrižje med njim in vlado ter samim Saragatom zavoljo zaposlitve poljskih delavcev.
Da bi se zmanjšala brezposelnost na podeželju, je Vigorelli hotel uzakoniti predpis, po katerem naj bi bil vsak posestnik primoran obdelovati svojo zemljo. Kdor pusti zemljišča neobdelana, se kaznuje. Vigorelli je hotel pritisniti na zemljiške bogataše, da najamejo potrebne poljske delavce, ter s tem nameraval ublažiti brezposelnost. Toda s svojim načrtom ni mogel v ministrskem svetu prodreti in zavoljo tega je odstopil.
Vsi napori, da bi ga obdržali v vladi, so ostali brezuspešni. V pismu, ki ga je poslal Saragatu, je vztrajal na svojem sklepu ter navedel za odstop še druge vzroke, iz katerih je razvidno, da je spor med Vigo-rellijem in Saragatom mnogo globlje in čisto načelne prirode ter se zategadelj skoro ne more poravnati.
Spor je izbruhnil kot posledica zadnjega občnega zbora Nennijevih socialistov v Neaplju.
BREZPOGOJNA PREDAJA
V Neaplju so, kot znano, razmotrivali tudi vprašanje, kako naj bi se Saragatovi socialni demokratje in Nennijevi socialisti združili v veliko enotno delavsko stranko, ki bi se borila z demokratičnimi sredstvi in načini za uresničenje socializma v Italiji.
Vsakdo je pričakoval, da bo Nenni predlagal, naj se v ta namen pričnejo med vodstvoma obeh strank pogajanja, v katerih se ugotove podrobni pogoji za združenje in določi tudi skupen politični program nove organizacije. To je bilo tembolj potrebno, ker bi bil cilj bodoče enotne stranke se dokopati s časom do vladne oblasti in je zategadelj italijansko ljudstvo imelo pravico zvedeti, kako mislita Nenni in Sa-ragat voditi notranjo in zunanjo politiko države.
Namesto tega pa je Nenni zahteval, naj se socialni demokrati brez pogajanj in brez pogojev kratko malo vpišejo v njegovo stranko, pa bo združitev izvršena. Od sa-ragatovcev je z drugimi besedami zahteval, da lastno stranko razpuste, jo torej uničijo ter se na milost in nemilost predajo.
Vlado je zrušil Nenni
Da se je taki ponižujoči zahtevi Saragat odločno uprl, je samo po sebi razumljivo. Pričakovati je bilo, da se bodo čutili obenem užaljeni vsi ostali voditelji socialnih demokratov, med katerimi je mnogo uglednih in sposobnih javnih delavcev. Toda v veliko presenečenje domače in tuje javnosti se to ni zgodilo. Minister Vigorelli je v pisrim na Saragata le navdušeno vzkliknil, da je končno napočila ura združenja s socialisti.
Tako zelo ga je bila zveselila Nennijeva zmaga v Neaplju, s katero se je ta osvobodil odvisnosti od komunistov, se odrekel »diktaturi proletariata« ter se izjavil brezpogojno za demokracijo kot edino možno in trajno obliko političnega življenja v sodobni državi. Za vse drugo je bil Vigorelli gluh in slep. Zategadelj sedaj samo pritiska, da bi prišlo čimprej do združitve s socialisti.
Saragata je Vigorellijevo zadržanje tako ozlovoljilo, da je pred dnevi predlagal, naj se izključi iz stranke. Toda Vigorelli ni popolnoma osamljen. Njegovega mišljenja so še drugi levičarji med socialnimi demokrati. V danih razmerah pa bi bilo zadostovalo,
da Vigorelli potegne za seboj le neznatno število Nenniju naklonjenih poslancev, in Fanfanijeva vlada bi bila zgubila večino ter morala odstopiti.
Iz tega sledi, da je smrtni udarec zadal vladi pravzaprav Nenni.
GRE ZA USODO DEMOKRACIJE
Globlje vzroke Fanfanijevega padca pa je kljub temu treba iskati v sami Kršč. demokraciji ali natančneje povedano v njeni notranji razklanosti.
De Gasperijev mladi naslednik ima sicer veliko zaslugo, da je dal stranki italijanskih katoličanov strumno in čvrsto organizacijo, podobno v marsičem komunistični, toda pri tem je zagrešil, kot mu očitajo, nekatere usodne napake. Kjer je le mogel, je spravil na vse ključne postojanke le mlade, sebi slepo vdane ljudi, ki so brezobzirno potiskali v ozadje stare, zaslužne voditelje, katerim se ima stranka zahvaliti za svoj obstoj in napredek.
Posledica je bila, da so prišli v spor s Fanfanijem tako ugledni in vplivni ljudje, kot so stari don Sturzo, bivša ministrska predsednika Scelba in Pella in povrhu še (Nadaljevanje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
OBČNI ZBOR BOLJŠEVIKOV
V torek je Hruščev otvoril v Kremlju 21. občni zbor boljševikov, ki je pritegnil nase pažnjo vse mednarodne javnosti, ker je Sovjetska Rusija za Ameriko druga velesila na zemlji in središče svetovnega komunizma.
Edina točka dnevnega reda je bil 7-letni gospodarski načrt, katerega namerava Rusija uresničiti v dobi od 1959 do 1965. V tem času naj bi se sovjetska industrija povečala za 50n/o. V nadaljnjih načrtih sovjetskih voditeljev pa je, da Rusija v približno 20 letih doseže in v marsičem prekosi Ameriko. Tedaj se bodo močno povečale plače delavcev in nameščencev, ljudstvo bo imelo primerna stanovanja, obilno prehrano, dovolj oblačil in obutve, tako da bo zavladala v deželi splošna blaginja.
Hruščev je poročal o tem v govoru, ki je trajal polnih sedem ur. Mimogrede je omenil, da je Rusija začela množično izdelovati prekooceanske jedrske izstrelke, s čimer je hotel dati svetu na znanje, da je vojaška premoč prešla z Zapada na Rusijo in njene zaveznike.
Napadi na Jugoslavijo
Zdi se pa, da je po mnenju boljševiških voditeljev postala vojna nemogoča, ker bi se v njej lahko človeški rod uničil. Boj med komunisti in nasprotniki naj se zato odslej vodi predvsem na gospodarskem in ideološkem področju. Hruščev je na občnem zboru pozval zapadni svet na vsesplošno tekmovanje.
Prepričan je, da bo v tej tekmi zmagala Sovjetska Rusija in postala prva država na svetu. Njej pripada že danes vodilna vloga v krogu komunističnih strank in dežel. Ker mnogi komunisti, zlasti jugoslovanski, nočejo biti podrejeni Kremlju, temveč hočejo ostati neodvisni in z Rusi v vsakem pogledu enakopravni, je Hruščev iznova napadel Jugoslavijo.
Isto je naredil v imenu Mao Ce Tunga kitajski načelnik vlade Ču En Laj, medtem ko Togliatti tega ni storil. Govoril je o razmerah v Italiji in Jugoslavije ni omenil.
Stališče ki ga danes zagovarja Hruščev, je, da Sovjetska zveza in Jugoslavija lahko sodelujeta kot državi, med obema strankama pa je sodelovanje postalo nemogoče.
NASER SE OBOROŽUJE
Čeprav se predsednik Združene arabske republike zadnji čas ostro bori zoper komuniste v notranjosti države ter se v zunanji politiki približuje zapadnjakom, ga Moskva še zmerom zalaga z orožjem. Pred dnevi so dospele 4 nove podmornice iz Sovjetske zveze. Naserjevo brodovje šteje sedaj vsega 9 podmornic ter je tako postalo najmočnejše na Srednjem vzhodu. Predvojna Jugoslavija je imela vsega 6 podmornic.
TITO NA POTI V ETIOPIJO
Maršal Tito se je po večdnevnem obisku na otoku Cejlonu usmeril s spremstvom proti Abesiniji k cesarju Haile Selasiju. S cejlonsko vlado so se Jugoslovani domenili, da bo treba med obema državama poglobiti sodelovanje zlasti na gospodarskem in kulturnem področju. Tudi v zunanji politiki so si voditelji v bistvu edini, kajti eni in drugi so mišljenja, da najbolje služijo
miru med narodi, ako se njihovi deželi ne priključita niti vzhodnemu niti zapadnemu vojaškemu taboru.
Cejlonski načelnik vlade Bandaranaike bo na Titovo vabilo v kratkem obiskal Jugoslavijo.
KOLONIZACIJA SE NADALJUJE
Za istrske begunce, ki danes bivajo v raznih taboriščih, je vlada sklenila sezidati v1 raznih pokrajinah republike vrsto stanovanj, za katera bodo skupno potrošili 5 milijard lir.
Skoraj polovico hiš bodo zgradili na Tržaškem, in sicer na slovenskem narodnem ozemlju. Tu bodo sezidali skupno 800 stanovanj, katerim je treba prišteti še 368, ki so na tem, da jih izroče posameznim begunskim družinam. Večina novih hiš bo zgrajena v tako imenovanem naselju Sv. Sergeja pri Domju, več novih stanovanj pa bo sezidanih tudi na Proseku, v Sv. Križu, Sesljanu in Miljah.
Begunci bodo sicer dobili streho, kar ie prav, toda ni treba posebej poudarjati, da so jih laški nacionalisti uporabili kot sredstvo za potujčevanje naše zemlje.
SODNA OBRAVNAVA V FLORENCI
Obravnava proti bivšim članom Beneške čete se nadaljuje. Vsi obtoženci odločno odbijajo krivde, katere jim je naprtil državni pravdnik. Pozornost je zlasti zbudila gospa Elza Zdravljic, por. Carlini, z izjavo, da je za partizanskih bojev imela komaj 16 let, bila torej še na pol otrok, nesposoben izvršiti zločine, katerih jo dolže.
Skrajni čas je že, da rimska vlada ukine obravnavo vsaj s pomilostitvenim odlokom, zakaj drugače bodo sodniki in porotniki postali sami pravi agitatorji jugoslovanskega iredentizma v Beneški Sloveniji ter s tem občutno škodili Italiji.
JAVNO POHUJŠANJE
V nedeljo je bil občni zbor Ital. Kat. Akcije v Trstu, na katerem je imel bivši župan Gianni Bartoli predavanje o razmerju med kapitalom in delom v luči krščanstva. Naglašal je, kako je Cerkev tudi v najtežjih razmerah branila delavca in njegovo človeško dostojanstvo pred nasiljem kapitalizma.
Bartolijev nastop je vzbudil pozornost tudi med slovenskimi katoličani, ker se vsi še dobro spominjajo, kako je ravnal z našo manjšino za svojega županovanja v Trstu. V mestnem svetu je slovenskim članom nasilno onemogočal, da spregovore v svojem jeziku, vse uradovanje je moralo biti v nasprotju z londonsko pogodbo izključno italijansko, ravno tako je izločil rabo slovenščine iz vseh objav in oglasov ter sploh kazal ob sleherni priliki le prezir za naš materin jezik. Govorico istrskih Hrvatov je nekoč javno primerjal z jezikom afriških črncev Mau-Mau.
Njegovo ravnanje je bilo seve v očitnem navzkrižju z vsemi načeli in predpisi Cerkve o ljubezni in bratstvu med narodi ter o enakovrednosti njihovih jezikov. Taka politika je le netila sovraštvo med Italijani in Slovenci ter škodovala obenem ugledu Cerkve, ker je Bartoli spadal med vodilne katoličane naših krajev.
Kdo naj sc po vsem tem čudi, da so se slovenski verniki zgražali, ko so zagledali v ponedeljkovem Piccolo Sera sliko tega predstavnika nekrščanskega nacionalizma na častnem mestu med udeleženci občnega zbora Kat. Akcije. Da je sedel ob desni strani tržaškega škofa, je izzvalo v slovenski javnosti pravo pohujšanje.
LETA 2000
Sovjetski znanstveniki so izdali knjigo, v kateri prikazujejo, kakšno bo življenje človeštva 1. 2000, to je v približno 40 letih.
Predvsem napovedujejo redno prometno zvezo med zemljo in luno, ki bo postala naš šesti kontinent. Človeku bosta zadostovali dve uri spanja, ker bo utrujenost pregnal kar s posebnimi praški. Zdravniki bodo operirali, ne da bi bolnik čutil kako bolečino ali prelil kapljo krvi. Kemiki bodo ustvarjali nove organske sestavine, katerih danes sploh ne poznamo
Spričo brzega napredka, kateremu smo danes vsi priče, se nam zdi, da se bodo te in druge napovedi učenjakov izvečine uresničile.
VOZNINE NA ŽELEZNICAH
Uprava italijanskih železnic že dalj časa razmišlja, da bi dvignila cene voznih listkov za potnike. Za prvi razred naj bi znašal povišek približno 4 odstotke, za drugi pa občutno več. Tretji je bil, kot znano, odpravljen. Poviški so baje potrebni zato, ker poslujejo železnice z veliko zgubo.
AVSTRALSKA MRZLICA
Tako imenujemo bolezen, ki je začela letos razsajati. Ni tako razširjena, kot je bila predianskim azijska, ki je povzročila samo v Italiji 50 milijard stroškov za zdravila in izgubo 40 milijonov delovnih dni. Vendar pa je avstralska samo v Rimu vrgla v postelje že nad 100 tisoč oseb. Še bolj pa se je razširila v Nemčiji in Franciji.
PODZEMSKI TIHOTAPCI
Blizu Chiassa na švicarski meji so finančni stražniki prišli na sled čudni poti, po kateri je prihajalo prepovedano blago v Italijo. Sled je peljala po potoku, ki se na švicarskih tleh zgublja pod zemljo in pride tostran meje na dan. Tihotapci so kar v vodo spuščali v nepremočljivo platno zašito blago, v Italiji so ga pa zmenjeni tovariši lepo polovili. Doslej tako varna pot je sedaj zaprta.
DRAGA JAJCA
Po nočnem popivanju je neki študent v Parizu stavil s tovariši, da si bo ocvrl dve jajci pod Slavolokom zmage na plamenu, ki gori v spomin padlim. Komaj so jajca v ponvi zacvrčala, je planil na ponočnjaka policaj in ga je odpeljal na stražnico. Fanta je sodnik obsodil na tri mesece zapora in na 60.000 lir kazni, češ da je žalil spomin na padle junake.
PREBIVALSTVO ČEŠKOSLOVAŠKE
V zadnjih 9 letih se je prebivalstvo češkoslovaške republike pomnožilo za 1 milijon 172 tisoč duš. Država, od katere so po zadnji vojni odcepili tako imenovano Podkar-patsko Rusijo ter jo priklopili Sovjetski zvezi, oziroma Ukrajini, je v začetku tega leta štela 13 milijonov in pol prebivalcev.
Zakaj je morala Fanfanijeva vlada odstopiti
(Nadaljevanje s 1. strani) mogočna Kat. Akcija in vsi ostali desničarji, upirajoči se socialnim preosnovam, ki jih je hotel Fanfani izvesti skupno s socialnimi demokrati v državi. Proti tolikemu odporu, kateremu so se pridružili še nekateri škofje in kardinali, bi se Fanfani ne bil mogel dolgo držati, četudi bi bil ostal Vigorelli v vladi.
Zato je Fanfani raje prej odstopil. Umaknil se je po komaj 7 mesecih, odkar je z veliko samozavestjo in s pogumom vzel državno krmilo v svoje roke. Da je tako hitro padel, je po splošnem prepričanju zelo škodilo ugledu demokracije v Italiji. Prebivalstvo ne vidi namreč rado, da se
VESOLJNI CERKVENI ZBOR
Papež Janez XXIII. je v nedeljo presenetil mednarodno javnost z naznanilom, da namerava v kratkem sklicati vesoljni cerkveni zbor ali ekumenski koncil, na katerem naj bi se med drugim iskala pot k zopetni združitvi od Rima ločenih kristjanov v enotno Cerkev.
V poštev prihajajo v prvi vrsti pravoslavni, katerih vera se v bistvu razlikuje od katoliške le v tem, da ne priznavajo rimskega papeža kot vrhovnega poglavarja Cerkve. Ostale verske resnice in zakra-menti so pa katoličanom in pravoslavnim skupni. V tem se ločijo od protestantov, kateri so se tudi v zelo temeljnih naukih oddaljili od katoličanov. To je vzrok, zakaj gleda sv. stolica v protestantih krivoverce, v pravoslavnih pa le razkolnike, s katerimi se je v zgodovini že ponovno skušala poravnati in spet zediniti, medtem ko Je zedinjenje s protestanti postalo skoro nemogoče. Katoliška Cerkev vidi v pravoslavnih duhovnikih in škofih prave duhovnike in škofe, lastnost, ki je ne priznava Protestantskim.
Vabilo Slovanom
Zopetno edinstvo s pravoslavnimi, o katerem naj bi razpravljal od Janeza XXIII. napovedani vesoljni cerkveni zbor, je zato-re.i mnogo laže izvedljivo. Na zbor bi bili vabljeni tudi pravoslavni škofje in drugi eerkveni njihovi veljaki, da lahko povedo svoje mnenje o zedinjenju kristjanov, po katerem, kot pravi papež, »hrepene tolike duše iz vseh delov sveta«.
Dogodek je izredne važnosti zlasti za Slovane, ker predstavljajo prav oni pretežno večino pravoslavnih. Sem spadajo Srbi, Dolgari in skoro 200 milijonov Rusov, Ukra-1 inčev in Belorusov v Sovjetski zvezi. Papeževo vabilo je potemtakem v glavnem naslovljeno na Slovane. Njihova združitev s katoliško Cerkvijo bi ne bila samo verske, temveč tudi ogromne kulturne in obenem svetovnopolitične važnosti.
Vesoljni cerkveni zbor, ki se lahko sestane kjerkoli, bodo po vsej verjetnosti sklicali proti koncu leta v Rimu.
ŠKOFIJSKA SINODA
Tržaški škof je sklenil sklicati škofijsko smodo, ki je pri nas ni bilo že okoli 40 >et. To je zbor vse duhovščine, na katerem se sprejemajo določila za cerkveno področje- Sklepe sinode bo škof baje razglasil že v septembru. Veljali pa ne bodo za tiste dele škofije, ki so onkraj državne meje.
vlade neprestano menjavajo in z nevoljo gleda na prepir in kreg med raznimi strujami v vladajoči in drugih strankah.
V očeh ljudi z ulice je tako prerekanje politikov in poslancev veliko pohujšanje, ob katerem prihajajo parlament in druge demokratične ustanove v državi čedalje bolj ob ugled in ljudsko zaupanje. V takem ozračju sta bila prišla na oblast Mussolini in Hitler, ki sta namesto demokracije uvedla v Italiji in Nemčiji diktaturo ter oropala pri tem prebivalstvo vseh svoboščin.
To je vzrok, zakaj vsi resnični demokrati doma in v svetu gledajo z veliko zaskrbljenostjo na razvoj političnih dogodkov v Italiji.
IZNAJDLJIVA POLICIJA
V 8-milijonskem velemestu New Yorku se seve pogosto zgodi, da kličejo na pomoč og-njegasce. Ker je pa lani okrog 10 tisoč oseb klicalo gasilce, samo da bi se »pošalilo«, je mestna policija naredila na poseben način konec burkam. Priprave za alarm ali preplah je dala namazati z mastno barvo, ki je neizbrisna. Kdor pritisne na ročaj je zaznamovan.
SVARILO SV. KRIŠTOFA
Velike tovarne avtomobilov so začele izdelovati majhne priprave, ki se pritrde na števce vozila. Ko začne avto drveti in se približuje brzini 100 km, se oglasi iz zvočnika glas zavetnika prometa: »Pozor, pozor, tu govori sv. Krištof. Odslej te ne varujem več!«
t Dr. Ivan Tul
V nedeljo je v goriški bolnici po daljši bolezni umrl dr. Ivan Tul, bivši dolgoletni profesor v goriškem bogoslovju ter eden najuglednejših slovenskih primorskih duhovnikov.
Pokojnik se je rodil pred 82 leti v Mač-kovljah pri Trstu, a je večino svojega življenja prebil v Gorici, kjer je bil profesor, dušni pastir in duhovni svetovalec, h kateremu so se zatekali zlasti revni in preprosti verniki. Bil je razgledan in učen duhovnik, hkrati pa silno preprost in po srcu izredno dober mož. Dokler mu je zdravje dopuščalo, je sodeloval pri tukajšnjih verskih listih in revijah s članki in razpravami nabožne vsebine.
K večnemu počitku so ga položili v sredo popoldne. Njegove zadnje poti se je udeležilo veliko goriških slovenskih vernikov ter duhovnikov. Ob odprtem grobu se je od pokojnika z zbranimi besedami v slovenščini in latinščini poslovil starosta slovenskih tržaških duhovnikov msgr. Jakob Ukmar.
Naj bo plemenitemu duhovniku in narodno zavednemu Slovencu lahka domača zemlja; Stvarnik pa naj mu bogato poplača vse, kar je dobrega storil na tej zemlji.
Sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje. Izraze sožalja izreka sorodnikom tudi Novi list, katerega zvesti naročnik je od vsega začetka bil plemeniti pokojnik.
NUJNO POTREBNA SPREMEMBA
Občinski sveti v goriški pokrajini te dni živahno razpravljajo o predlogu ministrstva za pravosodje, naj se ukineta preturi v Gradiški in Krminu ter se določijo nove meje goriški preturi, odnosno tamkajšnjemu okrožnemu sodišču. Preureditev posredno zadeva tudi devinsko-nabrežinsko občino, ki je bila leta 1955 po nepotrebnem in na škodo vseh njenih prebivalcev kar čez noč priključena preturi v Tržiču, oziroma okrožnemu sodišču v Gorici.
Nabrežinski občinski svet je že leta 1955 sprejel resolucijo, v kateri je zahteval, naj se občina spet priključi tržaški preturi in tamkajšnjemu tribunalu, toda doslej je vse ostalo pri starem. Mislimo, da je sedaj zelo ugodna prilika, ko ministrstvo lahko ugodi upravičeni želji nabrežinske občine ter vzpostavi prejšnje stanje, s katerim so bili vsi zadovoljni. Zahtevo Nabrežine je svoj čas podprl, kot znano, tudi dr. Pala-mara, saj je spoznal, da ta občina, ki upravno spada k tržaški pokrajini, s katero je tudi gospodarsko tesno povezana, nikakor ne more biti podrejena tržiški preturi, še manj pa goriškemu tribunalu.
Po svetu
NEMČIJA — Ulrich Dreiger iz Bonna, ki mu je šele 4 mesece, je dobil poziv, naj se takoj zglasi pri naborni komisiji. Oče je dojenčka postavil v voziček in ga odpeljal na vojaški urad, kjer so ugotovili, da gre za pomoto, in ga črtali iz seznama nabornikov.
JUŽNA AFRIKA — Ko se je pri mestu Natal neko 15-letno dekle kopalo v morju, jo je iznenada zgrabil za roko morski pes. Klic na pomoč je slišal mladenič, se vrgel v vodo in z golimi rokami napadel morskega psa. Ta je po strašnem boju naposled popustil, dekle pa je bilo rešeno, le da so ji morali roko odrezati.
GRČIJA — Šestdeset km od Soluna so pri širjenju ceste odkrili vrsto grobov z nad 200 okostji. Sodijo, da gre za bizantinske vojake, padle v začetku 11. stoletja v boju z .makedonskim kraljem' Samuelom.
SKOTSKA — Policija v Glasgowu išče človeka, ki je ukradel 2,5 cm dolgo škatlico z radioaktivnim kobaltom. Radio in časniki po-zivaju tatu, naj vrne ukradeno škatlo, ker je kobalt zaradi izžarevanja silno nevaren za življenje.
RUSIJA — V Moskvi bodo kmalu začeli voziti avtobusi, v kateri bo mesta za 200 oseb. Imeli bodo štiri vhode in tri izhode.
DANSKA — Ko je kralj Friderik nedavno tega obiskal neki polk, se je okrog njegri smukal maček, ki je ljubljenec vojakov. Hoteli so, da bi se maček odstranil, a nihče si ga ni upal poklicati, ker je imel isto ime kot kralj, namreč — Friderik.
FRANCIJA — V vlake, ki povezujejo Pariz z Lillom, bodo v kratkem namestili telefone. Potniki bodo tako lahko iz dirjajočega vlaka govorili s katerimkoli krajem v državi.
ITALIJA V mestu Canossi so kopali temelje za železniško postajo in pri tem naleteli na amfiteater iz rimske dobe, kjer je bila prostora za 10 tisoč gledalcev.
T> 2fi bi s vij it
TRŽAŠKI POKRAJINSKI SVET
V ponedeljek je bila redna seja tržaškega pokrajinskega sveta, ki je v glavnem razpravljal o raznih tekočih upravnih vprašanjih. Tako je svet z 11 glasovi proti 8 zavrnil prizive nabrežinske, zgoniške in miljske občine, ki so svoj čas predlagale, naj se določene občinske ceste popokrajinijo. Občine so nameravale s tem zmanjšati vsakoletne primanjkljaje, toda tako pokrajina kot prefektura sta izjavili, da se ceste ne morejo popokrajiniti, češ da gre za poti zgolj krajevnega pomena.
Od drugih govornikov naj omenimo slovenskega svetovalca Maria Grbca, ki je vprašal odbor, ali se je zanimal, da bi oblastva poravnala škodo, ki jo lonjerskim in pa-driškim kmetovalcem povzročajo vojaške enote. Odbornik Corberi je odgovoril, da so se oblastva s kmeti že sporazumela za izplačilo odškodnine, oziroma ureditev poškodovanih zemljišč.
NABREŽINA
V sredo prejšnjega tedna je bila redna seja občinskega sveta, ki je razpravljal o regulacijskem načrtu za obalni predel občine. V prisotnosti prof. Menga, ki je načrt sestavil, ter vodje tehničnega urada je svet preučil pripombe, ki so jih k načrtu stavili tako zasebniki kot razne ustanove. Po temeljiti razpravi so svetovalci sklenili, naj se načrt odpošlje ministrstvu za javna dela, da ga odobri.
Naša občina je s tem zaključila delo, ki se je pričelo pred več ko 6 leti. Preden bo regulacijski načrt postal pravno veljaven, bosta sicer pretekli še najmanj dve leti, toda gradbena komisija je že sedaj dolžna spoštovati splošna navodila in predpise predloženega načrta.
DEVIN
Pred dnevi je bila na dražbi pri Tehničnem uradu v Trstu oddana gradnja dveh hiš z 8 stanovanji, ki ju bo sezidala ustanova INA-Casa. Poslopji bosta zgrajeni ob cesti proti devinski železniški postaji. Upamo, da bodo v novih hišah dobile dostojno streho zlasti tiste devinske družine, ki danes stanujejo v nezdravih prostorih.
Prejšnji četrtek smo ob številni udeležbi vaščanov in okoličanov spremili k zadnjemu počitku 60-letno Ivanko Legiša. Pokojnica je dolgo let bolehala za hudo boleznijo, potem ko je vse življenje posvetila delu v hiši in na polju.
Naj ji bo lahka domača zemlja. Užaloščeni družini izrekamo globoko sožalje.
RICMANJE
V listih smo brali, da je generalni komisar Palamara pred kratkim sprejel dolinskega župana Dušana Lovriho, s katerim se je med drugim razgovarjal o našem otroškem vrtcu. Ta za nas zelo važna zadeva se tudi po tem razgovoru ni premaknila z mrtve točke, na kateri je svoj čas nenadno obtičala. Vse kaže torej, da oblastva samo zato nočejo, oziroma ne morejo vrtca otvo-riti, ker gre za slovensko vzgojno ustanovo.
Medtem ko ugotavljamo, da oblastva nimajo bogve kakšnih pomislekov, če je treba v kakšni pretežno ali celo povsem slo-
I venski vasi otvoriti laško šolo, vrtec itd., najdejo, če gre za slovensko šolo ali vrtec, 'najrazličnejše zapreke. Pri vsem tem ima tudi najbolj preprost človek nehote vtis, J da se pri reševanju vprašanj, ki zadevajo ' našo manjšino, ne upoštevata toliko njiho-1 va važnost in utemeljenost, temveč da se te stvari preučujejo in rešujejo pretežno ali celo samo s političnega vidika. To pomeni, da bi italijanska oblastva otvorila kako slovensko šolo, ne zato ker je dejansko potrebna, temveč le tedaj, če bi jim to dejanje politično koristilo.
To spoznanje bi moralo prodreti tudi v glave tistih slovenskih voditeljev, ki v svoji naivnosti čestokrat iščejo pomoči prav pri naših naj hujših narodnih nasprotnikih. Vsi bi morali enkrat za vselej spoznati, da se bo naša manjšina lahko ohranila in se kulturno razvijala le, če bo skupno in čvrsto branila svoje osnovne pravice in koristi.
Tudi zadeva z ricmanjskim otroškim vrtcem torej zgovorno dokazuje, da je prišel čas, ko je treba tukajšnjo slovensko politiko korenito spremeniti, če hočemo, da se bo slovenski živelj na Tržaškem ohranil.
KAJ JE Z ZAVAROVANJEM KMETOV?
Medtem ko so bile po vsej Italiji že pred 5 leti ustanovljene kmečke bolniške blagajne, kmetovalci na Tržaškem že več ko 4 leta zaman čakajo, da bi bili zavarovani za primer bolezni in nezgode. Generalni komisar Palamara je v več ko štiriletni dobi svojega vladanja raztegnil na tukajšnje področje nešteto italijanskih zakonov, izdal vrsto odlokov, toda zakon o kmečkih bolniških blagajnah, ki so za vse kmetovalce danes naravnost življenjske važnosti, pri nas žal ni doslej še dobil veljave.
Gospod Palamara je večkrat izjavil, da omenjenega zakona ne more enostavno raztegniti na Tržaško, češ da bi zaradi majhnega števila zavarovancev bilo preveč upravnih stroškov. Razlog, ki ga navaja, je morda utemeljen, toda s tem nikakor ni rečeno, da morajo vsi kmetovalci na Tržaškem ostati za vselej brez bolniških blagajn, ker bi to bila očitna in vnebovpijoča diskriminacija. Gospod generalni komisar je svoj čas tudi j povedal, da oblastva preučujejo možnost, da bi naše kmetovalce vključila v kako večjo upravno enoto — raztegnila na primer območje kake goriške kmečke bolniške blagajne na Tržaško — toda tudi iz te moke ni še kruha.
Na Tržaškem imamo več kmetijskih strokovnih organizacij in ena teh — Zveza neposrednih obdelovalcev zemlje — tesno sodeluje z oblastvi. Kako naj si razlagamo, da organizacija, ki je pred nedolgim uprizorila pravcati lov na slovenske kmete in ki ji načeluje g. Rustia-Traine, o tem pre-važnem vprašanju molči kot grob? Kaj je z obljubami, s katerimi se je širokoustila pred državnozborskimi volitvami?
Na ta vprašanja naj odgovore zlasti predstavniki zveze, ki so slovenske narodnosti in ki z najrazličnejšimi obljubami vabijo i naše kmete, naj se vključijo v njihovo zvezo. Oblastva pa ponovno pozivamo, naj javno razglase, kaj je z zavarovanjem kmetov.
Ufogiluj (Jmhu u bpomin
Da so priključitvene proslave tako zastrupile razmerje med obema narodoma v Julijski krajini, je bila kriva politična nedozorelost odgovornih in odločujočih mož med Italijani, v prvi vrsti pa njihova nesposobnost, da se vžive v miselnost in čustvovanje tujega ljudstva.
Dajmo si le predstavljati, da bi po drugi svetovni vojni, ko sta Istra in vsa Dalmacija prišli pod Jugoslavijo, hodile skupine oboroženih ljudi od kraja do kraja, kjer so naseljeni Italjani, ter jih pozivali, naj z razobe-šanjem zastav in veselicami proslavljajo aneksijo k Jugoslaviji. Kaj bi rekli k taki zah-
24.
Dr. E. BESEDNJAK
tevi Italijani na Reki, v Pulju, Zadru, Poreču in Rovinju? Bili bi prav gotovo ogorčeni. Posebno še, če bi pri tem morali poslušati grožnje, da bodo sicer sami krivi »za posledice«.
In to so ravno tedaj delali s Slovenci in Hrvati naših krajev ob privoljenju državnih oblastev, namesto da bi pustili naše ljudstvo lepo pri miru, da se polagoma prilagodi razmeram ter vživi postopoma v novo državo. Slovence in Hrvate bi bili morali pridobiti za Italijo s pravičnim in širokosrčnim ravnanjem, ne pa z grožnjami in nasilstvi.
NEIZOGIBNE POSLEDICE
In tako se je zgodilo, da so naši ljudje vsepovsod ne le odbili sodelovanje pri pri-ključitvenih svečanostih, temveč dajali duška .svoji nezadovoljnosti tudi na druge načine. Vedeti je namreč treba, da je vsa slovenska in hrvatska javnost živela tedaj še pod vtisom požigov naših narodnih domov v Trstu in Istri in drugih krivic, ki smo jih zadnji dve leti morali trpeti.
Popolnoma nepolitično in nepsihološko je zatorej bilo pričakovati od tistih Slovencev in Hrvatov, da čez noč vse to pozabijo ter se predajo veselju in navdušenju nad aneksijo. Namesto da bi se udeležili priključitvenih proslav, so nekateri mladi ljudje ta dan razobesili tu in tam črno zastavo ali slovensko trobojnico.
Tako je neki mladenič postavil črno zastavo na vrh grada v Tolminu, črne zastave so visele v Podmelcu in v Cerknem in po drugih krajih Julijske krajine.
Posledice so bile neizogibne. Tistega fanta v Tolminu so n. pr. pretepli in peljali v ječo, štirje cerkveni pevci, ki se niso hoteli udeležiti v Tolminu slovesne maše, so bili odpuščeni iz službe. Tolminske starše, katerim ni bilo po volji, da njihovi otroci prisostvujejo priključitvenim svečanostim, je klicala policija na odgovornost, nad 350 učencev je pa sol-ski nadzornik kaznoval s šolskim zaporom.
POLJANE PRI OPATIJI
Toda vse to so bile le malenkosti v primerjavi s tem, kar se je primerilo ob aneksiji v Istri. V tej deželi je bil fašizem in laški nacionalizem sploh vselej bolj krut in krvav kot v ostali Julijski krajini. Tu hočem omeniti samo žalostne dogodke v Poljanah pri Opatiji.
Kot drugod so fašisti seve tudi v Libur-niji, ob vzhodni obali Istre, pozivali Hrvate, naj razobesijo italijanske zastave ter se v ve-
(Nadaljevanje na 5. strani)
Ijeiicj/sa
IZ SV. PETRA SLOVENOV
Naša pozornost je danes usmerjena v prvi vrsti na proces proti našim domačinom v Florenci. Prejšnji petek je sodišče zaslišalo gospo Elzo Clarini, sestro glavnega obtoženca dr. Zdravljiča. Obtoženki je bilo ob usodnem dogajanju v Beneški Sloveniji komaj 16 let.
Kljub temu je gospa obtožena, da je sodelovala pri opustošenju občine Hlodič, zlasti pri uničenju občinskih registrov in dokumentov, ter da je leta 1944 skupno z Antonom Bajtom in s še kakimi 60 neznanimi partizani odpeljala od doma nekega Kraj niča in brata Predana ter še okrog 20 drugih oseb, jim zvezala roke na hrbtu in jih več dni zadržala v jetništvu.
Ko smo zvedeli za to obtožbo, smo se mnogi prijeli za glavo in se zaman trudili, da bi mogli razumeti, kako je sploh mogoče, da so resni sodniki tako obtožbo proti 16-letnemu dekletu. Saj smo jo mnogi v sempetru in v naši okolici poznali že kot nedoraslo deklico in jo poznamo danes, ko je poročena. Zato vemo, da ni niti danes kot gospa in še manj je bila tedaj, ko ji je bilo 16 let, kaka Amazonka ali celo francoska junakinja Ivanka Arška.
Razumljivo je, da je gospa Elza z vso odločnostjo, a obenem z največjim mirom, zavrnila vse obtožbe: »Saj mi je bilo tedaj le 16 let«, je rekla, in »mati me ni pustila nikamor«. Pri »pustošenju« občine pa tudi
ni bila navzoča, le pogledat je šla, ko se je to dogajalo; v občinske prostore pa ni niti stopila. Kar zadeva Krajniča in ostale, je Krajnič na Elzino zahtevo že preklical obtožbo pred čedadskim sodnikom in je pripravljen to potrditi tudi na sedanji obravnavi v Florenci.
Razprava seveda mučno vznemirja ves naš rod pod Matajurjem, posebno pa še številne revne družine obtožencev, ker jim povzroča brez vsake potrebe mnogo muk in trpljenja. Razprava bi se morala že zato 'kiniti, ker to zahteva 16. člen mirovne pogodbe.
Naš gospodarski položaj
šc huje pa razburjajo našo domačijo gospodarske razmere, ki se iz dneva v dan porazno slabšajo. Saj naše družine žive le s pomočjo dohodkov, ki jih domov pošiljajo mnogoštevilni izseljenci. Ti dohodki pa so se v zadnjem času zelo znižali, ker se je francoski frank občutno razvrednotil, tako da so naše družine prizadete za veliko vsoto milijonov. Ne smemo namreč pozabiti, da največ naših izseljencev je prav v Franciji. Tega udarca pa premnoge naše družine ne bodo mogle prenesti. Zato bi morala vlada nemudoma skleniti s Francijo nov dogovor, da bi naše družine ne imele tolikšne škode.
Zategadelj nas je toliko bolj razveselila vest, da je v ponedeljek preteklega tedna prišla v Tarčent skupina 40 izvedencev pe-
trolejske družbe AG1P ter v tamkajšnji bližini spet začela iskati petrolej. S tem je močno poraslo upanje, da bo morda v naši domačiji le nastala kaka resna industrija, ki bo mogla zaposliti na domačih tleh večje število naših ljudi.
že pred časom so na gori Bernardini opravili več poskusnih vrtanj, ki so imela zadovoljiv uspeh. Zato je bilo sedaj podjetje AGTi’ pooblaščeno, da nadaljuje z vrtanjem v večjem obsegu.
Popisi iz Goriške
SV. MAŠA V STAROSLOVANSKEM OBREDU
V nedeljo zvečer smo se go riški Slovenci v obilnem številu udeležili zborne svete maše, ki jo je daroval p. Anton Koren, profesor na rimskem zavodu Russicum, po slovanskem obredu v stolnici. Udeležil se je je tudi nadškof Ambrosi z vsemi kanoniki. Skupno z laškimi verniki smo napolnili cerkev do zadnjega kotička. Duhovni lepoti staroslovenskih obredov se nismo mogli dovolj načuditi. Dovršeno so prepevali najboljši slovenski pevci iz Gorice, deset po številu, le dva med njimi sta bila od drugod. Gospod Koren pa je del slovenskih vernikov in tudi italijanskih pripravil za razumevanje staroslovanske sv. maše s svojimi govori na Placuti, v Stelli Matutini in stolnici v petrk in soboto. Iz vsega srca smo mu hvaležni, da nam je omogočil doživljanje izrednih verskih in kulturnih vrednot. Goriški Slovenci mu kličemo, na svidenje prihodnje leto!
(Usoda Habsburžanov)
K. B.
Vojvodini j a Alencon je Sprva hotela pomagati, begal® je s skupimo otrok skozi plamene, iai nikjer ni btiilo izhoda.
Vso noč so reševalci odnašali1 v rjuha'-»oglenefle kosti. Mož. vojvodinje je spoznal svojo ženo, a ne med trapili. V kupu črnih 'kosti se je bleščal v neki čeljusti zlat zob. Pokliioali so zobnega zdravnika, ki je ugotovil, dai je čeljust z zobomi edlimi ostanek sestre avstrijske cesarice.
Elizabeto je tako poročil® žruMlo!
O smrti je začela govoriti kot o svoji ljubi prijateljici. Celo v pogovorili s cesarjem je vedno napeljav ala besede na komer življenja. Franc Jožef je kar nevoljno pot o™1 nemškemu poslaniku, da ga ženliro du-evno stanje spravlja v obup.
Zdtravniiki so svetovali, naj se odpelje v zdravilišče v Biarritz iskat utehe. Nekaj časa 9e je upirala, potem se je pa odločila.
»Cesarja nočem .preživeti. Tudi mioj.i otrobi si želim, da bi ne bili priča mojie smrti) in bi pri tem trpeli.« S takimii .mislimi ir\ hesedami se je spomladi leta 1898 pioslav-
ala z Dunaja.
črna dama
Prišlo je usodno leto za monarhijo in za dinastijo. Leto 1898!
V državi, so se poostrili spori’ med Nemci i'n slovanskimi narodi. Ministrski predsed-
nik poljski grof Badeni je izdal novo jezikovno uredbo, po kateri naj bi bil na Češkem češki: jezilkj pop olnoma enakopraven, nemščini. Odlok je zbudil pri Veleneimeih velikanski odpor. Na Dunaju je prišlo do hudih pouličnih izgredov, kjer sta vojaštvo in policija streljala v množico. Cesar, ki je vedno hotel vladati kot star dobrodušen očka v družini, je bil ves ogorčen in potrt. V takih okoliščinah je postal Franc Jožef zaprt in mrk, nedlostoipen tudi lastni družini.
Razpoka med njim in ženo je že tako široko zazijala, da je kar hlad vel iz nje. Elizabeta se je spet odpravila na pot, na beganje po svetu. V črni obleki, s črnim pajčolanom na obrazu so srečavali »črno datmo« — itako ime se je priljelo nesrečne cesarice — na raznih krajih. Ko je obokala grob sestre Alencon in položila venec na grob priljubljenega pesnika Heineja:, je odpotovala v južno Francijo.
Začela je pisati nov zvezek spominov. »Kaj bo zapisano na teh belih straneh?« sa ijo spraševala v pismu, ki ga je poslala v januarju 1898 hčerki Valeriji. Ni še dokončno zaslutila, da bo stalo za pisano: — smrt.
Telesno in duševnm je »črna dama« vedno bolj pronadala. Cesarici pr'ldel' ie^i fijini policist Paoli nraivii v nekem poročilu, da norije Elizabeta -zjutraj sa-.min malo čaia, na-
to pa hodi tudi pio deset in več kilometrov v naglem koraku. Grški spremljevalec Bair-ker jo komaj dohaja. Za njo n osi perilo, da se ee=iaric;a, ko> je vsa pre.poitlena, kar za kakšnim gnmom preobleče. Za kosil« v/atne lie kozarec ledten omrzlega mleka in spije eno surovo jajce. Zvečer ostane navadno tešča. ■Paoli pripoveduje tuldi o čudlnih navadah cesarice. V Parizu se je kar sredi noči zimi -slilia, da mora obiskati cerkev Notre-Daime. nato je po vsej sili hotela na nabrežje Seme v krčmo, kjer kuhajo čebulno juho.
Policijski uradnik, ki je imel nalogo od daleč čuvati nad varnostjo cesarice, se je moral zelo truditi, dia- je včasih zvedel za cilj potovanj in sprehodov visoke varovanke.
»Pomirite se, gospod Paoli«, mu je nekega dne odgovorila, »saj se mi ne more nič pripetiti. Kdo pa naj kaj hoče revni: ženski? Sicer pa smo vSi kot makov cvet, ki ga veter odpihne ali kot -morski valček, ki se nakodra, pa spet zgine.«
Paoli ji je prigovarjal, da- mu je že nekaj prišlo na uho o nevamostii, ki jli preti'.
»Kaj«, je vzkliknila, »vedno nove nevarnosti? Vedite, da se jaz nioetsarr ne bojim.«
Znamenja na nebu
Elizabeta je bila res ^liepa za- sleherno nevarnost. Potovala jie brcz pres^a^ka. Prve mesece usodnega leta jo je gnail-o iz Biairrit-zibi v Sain Remo; od tu v Caux; pa speit v ko-Tiiališče Kiii«singen; dailfe v Briickenau. nato v zdirnviiliače Isel>1. kiesr se jo zadniiilca.t sestal a z možem. Framc Jožef ji je pri ir o v a --Tirjail, naj mialo piaizii na s'ioj-e zdravje.
( Dal je )
žlofjihi iz
GORIŠKI POKRAJINSKI SVET
Prejšnjo soboto je zboroval goriški pokrajinski svet, ki je najprej skoraj soglasno odobril načrt Kmetijskega nadzorništva za izboljšanje živinoreje v naši pokrajini. V ta namen so določili 4 milijone 200 tisoč lir.
Za predlog niso glasovali komunistična svetovalca Bergomas in gospa Seli, socialist Cappello in slovenski svetovalec Černe. Ti so namreč predlagali nekatere spremembe, ki jih pa predstavniki drugih skupin niso hoteli upoštevati.
Predsednik dr. Culot je nato prečital resolucijo upravnega odbora, v kateri se v prvi vrsti zahteva, da se ohranita sodniji v Krminu in v Gradiški, sodnija v Gradežu pa naj ostane samostojen oddelek tržiške preture. Resolucija obenem izraža željo, naj se červinjanska pretura podredi goriški okrožni sodniji. Da bi ta predlog utemeljil, je predsednik Culot tudi prečital resolucijo zbornice go riških odvetnikov.
Dr. Culot je najprej dal na glasovanje, naj se ohrani dosedanji ustroj goriškega okrožnega sodišča (tribunala). Za predlog so glasovali vsi svetovalci.
Med razpravo je slovenski svetovalec dr. Macuzzi izjavil, da se z resolucijo načelno strinja, a je obenem predlagal, naj se vanjo sprejme dodatek, po katerem se občini Sovodnje in števerjan zopet združita z goiiško okrajno sodnijo (preturo).
Demokristjanski prvak Cocianni je v tej zvezi izjavil, da bo treba vprašanje ob ugodni priliki rešiti tako, kot zahtevajo prebivalci obeh slovenskih občin. Enako stališče je zavzel demokristjan Pecorari, ki je celo tekel, da je današnje stanje za prebivalstvo obeh občin naravnost nesmiselno. Dr. Culot pa je naprosil g. Macuzzija, naj predlog umakne, češ da ga bo lahko obnovil, ko bo ugodnejša prilika.
Predsednikovo stališče je zelo čudno, saj je znano, da se je svet že leta 1952 prav na predlog g. Culota izjavil za priključitev Sovodenj in števerjana goriški preturi. Za ta predlog je tedaj glasoval tudi komunist Bergomas, v soboto se mu je pa tudi on izneveril. Kaj se je pravzaprav od tedaj spremenilo?
Vsi italijanski svetovalci so bili mnenja, da bi bila zahteva, naj se dve slovenski občini spet priključita goriški preturi, danes v protislovju z zahtevo, da se ohranita sodniji v Krminu in Gradiški. Mi pa ugotavljamo, da vsem tem gospodom manjka pogum, kateri vsakemu javnemu delavcu nalaga, da brani pravico in stvarne potrebe prebivalstva ne pa da se skriva za puhlimi obljubami, ki jih ne misli izpolniti.
Dr. Macuzzi je končno svoj predlog umaknil in glasoval za resolucijo odbora. Drugi s’ovenski svetovalec g. Černe pa je samo omenil, da bi moral svet odobriti predlog dr. Macuzzija, če že namerava sprejeti tisti del resolucije, ki zahteva, naj se červi-1'anska pretura podredi goriškemu tribunalu.
IZ ŠTEVERJANA
Že pred nekaj meseci je bila na našem županstvu prva javna dražba, na kateri bi morali oddati gradnjo dveh liudskih šol na Valerišču in v Jazbinah. Dražba pa je pro-
padla, ker se je ni udeležilo nobeno podjetje.
Zato je moralo županstvo 15. t. m. dražbo ponoviti. Gradnjo obeh šol je prevzelo podjetje Zoff iz Koprive, ki bo poslopji sezidalo za 8 milijonov 600.000 lir.
Z deli bo podjetje začelo bržkone prihodnji mesec, če nas ne iznenadi mraz; najprej bodo jeli graditi šolo v Jazbinah, kjer so morali doslej poučevati na neki kašči, če pa bo vreme ugodno, bodo februarja začeli zidati tudi šolo v Valerišču.
Z VRHA
Vsa naša moledovanja in večkratne pritožbe, ki jih pošiljamo Novemu listu in dr lgim slovenskim časnikom zaradi zamudnega dostavljanja pošte, niso doslei imele pravega uspeha. Le sovodenjski pismonoša se prostovoljno potrudi, da dobimo tudi mi nošto, čeprav pogosto 7. veliko zamudo. Sodimo, da bi se moralo naše županstvo ponovno zavzeti za to važno zadevo in od pristojnih oblastev zahtevati, naj se to vprašanje čimprej pravično reši.
S SOLKANSKEGA POLJA
Pred kratkim smo spremili k večnemu počitku naj starejšo mater v našem naselju Katarino Radinja, roj. Bensa. Pokojnica se >e rodila v štmavru in ie umrla po daljši bolezni v 88. letu starosti.
Plemeniti pokojnici, ki je lepo vzgojila svoje otroke, naj sveti večna luč. Vsem sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
LITERARNI VEČER
Na sedežu kluba S. Gregorčič so v soboto čitali svoje slovstvene izdelke mladi pesniki, in sicer Tadej Munih iz Sv. Lucije, Izidor Hvalica iz Kanala, F. Benedetič iz Gorice in dva mlada pisatelja: Cvike Bruno in Pohlen Edvin.Prvi je bral svojo črtico Kapitanova smrt, drugi pa črtico Slovo. Slovstveni večer je naša šolska mladina obiskala še v precejšnjemu številu, odraslih izobražencev pa je bilo res premalo. O preči-tanih delih ne moremo žal izreči druge sodbe kot to. da smo bili poglobljeni v veri, da nam ljubi Bog daje vedno nove talente na slovstvenem področju. In tudi iz tega kroga petorice bo prav gotovo eden ali drugi vtisnil svoj osebni pečat slovenski literaturi. Vsem netim fantnm smo iz srca hvaležni za užitek, ki so nam ga nudili.
ZBOROVANJE SOCIALISTOV
Pred kratkim so se sestali na občnem zboru goriški socialisti, ki so se izrekli, kot znano, proti Nennijevi avtonomistični skupini, torej za vsestransko tesno sodelovanje s komunistično stranko. V vodstvo pa niso vstopili glavni predstavniki slovenskih socialistov v Gorici, pač pa le njihovi podeželski javni delavci, in sicer Viktor Vižintin in Karel Černič iz Doberdoba ter Karel So-šol iz Pcvme, kar je vsekako značilno. Glavni vzrok, pravijo, je v tem, da se Nanutova skupina ne strinja z današnjim goriškim tajnikom Zulianijem. Tudi članek v Matajurju, katerega smo pred kratkim dobesedno priobčili v Novem listu, nam snričuje, da je sožitje Slovencev z laškimi socialisti skrajno težko in v narodnem pogledu škodljivo. Tisti zavedni Slovenci, ki so sodelovanje zagovarjali, so doživeli bridko razočaranje.
Virgilu Ščeku v spomin
(Nadaljevanje s 4. strani)
likem številu udeleže aneksijskih proslav. Ker se Hrvati vabilu niso hoteli odzvati ter so na priliko v Lovranu ostali vsi doma, so se fašisti silno raztogotili. Slavnosti Hrvati niso prisostvovali, četudi je bil nanje naslovljen poziv celo v njihovem jeziku. »Drage kmete« iz okolice so vabili, naj pridejo k zahvalni službi božji v Lovran ter jim obljubili v novi državi svobodo in najširše pravice.
Ker je ostalo vabilo med hrvatskimi kmeti brez odziva, so po zaključeni slovesnosti sklenili, da gredo nadnje s kazensko odpravo ter jim z nasiljem vcepijo vdanost do nove države. Njihovemu pohodu so se priključili kot spremljevalci tudi orožniki ali karabinje-ri.
Ko so prišli v hrvatsko kmečko okolico, so zagledali na visokem drevesu hrvatsko trobojnico, ki po zakonu tedaj ni še bila prepovedana, a jih je navdala s pravim besom Ker niso vedeli, kdo je zastavo razobesil, so se spravili na prvo revno hišico, v kateri je prebivala nedolžna ženica ter bajto zažgali. Orožniki so mirno gledali in se niso ganili.
Ko so fašisti opravili svoje delo, so se odločili, da usmerijo svoj pohod na Poljane, vas, ležečo v hribovju.
S Poljanci so hoteli poravnati še posebne račune.
BEG V GOZDOVE
Vaščani se namreč ob priključitveni svečanosti niso le protivili razobesiti italijanskih zastav, temveč so zagrešili še hujše dejanje. Občinski vladni komisar v bližnjem Veprincu je bil odredil, naj se za dan aneksije postavi v Poljanah velika, kot hiša visoka grmada, ki naj s svojimi plameni vidno naznanja vsej Istri, da je dežela končno priključena Italiji. Našli so se pa neznani hrvatski mladeniči ter zanetili grmado nekaj dni pred priklju-čitveno proslavo.
To predrzno dejanje je bilo treba sndaj kaznovati. Ko se je sprevod fašistov, spremljan od orožnikov, približal na tovornikih Poljanam, so ga prvi zagledali vaški otroci, ki so zagnali krik: »Fašisti! Fašisti!« Prebivalci so začeli drveti iz vasi v bližnje goščave, kdor ni več utegnil, se je pa zaprl v svojo hišo.
Fašisti so za bežečimi kot nori streljali. Nekateri možje, ki so jih črnosrajčniki zalotili ob cestah, so se le na ta način rešili, da so takoj polegli na tla. Krogle so frčale mimo njihovih glav ter jih k sreči niso zadele.
GOSPODINJA F. ŠTANGER
Pač pa je ena krogla treščila v 27-letno kmečko gospodinjo in mater četvero otrok F. Stanger ter ji prestrelila pljuča. Reva, ki je šele dan prej vstala od težkega poroda s postelje, je ob glasu, da črnosraičniki naoaH=>i-i »as hitela iz hiše opozorit v bližnjo gostilno moža na pretečo nevarnost, a je prestreljena obležala na cesti. Iz ust ji je bruhala kri in potrebna ie bila hitre zdravniške pomoči.
Med fašističnimi napadalci se je nahajal tudi zdravnik iz Lovrana, ki bi ji moral po svoji poklicni in čisto človeški dolžnosti priskočiti na pomoč. Ozrl pa se ie nanjo s prezirom in jo pustil ležati v krvi.Zaradi njeaa bi bila lahko na cesti umrla. Odnesli so jo domov in šele kasno ponoči so našli zdravnika.
(Nadaljevani^)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
..Ztl/uitiiii	In	izijevt>'ii
Včasih imam priložnost razpravljati s kakim tukajšnjim izobražencem o slovenskih zadevah in pri tem se večkrat dogodi, da skuša z zamahom roke zmanjšati njih pomen, češ: »Saj nima pomena, da bi se mučili. Ta vprašanja bodo rešena, ko bo prišlo do Združenih evropskih držav.«
O teh državah govori tako, kakor da je njihova ustanovitev stvar bližnje bodočnosti in kakor da bo s tem vsak evropski narod avtomatično rešen dolžnosti, da sam rešuje svoje probleme.
Na eni strani je gotovo razveseljivo, da je ideja Združene Evrope našla tudi med našimi ljudmi toliko pristašev; na drugi strani pa se bojim, da tiči za temi izgovori znana slovenska nestvarnost v političnih zadevah.
ZDRUŽENE DRŽAVE — DALJNI IDEAL
Ideja Združene Evrope se je pojavila s posebno močjo med zadnjo vojno. Pred očmi izmučenih Evropejcev, katerih celino so dobesedno raztrgali pobesneli nacionalizmi, je vstala kot rešilni privid. Porodila se je iz zdravega spoznanja, da je za evropske narode rešitev le v tem, da ostanejo združeni ter negujejo predvsem tisto, kar jim je skupno, in zlasti svojo skupno kulturno dediščino.
Te ideje so se polastili zavezniki in ji skušali dati nekako politično in gospodarsko vsebino. Pri tem pa zlasti ameriški politiki niso spoznali, da mo1 ra zrasti Združena Evropa od spodaj navzgor, iz evropskih množic samih, temveč so se obračali s svojimi načrti glede evropskega združevanja samo na vlade. Za popularizacijo evropske ideje med množicami so se malo zmenili. Prav tako jim tudi ni Prišlo na misel, da je prvi pogoj za Združeno Evropo ta, da pravično rešijo mnoge evropske narodnostne spore in razmejitvene probleme ter da zagotove vsem evropskim narodom enake možnosti v okviru bodoče Združene Evrope. V svoji bojazljivosti pred vsakim težkim in resničnim problemom so skušali vse take zadeve kratko malo obiti in končno je prišlo tako daleč, da je postala Združena Evropa nekaka vaba, ki naj bi nagradila nekatere države za njihovo zvestobo do ameriških mednarodnih političnih načrtov, medtem ko naj bi zlasti manjši narodi plačali račun za to s tem, da bi v taki Evropi ostali trajno v istem političnem stanju, v katerem so danes.
Nikoli nismo slišali iz ust glavnih zagovornikov »Združene Evrope« kakega zagotovila, kakšna bo v njej usoda manjšin in takih narodov, ki nimajo lastne države. Nihče ni imel poguma načeti tega vprašanja in vse se zdi, da naj bi po njihovem ostala v »Združeni Evropi« ista hierarhija držav in narodov, kakršni smo priče danes. Taka Evropa pa bi bila samo nekaka nova sveta aliansa, ki naj bi Uzakonila sedanjo neenakopravnost in mnoge nepravične razmejitve predvsem na škodo malih narodov in manjšin.
Jasno je, da velike in močne države pri propagandnem besedičenju o Združeni Evropi nikoli niso
Ana Frank
Neverjetno je ganil ves kulturni svet Dnevnik trinajstletne judovske deklice Ane Frank, ki so ga posneli tudi na filmski trak. Kot je znano, popisuje še skoraj otrok pretresljivo zgodbo svoje družine, ki se je dve leti morala na pol zazidana skrivati pred nacističnimi nasilneži v Amsterdamu, dokler je niso odkrili in je družina pomrla v taborišču. Kritiki so menili, da je mlada pisateljica, ki je po smrti vseh svojih umrla za jetiko, zapustila samo dnevnik. Zdaj je pa prišla na dan tudi zbirka njenih povcstic za otroke. Tri, še neobjavljene, je prinesel slovstveni časopis Osservatorio politico lette-rario. Novele kažejo, da je Hitlerjevo nasilje zamorilo velik pisateljski talent.
Ponte Sisto
Pod zgornjim naslovom je začel v Rimu izhajati nov časopis, ki ima domačinsko-krajevno obeležje, kar je v literarni Italiji postalo zadnje čase zelo razširjen pojav. Sikstov most prinaša članke o Prejšnjem in sedanjem življenju Rima in njegovih značilnostih. Sodelujejo odlični romanisti. Zastopan je tudi Trilussa, značilni poet Rima, kot je bil na Primer Saba ali deloma Benco za Trst.
resno mislile na to, da bi se odpovedale svoji nacionalni ideji v prid skupnosti evropskih narodov, temveč le tehtale, kakšno korist bodo imele od take »Združene Evrope«.
KJE JE REŠITEV ZA MALE NARODE?
Tembolj nesmiselno bi bilo, če bi se svoji nacionalni ideji odpovedali mali narodi, zlasti še, ko se je pokazalo, da so »Združeno Evropo« hoteli osloniti samo na vlade brez opore v narodih. Ko so padale vlade in poedini državniki, je bilo treba začeti razpravljati o vsej zadevi na novo. Tako se je n. pr. večkrat zgodilo v Franciji, dokler ni prišel na oblast De Gaulle, ki je gotovo vse prej kot iskren pristaš »Združene Evrope«. Z njim je zmagal v Franciji nacionalizem in takisto zmaguje v celi vrsti drugih evropskih držav, zlasti v Nemčiji, ki naj bi bila jedro Združene Evrope.
Z ozirom na ta razvoj je popolnoma nestvarno, če se Slovenci zanašamo pri reševanju svojih problemov na Združene evropske države. Teh še dolgo ne bo in če bodo kdaj nastale, bodo lahko zrastle in se razvile samo iz iskrenega in navdušenega sodelovanja evropskih množic in narodov, ki se jim ne bo treba bati, da bi nova skupnost ovekovečila njihovo nacionalno podrejenost in krivice, ki so jim bile storjene.
Slovenci bomo torej največ storili za evropsko združevanje, če bomo krepili svojo nacionalno idejo in razvili svojo kulturo, da se ne bomo znašli v podrejenem položaju, in če se bomo trudili, da kot majhen narod dosežemo od drugih, da z nami pravično ravnajo in nas upoštevajo v svojih načrtih z Združeno Evropo. Vse drugo so le pobožne želje ali zastarele miselne sheme, ki nam lahko postanejo škodljive, če se jih ne rešimo. Dobre niso več niti kot izgovori za narodno mlačnost in politično nedelavnost.
KROŽEK SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V TRSTU vabi na sestanek, ki bo v petek, 6. febr., ob 20.30 v prostorih Baletne šole v Trstu, ul. R. Manna 29/IT. Na sporedu je predavanje dr. Engelberta Besednjaka
»O NARODNEM ODPADNISTVU«
Predavanje o Pasternaku
Pisatelj Alojz Rebula je v petek zvečer predaval v Društvu slovenskih izobražencev o Borisu Pasternaku in njegovem romanu Dr. Živago. Predavanje je bilo izredno zanimivo in je pritegnilo veliko število poslušalcev. Rebula je prikazal pomen Pasternakovega pogumnega dejanja za njegov narod, ki vrednosti njegovega dela niti še ne more spoznati, a ga bo spoznal v bodočnosti.
V domačo zemljo
Prihodnje leto bomo slavili 15(Metnico rojstva slavnega poljskega skladatelja Friderika Chopina. Umetnik je za časa poljske revolucije leta 1830 proti carizmu moral bežati v tujino. Umrl je v Parizu in je tam pokopan. Njegove melodije so ponesle v svet misel na žalostno usodo Poljakov in hrepenenje po domači zemlji. Zadnja umetnikova želja, da bi počival v rodni grudi, se bo izpolnila, ker je poljski parlament sklenil, da se Chopinovi telesni ostanki prepeljejo na Poljsko in pokopljejo na gradu Wawel v grobnici kraljev.
Novi Homer
V angleški jezik so prevedli epski spev Odiseja, ki ga je zložil v 33.333 stihih novogrški pesnik Nikos Kazantzakis. Pesnitev nadaljuje Homerjevo Odisejo, in sicer od tam, kjer stari pesnik zapusti svojega junaka. Kazantzakis, rojen na Kreti, ki je pred kratkim umrl, je ogromno delo napisal v duhu svojega vzornika, kar se mu je zelo posrečilo. Angleški prevod, ki je izšel v Nevv Yorku, je ponesel slavo novega Homerja po vsem svetu. Prva naklada je bila brž pokupljena.
KULTURNE VESTi
• Italijanska revija Epoca je prinesla daljši članek o slikarju Lojzetu Spacalu. Epoca je najuglednejša tedenska ilustrirana revija v Italiji. Spacal je te dni z lepim moralnim in finančnim uspehom zaključil samostojno razstavo v galeriji Girasole v Vidmu. Istočasno je prejel od uglednega dunajskega umetnostnega muzeja ponudbo, da bi mu prodal nekaj svojih grafik za njegove zbirke. Spacal postaja klasik, a upamo, da zaradi tega ne bo izgubil svojega svežega, mladostnega nasmeha.
• Tone Mihelič je skoro dokončal portreta filmskih igralk Virne Lisi in Silve Koscine v Rimu. Portreta sta v oljni tehniki. V razgovoru nam je izjavil, da mu tokrat ni bilo treba nič olepšavati. Na naša bolj indiskretna vprašanja o igralkah pa je samo skrivnostno izjavil, da »sta zelo prijazni«. Tudi cene ni hotel izdati. Baje je dobil še nekaj drugih naročil iz istega kroga. V kratkem bo priredil razstavo v Benetkah.
• Neki ugledni slovenski mladinski pisatelj je izjavil v razgovoru s časnikarji, da se bolj izplača pisati za majhne bralce, ker so bolj hvaležni. »In manj kritični,« je dodal eden od časnikarjev.
• Somerset Maugham je obhajal te dni svoj 85. rojstni dan in ob tej priložnosti potrdil svoj sklep, da ne bo več pisal, ampak samo še potoval... in užival življenje.
• V Leningradu je umrl ruski pisatelj Visarijon Sa-janov. Za roman »Zrak in zemlja« je dobil Stalinovo nagrado.
• Slovenski dnevni tisk je objavil popravek, da slovenski pisatelji na svojem nedavnem občnem zboru, na katerem so si izvolili novega predsednika v osebi Mateja Bora in novega tajnika v osebi Toneta Pavčka, niso razpravljali v glavnem o stanovanjskih vprašanjih, kot je bilo najprej javljeno, ampak o stanovskih. Tri črke več ali manj, razlika ni posebno velika.
• Važnejše se nam zdi, da je objavilo lani 23 članov Društva slovenskih književnikov 27 novih del, »kar je nekaj manj kot v prejšnjem letu«. Všteta je tudi proizvodnja mladinskih knjig. V letu 1957 je izšlo okrog 35 novih slovenskih del. Pravijo, da ima en sam pisatelj v miznici toliko neobjavljenih del... Društvo slovenskih književnikov ima 100 članov.
Jz kino
FENICE: LES TRICHEURS (SLEPARJI) Režija In scenarij: Marcel Čarne.
Prvaki: Pascale Petit, Andrea Par!sy, Jacques Char-
rier.
Zgodba: drama sodobne mladine.
Marcel Čarne tako z vsebinskimi kot oblikovnimi prijemi mojstrsko razčlenjuje sodobno mladinsko problematiko, žal bolj slika izživljanje iztirjene mladine, kot išče poti za njeno odrešenje. Kljub temu je treba priznati, da je ustvaril umetniško delo ter zlasti s scenarijem nadkrilil na primer podobne Ca-yatlove filme.
»Nimamo idealov« — se izpovedujejo Carnejevi junaki — »ne verjamemo več v nič. Hočemo vso svobodo, zlasti spolno! Naša najvišja želja je imeti avtomobil, drveti z blazno naglico in — celo umreti kot James Dean,«
Kdo je kriv za to iztirjenost? Družba, starši, mladinci sami. Kakšen zgled daje mladini sodobna družba? Pogoste korupcije, politične spletke, vojne morije. In starši? Zal so nekateri premalo poučeni o telesnem in duševnem razvoju mladostnika ali se zanj ne menijo, spet drugi so v svoje otroke po opičje zaljubljeni ter jim dovolijo vse, tudi široko cesto v pogubo. Mladinci sami! Delo je samo beseda, kateri se Carnejevi junaki najbolj krohotajo. Tu je zasnova njihove krivde, zaradi katere postajajo les tricheurs — sleparji. Varajo družbo, varajo zlasti same sebe! Hočejo biti svobodnjaki, a so zajedavci sorodnikov in družbe. Kažejo se brez čustev, a v resnici hlapčujejo spolnosti, alkoholu, obupu.
Pot k uspehom, sreči in odrešenju vodi skozi očiščevalni ogenj umskega in ročnega dela, ker je zapisano: »V potu svojega obraza si boš služil svoj kruh.«
EgidlJ Vršaj
GOSPODARSTVO
RAZVOJ EVROPSKEGA SKUPNEGA TRŽIŠČA (EST)
Kot smo poročali v prvi letošnji številki našega lista, je 1. januarja 1959 dobil veljavo dogovor o Evropskem skupnem tržišču (EST), ki je bil sklenjen med Italijo, Francijo, Zapadno Nemčijo in tremi državami Beneluksa (Belgija, Nizozemska in Luksemburška). Posamezne določbe dogovora bodo dobivale veljavo postopno, toda že 1. januarja so med omenjenimi državami znižali za 10% carine. Te se bodo zniževale tudi naslednja leta, in sicer do 1. 1966, ko se bodo državniki dogovorili, kako naj se ukine še ostalih 40% carine. V letih 1969-72 pa bi med temi državami morale zginiti vse carinske omejitve in bi bil ves blagovni promet prost.
Med državami EST in ostalimi državami bi carine morale ostati. Določeno pa je, da se pred koncem letošnjega leta začnejo razgovori o uvedbi enotne carinske tarife za države izven EST, kar bi postalo veljavno v letih 1969-72.
V istem razdobju, to je do 1. 1969-72, bodo dobili veljavo posebni dogovori o kmetijstvu. Tu nameravajo določiti predvsem naj nižje cene za posamezne pridelke.
Važne so tudi določbe za delovno silo. Konec leta 1961 bi moral v območju EST iziti zakon o priznanju raznih šolskih diplom in spričeval. Obenem bi moral postati veljaven dogovor o nagrajevanju izrednega dela (nadur in drugo). S 1. januarjem 1964 bi morala biti uveljavljena enaka plača za enako moško in žensko delo. V letih 1969-72 pa bi morali delavci imeti pravico, da se svobodno zaposlijo v katerikoli državi EST.
Mnoge določbe urejajo organizacijo prometa, na primer enotne železniške tarife, prenašanja in uporabe kapitalov, gospodarsko zakonodajo itd.
Preden bo EST organizirano v vseh podrobnostih, bo treba odpraviti mnoge zapreke in težave, toda državniki so kljub temu veliki optimisti. Možno je tudi, da se bodo v bodoče Evropskemu skupnemu tržišču priključile še druge evropske države in da bo za določeno število let vsa Evropa organizirana v Zvezo svobodnih držav. K temu sili evropske države tudi tok časa: če se to ne zgodi, bodo evropske države postale kolonialna posest ZDA ali Rusije ali obeh.
VSE SADNO DREVJE MORA BITI POZIMI POŠKROPLJENO
V zadnji številki smo pisali o zimskem škropljenju breskev. Pozimi pa je treba škropiti tudi ostala sadna drevesa, saj jih prav tako napada škodljivi mrčes.
Sedaj se na sadnem drevju nahajajo naslednji škodljivci: vsako leto je čedalje več kaparjev, ki se spomladi začnejo razmnoževati. Kaparji imajo na trebušnem delu posebno sesalce, s katerim so pritrjeni na poganjek in iz njega srkajo sok, s čimer drevo šibijo. Enako škodljivo delo opravljajo listne uši in rdeči pajki, ki se sedaj nahajajo na drevesih v obliki jajčec. Med lubom dreves sc skriva predvsem mnogo pedicev ali zmrzlikarjev. Sedaj prezimuje-
jo v obliki bub, iz katerih bo izlczel metuljček, samica pa bo zalegla polno jajčec: iz teh se bodo razvile ličinke-gosenice, ki bodo spomladi grizle mlade liste. Na češnjah je kakšno leto toliko zalege, da so drevesa popolnoma gola. Med lubom ali skorjo pa se skrivajo še drugi nepridipravi.
Vse te škodljivce moramo uničiti v zimskem času, če hočemo imeti spomladi zdrava drevesa, ki bodo cvetela in pozneje bogato obrodila.
Najprimernejše sredstvo za splošno razkuženje dreves, to je za uničenje vseh prej navedenih škodljivcev, je škropilo oleofos. V trgovini dobiš sicer še mnogo drugih škropil, a oleofos je res najboljše.
Kako je treba škropiti z oleofosom, smo pisali v zadnji številki. Tamkajšnja navodila veljajo za škropljenje vseh sadnih dreves.
Z oleofosom škropiš v drugi polovici februarja, najpozneje v prvi polovici marca, to je v dobi, ko so drevesa še gola in ko škodljivce najlaže zadenemo s škropilom. Poškropljena pa morajo biti vsa drevesa, ker škodljivci najdejo zatočišče na vseh delih dreves, od korenin do skrajnih vršičkov.
PREOBILICA MLEKA?
Že najmanj 50 let se živinorejci trudijo, da bi se čimbolj dvignila molznost krav, ker je v vseh državah veliko povpraševanje po mleku in mlečnih izdelkih. Danes nismo zadovoljni s kravami, ki dajo letno 2.000 ali manj litrov mleka. Od krave zahtevamo vedno več mleka, tako da ponekod kar izločijo kravo, ki ne da letno 4.000 ali še več litrov mleka. Taki hlevi so sicer redki, a eden takih je v vasi Toresella pri Porto-gruaru (last grofa Marzotto), od koder pride mnogo mleka tudi v Trst.
V
rini pregled —^
SMRT SVETOVNEGA PRVAKA
Dvajsetega januarja se je v bližini Londona smrtno ponesrečil svetovni avtomobilski prvak Anglež Mike Hawthorn. Ko je po mokri cesti vozil z blazno hitrostjo, se je zaletel v tovornik in bil na mestu mrtev.
Havvthorn je dosegel prve uspehe leta 1950. Dve leti zatem je v Goodvoodu prehitel celo Fangia.
Lani je priljubljeni prvak osvojil prvo mesto v Le Mansu in Reimsu na Francoskem. Uspehi na dirki Tisoč milj v Italiji, nato v Nurburgringu in na dirkah za Veliko nagrado Belgije, Portugalske, Velike Britanije in Italije so mu lani zagotovili naslov svetovnega prvaka pred Mossom in Brooksom.
Havvthorn je bil resničen športnik; vsi strokovnjaki so ga občudovali in sam Fangio mu je bil naklonjen. Po zadnjih velikih zmagah je Anglež izjavil, da ne mara več tekmovati, ker ne želi umreti na dirkališču.
V razmeroma kratki dobi se je namreč med dirkami smrtno ponesrečilo kar osem priznanih avtomobilskih vozačev: Wharton je izgubil življenje v Novi Zelandiji, De Porlago na dirki Tisoč milj, Anglež Scott-Brown v Belgiji, Musso v Franciji, Collins v Nemčiji, Whitehead na dirki po Franciji in Stuart Lewis-Evans v Casablanci.
ŠPORT PO SVETU
Smučanje — Prejšnji teden so bila številna tekmovanja po vseh alpskih deželah. Odlikovali so se predvsem Avstrijci, ki so zmagali v St. Moritzu:
Skoraj v vseh državah na svetu vodijo posebne rodovnike, v katere vpisujejo le tiste krave, ki dosežejo določeno molžo. V te rodovnike je vpisanih vsako leto več krav, kar pomeni, da se živinoreja na splošno izboljšuje.
Kolikšnega pomena so rodovniki in kako sc živinoreja zboljšuje, najbolj prepričljivo priča Zahodna Nemčija: danes znaša srednja molznost vsake tamkajšnje krave 3.170 kg mleka na leto, celotna proizvodnja mleka pa je znašala lansko leto 183 milijonov stotov ali nad 350 kg mleka na vsakega Nemca. V Franciji redijo mnogo več krav kot v Nemčiji in tudi letna proizvodnja mleka je večja: lani je znašala 218 milijonov stotov ali skoraj 500 kg na vsakega Francoza. Zelo visoke proizvodnje mleka so tudi v Angliji, Nizozemski, Belgiji in v skandinavskih državah, kjer znaša proizvodnja na posameznika še več kot v Franciji. Italija zavzema eno zadnjih mest v Evropi in lanska proizvodnja mleka je znašala 86 milijonov stotov ali okoli 165 litrov na vsakega Italijana, manj kot znaša v skandinavskih državah srednja potrošnja mleka v svežem stanju, torej ne v obliki sira ali masla.
V zadnjem času opažamo, da trgovina z mlekom in mlečnimi izdelki v Evropi nekoliko zastaja, ker je na razpolago skoraj preveč mleka, če bi pa države poskrbele, da bi vsak šolski otrok dobil dnevno za malico kozarec mleka, če bi tudi vojaki, kaznjenci in še mnogi drugi prejemali mlečno kavo, bi mleka gotovo premanjkovalo.
VELIK HLADILNIK ZA SADJE V BOCNU
S stroškom '420 milijonov lir so v Bocnu zgradili hladilnik za sadje, v katerega lahko vskladiščijo 600 do 700 vagonov sadja (60 do 70.000 stotov). Država je prispevala 215 milijonov, deželni zbor 90 milijonov, ostalo plačajo zasebniki. Posebno sedaj je hladilnik potreben, ker ni mogoče pred aprilom vnovčiti bogate letine jabolk. Tedaj bodo namreč lahko spet izvažali jabol ka v Avstrijo in Nemčijo.
Leitner (slalom), Megčvi: Molterer in Stiegler in v Davosu: Schranz. Američan Werner je zmagal v Lenzerheidu, Švicar Staub (veleslalom) in Nemec Bogner (smuk) pa sta bila uspešna v St. Moritzu.
Namizni tenis — Jugoslovan Vojislav Markovič je na tekmah za mednarodno prvenstvo v Kostanci ob Črnem morju osvojil prvo mesto. Ponovno je premagal evropskega prvaka Zoltana Berczika.
Lani je v 28. športnih panogah bilo 150 novih svetovnih in 121 novih evropskih prvakov. Najuspešnejši so bili športniki Sovjetske zveze, daleč za njimi pridejo Nemci, Američani, Italijani i.n Angleži.
‘./fJoVI t< Tv/jift
O SREČANJU MED TRSTOM IN SEŽANO
V nedeljo je bilo v Sežani tekmovanje moških in ženskih ekip iz Trsta in Sežane. V namiznem tenisu so domačini nudili gostom močan odpor in so klonili šele po zagrizeni borbi (2:5). Najboljši igralec je bil član PD Skedenj Merlak. Germani je izbojeval dve zmagi, Grbec pa eno. Zelo ostra je bila borba med ženskima odbojkarskima ekipama. Tržačanke so nastopile v .naslednji postavi: Metlika, Širca, Pavletič, Mijot, Ravber, Nedorf, Batista in Hmeljak. Izgubile so prvi set, toda v nadaljevanju igre so si opomogle in zmagale s tesnim izidom 3:2. Veliko pričakovanje je bilo tudi za tekmo .Trst-Sežana v moški odbojki. Gostje so z veliko lahkoto odpravili nasprotnike v prvih dveh setih, popustili so pa v tretjem in četrtem, toda v petem i.n odločilnem setu. so s točnimi udarci osvojili tretjo točko. Končni izid je 3:2 v korist tržaške ekipe, ki je nastopila v naslednji razvrstitvi: Furlanič, Mijot, Pavlica, Patrizio, Jurkič, Posega, Jurinčič.
SMENTA, SETI NE ZDI, DA SE BOVA S POGLAVARJEM SPORAZUMELA?
6IMBA UBITI IN POŽRETI VELIJO ČRNIH BOJEVNIROV.... MOČNI M BANA UBITI SIMBO-...
M BANA BITI MOJ GOST.
M03 GOST
DOBITI veLiro kk*
MESO, DOBRO MESO.'.. MMM..
TO JE HAPA NAŠEGA PILOTA!
MBANA! DOBRODOŠLI, VELIRI MBANA’
POŽRLI SO GA!
nube
v:
PRAY IMAŠ. NJEGOVA SLOVEN žčINA SICER NER& UkO ŽEPA, TODA-CE NI KONJA,JE TUDI OSEL DOBER J
MESO?!
NE, NE, HVALA! STELENJAvO’ ALI 5ADJE BI ŽE, MESA PA NE!..SVA PA RA35I fi£ UAR NAPKE3 1AČNA
GOST? OJEJ,
NE REČEM, DA NISEM LAČEN,TODA BOJIM SE, DA NAMA BOS SERVIRAL UAUE6A NASINEGA 7SVA ■ J\ PRI JATELJ A... BRUR!
NEUAJ ČASA 60 UODILI PO OZRI STEZI, NATO PA SO ZAGLEDALI..,
ČRNI POGLAVAR, SE JE NAPOTIL PROTI GOŠČAVI, ZVITOREPEC IN TRDON3A PA STA MU SLEDILA
VELIRI ŽELEZNI PTIČ!..
V DŽUNGLI!
DOBIL TO RAPO?
HM, DALEČ NE MORE BITI, r, SAJ SE OROŽ3A M NI VZEL S SABO...
'iijjjj m iMJUJt/”'
/mm
mm
m 1TTALO!
fm
>Wr_.
NI SE
RAZBILO!
V'* ^
PORAZI
NAMA!
AkflrfTrrOKn
■ŽIVEL VELIRI POGLAVAR!! ZDAJ NAJU LAURO BREZ. , SURBI POVABIŽ NA PEČENKO! NE BOVA Tl DELALA SRAMOTE'
|tqd
Y PRAZNO!..
' NIČESAR NI; NE PILOTOV, NE POTNIROV, NE PRTLJAGE.,.
SPOROCILO !., - Z A NAS!.., POSLU g>AJ !,.,,, ODŠLI SMO PROTI SEVE RU. VSI SMO ZDRAVI.,,.ČE STE SRE ČNO PRISTALI, PRIDITE ZA NAMI,
STERLA STA U LETALU
IX
HM, ZA PILOTE IN ZA POTNIRE Tl LAHKO PRIBLI ŽNO KAR POVEM IAJE SO £3, RAJ PA jfe TO?
IN ZLEZLA VANJ..,. m
ŽIVELO VELI HO MESO, DOBRO MESO!
HURA!!.' TOREJ JIH NISO POŽRLI !
%
•mi*?.
.v.
"'M
mmm
m sfiS
V DACHAUSKIH BLOKIH
E. 7a»
so
Zelo veliko pa je bilo tudi takih, ki so imeli svoj užitek v1 tem,, da so se čim bolj našemili. K italijiamski vojaški uniformi fli k uniformi kake druge vojske, ki so jo hitlerjevske armade: premagale in — slekle, so nosilii zebrasto čepico taboriščne uniforme alli p,o možnosti kako s ščitom. Med najbolj fiaintastienia oblečenimi so bili duhovniki, ki jili je bdlo v delovni komandi »plantaža« zel« veliko, posebno poljskih. Sploh so prevladovali v komandi »plantaža«, ki je lvila na glasu kot najboljša in najbolj »komo dna«, Poljakii in Slove ne i. Od drugih delovnih komand se je ločila tudi po tem, da v njej skoiro ni bilo drugih internirancev koit lakih z rdečim trikotniLoun pod številko, kar j« pomenilo političnega jetnika. V taborišču je bilo namreč tudi precej jetnikov 8 Ornimi, vijoiličaistmi im rožnatimi trikotniki. Črni so pomenili kriminalce in saboterje, vijoličasti »sinove Jehove« in religiozne skupine, ki so se branile vojaške službo ali pa se uipirarte hltlorjam-skeiniu nasilju in nečlovečnosti iz verskih razlogov, medtem ko srn *e izkazovali z lepimi rožnatimi trikotniki laiki, ki so diajali moškemu spolu prednost pred čari ženskega spola. Kadar sta dež ali
pa pranje spralia prvotno rdečo barvo »političnim« trikotnikom, je postal marsikateri roižniait, kar je vednio nudilo snov za bolj ali manj zabeljene šale.
Že po tem, da v tej delovni komandi ni bilo »dirugačebarv-niili«, se je dalo sklepati, da je v njej »boljši sloj« internirancev.
Po kakšnem, polurnem čakanju, med katerim se je taboriščni trg že slkoraj izpraznili, ker so druge dielovne komande diruga za dlrugo po vojaško odkorakale skozi glavni vhod, kjer so morale pri vtraitih z vojaškim konalkom lin z Miilze ah! na rjoveče povelje svojih kaipotov pozdraviti stražo, se je pripeljal končno na kolosu tudi naš »plantažni kapio«. Bill je še mllad, lep, po obnašanju ljubezniv človek, d kima iz Avstrije. Nosil je dolge lasie, kar je bil poseben privilegij, in čedno civilnio obleko s kar najmanjšima čr-kaunia K. L. Peljal se je s kolesom ob dolgi vrsti, sprejel poročilo kaipotov posameznih oddelkov, koliko mas je, nakar je dal znak za odhod. Stranska vrata so se odprla itn naš dolgi sprevod se jo počasi izvil skozi izhod na prosto. Pred izhodom je stala večja skupina SS-oveev z leno preko ramen obešenimi brzostrelkami in puškami. Nekateri so nas gledali izzivajoče in silknili kako zasrannovalno opazko, drugi pa so se delali brezbrižni iin so molčali. Pnidlruževali so se drug za drugim koloni in jo spremljali na obeh straneh. Njihove elegantne oprave im rejeni, rožnati obrazi
TEDENSKI KOLEDARČEK
1. februarja, nedelja: Ignac
2. februarja, ponedeljek: Svečnica, Marija
3. februarja, torek: Blaž
4. februarja, sreda: Andrej
5. februarja, četrtek: Agata
6. februarja, petek: Dora
7. februarja, sobota: Ksenija
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 29. januarja si dobil oz. dal za:
ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko švicarski frank napoleon
620—623 lir 23,75—24,25 lir 72—75 lir 120—124 lir 1.725—1.750 lir 148—149 lir 144—146 lir 4550—4750 lir
RADIO TRST A
Nedelja, 1. februarja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja;
10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj ... Kronika sedmih dni v Trstu; 15.45 Poje zbor učiteljišča iz Maribora; 17.00 »Grde ženske«, drama v treh dejanjih (Achille Saita-M. Javornik). Igrajo člani RO;
21.00 Pesniki in njih stvaritve: »Garcia Lorca«. Urejuje Lojze Rebula; 21.20 Dalmatinske pesmi.
Ponedeljek, 2. februarja, ob: 18.00 Penko: Iz življenja tujih ptičev: »Marabu«; 18.10 Koncert violinista Baldassara Simeona, pri klavirju Piero Rat-talino — E. Visnovic: Sonata v Es-duru za violino i.n klavir; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. Ureja Krasulja Suhadolčeva; 20.30 Vin-cenzo Bellini: »Mesečnica«, opera v dveh dejanjih. Približno ob 21.55 »Opera, avtor in njegova doba«.
Torek, 3. februarja, ob: 18.00 Z začarane police: Marija Polak: »Mojca pri kralju Ledeniku«; 18.10 Ravel: Trio v a-molu; 18.35 Vokalni sekstet »Ubald Vrabec«; 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 20.30 Operetna glasba; 21.00 Obletnica tedna: M. Pavlin:-
»Stoletnica rojstva Huga Junkersa«; 21.50 Umetnost in življenje: »Iz zgodovine portreta: Pri starih Rimljanih« ; 22.05 Simfonični koncert Tržaške filharmonije — Malipiero: Šesta simfonija; Brahms: Koncert v D-duru, op. 67 za violino in orkester.
Sreda, 4. februarja, ob: 18.00 Radijska univerza: Luigi Volpicelli: Poklicna usmeritev: (2) »Selekcija v znanstveni organizaciji dela«; 18.10 Haydn: Koncert v D-duru za violončelo in orkester; 18.40 Samospevi slovenskih skladateljev; 19.00 Zdravstvena oddaja. Ureja dr. M. Starc; 21.00 »Knez Hombur-ški«, drama v petih dejanjih (Heinrich von Kleist-Franc Jeza). Igrajo člani RO.
Četrtek, 5. februarja, ob: 18.00 Z začarane police: Zora Kafol: »Kralj berač«; 18.10 Schubert: Godalni kvartet v a-molu, op. 29; 19.00 šola in vzgoja: prof. Ivan Theuerschuh: »Neresni vzgojitelji«; 20.30 Slovenske instrumentalne zasedbe; 21.00 Charles Chilton: »Potovanje na Mesec«, 12. slika. Igrajo člani RO; 22.00 Iz sodobne književnosti: »Motiv prikazni v svetovni književnosti«. Napisal Franc Jeza,
Petek, 6. februarja, ob: 12.55 Rene Touzet in njegov orkester; 18.00 Radijska univerza: Ivan Artač: »Življenje starih Egipčanov: »Vojaštvo«; 19.00 Širimo obzorje: Drago Štoka: »Gpadovi na Tržaškem — Devinski grad«; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.15 Koncert basista Ettora Gerija, pri klavirju Pieretta Tamanini; 23.00 Chopinovi valčki.
Sobota, 7. februarja, ob: 15.00 Liszt: Sonata v h-molu; 16.00 Novelist tedna: Johan Hammond Ros-bach: »Gazelje noge«. Urejuje M. Jevnikar; 16.20 De-bussy: »Les jeux«, simfonična pesnitev; 18.00 Oddaja za najmlajše: Radislav Rudan-Saša Martelanc: »Bilo je nekoč: (2) Mačeha Sršana«. Igrajo člani RO; 19.00 Sestanek s poslušalkami. Urejuje Marjana Prepeluhova; 21.00 »Občinsko dete«, enodejanka (Branislav Nušič, prevedel J. Zupan). Igrajo člani RO; 22.35 Igra orkester Bojan Adamič.
VPRAŠAMA in ODGOVORI
Vprašanje št. 515: Naš oče je imel več otrok, toda na domu je ostala le ena moja sestra, ki je poročena. To je oče v oporoki določil za glavnega dediča, ostalim otrokom pa zapustil delež v nepremičnini. Delež je zapustil tudi zetu na domu, ki ga v oporoki imenuje »posinovljenca«. Rad bi vedel, ali je oporoka pravno veljavna.
Odgovor: Zapustnik, ki ima več otrok, lahko v oporoki (testamentu) razpolaga z eno tretjino premoženja. Ostali dve tretjini sta na razpolago za nujne deleže. Če je oče v oporoki imenoval zeta »posinovljenca«, nima to nobene pravne veljave in nobenih posledic. Zet sicer lahko dobi delež, toda le iz tiste tretjine premoženja, s katero oče v oporoki razpolaga. Vaša sestra, ki je na domu, bi torej lahko dobila skupno z možem, Vašim svakom, eno tretjino vsega premoženja i.n en nujni delež, Vi in ostali bratje ter sestre pa vsak po en nujni delež.
Vprašanje št. 516: Vino v sodu je postalo rdeče. Pred pretakanjem je bilo prav dobro. Kaj naj naredim?
Odgovor: Vinu najprej dodajte po 12 gramov kalijevega metabilsufita ali 2 kocki enososine na hi, da se njegova barva ustali. Vino bo postalo tudi nekoliko bolj bledo. Če bi pa ostalo še vedno preveč rdeče, mu morate odvzeti barvo z razbarvi-lom (decolorante). Na 1 hi vina premešamo od 50 do 200 gr razbarvila. Najbolje je, če poskusimo naj-, prej razbarvali manjšo količino vina, da vidimo kako sredstvo učinkuje.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU
V soboto, 31. jan., ob 18.30 v Avditoriju v Trstu
krstna predstava
PEPELKA
mladinska igra v štirih dejanjih s petjem
Napisala MARIJA HOLKOVA
S SODELOVANJEM GLASBENE MATICE V TRSTU
V nedeljo, 1. febr., ob 16. uri v Avditoriju v Trstu
Franz von Suppč
BOCCACCIO
V nedeljo, 1. febr., ob 21. uri v Avditoriju v Trstu
GIGI
komedija v dveh dejanjih po noveli pisateljice Collette, dramat. Anita Loos
V torek, 3. febr., ob 18.30 v kino dvorani v Skednju, v petek, 6. febr., ob 18.30 v Prosvetnem domu
na Opčinah
PEPELKA
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
so bili v nenavadno očitnem nasprotju z našimi. oblekami in obrazi. Billi so res kakor dlruga, »višja« rasa. Skono vsi so. billii še prav mladi, stari okrog 20 do 22 let im Audiji mainj. A prav naijimlaijši so ge najbolj repenčili1 in bili najbolj surovi z maimii. Toda mi smio jih ignorirali in se dčlali, kakor da jih sploh ne vi tlimo.
Ko se je naša dolga vrsta v peter,ostopih izvijala skozi vrata, pri katerih je stail iSS-ovec lin nais štel, lin zavijali a p.o ozki asfaltirani cesti ob zelteimop obarvane m taboriščem zidu z električno žiro na vrhu in s stražnimi stolpi na vsakih sto metrov proti veliki čedlni pristavi z velikansko, prijazno strmo Streho in živo j)obarvanimi zidovi sredi zelenega polja, nas je navdali varljiv občutek širine in prostosti. Na drugi strani steze se je namreč širila! »plantaža« — veliko kot miiiza ravno polje, ki jie bilo kar naj-skirbneje obdelamo. Ime »plantaža« so mu dali zaradii tega, ker so delali na njemi poskuse z najrazličnejšimi rastlinami in gno-jlžlli. Gojili so predvsem mnogo rastlinja, ki je bilo namenjeno za nadomestke začimb, ki jih Nemčija med vojno. nli mogla uvažati. Kakšni so bili uspehi, sami nismo mogli presoditi, ker V našo hrano ni nikoli zašla nobena prava in ne » nadomestna« začimba; toda verjetno uspehi niso billii samo slabi. Že prvi dlan, komaj smo' zavili skozi vrata, me je tovariš, k.i je stopal ob meni, opozoril nia nizke grmaste rastline, ti so rasti e -tik ob stezi in ki naj bil rodile nadomestilo za poper. Kot sem pozneje ugotovil, ie nadomestek še precej dlobro spominjal na pravi; poper, vsaj v surovem stamju, in jasno nam, je bilo, da. zaradii pomanjkanja- začimb Netmoi vojne ne bodlo izgubili. S teim je lahko miril svojo vest. komur se je kaj oglašala, dia dlelaimo, čeprav prisilno za nemški »vojni stroj«. Bilo je očitno, da naš »poper« n-e bo hitreje pognal nemških »koles, ki se vrte za zmago«, in dia ga tudi ne bo na nemških milzah, zai katerimi bi obhajali zmago. Tako smo lahko šili res z mimo vestjo dellat na to hitlerjamsko »plantažo«, ki. je s svojim i-menoim spominjala na kolonialno romani i ko; o katerlii je tiste din i morda miarsiiktak liltierjanec sanjaril.
Pozabil sem omeniti da so bili mied, našimi SS-ovskitmi, stražniki šlt,e|vjilmi pripadniki bosanske SS - divizije »Haindžar«; ko sem jih prvikrat zaslišal govoriti pri taboriščnih vratih med seboj srbohrvaško; sem se nemalo začudil Pozneje -smioi se nai tri navadili in se nismo niti zmenili, ko je 'odmevala preko taborišča njihova »Crven fesič, oj, miaimo« in druge take, ki so jih prepevali med marširamjein pri vežbainju in ki So mam bile od prej dobro znane. Po uniformi se pripadniki divizije Ha.ndžair niso nič ločili od pripadnikov drugih SS-ovskih divizij in tudi po obnašanju ne. Ne do nats Slovencev iin niti ne do tistih redkih Hrvatov .iin Srbov, ki so bili med nami, niso bili nič prijaznejši od drugih, pač pa smo se jih še bolj bali, ker so nas lahko razumeli; Vpričo nemških SS-ovcev simo. včasih po zabavljali; pa nas niiiso mlogli razumeti, vpričo »liandžarjev« pa simo miorali biti tiho, pa še t.ako so nami grozili, če so slišali, da govorimo slovensko. Seveda moram priznati, da se niso obnašali vsi enako iin dia tudi niiso bili vsi enako surovi, a v splošnem 'So bili nia slabem glasu kot okrutni tudi Itaikrat, kadar ni bilo treba; Billii: so večinoma mladi fantje, a nekaj jlc bilo tudi starejših. Ni mii znamo, zakaj so jih držali' v Dachauu. TOd;a- oddelki SS-ovcev, ki so bili določeni za stražo taborišča; so. se pogosto mer mjavalli. Dachau namreč ni bili le veliko koncentracijsko, taborišče, ampak veliko SS-ovsko- vežbaillšče. T-c zid lin kanal Sta delila obe taborišči iin SS-ovsko j.e bilo po površini' celio veliko večje od našega. Z višine se je moralo zdeti kot velik pairk. Za- vojašnice so služile prijazne zelene barake, skrite med smrečjem. Vsei skupaj je delalo, prav idiličen iin .miroljuben vildlez, z mnogimi rožna timi gredami, zellnniilmi trtami, ki so jih .morali, interni ranči skrbno škropili, im s stezicami, ki so se vse križem prepletale i,rt billri speljane kot nalašč za zaljubljene pare. Celo vrtnih kil.opi n,:! manjkalo, kot smlo pozneje ugotovili. Se krematorij .s svojim večno kadečim se dimnikom in moriščem je spominjal bolj nia miroljubno pekarno kot na poslednji zemeljski cilj tolikih nesrečnih ljudi z vseh strani Evrope.	(Dalje)