TEV. 27 — NO. 27 VESTI IZ AMERIŠKIH SLOVENSKIH NASELBIN Prvo slovensko podporno društvo v Ameriki, društvo sv. Jo-iefa v Calumetu, Mich., je te dni proslavilo 55-letnico svojega obstanka. Vsi ustanovni člani so že mrtvi. Zadnji soustanovitelj, John D. Grahek, je letos umrl. V Milwaukee se je ustanovila unija gostilničarjev, ki se je pridružila CIO uniji. Med ustano-vniki je pet slovenskih gostilničarjev. V Milwaukee je umrl za po- te Kamne at Spadal Bala aff Faataca Provided far te Section IMS, Act of October Srd. 1S17. Authorised on May tza, IMS. škodbami a pvtni nesreči Geo-Dvoršek, star 52 let in rojen v | tako tudi podružnica v Braun- CLEVELAMDSKE NOVICE Sv. maše v Madisonu Rev. Ludvig Virant, župnik slov. župnije v Madisonu, sporoča, da so vsako nedeljo ob poletnem času sv. maše ob nedeljah kot sledi: ob 7., 8. in 10. uri ter ob 11:80 dopoldne Mnogo naših ljudi prihaja vsako nedeljo v Madison in ima lepo priliko udeležiti se sv. maše.. Prememba poštnega urada Podružnica poštnega urada št. 31, ki se je dosedaj nahajala v lekarni Mr. Komina na Addison Rd. in St. Clair Ave., Majšpergu na štajerskem. Hoteč se ogniti drugemu avtomobilu, je zadel v brzojavni drog in dobil smrtne poškodbe. Ranjki je bil v Ameriki 30 let in je dolgo vodil gostilno. Zapušča ženo in dve hčeri. V Fcrest City, Pa., je umrl Mihael Polenšek, star 60 let in ror jen v Leskovici nad škof jo Loko. V Ameriki je živel 38 let, in zapušča dva sinova, nekje v državi Illinois pa sestro. V Franklin, Kans., je izvršila samomor rojakinja Antonija Ko-drič, stara 41 let in rojena v Flemingu, Kans. Bolehala je dolgo časa. Zapušča moža, mater in očima. V Chicagu je preminul rojak Raymond Potuček, rodom iz Ljubljane. Star je bil 57 let. V Ameriki je bival 28 let. Zapušča ženo in 8 pastorkov in dve sestri živeči v Ljubljani. Na farmi J. Spolarja v Har-riette, Mich., je umrl rojak John Korošec, ki zapušča dva sinova, Louisa in Maxa. ITALIJA POSPEŠUJE VOJNO NA ŠPANSKEM Geneva, Švica. — Španska vlada je te dni izdala in predložila Ligi narodov svojo "Belo knjigo," v kateri se pripisuje Italiji najbolj škandalozne prestopke načel odkar je bila zadnja svetovna vojna končana. V tej knjigi se fašistični državi (Italiji) predbaciva, da je v resnici napadu j oča sila, dasiravno je še kot članica Lige narodov. Dalje se nahaja v tej knjigi več jako važnih uradnih določb, objav in ukrepov, katere je italijansko vojno ministrstvo pošiljalo svojemu generalnemu štabu. Nekaj prepisov teh listih so Španci našli pri ujetih italijanskih častnikih in vojakih. Listina št. 91 omenja izjavo diktatorja Mussolinija, ki se je za časa bitke pri Guadalajara izjavil: "Jaz sledim vojni sreči z mirno dušo. Prepričan sem, da bo navdušenje naših italijanskih legijonarjev in pogum kmalu ustavilo nasprotovanje sovražnika." Listina št. 95 vsebuje razglas italijanskega generala Coppija rekoč: "Povejte našim možem (legij onarjem), da je II Duce (Mussolini) zelo vesel dela svojih črnosrajčnikov. Razložite jim, kako velike izgube ima že sovražnik." -o Ali imate že kakega novega ilana(co) za prihodnjo sejo? Ne prezrite naše velike kampanje ženske enakopravnosti! lichovi lekarni na vogalu E 55. ceste, je bila premeščena v urad A. Kollandra, v S. N. Domu, kjer bodo rojaki zana-prej lahko postrežem v poštnih zadevah. Dr. M allege v program Slovenski radio program, ki ga oddaja vsako nedeljo radio postaja WGAR v Cievelandu, ugaja ne samo Slovencem, pač pa se tudi Amerikanci živahno zanimajo za ta bogat slovenski radio program. Vodstvo postaje je sklenilo otvoriti vsako nedeljo narodnostne radio programe s slovenskim programom dr. Malleya. Od sedaj naprej se bo spremenila tudi oddajna ura za ta program, ki se bo zanaprej oddajal od 9:30 do 10. ure dopoldne. Zaroka Nedavno sta se zaročila gdč. Anne Grame, hčerka znanega našega slovenskega farmer j a Jožeta Gramca v Geneva, O., in Mr. Matt Poturich iz Clevelanda. Te dni sta se zaročila Miss Agnes Germ, 5349 St. Clair Ave. in Mr. Jos. Modic Jr., 935 E. 67th St. Iskrene čestitke ! Obiski Zadnje dni so uredništvo našega lista obiskali: Mr. Peter Vidmar, pomožni urednik Am. Slovenca iz Chicago, 111., Mr. Jacob Judnich, bivši Jolietčan, sedaj živeč v Indiana Harbor, Ind., Frank Ogrin in John He-rauer, oba iz Waukegana, 111., Joe Horvat s Summit St., Joliet, 111. z vso svojo družino (5 oseb), bil je gost Frank Gra-diškove družine v Lorain, O., in Miss Frances Mustar iz Chisholma, Minn., mudeča se pri svoji teti Mrs. Anton Mustar na 6307 Bonna Ave. Hvala vsem za obisk! Smrtna kosa Dne 27. junija zjutraj je u-mrl v St. Alexis bolnici William Sitter, nekdanji zlatar v naselbini, ki je bil širom Amerike poznan. Ranjki je bil star 56 let. Zadnja leta sta ga mučila revmatizem in sladkorna bolezen. Pred leti je bil aktiven delavec v javnem življenju, bivši glavni odbornik SNPJ. Svoječasno je živel v Conemaugh, Pa., odkoder se je preselil v Cleveland pred 23. leti. Doma je bil iz Trbovelj. Žena mu je pred par leti umrla v Cievelandu. Pokojni zapušča tu sina Williama A. in Maksa, hčer Ano, omoženo Navarro in Lillian, omoženo Jordan, v Kansas City svakinjo Mrs. Julijo Imperl, v starem kraju pa mater, več bratov in sester. R. I* P« CLEVELAND» O« 7. JULIJA (JULY). 1937 OB STOLETNICI PRIHODA PRVE SLOVENKE V AMERIKO LETO (VOLUME) XXIII. Ravno ko pišemo te vrstice, drugi teden v juliju, je pred sto leti nazaj čez širni Atlantik plula ladja jadrnica, na kateri so bili med drugi mi'potniki tudi trije slovenski izseljenci; prav za prav eden izmed njih se je zopet vračal v Ameriko, ostala dva sta bila pa še novodošleca. Ta trojica naših potnikov je bila: misijonar Friderik Baraga, njegov novi služabnik Andrej Ceširek z Viča pri Ljubljani in Baragova sestra Antonija, poročena oziroma vdovela pl. Hoeffern. Na ladjo so se vkrcali v Havre de Grace na Francoskem dne 24. maja 1837, v New York so pa dospeli dne 12. julija 1837 po 50 dni trajajoči jako slabi vožnji; osobito od 14. do 24. junija je vihar ladjo tiral vedno proti severu. Jadrnica bi se bila gotovo potopila, da ni bila pravkar nova in izredno trdna. Baraga je bil ves izdelan, Antonija pa še bolj. Ceširek, ki je bil vedno dobre volje in za vse poraben in pripravljen, jima je bil v veliko pomoč. Baraga je tudi maševal in pridigoval na ladji. Njegove pridige so bile sopotnikom edina tolažba na morju; tudi mnogo judov in protestantov ga je hodilo poslušat. V 2. razredu je bilo 230 potnikov, pa je vse želelo, da bi bila vsak drugi dan nedelja, da bi zopet slišali Baragov govor. Zložil, jim je in dan pred izkrcanjem razdelil nemško pesem, katero so s solzami v očeh peli, ko so zagledali suho zemljo. Tudi Angležem in Francozom jo je moral prestaviti. Ob izkrca- in bogastvom izreden vtis nanjo. la. Veseli me, ker je on za gospo- Seznanila se je tudi s Crookom (Krukom), bogatim lastnikom ladij, ki je imel Barago tako rad da gk je vsako leto obiskal ob Gornjem jezeru. 1 Po reki Hudson so odpluli na počasni tovorni ladji proti severu. V Buffalu je dal Baraga natisniti zvešček z osnovnimi pra vili očipvejske slovnice in z navodilom za učitelja, kako naj indijanske otroke nauči lastnih imen, ki se omenjajo v Jezusovem življenju. Na Erijskem kanalu je celo Baraga zastrmel nad živahnim prometom in gledal, kako so v 7 letih cela mesteca zrasla na obali. Dne 8. septembra je Antonija Amaliji obširno popisala svoje potne vtise. Za njeno versko na-ziranje so značilni tile stavki: "Zelc tuje mi je v Ameriki versko življenje. Pr\tfč namreč bivam v deželi, kjer katoliška vera ne prevladuje, in večkrat sem si mislila, kako se kak protestant ali žid počuti pri nas.. Naše cerkve so povsod najmanjše in naj-ubofnejše, templji raznih krivih ver se pa košatijo v svojem krasu. Američani si ^so stvar seveda zelo olajšajo in kratkomalo ne priznavajo nobene vere; vendar so prav dobri, skromni, res vljudni ljudje in imajo gotovo najbližja čustva. V srcu so često boljši kristjani ko eni, ki se priznavajo h krščanstvu." Brat jo je peljal tudi k Niagar-skim slapovom, ki so nanjo silno vplivali. Potem sta se peljala dalje in dospela 24. avgusta 1837 v Mackinac, Mich., kjer jo je pustil pri Abbotovi družini, dokler vanju 12. julija v New Yorku mu v L* P°intu ne zgradijo sta- so bili razigrani ko otroci. Mnogo težav, bolezni, lakote in žeje smo morali prestati na tej dolgi vožnji; najbolj me je pa žalostila izguba časa. Čas, neprecenljiva dobrina!" vzkli-ca Baraga v pismu. V New Yorku sta z Antonijo morala ostati še cele štiri (edne. Tovorna ladja, na katero so bili naložili njegovo prtljago — tudi več zabojev pravkar natisnjenih indijanskih knjig —, je namreč zadela na skalo in bi se bila sko-ro potopila; morala je nazaj v Havre, da so jo popravili. V New Yorku je Baraga pridno pomagal župniku nemške cerkve. Antonija se je pa večinoma mudila pri družini avstrijskega konzula, kjer so jo vsi tako vzljubili, da so s kočijo hodili ponjo pred njeno stanovanje. Iz njenih pisem se vidi, kako dobro ji je to delo. Vsa Antonijina pisma so dolga, da ji je večkrat zmanjkalo prostora. Iz njih odseva njena duhovitost in precejšna izobrazba, pa tudi velika samozavest. Zunanjost je pri njej .veliko pomenila. Po značaju je bila vedra in do razigranosti živahna, vs< drugačna ko brat ali ko Amalija. Rada govori o naravnih lepotah, včasi tudi pomodruje. Njen slog je šaljivo draži j iv in večkrat dolgovezen, njena nemščina ne povsem brezhibna. Nič pristno slovenskega ni več moči zaslediti na njej. New York je napravil s svojo novostjo, resnostjo, vljudnostjo novanja. V omenjenem pismu pravi Antonija svoji sestri Amaliji, poročeni Gressel: "Spomladi, ko dobim stanovanje, ko se snidejo Indijanci in ko nastopim svojo četvernc službo — kot učiteljica, perica, kuharica in gospodinja —, bom potovala tja in hočem biti zelo pridna. Rodbina, kjer bom ostala čez zimo, je z našim Friderikom prav domača. Gospa je jako srečna, da sem prišla, ker je njen mož le malokdaj doma, kakor Tvoj Jožef, in nimata otrok, da je vedno sama. Družina je zelo imenitna in tu sploh najuglednejša." Potem pravi o darstvo kakor nalašč." Za poznanje Baragove osebnosti je zelo važno tudi drugo Antonij ino pismo do Amalije »pisano 6. oktebra 1837 iz Mackina-ca, Mich. O njem pravi: "Cisto drugo bitje je, kadar je med svojim ljudstvom; vsi ga poznajo in vzljubijo, še preden ga vidijo. Vso pot ga nisem videla tako srečnega kot nekega večera tu v Mackinacu, ko sedel med Indijanci in prepeval iz novo natisnjenih knjig; mi vsi smo pomagali peti. Ni bilo sicer lepo, o ne, kajti neizšolani glas teh ljudi ne zveni prijetno, a bilo je Bogu všečno petje in srca vseh so bila ganjena od vneme ubogih, debrih duš, ki so se z gorkoto udeleževale svetega petja. Friderik je večkrat pozno v noč pel z njimi, da je ohripel in ni mogel več glasno govoriti." Pri Abbotovi h je Antonija našla sličico, katero je bila Baragi poslala nečakinja Josipina. V Mackinacu se ji je dobro godilo. Po njenem tajnem naročilu je Amalija poslala Abbotovim več stvari iz Ljubljane. Torej prihoduji pondeljek, dne 12. julija bo poteklo ravno sto let kar je na ameriška tla stopila prva Slovenka, sestra našega slavnega škofa Friderika Baraga, Antonija. Vsled tega se nam zdi umestno, da nji v počast, kot predhodnici tisočerih in tisočerih njenih naslednic ali posnemovalk (slovenskih izseljenk) prinašamo na tem mestu gornje skromne vrstice, Naš narod v Ameriki in tudi v starem kraju še morda ni znal, katera izmed naših rojakinj je prva odpotovala v Ameriko. Antonija, mlajša sestra Friderika Barage je bila rojena v graščini Malavas fara DoberniČ pri Trebnjem, dne 4. februarja 1803, poročila se je dne 24. maja 1824 v Ljubljani z deželnim JEKLARNE ZOPET ODPRTE Tri jeklarne Republic Steel korporacije v Cievelandu so pričele včeraj, 6. t. m. zopet obratovati, toda ne Še s polno paro kakor pred izbruhom stavke. V Corrigan-McKinney jeklarno se je vrnilo po zatrdilu obratovodje 1688 mož na zopetno delo, v Upson jeklarno 850, v Tucson pa 550. Da ni prišlo do nikakih nemirov je skrbelo za red pred vhodom v jeklarne 2000 vojaštva nrrodne garde, 384 mestnih policajev in 75 pomožnih šerifov. Pred vhodom vsake jeklarne je dovoljeno 12 piketov. Vojaštvo je došlo v Cleveland iz Cincin-aati, O. Nekateri delavci so o-stali na svojem mestu 12 ur, in dobijo zato nadurno plačo. Alex Balint, organizator S. W. O. C. zatrjuje, da se je vrnilo na delo le bolj malo število bivših jeklarjev, večino istih tvorijo delavci, katere je kompanija uvedla iz drugih mest. PRIČAKOVANI GOSTJE IZ DOMOVINE VESTI IZ JUGOSLAVIJE Starokrajski listi poročajo, da pride v kratkem na pevsko turnejo v Ameriko slovenski operni pevec Fran Schiffrer, ki je sedaj prvi basist državne o-pere v Roctocku v Nemčiji. Najprej je nastopal kot koncertni pevec in strogi nemški kritik dr. Kaiser ga je primerjal s Šaljapinom. Tudi Slovencem dobro znana sopranistka Zinka Kunčeva, rodom Hrvatica, je nedavno sklenila pogodbo z newyorško Metropolitan opero. Prvič nastopi na tem sloveČem gledališkem odru v novembru tekočega leta. V pogodbi se je zavezala za5 mesecev, tako da se utegne vrniti v aZgreb prihodnje leto v aprilu ali maju, seveda, če bo hotela. Zinka Kunčeva bo druga zagrebška oper- na pevka, ki bo pela v new-uradnikom^Felitoom" pI.~Hoef- yor.k, Metropolitan ^operi. Pr- fern, ki je pa kmalu zatem umrl; bila sta brez otrok. Ko se je njen brat, misijonar Baraga 1.1836-1837 mudil na obisku v stari domovini, je Antonijo pregovoril, naj gre ž njim v Ameriko, da mu bo gospodinjila, zaeno pa tudi da bo učila otroke po Baragovih misijonih. V ta namen jo je poslal v Pariz, kjer bratu: "Naš Friderik je pa tako se je vadila in učila francoskega znan, da ve vsakdo kaj izrednega jezika. Ko se je Rev. Baraga vra- o njem. čujem, da mu pripisujejo nadčloveške reči, ki jih more vršiti le poseben ljubljenec božji. Med Indijanci ga ni, da bi ne poznal njegovega imena. V Mackinac jih je iz peterih pokrajin silno mnogo prineslo prodajat svoje pridelke, pa ga je hotel vsak videti in z njim govoriti. Mnoge sem obiskala v njih kočah. Ko so zvedeli, da sem Baragova sestra, so mi vsi dajali roko, se mi na-smehavali ter me ogledovali, dokler sem bila v koči, katero sem (zaradi dima) zapustila z zasol-zenimi očmi; potem so hiteli ven, gledali za menoj in mi še na cesto klicali v slovo. Ti ljudje so zelo dobrodušni, njih zunanjost je čedna, obraz prijeten, oči črne in izrazite." šegavo še pristavi: "Naš Friderik je postal ud čal nazaj v Ameriko, je vzel svojo sestro Antonijo seboj in dospel ž njo pred 100 leti (12. julija 1837) v New Yorku, stara je bila tedaj 34 let. Sestri Antoniji pa ni ugajalo ostro podnebje Michigana, zato se je po preteku dveh let zopet vrnila v staro domovino. Dan njene smrti nam žal ni znan; tako tudi pri najboljši volji ne moremo na tem mestu ob stoletnici njenega prihoda v Ameriko prinesti njene slike. Antonija Baraga-Hoeffern bo ostala vseeno, čeravno ni v Ameriki živela do svoje smrti, v analih naše ameriške Slovenije zapihana z zlatimi črkami, kakor prva izseljenka, tako tudi njen brat, škof Baraga, ki je bil tudi prvi Slovenec, ki se je izselil v Kmetijske družbe, kot sem čita- našo novo domovino, Ameriko. va je bila Milka Trnina. Znani mariborski mali harmonikarji so nastopili dne 12. junija v Zagrebu v dvorani zagrebškega velesejma. V za-grebčkih časopisih se je delala vidna reklama zanje. Med drugim navajajo, da so mariborski mali harmonikarji dosegli velike uspehe na Dunaju, nakar so dobili povabilo, da gostujejo na pariški svetovni razstavi. Iz Pariza, tako pravi poročilo "Jutranjega lista," bodo mali harmonikarji odpotovali menda celo v Ameriko. -1-o- Dohodki pošte Združenih držav ' Generalni poštar Farley naznanja o izbornem poštnem prometji tekom lanskega leta 1936. Tako se je prodalo ta čas raznih znamk za $491,677,-040; dopisnic ali kart za $19,-911,960 in kuvert z znamkami pa za $44,450,159. Poleg tega je imela poštna uprava $1,-846,253 čistega dobička od prodaje posebnih vrst znamk, katere so pokupili in katere hranijo filatelisti. V poštnem poslopju v Wsashingtonu se nahaja posebna zbirka teh znamk ki je občinstvu na razpolago za ogled. Narodni mučenih. — Blizu Prihove pri Konjicah se je 8. junija zvečer dogodil grd zločin, katerega žrtev je postal mladi akademik Rudolf Doli-nar, doma iz Lučin na Gorenjskem, sin revne in številne družine. Uradno poročilo banske u-prave opisuje žalostni dogodek takole: V zvezi z demonstracijami ob priliki prihoda predsednika JNS Petra Živkoviča v Maribor, Konjice in Celje, dne 8. junija t. l.š, so istega dne ob 20 zvečer na državni cesti blizu Prihove pristaši JNS, okrog 15 po številu, iz zasede napadli dva avtobusa, katera sta vozila pristaše JRZ. Napad se je izvršil z revolverji, bokserji, noži in kamenjem. Napadeni so se sicer napadalcev ubranili, vendar pa sta bila dva akademika lažje ranjena, ostali so dobili samo praske. Po odbitem napadu so napadeni nadaljevali vožnjo, pogrešali so pa akademika - filozofa Rudolfa Dolinarja, rojenega dne U. aprila 1915 v Lučinah. Domnevali so, da so ga napadalci odvedli s seboj. Nasuednjega dne, dne 9. junija okrog 10 je orožniška patrulja Dolinarja našla mrtvega pod državno cesto pri Prihovi, 50 korakov oddaljeno od mesta napada. Do-linar je imel rane na glavi in po životu od udarcev s topim predmetom. Na hrbtu je imel veliko rano, zadano z nožem, ki je povzročila njegovo smrt. Ugotovljeno je, da je napad organiziral in se ga tudi dejansko udeležil Slavko Reja, urednik "Mariborskega Večer-nika Jutra," mariborskega oglasila JNS; med napadalci sta bila tudi Primec, tajnik krajevne organizacije JNS v Hočah, Brajkovič, pekovski pomočnik iz Maribora. Na kraj sam je odšla sodna komisija; poleg nje so o'dšli na kraj sam tudi organi policijske oblasti pod vodstvom upravnika policije v Lj ublj ani. Preiskavo vodijo naj intenzivnejše. Aretiran je Slavko Reja in več napadalcev, ki so pri poboju sodelovali. Župnik Janez Jereb umrl. — Dne 10. junija je bil pokopan na Kopanju duh. svetnik in župnik v pok. g. Janez Jereb. Dopolnil je 64 let, od teh je bil 10 let v pokoju. Zakaj? Predčasno je podlegel vsled prenapornega dela. Bil je mož izrednih talentov in jeklene volje. Ko je bil bogoslovec, je bil zelo vesele in živahne narave. Ko je pa prišel na prvi službi k svetniškemu dekanu g. Tavčarju kot kaplan, je postal tudi sam svet mož, svoje talente je postavil vse v službo božjo in v blagor ljudstva. Cez tri leta je bil že župnik pri sv. Vidu nad Cerknico; z vso gorečnostjo je sezidal skoraj novo cerkev, vodil petje in ustanovil godbo in na vso moč pospeševal versko in cerkveno življenje svojega ljudstva. Ko je leta 1907 prišel v Škoejan, je zopet kmalu postavil nov hram božji, pozidal prosvetni dom, vodil cerkveno in prosvetno petje, ustanovil godbo na pihala, slikal kulise, jaslice, bož-(Dalje na 6. strani.) - : > I nirr^riiir W4PfAim K. S. K.JEDNOT1N DAN V Društvo wr. Frančiška, št. H. PITTSBURGH V, PA Pittsburg, Pa.—Pitt KSKJ booster ji skupaj s- vsemi K. S. K. J. društvi v Pittsburhu in okolici bomo priredili zopet "K. S. K. JEDNOTIN DAN," in to dne 5. septembra t. 1.; tO bo na nedeljo pred Delavskim praznikom (Labor Day) in sicer v Schuetzen parku, Mili-vale. Odbori različnih društev bodo v kratkem povabljeni na sejo da se izdela program za ta dan. 2e danes zagotavljamo, da s kooperacijo vseh članov in odborov društev bomo priredili enega izmed najboljših KSKJ. dni kar jih je še bilo. Naj to tprednaznanilo zadostuje za danes. Prosimo pač vsakega Jednotarja in Jedno-tarico, da si zabeležite datum 5. septembra v koledarju, tako, da ne boste prezrli ali zamudili tega izleta ali naše prireditve, namreč KSK Jed-notinega dneva. Več o tem boste še lahko či-tali ko bo ves program sestavljen, ali ko bo vse urejeno. S pozdravom: Frances Lokar Nota York, K T. Prihodnja seja nalaga društva ae vrfi v soboto, dne 10. julija v slovenski cerkveni dvorani. Da bo seja prej končana, bom v dvorani že ob 7. uri zvečer, kjer lahko poravnate svoj asesment. Ker se vedno bolj in bolj bliža dan 40 letnice obstanka našega društva, kar se bo praznovalo dne 31. oktobra t. 1., je pričakovati 100% udeležbe na vsaki seji od zdaj naprej do te slavnosti. Pri naši drugi seji bo eden izmed srečnih dobil skrivnostno darilo. Več Članov je v ta namen že vzelo po 3 ali 4 knjižice; ako jih še kateri drugi člani želijo, se lahko zglasite pri meni na domu na 416 E. 9th St., New York City. Naš sobrat Frank Traun, živeč na 424 Bleecker St., v Brooklynu, je zelo bolan v King County špitalu Brooklyn,. Dolžnost članov našega društva je, da ga obiskujemo; torej kdor ima priliko, je pro-šen, da to stori. Sestra Barbara Sertič na 117 Second St., New York, se je tudi naznanila bolnim. Obema želimo, da bi kmalu okrevala. Na svidenje v soboto 10. ju- in llrectoiku Glasila iobr. Ivanu Zustonu. Nadalje naj •prejme zahvalo boter nov« Kasta ve iobr. Louis F«rfolia in botra sosestra Mrs. Ana Smreka*, kakor tudi vsa avatovščl-na, katerih je fafto 82 po številu in vsi ao nastopili pravočasno, da ni bilo nobene zamude in hvala jim sa vsa tako lepo visoka darila novi zastavi! Prisrčno hvalo izrekam vsem dru- fP*mni udeležbi se lahko pripeti in se ne mote vsakega d-paziti. ki ste se udeležili naše slavnosti, da nsm oprostite, ako niste bili dovolj postreieni, kaj lahko ste opazili sami, da smo bili preveč zaposleni; za pomenek pač ni bilo časa. Vaa društva pa, katera ste se udeležila naše prireditve in nam pripomogla k uspehu pa štvom za korporativni nastop bodite prepričana, da v slu pri slavnoeti: Dr. sv. Vida št. čaju vaših prireditev bo tud 25, dr. sv. Jožefa St. 146, dr. naše društvo drage volje vam sv. Ane št. 150 in dr. sv. Dru- na razpolago in takrat upam žine št. 207 vsi spadajoči h da se kaj več pogovorimo. KSKJ. Hvala pa tudi vam, ka- Ti, naša nova zastava pa det je dr. sv. Jožefa št. 169 plapolaj pred članstvom na za vašo dobro voljo pri udele- šega društva in za uspeh dru žbi, le žal, ker ste bili malo štva. Vse pa katere boš spre-kasni. Le verjemite,, da bo na- mila k večnemu počitku, pa še društvo znalo ceniti vašo, sprejmi tja nad zvezdami, kjer čeravno bolj pozno navzočnost, naj se enkrat zopet vsi sni Hvala lepa nadaljnim= dru- demo! štvom za korporativno udelež- Vsem skupaj še enkrat lepa bo: Dr. Mir št. 10, dr. Bled hvala. Pozdrav, št. 20, in dr. Kraljica Miru Anton Kordan, ta j nik št. 24 vsi S. D. Zveze. Dr. sv. Alojzija, dr. sv. Antona Pa- Dobro delo boste storili ako dovanskega, dr. S. 2. Z. št. 15, pridobite kakega novega člana S. Ž. Z. št. 4.7 S. 2. Z. št. | (co) za naio Jednoto. 73. Iskrena * Jivala P* Dri11 I i 'i 'J Toliko v' prijazno predna-znanilo in zfcvnanje. Z bratskim , tajnik. Društvo sv. Frančiška Sal. št. lija na naši seji! 29, Joliet, lil. VABILO NA PIKNIK Ha, ha, ha, zopet bo nekaj posebnega v krogu našega društva! Kakor ste zadnjič čitali dopis našega tajnika, bo moral na našem pikniku di\e 18. julija v Troyu vsak eno novo pesem zapeti. Te dni sem se mudil na Center St. pri neki mamici, ki me je vprašala, če bomo imeli res kontest za slovenske pesmi na tem pikniku in kakšno pesem sem si jaz izbral?; j . , "Šur, da bo!" sem ji odgo-v ril. Jaz imam že svojo po-gruntano in sicer ono: S sobratskim pozdravom, Jerrg Koprivsek Jr., tajnik, "Kaj nam pa morejo, če smo vesel?" "Molči," mi je omenila ona ženica," jaz imam pa eno novo izbrano za ta dan in sicer: "Vzela bom ponvico, spekla potičico. Ljubček moj, slušaj me: Pojdi z menoj! Greva na piknik tja; luštno bo, kar se da. Piknik Frančiškovcev bode v Troy. Vse bo veselo tam, kaj bi res človek sam žalosten bil doma?— Pojdi z menoj!" Da, res luštno bo tam pa še kako! Mnogo raznovrstnih zabav in veselja in veliko nagrad za zmagovalce v igrah in dirkah. Govori se tudi, da bomo za smeh enega komarja odrli in spekli na ražnju, ženske bodo pa pripravile iz njegove krvi fino godljo! Komarja bo za bedre držal jolietski Napoleon. To je bilo bolj v smešnem tonu napisano, pa mi oprostite! Kot predsednik tega društva s tem prav vljudno vabim vse naše cenjene člane in članice, mlade in stare, da se za gotovo udeležijo našega ve likega In zanimivega piknika dne 18. julija v Troyu, blizu Forest Preserve. Vabljeno je tudi članstvo ostalih sobrat-skih društev. Vsi prijatelji našega društva dobro došli! Vsi oni, ki nimate svojih avtomobilov, se tega piknika lahko tudi udeležite, ker bomo imeli zanje avte in truke pripravljene. K sklepu vam kličem: Na veselo svidenje na našem pikniku! S pozdravom: ' Društvo sv. Jožefa št. 53, Waukegan, III. Vabilo na piknik Letni piknik našega društva se vrši v nedeljo 11. julija v Možinovem parku in vsi naši člani so vabljeni k temu letnemu programu. Sedaj, v tem vročem vremenu je vsak član z veseljem obveščen, da ima priložnost iti ven ,v naravo, na prosto, kjer je nekaj bolj hladne in veliko, domače in druge zabave. Samo parkrat na leto imamo priložnost skupaj se zbrati, vsi člani, in sedaj ob tem času, 11. julija smo lahko vsi zopet skupaj, da se na en ali drugi način razveselimo in pogovorimo s svojimi prijatelji in sobrati. Vsak član bo dobil po pošti karto, katero lahko zamenja na prostoru piknika za 50c /rednosti tiketov. S tem tike-tom se bo lahko kupilo raznih jedil in pijač v vrednosti 50 centov. Vsak član torej plača ieh 50 centov na prihodnji redni mesečni seji. Polletna seja se tudi vrši na isti dan in sicer ob pol 10. uri zjutraj. Na tej seji bo izdan polletni račun in vsak član, kateri le more, naj se udeleži te seje. Pozdrav! Joseph Zore, tajnik Naša sedanja kampanja žen ske enakopravnosti traja do konca leta, toda ne odlašajte do zadnjega! Društvo sv. Lovrenca št. 63 Cleveland (Newburg), O. ZAHVALA ' Vse pride in vse mine! Tako je tudi naša slavnost 35 letni ce s blagoslovitvijo nove dru štvene zastave minila. Slav nost se je nadpričakovano dobro izvršila s sodelovanjem in udeležbo tako mnogih društev, ki so se udeležila korporativno, kakor tudi društva, katera so poslala svoje zastopnike, saj še celo vreme je sodelova lo z našo slavnostjo. Naj mi bo na tem mestu dovoljeno, se v imenu društva zahvaliti gl. predsedniku sobr. Frank Opeka, ki je prišel iz daljnega No. Chicago, da je prisostoval naši prireditvi in za dar kakor hvala tudi III. podpredsedniku sobr. Joseph Lekšanu, ki se je udeležil naše slavnosti in dar. Nadalje gl. uradnici nadzornega odbora Team-u S. 2. Ž; št. 47 za nji- Društvo Marije Pomagaj, št. hov nastop ker s tem so po- 78, Chicago, III. večale našo slavnost, in hvala Tem potom naznanjam vsem dr. sv. Rešnjega Telesa za kor- članicam našega društva, da porativno udeležbo. Lepa hva- se bo naša prihodnja seja vr la pa društvom, ki so poslala šila v Četrtek dne 15. julija po svojih zastopnikih častitke ob osmi uri, v navadnih pro-in darove novi zastavi: dr. sv. štorih. Na tej seji boste sli-Vida št. 25, dr. sv. Jožefa št. šali trimesečne račune. Po se-110 dr. sv. Srca Marije št. ji bomo imeli zabavo in malo 111, dr. sv. Jožefa št. 146, dr. okrepčila za vse. Odbornice bi sv. Ane št. 150, dr. sv. Mari- rade videle vsaj eno tretjino je Magdalene št. 162. dr. sv. članic na seji, ne pa samo od-Jožefa št. 169, dr. sv. Družine pornice in še kakih deset čla-št. 207; vsi spadajoči pod o-!nic. Članice, ki imate knjižice kril je K. S. K. Jednote. Dru-Uav prodajati, ste prošene, da štvu Mir št. 10, dr. Bled št.' jih vrnete pred prihodnjo sejo. 20, dr. Kralja Miru št. 24, in Kampanja .jZa nove člane dr. Naš Dom št. 50 spadajoči traja še do konca leta in rada S. D. Zvezi. Društvu sv. A loj-In videla, da bi članice malo zija, dr. sv. Antona Padovan- bolj agitirale za novo članst-skega, Pevskemu dr. Zvon, vo kakor ste dosedaj. Matere pevskemu dr. Slovenija, dr. ali imate vaše hčere in sine že Najsvetejšega Imena, dr. sv. /pisane v^ našo Jednoto? Se-Rešnjega Telesa, ' dr. Tabor daj imate* lepo priliko to sto-št. 139 SNPJ, društvti S. N. riti. Poglejte v Glasilo in bo-Dom iz 80 cestfe'ihTtažbi S. hte videle ktfkek lepe denarne N. Domu iz Maple Hghts. Is- nagrade so razpisane, krena hvala za tako velikodu- Prejela sem opomin iz gl. šne darove! urada glede posojila, ki ga i- Vsako društvo ima na svoji maje nekatere članice pri Jed-seji zapisnikarja. Tako in še noti. Kakor veste, je treba vse bolj natančno je pa storil obresti plačati na to, in obresti na naši slavnosti sobr. Anton zmeraj rastejo, zato skušajte Grdina ki je vzel premikajoče Nolg poravnati, slike. Prav nobenega opore- Težko mi je kar naprej pi-kanje ne bo, ako ni šlo pri | sati zaradi dolga, ampak ni slavnosti vse kot po žnorci. drugače za pomagati. Ases-Lepa hvala Mr. Grdina. Iskre- ment je treba poslati na glavna hvala g. Ivanu Zormanu ni urad vsak mesec in kje ga za prisotnost in ker sta pev- oom vzela če članice ne pla-ska društva "Zvon" in "Slove- čajo? Jaz ne morem iti po hi-nija" pod njegovim vodstvom šah pobirat asesment. Ce ne zapela več krasnih slovenskih morete priti plačat na sejo, pa pesmi. Hvala se izreka tudi pridite na moj dom. Denar sobra. George Panchurju, čla- pobiram vsak torek ves dan in nu porotnega odbora KSKJ in druge dni če sem doma, seve-sodniku Frank Lauschetu za I da, ne morem vedno doma ča brzojavne čestitke. Udanost- kati da bo katera prišla plačat na zahvala Rev. Julius Slap- Na svidenje na seji dne 15 šaku za pomembni govor ob julija. pol osmi maši, krasni govor P. Kobal. tajnica. pri blagoslovitvi zastave ter - za udeležbo na vrtni veselici. | Društvo Friderik Baraga Hvala godbi sv. Lovrenca zal 93, št„ Chisholm. Minn. vse sodelovanje pri slavnosti \ Začetek naših sej—Naš piknik na čelu vnetega kapelnika Tem potom naznanjam Frank Bečaja. Prezreti pa ne članstvu našega društva sklep smem izreči zahvale vsem voz- zadnje seje, da se bodo od se nikom svatov še posebno hva- daj naprež vršile naše seje eno la pa onim, ki so vozili brez- uro poprej; torej prihodnja plačno. Zahvala pa tudi noč- r.eja dne 11. julija se prične Društvo sv. Ane it. 123, Bridgeport, Ohio Godovanje našega društva Na zadnji, junijski seji je bilo sklenjeno, da bomo letošnje godovanje našega dru štva sledeče obhsjsle: V soboto zvečer, dne 24. ju lija, se vrši plesna veselica v dvorani v Boydsville. Godbo za ples bodo imeli v oskrbi "Slovenski asi" (Slovenian Aces), Radio Stars iz Yukona, torej je vsem prijetna zabava zasigurana. Vsaka članica mora za to veselico plačati 25c, ako se iste udeleži ali ne. Pričakujemo velike udeležbe v krogu naših veselih Ančk! V pondeljek, na sv. Ane dan, dne 26. julija, bo darovana v cerkvi sv.. Antona društvena sv. maša za vse žive in pokojne naše ,članice* Pridite pplno-številno! Ne pozabite sedanje , kampanje ženske enakopravnosti! Skušajte . pridobiti kako novo kandidatihjo1 za odrasli ali pa v mladinski oddelek. V mladinskem oddelku nam jih manjka do 100 samo še 19; te moramo do konca kampanje pridobiti, torej na noge! Glede različnih razredov zavarovanja vam bom dala z veseljem vsa pojasnila. Pomnite, da so.v tej kampanji razpisane lepe denarne nagrade! K sklepu vas še prosim, da se v velikem številu udeležite naše prihodnje seje. S pozdravom: Anna Roth, tajnica. Društvo sv. Martina it. 178, Chicago. ///. Vabilo na polletno sejo i Cenjeno članstvo našega društva 8 tem prijazno vabim na polletno sejo. vršečo se dne 11. julija ob 1.30 popoldne. Udeležite si iste prav za gotovo, da boste slišali čitanje polletnega računa, tfoleg tega bo še več bolj važnih za^ev na dnevnem redu, tako tudi vprašanje glede slabega pla če van j a asesmentov od strani članstva. Ponovno vas prosim da pridete vsi, da se vse te važne zadeve lepim potom u redi. Pozdrav: Marko Vouri, tajnik. 2030 W. Coulter St. Dajmo našim vrlim Jedna-taricam zasluženo priznanjet Agttlrajmo marljivo za novo članstvo v sedanji kampanji ženske enakopravnosti! Društvo sv. Mihajla, broj 163, Pittsburgh, Pa. nim čuvajem pred veselico, kakor tudi vsem delavcem na veselici; številni so bili, ali bilo jih je še premalo, da bi bili vsi udeleženci postreženi kot je bil naš namen da morajo dobiti postrežbo. Zahvala gre pa tudi kuharicam: Mrs. Alojzija Vrček, Mrs. Mary Vrček, sosestri Mrs. Theresi Simončič in sosestri Mrs. Josephini Gli-ha za izvrstno pripravljeno jed in prigrizek. Zahvalimo pa tudi udeležence dr. sv. Kristine št. 219 KSKJ, kakor tudi vse posamezne, ki ste se naše slavnosti udeležili. Ako pa e katero društvo izpuščeno, se bo to storilo po pomoti in ob devetih zjutraj v navadnih prostorih. Kakor je gotovo že vsem znano, priredi naše društvo dne 11. julija svoj letni piknik na MusiČevi farmi (Coliseum farm), torej na istem prestoru kakor lansko leto. Zato že danes cenjeno občinstvo iz Chisholma in okolice vljudno vabimo, da to našo prireditev v obilnem številu poseti, za kar ne bo nikomur žal. Za plesaželjne bo sviral dobroznani Frank Smolcev orkester, za žejne in lačne bo pa skrbel v to izvoljeni veselični odbor. Za vožnjo rta piknik bo tudi se prosi že na tem mestu da dobro preskrbljeno in sicer bo se nam oprosti; pri tako o- M ar tin Težak, predsednik, sosestri Mrs. Mary Hočevar Prosim pa cenjeni gostje, vozil šolski bus izpred Washington šole od ene ure naprej. Sa ovime javljam Članstvu našega društva, da če se ob-državati dojduča sjednica na 11. julaja točno u 2 sata posle podrte u* navadni- prostori-jama. Bračo i sestre! Na ovu sjednicu ste prošeni, da se u punem broju udeležite bez is-prike bolesti i važnog dela, jer imamo vrlo važni točka na dnevnem redu, i zaostale iz prošle sjednice, jer je bilo u-prav toliko članstva, da se komaj sjednica otvorila, što ni-je baš lepo. A sada bv na dnevnem redu glasovanje zaradi novega Jednotinega čarter-ja (ili premembe), kako ste opazili u Glasilu poročilo gl. tajnika. Drugo bude čitano finančno poročilo nadzornog odbora za prošli 6 mjeseca ili polgodiš-nji računi, da bute znali kako obstojimo sa društvenu blagaj-nu. Dalje javljam, da člani, ki ste dužni društvu veče svote nadzorni odbor če imena na dojduči sjednici ovih čitati toliko do znanja, da se bute znali česa držati da dug poc! mirite prije sjednice. Sada još opominjam sve ro ditelje, da vpoštevaju ovo Sv§ mlade Člane, sinove i hče re, koji su navršili 16 let. da je dovedu na sjednicu i da je vpišeju med aktivne članove jer bute u nepriliki, ako bi ova deca umrla u tome vremenu ne bi dobili posmrtnine plačane Sada isto imate lepe prilike da pripel jate svoje prijatelje u naše redove za vreme kampanje; prosti pristup i doktor, a još k tome lepe denarne na grade. Naše društvo i Jedno-ta plača točno članu podpore na koje su upravičeni; stoga ne zaboravite, i dobro nam došli novi članovi! Ob zaključku još javim, da na prošloj sjednici naš dobri blagajnik Nick Fabac ostavil svoju čast poradi svoga dela, to jest stupil u biznes saluna. Ma njegovo mesto bil izvoljen brat John Burič, 809 Phineas St., N. S. Pittsburgh, Pa. Sa bratskim pozdravom, Matt Br oz e nič, tajnik. Druitvo sv. Cirila in Metoda it. 191, Cleveland, Ohio Vabilo na sejo Tem potom prosim vse člane in Članice našega društva da se gotovo udeleže prihodnje seje dne 14. julija v navadnih prostorih. Na tej seji boste slišali finančno poročilo ali račune za preteklo polovico leta, tako bo še več drugih važnih točk na dnevnem redu Zato vas ponovno prosim da pridete vsaj na to sejo ako že drugače ne morete, ali pa nočete. Torej ne pozabite pri hodnje seje 14. t. m. zvečer ob osmih! 2elim, da bi že naš predsednik brat Teddy Ross-man okreval, da bi vodil sejo kot običajno že več let. Brat Rcssman je že tretji teden bolan, bil je tudi en teden v bol nišnici, zdaj je pa zopet doma Gotovo mu vsak član želi, da kmalu ozdravi. V bolnišnici je bila tudi naša Članica Josipina Semich tudi nji želimo ljubega zdravja. Na obisk v staro domovino se je podala naša članica Mrs Mary Cervan. Ker ima še tam žive štarše, jo bodo gotovo prav z veseljem pričakovali in sprejeli; res, srečen je ti sti, ki ima še očeta in mater živa, ter jih je v stanu obiskati, tako tudi druge svoje nekdanje prijatelje in znance tam v stari domovini. * Vsem ki so se podali pred zadnji torek čez morje, želimo srečno potovanje in srečen povratek. Sosestrski pozdrav vsemu članstvu, Matilda Ropret. ta j. Ženska društva! Letos imate najlepšo priliko da agitirate za novo članstvo! Društvo Kraljica Majnika, št. 194, Canonsburg, Pa. Vabilo na piknik Naše društvo priredi svoj prvi letošnji piknik dne 10 julija v Drenikovem parku Sviral bo Pavel Dolinarjev or kester. Drage mi sosestre, ali naše članice! Cenjeno bratsko dru štvo sv. Jeronima, Kay Jay Bocsterji in članice podružni ce Slov. Ženske Zveze, tako tu ili vsi cenjeni rojaki in roja kinje v naselbini ter okolici ste vsi vljudno vabljeni na ta naš piknik. Dobro došli! Za odbor: Frances Mohorich, tajnica Društvo Kristusa Kralja, it. 22$, Cleveland, O. Vabilo na piknik Cenjeno članstvo našega društva, tako tudi druge Jedno-tarje tudi jaz prijazno vabim na naš prvi piknik, vršeč se prihodnjo nedeljo, 11. julija na Stuškovi farmi v Wickliffe, Ohio. V zadnji številki Glasila je že naš predsednik opisal, kje je ta farma in kako se tja pride; sploh je pa ta prostor že mnogim znan. Kateri imate avtomobile, boste lahko še kaj izletnikov vzeli seboj. Pred vsem pa apeliram na naše člane in članice, da dajte agi-tirati za ta naš piknik; povabite vse svoje znance, saj bo ondi za vse dosti pripravljenega za lačne in žejne. Katerega bo veselil ples, se bo lahko sukal in na plesal, igral bo Bran-celnov orkester. Naša dva nova trgovca, člana društva, sta obljubila, da bosta dala vsak eno darilo za udeleželnee tega piknika; istega boste lahko deležni prav zastonj. Vsak, ki bo kupil za 50c pivskih tiketov bo do tega darila upravičen, če bo srečen. Eden izmed teh je brat Louis Oblak, nekdanji predsednik našega društva in režiser "Pa-sijona," drugi je pa naš prejšnji tajnik brat John Sušnik. Lepa hvala v imenu društva za njih naklonjenost, obema želimo mnogo uspeha pri njih podjetju ali v trgovini! Kakor je že zadnjič naš predsednik brat Fabian omenil se vam ni treba nič bati kako boste dospeli na Stuško-vo farmo; kar čakajte na koncu Nottingham kare, tam bodo že naši avtomobili na razpolago, da se boste lahko naprej peljali; truka ne bomo imeli, ker preveč stane. Ponovno vas vljudno vabim in prosim, da se udeležite s svojimi znanci našega piknika prihodnjo nedeljo. S pozdravom, Anton Klančar, tajnik. Vpoštevajte lepe denarne nagrade v sedanji naii kampanji! -o- J DOPISI Društvo Marije Vnebovzete, št 210, Universal, Pa. Vabilo na piknik Tem otom vljudno vabim v imenu odbora vse članstvo našega društva in naše prijatelje na piknik, ki ga priredimo skupno z društvom H. B. Za^ jednice v nedeljo, dne 11. ju lija na Ball Field, zgoraj nad Slovenskim domom. To bo prvi piknik našega društva. Upam, da kdor bo bral te vrstice, se bo nas spomnil in nas obiskal na tem pikniku. Na istem bo vsega v izobilju, kar je sploh treba na piknikih. Torej na veselo svidenje dne 11. julija! S sobratskim pozdravom, Frank Kokal, tajnik. INDIANAPOLISKE NOVICE Indianapolis, Ind.—Previden sv. zakramenti je tukaj dne 24. junija umrl Nikolaj Du-gar, v starosti 53 let. Pokojni je bil doma iz vasi Srednje Auško, na Primorskem. Bil je dolgo let član dr. sv. Alojzija št. 52. KSKJ. Njegov pogreb se je vršil 28. junija iz hiše žalosti v cerkev, kjer se je ob 9 uri darovala peta sv. maša zadušnica in od tam na pokopališče sv. Jožefu. Pogreba so se rojaki udeležili v polnem številu. Zapušča, žalujočo soprogo in tri leta staro deklico ter več sorodnikov. Naj mu bo lahka ameriška gruda, prizadetim naše globoko sožalje. Več bolnikov se nahaja pod zdravniško oskrbo. Kritično je bolna Mrs. Rose Radkovič. V zelo slabem položaju se nahaja njen sin Joseph Rad-kovich in sicer je v sanatoriju za jetične. Opasno je bolna Mrs. Josephine Brodnik. Anton Urbančič si je zlomil nogo, pa je že na potu okrevanja. Nevarno operacijo je prestal Joseph Tramte. Štirje so se ponesrečili pri vožnji z avtomobilom, ko so zadeli v drog ob cesti in sicer so to, Prank Ivančič, Louis Deželan, Adolph Medle in Anton Mer-var.—Vsem bolnikom in ponesrečencem želimo skorajšnjega okrevanja, umrlim pa ečni mir. P. U-, poročevalec Nadarjen član K. S. K. J. Joseph W. Adamič h Zgornja slika nam predstavlja člana mladinskega oddelka društva sv. Janeza Krstnika št. 143 v Jolietu, 111. Mladi Joseph je sin sofrata John J. Adamicha. Stkr je šele 4 leta, toda dne 30. junija je pokazal, da je pravi dile-tant slovenske Adamicheve družine. Dasi je njegov oče rojen tu v Jolietu, je mladi Joseph pokazal, da noče izostati, ampak l»oče biti prava slovenska korenina. Ves navdušen je nastopil na oder v Rivals parku, ko je fara sv. Jožefa poleg velikega karnivala priredila tudi takozvano "Uro umetnikov" (Amateur Hour), kjer je nastopilo veliko število raznih talentov. Najbolj se je med njimi odlikoval krepki Joseph s tem, da je zapel število lepih slovenskih pesmi. Nastopil je tako korajžno in imenitno, da mu je občinstvo neprestano a-plavdiralo za njegovo izpeljano vlogo. Določene so bile tudi tri nagrade in nadarjeni Joseph je bil pni, ki je bil od iste upravičen v gotovini. Mati mu je umrla ko je bil star 6 mesecev, nakar sta ga sprejela v oskrbo in vzgojo stari oče in mati, Mr. in Mrs. John Adamich, ki ga poleg svoje družine vzgojujeta v pravem slovenskem in verskem duhu. Naše iskrene čestitke Ada-michevi družini; nadarjenemu Josephu, članu našega društva in K. S. K. Jednote pa želimo lepo bodočnost! Je edina naselbina y Ameriki in mogoče tudi edina med vseani narodi, ki se ponaša s tolikim številom mladih pevcev. Drugi vedo ceniti, a mi? Vča *ih premalo! Kadar nam zapo Jo, jih hvalimo, a drugi dan že pozabimo. Včasih se pa še celo ču je in to od takega, ki bi človek ne pričakoval: "Mladniski zbo ri nimajo nikakega pomena." O pomenu mladinskih zborov je pisal že Mr. Seme, zato meni ni potreba. Sicer pa vsi vemo kolikega pomena da so, zlasti tem času, ko nas je vedno manj. ki smo prišli sem kot zavedni Slovenci. Pevovodja nam je na zadnj seji podal obširno poročilo glede nedostatkov in glede progra ma. Iz tega črpam in se mi zdi potrebno sporočiti staršem. Kot predsednik mladinskih zborov sporočam po poročilu pevovod je, da bo program eden najlep ših, najpopolnejših, kar smo jih še imeli. Čeprav slab še noben ni bil. Obsegal bo 24 pesmi, klasične, narodne iz vseh krajev. O tem bo Še pevovodja poročal v časopisih. Pesmi so vse nove in še niso bile pete v Ameriki. to bo eden najkrasnejših koncertov, je rekel pevovodja, a le, ako bodo mladi pevci zahajali redno na vaje. Torej nam ni treba drugega storiti, kot otroke redno in točno na vaje pošiljati, in uspeh nam je zagotovljen. Pevovodja je poročal, da so dobrodošli vsi pevci, ki so že peli. Nove se pa do 19. septembra ne sprejema. Starši, pošljite svoje otroke, ki so že peli, nazaj, da bodo ofc* triletnici zopet skup na odru S. N. Doma zapeli in nam dali pogum za nadaljni obstoj in procvit slovenske pesmi. Pozdrav! John Terlep, 15819 Arcade Ave. petje ob tej priliki; hvala zvonarjem za tako ubrano pritrkavanje, ki je močno povzdignilo slovesnost. — Hvala Altarnim društvom, ki so prevzele delo na banketu in tako izvrstno postregle gostom. — Hvala vsepi društvom skupaj, ki scf se udeležila procesijo in j vse storili v ta namen, da je bila slovesnost lepša. Hvala vsem, ki ste s svojim delom in svojo navzočnostjo povzdignili slovesnost nove maše. Zavedajte se, da ste to storili ne samo za' novomašnika, ampak da ste s tem povzdignili čast božjo, ki se razodeva v njegovih služabnikih. — Srčna hvala vsem sorodnikom, in prijateljem, ki so prišli od blizu in daleč, da so se udeležili slovesnosti; in tistim, ki so se ga spomnili s pismenimi častitka-hni in brzojavi. Vsem' in vsakemu posebej,! kateri je na kakoršenkoli način kaj pomagal k tej sloves-l [nosti, naj bo Bog stoteren plačnik! ■Fran* in Terezija Potočnik o GLASI tid;.^8m0l^v°P0n0ani'8aj >Di8tu in P€vcem ra Prekraano kakega prijatelja, naj ga ljata od 20. junija do 31 ok- ' to je edina naselbin, v blitvi, kvnl. v,ama „<»H«i no f« {-i-j.. _-„• /. . V... /«««/« ao ai. ok- vzame seboj na ta izlet; saj tisti, ki so bili že z nami, vedno vprašujejo če bo letos zopet taka prilika in da so se lani imenitno z nami zabavali. Pozdrav: Frank Martich 700 E. 160th St. -o—-- Vabilo na cerkveni piknik ZAHVALA Mladinski zbori Cleveland, O. — Skupni mladinski zbori priredijo dne 19. septembra svoj veliki koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. To bo nekaka velika proslava triletnice obstoja mladinskih zborov v Clevelan-du. Tri leta so povprečno mala doba, a pri mladinskih zborih pomembna doba, zlasti za one, ki bolj globoko poznajo razvoj in težkoče za obstoj istih. Za one, ki bolj globoko poznajo razvoj in težkoče, sem rekel. Da, saj je po navadi pri vseh društvih tako, da le eni vlečejo društveni voz. No, pa to še ni tako slabo, je pač tako, da kar zaupajo vodstvu, češ, "bodo že naredili tako, da bo prav!" A sej bi se le morali udeležiti. Bolj obsojanja je vredno dejstvo, da se starši pri mladinskih zborih ne zanimajo dovolj za svoje otroke, gre na vajo ali ne gre. Velikokrat se sliši: "Sam ne gre, siliti ga pa nočem." Vsi vemo, da otroka je treba k vsaki stvari vzpodbujati. Najbolj žalostno je pa to; otrok želi peti in hoditi na vaje, a mu starši, ne vem iz kakega razloga, ne pustijo, čudno! Otroci želijo peti slovensko in biti Slovenci, a mi sami ne maramo. Veliko pišejo rojaki širom Amerike po zadnji konvenciji, ker so jih imeli priliko slišati t^ naše mladinske zbore. Eden sr bolj pbhvalno izraža od drugega. Kako smo lahko ponosni Rock Springs, Wyo. — Lep dan slovesne prve sv. maše v Rock Springsu je za nami, toda spomini na ta dan bodo živeli v naših srcih za vedno. Kot starši novomašnika čutimo dolžnost da se v prvi vrsti zahvaljujemo ljubemu Bogu, ki se je milostno ozrl na nas in nam podelil to največjo milost, da si je izvolil za svojega služabnika našega nam tako ljubega sina Alojzija. Iz dna srca nam te dni prihaja slavospev "Tebe Boga hvalimo." Prav globoko hvaležnost smo dolžni našemu č. g. župniku Rev. Albinu Gnidovcu, ki so stali ob strani v dobrih in slabih časih novomašnikovega šolanja in sedaj storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da se je slovesnost nove maše tako lepo obnesla. Ljubi Bog naj Vam, č. g. župnik, stotero poplača ves Vaš trud in skrb. Zahvaljujemo se preč. g. kanoniku Rt. Rev. J. J. Omanu za prekrasni govor v cerkvi ob priliki nove maše; Rev. Matthew Connely za angleški govor ob isti priliki, kakor tudi č. g. Dr. John Zaplotniku. ki so nas s svojo navzočnostjo počastili. Hvala tudi vsem čč. gg. duhovnikom kakor Rev. Mathias Blenkush in njegovim sošolcem benediktincem Rev. James Mahrer, Fra-ter Joseph Hannon) in Frater Bonaventura Bandi, ki so s svojo navzočnostjo povzdignili slovesnost prve sv. maše. Dalje hvala tudi vsem čč. sestram, ki so se deležile. Velika hvaležnost gre tudi naši tako močni organizaciji Kolumbovih vitezov pod vodstvom Mr. Franka Plemela, za skupno sv. obhajilo v namen novomašnika in za to, ko so vse preskrbeli, da je bila tudi zunanja slovesnost tako lepa. Prisrčna hvala dekletom Young Ladies Sodality, ki so se skupaj odpeljemo da bo okrasile cerkve; hvala orga- bolj kratkočasno. Ako ima kdo Denver, Colo. — Naznanjam vsem Slovencem, Hrvatom in drugim Slovanom, da priredi naša fara Kraljica sv. Rožnega Venca svoj velik piknik dne 18. julija v obče znanem prostoru Elitch Garden ali parku. Torej so prošeni naši rojaki iz Denverja in bližnje okolice kakor: La Fayette, Erie in iz vseh farm v tem okolišu, da bi se vsaj enkrat v letu skupaj zbrali in malo bolj spoznali malo pogovorili in se tudi raz veselili. Naše mojstrice kuhinje bodo ta dan pripravile za vse udeležence tega piknika izbor-na jedila in sicer takozvani "Chicken dinner" za samo 50c in vse kar pripada zraven. Jaz kar naravnost svetujem za ta dan vsem gospodinjam in materam, da ni treba ta dan nič doma kuhati; vse bo preskrbljeno na našem pikniku, ta dan imate lahko prosto v kuhinji, da se vam ne bo treba doma potiti. Seveda, za žejne bo raznovrstna hladna pijača tudi v izobilju in sladoleda (Ice cream). Začetek piknika bo že ob 11. dopoldne, trajal bo pa do polnoči. Torej se vsi za gotovo udeležimo tega farnega piknika! S tem bomo storili dobro delo za našo faro. Oni, ki imajo kaj več tiketov, naj jih dajo svojim prijateljem. Lastnik parka nam bo dal posebno provizijo če bo dosti udeležencev. Tikete oddaj te pri vratih. U ver j en sem, da bo vsak udeleženec tega piknika zadovoljen, ker je na prostoru vse izboljšano in prenovljeno. Kdor pa nima svojega avtomobila, naj samo čaka pred Slov. društv. domom, kajti od tam bodo vozili avtomobili od 1. ure popoldne na piknikov prostor in sicer vsake pol ure do štirih popoldne. Vdanostni pozdrav vsem či-tateljem tega lista, posebno pa še faranom naše fare. George Pavlakovich, tajnik cerkvenega odbora. -o- VABILO NA PIKNIK KATOLIŠKIH BORSTNARJEV C oil in wood, O. — Naznanja se članom Katoliških Boršt-narjev iz Collinwooda, da se vrši naš piknik dne 11. julija na Zorčevih prostorih. To bo izlet za člane in njih družine. Vsak naj prinese lunch seboj, pijača bo pa tam preskrbljena. Oni, kateri nimajo svojih avtov, se tudi lahko tega izleta udeležijo kajti najet bo truk v ta namen, ki bo prvič odpeljal ob 11. uri izpred šole na 156 'cesti; bodite tam pravočasno; tako se tudi tam zbirajo člani z avtomobili, da POZOR SLOVENCI NA STRABANE Strabane, Pa.—Ker je letošnja zakonodajna zbornica države Pennsylvania naredila novo postavo za volilce, izvolite ta pozor vpoštevati: Ako hočete še v bodoče voliti, se morate osebno registrirati in 83 pri registraciji lastnoroč no podpisati. Odbor za registracije bo imel svoje dneve in ure, tam vas bodo vprašali za datum ii kraj rojstvo, kako volilno stranko hočete itd. Ako ste naturaliziran državljan (citizen), morate zaeno prinesti državljanski papir seboj, ako ste pa rojeni v Ameriki, ni treba nikakega papirja. Dnevi registracije bodo sledeči: V soboto, 17. julija in v petek, 6. avgusta. Urad bo odprt od 10. dopoldne do 4 popoldne. Potem pa od 7-10 zvečer. Prostor za registracijo bo tam, kot smo doslej volili in sicer v dvorani društva Po-stonjska Jama. Torej vas še enkrat prosim dragi mi slovenski volilci in volilke, dii se ne pozabite registrirati; ako ne boste registrirani, ne boste smeli voliti. A. F. B. Jr. tobra 1937. Naredba g. d. 25218-37 stopi s tem iz veljave. -o- NOVI POVELJNIK SLOVE-CEGA ITALIJANSKEGA PARNIKA _ MIHAJLO PUPIN PROFESOR ZA ELEKTROMKHANIXO NA COLUMBIA UNIVERZI V NEW TORKU OD PASTIRJA DO IZUMITELJA PREVEL PAVEL BRE2NIK Kristjan me je potrdil v mo- brez smotra, samo da bi mi ji veri, da sem siikar in tapet- bil° topl(\in da b| fP^naval Kapitan A. Frugone ZNIŽANA VOŽNJA ZA IZSELJENCE V JUGOSLAVIJI Ljubljana, (TORD)—Vse direkcije državnih železnic v Jugoslaviji, kakor tudi Rafaelova družba v Ljubljani so dobile od Generalne direkcije državnih železnic iz Beograda sledečo objavo. 1. Jugoslovanskim izseljencem, ki| žive v zamejstvu, kakor tudi izseljencem, tujim državljanom, ki žive v inozemstvu, a so jugoslovanskega porekla, je dovoljena polovična vožnja za eno potovanje od meje do domače postaje in do meje pri odhodu. Za izseljence, ki želijo obiskati Oplenac, je dovoljena ravno tako polovična vožnja od meje do Mladenovca ali Arandjelovca, nato od Arandjelovca ali Mladenovca do domače postaje in za eno potovanje od domače postaje do meje pri odhodu. Izseljenci bodo na podlagi objave izdane od strani naših konzularnih oblasti v inozemstvu s potrdilom da potujejo radi obiska svojih domov, a za tuje državljane še, da so jugoslovanskega pokolenja, kupili vozno karto za polovico normalne cene od meje do domače postaje ob prihodu in od domače postaje do meje pri odhodu. Izseljenci, ki želijo obiskati Oplenac, bodo kupili pod istimi pogoji polovične karte od meje do Mladenovca ali Arandjelovca do domače postaje in od domače postaje do meje. Ob izdan ju voznih kart bodo postaje žigosale legitimacije v znak da je pravica do polovične vožnje izkoriščena. 2. Izseljencem, lei žive v A-meriki, pa naj so jugoslovanski državljani ali ameriški državljani jugoslovanskega porekla, je dovoljena polovična vožnja za vsa posamezna potovanja. To pravico morejo izseljenci izkoristiti le tedaj, če v potnem listu naše konzularne o-blasti vpišejo: Na podlagi rešen j a g. d. št. 51377-37, velja za kupovanje voznih kart za polovico normalne vozne cene za vsa potovanja na progah Jugoslovanskih državnih železnic v času od 20. junija do 31. oktobra 1937 leta." Obe pravici za polovično vožnjo, pod točko 1) in 2) ve- Kapitan Fr. Tarabotti nik, in imel sem občutek, da znam rokodelstvo. Ta občutek mi je dajal veliko upanja. Kristjanovo mnenje je bilo zame razodetje. Bil je prepričan, da se lahko vsak mlad človek nauči česarkoli nagio in dovolj dobro, da se s tem preživi, samo če hoče poskusiti. Mislil sem si, da zna gotovo vse, ko sem ga gledal v njegovi majhni mizarski delavnici v Hobokenu. Imel je tudi skobeljnik in je znal zelo dobro stružiti les in kovine, čeprav ni bil nikoli strugarski vajenec, kakor mora biti v Evropi vajenec vsakdo, če se hoče naučiti kakega rokodelstva. Ko sem mu pravil, da sem po svojih poizvedbah na izseljenski ladji obsojen na to, da odslužim v Ameriki najprej svojo zelensko vajensko dobo, mi je dejal, da je mogel tako govoriti samo evropski zelenec in še odkritosrčno pristavil, da bom samo toliko časa zelenec, kolikor časa se bom sam smatral za takega. Ko sem mu še povedal, da mora v Evropi vsak obrtnik najprej odslužiti svojo vajensko dobo, se mu je to zdelo silno smešno in je Te dni je nastopil kot kapi , , . , . . t , . tan na znani luksuzni laški deJal: da Je hUJŠe su£enj ladji "REX" od Italian Line 8 kot ono' kl ga Je v Zedl" znani Attilio Frugone ki jg njenih državah šele pred nekaj zadnjih pet let načeljeval lad. ^ti odpravila državljanska voj-ji "ROMA" in prej ladjam Lna' *o sem nato vprašal, od-"Giulo Caesare" in «Duilio » kod ima te čudne nazore, je od- Kapitan Frugone je bil rojen *0V°ri1' d\U nazori niso č.ud? leta 1879 od družine, ki je red- T1' CČ da S° pnm ameriski no imela posla z morjem. Le- naz°ri' da ^ imaAod svoje ta 1C-05 je bil že prvi uradnik Lmate"'Rl JG r°Jena Amenčan-na Lloyd Italian liniji, ki je ka" PT pa Je'. da. ima/.° sedaj last laške družbe. Kot "jeg0V °č* ,n očet™ P"^1 kapitan "ROMA" si je prido-,Nemcl lste nazore kot zelenec bil veliko prijateljev med Amerikanci, ki so potovali po tej liniji. Sedanji kapitan p a r n i k a "REX " g. Tarabotto gre v pokoj po 40 letni službi na morju. Za časa svojega službovanja je bil kapetan petih ladij in je preplul atlantsko morje več kot 400 krat, ekvator pa 200 krat. Kot pogumen in izkušen mornar bo ostal mnogim v prijetnem spominu, o na izseljenski ladji. Kristjan je bil na videz popoln Nemec iz Frieslanda, toda njegove misli, njegove besede in njegov način dela so bili docela različni od onega, kar sem bil ke-daj videl v Evropi. Kristjan je bil prvi ameriški mladenič, ki sem ga spoznal potem, ko mi je bila vila na delawarski farmi dala prvi pojem o ameriškem dekletu in je bila njena mati moj prvi ideal plemenite ameriške žene. Oni so mi IZUMITELJ "CELLOPHANE' Prvi dvignili skrivnostno zave-P4PIRJA so' k* sk"va tujcu ameriško Ako greste dandanes v kako dušo; JKo fem, tako dobi! prvi prodajalno, boste dobili mno- vpogled v to dušo, sem jo vz- go stvari ali predmetov zavitih v tenak, kakor steklo prozoren papir, ki se phane." Osobito se rabi "cellophane" za ovitke cigaret in cigar. Ne adosvnomvi V e cigar. Nedavno smo videli v ljubil. Spominjala me je na dušo mojih ljubih rojakov v naziva "čelfo^!Idvoru in tako sem se počutil v Ameriki bolj domačega. Misel, da sem zelenec, mi ni bila več tako strašna. Kristjan je v jeseni zapustil nekem izložbenem oknu v cel-1 New York in vstopil v trgovi-lophane zavito ledeno omaro, no v Clevelandu. Brez njega in veliko posteljno blazino. Ta- me West Street ni več mikal, ke vrste ovitki so zelo praktič- Preselil sem se na vzhodno ni ker se skozi nje lahko vidi stran New Yorka, da bi bil blago. bliže Cooper Uniona in njego- Cellophane ni izumil kak ve gostoljubne knjižnice. Mar-Američan, ampak gre ta za- sikatero uro po končanem de-sluga Dr. f. E. Brandenberger- lu sem prebil v njej ali pa po ju, kemistu v Švici. Ta izumi- številnih neuspešnih dnevnih telj je bil rojen L 1872 v Ber- pohodih, ko sem iskal dela. nu, kjer je tudi dovršil univer- Bila je moje duševno zavetje zo. Leta 1900 je bil zaposlen ob temnih dneh. Ko se je pri-v neki predilnici v Vosges na bližala zima, so postajale pri-Francoskem. Ondi je skušal like zaslužka silno redke in narediti iz bombaževine poseb- denar v moji listnici je naglo ne vrste namizni prt, nepre- kopnel. Moja sobica v Nor-dornega za kako tekočino, k*- folk Streetu je bila žalostna in terega bi se lahko že z mokro mrzla, še mrzlejša kakor v cunjo umilo. In pri tem je Pragi. Podnevi nisem ljubil Dr. Brandenberger slučajno iz- niti sobe niti njene soseščine, umil "cellophane," kateri je rajši sem hodil po brezkončnih prišel dandanes že v splošno ulicah. To kretanje me je gre-rabo po celem svetu. lo in mi večkrat dalo priliko, Neka tovarna v Ameriki je da sem pri sobnih slikarjih začela pred par leti -izdelovati ali tapetnikih povprašal za "cellophane" z začetno glavni- delo. Ko je za delo te vrste -o $5000, dandanes je pa to brezupno slabo kazalo, mi je podjetje vredno več milijonov prišla nova misel. Mesto da veliko mesto, sem sledil vozem, ki so prevažali premog. Ce so se ustavili in pričeli razkladati premog na tlak, sem pri hiši pozvonil in se ponudil, da spravim premog v klet. Tako sem prišel večkrat do zaslužka, ki je bil le korak do novega in bolje plačanega dela. Ko sem namreč spravil premog v klet in dobil svoje plačilo, sem dejal posestniku, da je nujno potrebno njegovo vežo ali klet nanovo prepleskati, in ko sem še pristavil, da sem brezposeln pleskar in žrtev gospodarske krize, je marsikdo sprejel moj predlog. Dejstvo, da mora mlad in napreden sobni slikar spravljati premog s ceste v klet za petdeset centov za tono, je napravljalo močnejši vtis kot vsa zgovornost. Ta moj način se je izborno obne-sel. S tem sicer nisem postal bogat, toda redno sem lahko plačeval svojo sobico in nikoli nisem trpel pomanjkanja. Zelo pogosto pa sem seveda moral brzdati svoj zdravi tek. Vedno sem imel dovolj denarja, da si privoščim za zajtrk čašo vroče kave in dve žemlji v restavraciji na kolesih, ki je stala v bližini Cooper Uniona, kamor so vozniki s Tretje avenije ob mrzlih zimskih dopoldnevih hodili pit kavo. V času denarne' suše so moja kosila obstajala iz krožnika fižolove juhe in kosa črnega kruha, kar je Bowery Mission dajal za pet centov. To je bila ob tistih mrzlih zimskih dnevih imenitna hrana. Toda Bowery Mission nas je tudi osrečeval s pobožnimi sestanki in z vročimi govori kot dodatkom h kosilu. Z nekaterimi teh govorov sem bil prav zadovoljen, drugi govorniki pa so se mi gabili, ker so priznali, da so bili poprej pijanci in brezbožneži in so skušali prepričati svoje poslušalce, ki so bili kakor jaz žrtve gospodarske krize, da se jim bo dobro godilo, ako se odrečejo alkoholnim pijačam in obljubijo, da se povrnejo k Jezusu. Jaz nisem pil in tudi Jezusa nisem nikoli zapustil. Življenjski nazori izpreobrn jenih pijancev pa so mi bili odvratni in pregnali so me iz Bowery Mis-siona in sploh iz Boweryja. Nositi premog s ceste v klet in kidati sneg po ulicah za časa tiste hude zime je bilo zdravo in prijetno delo, toda mnogo se s tem ni dalo zaslužiti. Beliti veže in kleti v Lexington aveniji se je že bolj splačalo, toda bil je žalosten opravek. Dan za dnem delati v temnih kleteh, zvečer pa hoditi spat v neprijazno skupno ležišče v Norfolk Streetu, kjer so bili moji sostanovalci večinoma tujci najsumljivejše vrste, je bilo preveč za mladega Srba, ki je poznal prekrasni svet pašnikov svoje domače vasi in bregove zlatega Dela-wara. Čitalnica knjižnice Cooper Uniona mi je vsaj nekoliko preganjala moje temačne občutke, čeprav so tam posedale marsikatere žalostne žrtve gospodarske krize, ki jih je toplota privabila iz Boweryja v čitalnico. Zahotelo se mi je spet, da vidim božjo naravo. (Dalje prihodnjič) dolarjev. bi se sprehajal bolj ali manj jednote. * Vsak čin bratoljubja ali bratstva je biser v kroni našega življenja. Vsak biser je pa praktična demonstracija duha, ki veže celo stavbo naše AMERIŠKE BRATSKE ORGANIZACIJE NAPREDUJEJO V znanem uradnem glasilu ameriških bratskih organizacij "Fraternal Monitor" letošnjega maja je bilo Citati jako zanimivo in obširno poročilo kako so lansko leto osobito bolj znane in večje ameriške bratske organizacije napredovale v finančnem oziru. Urednik omejenega lista je priobčil svoj laskav članek 126 različnim bratskim podpornim organizacijam v Ameriki, katere je izbral izmed drugih in jih naziva "milijonarske bratske organizacije." S tem naravno ne omenja ,da so samo milijonarji člani, istih ,pač pa, da 126 izmed imenovanih lastuje milijon dolarjeVjmi, J ijf™* svojega premoženja in čez. . V mogočnem loku se dviga novi most "Zlatih vrat" v San Francisco saUvu, ki Je veljal $»,000,000. Pri zgradbi mostu se Je porabilo 100,000 ton Jekla, 300,000 kubičnih jardov cementa, 110,000 galon barve. To Je prvi most na svetu, ki Je bil zgrajen preko vhoda v luko. Ta most imenujejo največje inženirsko dela no svetu. Dolg Je 8,-940 Cev. Stolpa se dvigata 746 če v. nad vodo. Sest avtov eden poleg drugega lahko vozi čez most. Pod mestom lahko plujejo največji par-niki. tonu. 11. julija: Piknik društva Kristusa Kralja št. 226 Cleveland, Ohio, na Stuškovi far- 11. julija: Piknik HH^M VRV . Friderik Baraga 93 Chisholm, Skupno premoženje vseh teh bratskih organizacij je koncem Minn na Mušičevi (Coliseum) leta 1936 znašalo $1,157,837,329.14, napredek tekom minulega leta farmj# je bil $44,239,304.00. J8 jullja: Piknik društva sv. Med 126 milijonarskimi bratskimi organizacijami, ki tvorijo! Frančiška 29 Joliet, 111. na nad bilijon premoženja in nad 7 miljonov članstva, se nahaja na farmi v Troyu zraven Forest 64. mestu (torej v sredini) tudi naša KSKJ., kjer je črno na belem Preserve. tiskano, da je ista koncem leta 1936 premogla v obeh oddelkih $3,- 24. julija: Plesna zabava 915,673.78. dr. sv. Ane št. 123, Bridge- Najbolj bogata bratska podporna organizacija v Ameriki je port, Ohio, znana Woodmen of the World (Sovereign Camp), ki premore nad 25. julija: Velik jubilejni 122 milijonov dol., nji pa sledi Modem Woodmen of America z piknik povodom 35 letnice dru-$69,000,000 premoženjem, itd. Štva sv. Cirila in Metoda št. 59 V tem seznamu je 14 izrecno katoliških bratskih organizacij, ki Eveleth, Minn, v Eveleth Lake so uvrščene med milijonarske bratske organizacije. Naša K. S. parku. K. Jednota sme biti ponosna na svoje stališče. Vsak fraternalist 25. julija: Piknik društva v Ameriki lahko potom onega uradnega glasila (Fraternal M oni- Vitezi sv. Flori jana št. 44, So. tor) spozna, da se naša Jednota bliža že svoti štirih milijonov Chicago, 111. v Forest Preserve premoženja, tako velika svota že nekaj šteje! parku na 114 Ave. "D." Ker ima naša KSKJ. toliko premoženja, ker je nadsolventna, 1. avgusta: Piknik društva ker je prva in najstarejša slovenska porporna organizacije v Ame- sv. Roka št. 113, Denver, Colo, riki, zato naj bi se vsak njen član in članica vedno tega zavedal in v Retreat parku, skušal zanjo agitirati, da bo še večja in še bolj močna. avgusta: Piknik društva Najlepša prilika za agitacijo se vam nudi letos, tekom ženske sv. Cirila in Metoda 101 Lo-enakopravnosti s tako lepimi denarnimi nagradami, kakoršnih ni rain, Ohio, na Kosovi farmi. Jednota še nikdar nudila in sicer za odrasli, tako tudi za mladin-1 avgusta: Piknik društva MALO PO MALEM Ko je John McDonald 1. 1903 sprožil misel zgraditi v New Yorku podzemeljsko železnico, društva so se mu inženirji in finančniki rogali: "Kaj? Graditi tu ned pod tem cestami, hišami, nebotičniki in celo pod vodo? To je nemogoče! Le pomislite koliko raznih napeljav je vam napoti: kablji, cevi za vodo, plin in kanaliziracijo! Kaj takega je sploh nemogoče!" McDonald jim je odgovoril "Ali veste kako? Vsi imate klet pri vaši hiši in vaši sosedje na obeh straneh istotako. Ali je bilo težko izkopati prostor za te kleti ali pritličja? Jaz sploh ne mislim naenkrat graditi podzemeljske železnice v dolžini pod Manhattan otokom, jaz samo študiram malo po malem izkopati več kleti in potern iste skupaj zvezati, pa bomo imeli tako železnico. Načrt McDon-alda se je končno uresničil. -—o- ski oddelek 1 Poslužite se istih! Vaše delo ne bo zastonj! -o- | sv. Štefana št. 1, Chicago, 111., v Kegel's Grove, Willow Springs. 8. avgusta: Piknik društva Kraljice Majnika št. 157 Sheboygan, Wis. v Zeleni dolini. . ... i . « . *, . ......... , 5. septembra: K.S.K.J. dan ponaša s svojimi narodnimi kulturnimi vrtovi; istih je dosedaj pjtt KSKJ Boosterjev in dru- Slavnostni govornik NEPOZNATEN SPOMENIK Naše mesto Cleveland, O. je edino mesto na svetu, ki se lahko vseh skupaj okrog 20. Med temi se ponašamo tudi mi Slovenci, gtey -z Pittsbur„ha Pa ter 0 oziroma Jugoslovani, kajti naš vrt, ki sicer še ni docela gotov, se y Schuetzen parku> MJU. nahaja na drugi parceli ali mestu južno blizu St. Clair Ave. v vaje pa Rockefellerjevem parku, da istega lahko vsakdo vidi, kdor se pe- g ' . (labor Dau)- Ije z^načeno karo v mesto ali iz mesta. . Društvo sv. Jeronima št. 153, Dosedaj so v tem našem vrtu ze trije spomeniki p^tavljeni: Canonsburg( p iredi skup_ škofa Baraga, pesnika Gregorčiča in srbskega domoljuba in via- L g Kay Jav fiooster klubom dike Njeguša Hrvatje se ne zanimajo za ta vrt, ker niso edini. veselico y d™štvenem domu. bpomemk našega pisatelja Iv. Cankarja bo postavljen v ta vrt na| 0gtala društva, ki imajo to svoje mesto dne 25. julija t. 1. ob primerni svečanosti. sezono tudi kakšno prireditev zvon svobode Kdor pride v naš Jugoslovanski kulturni vrt z East Boule- na programu, naj nam izvolijo varda, bo na levi strani zapazil m videl najprvo spomenik srbske- naznaniti._Uredništvo. ga veljaka Njeguša. Ce mu tega ni že kdo drugi povedal, bo težko to umel, kajti na spomeniku je samo v cirilici označeno ime Njeguša. Koliko nas Slovencev, koliko Američanov in drugih narodnosti pa sploh razume napis v srbščini, oziroma v cirilici? Jako i sloveči zgodovinski zvon malo, ali prav nič! Ta napis pod Njegušem bi moral biti tudi Svobode, ki je slovesno done označen v latinici, da bi Lahko vsakdo spoznal, koga sploh sporne- dne 4 juijja 1775 \z stolpa nik predstavlja. državne hiše v Philadelphiji Ravno zadnji teden smo citali v znanem newyorškem dnevni- pa je sedaj že 184 let star ku "G. N." v dopisu nekega rojaka J. Z. sledeče glede Njegušove- Dasiravno je brez glasu in ga spomenika v našem kulturnem vrtu: - počen> visj še yedno nad po Neki možak, mislim, da je bil kak paznik vrtov, me je vpra- Llopjem independence dvora-šal za spomenik Njeguša, kdo in kaj da je bil, češ, da ga o tem ne v označenem mestu, obiskovalci kulturnih vrtov večkrat vprašujejo. Na podstavku Navedeni zvon so dobili leta Njeguševovega spomenika je namreč vklesano njegovo ime sa- U752 \z Anglije in ga obesili mo v cirilici, kar ni posebno posrečena ideja, ker malokdo bo za- L stolpič državne hiše v Phila-mogel razbrati oni napis in vedeti koga spomenik predstavlja." delphiji. Vobče so ga sprva To je tudi res! Kdo izmed nas, ali izmed drugih narodnosti rabili za piat zvona, če je bil v Clevelandu zna čitati cirilico?! kje ogenj v mestlu Zvon je pa Morda so se hoteli bratje Srbi s tem napisom postaviti, toda kmaiu zatem počn in 1. 1753 to se jim ni posrečilo, kajti spomenik vladike Njeguša se nahaja ^ ga dali preliti v neki ame-v Ameriki, ne pa v Belgradu. riški zvonarni. Ker se livar- Dne 25. julija bo zopet velika slavnost za naš Jugoslovanski jem to delo ni posrečilo (zvon kulturni vrt, ko se postavi Cankarjev spomenik. Naš skromni Lj imei &8t glas) so ga v ju-nasvet vodstvu tega vrta je, da naj da takoj narediti pod onim niju igtega leta še enkrat pre-napisom Njeguša v cirilici še primeren napis v latinici, da bo lahko mj au pretopili in tedaj se je vsak posetnik tega vrta znal koga dotjčni spomenik predstavlja; L* kr0no zvona vlilo znamenite saj one črke v latinici ne bodo stale tako veliko, ampak pomenile gpominske besede, povzete iz bodo pa mnogo. 8V> pi8ma; "Razglasuj svobo- 0 do po vsej deželi med Marije Vnebovzete št. 210, U- prebivalce." niversal, Pa. skupno z društ-1 Zvon Svobode je bil zatem v njene Ran« prireditve Jed-norinih društev 10. julija: Piknik društva Kraljica Majnika št. 194, Stra-bane, Pa., v Drenikovem parku. 11. julija: Piknik društva vom H. B. Z. na igrišču nad rabi do meseca julija 1835. Ko Slov. Domom. je pri pogrebu vrhovnega sod- il. julija: Piknik društva nika John Marshalla zvonil, je sv. Valentina št. 145 Beaver počil in od tedaj še vedno visi Falls, Pa. na Butalovih pro- tak in počiva v stolpu Inde-storih, na Mary Hills (Marič- pendence dvorane, Philadel-kinevem hribu) v New Brigh-'phia, Pa., V nekem mestu centralnega zapada so se pripravljali na obhajanje neke stoletnice in izročili vso zadevo posebnemu pripravljalnemu odboru. V tem mestu je živel odličen domačin in patrijot, sodnik White, ki je izhajal še iz stare šole, ter se za sodobno politiko in razmere ni dosti brigal; bil je pač izboren govornik. Njegov ideal ali vzor moža je bil znani ameriški domoljub Patrick Henry; zato je sodnik White, kamorkoli je bil povabljen vedno omenjal Patrick Henry-a; njega je povzdigoval na ženitovanjih, banketih, pogrebih ali javnih shodih. Kakor znano, se je Patrick Henry na nekem važnemu shodu izjavil, da naj mu dajo svobodo, ali pa smrt. (Give me Liberty, or give me Death.) Pripravljalni odbor je izdelal sledečo govorniško listo: Zupan naj otvori slavnost s primernim nagovorom, nakar bo občinstvu predstavljen go-verner, ki naj tudi govori. Dalje je bila izbrana vsebina govora za senatorja in kongres-nika. H koncu pa predsednik v zadregi vpraša: "Kam naj namen mu bo eden izmed odbornikov dal navodilo, ali vsebino govora, ki je zelo čudna; sodnik naj bi govoril o konjski koliki ali madronu ali grizenju. Ko je bil sodnik na oni slav-nosti občinstvu predstavljen je začel sledeče govoriti: "Dragi mi prijatelji! Z določeno mi vsebino današnjega mojega slavnostnega govora sem zadovoljen. Vse to je dokaz, da so člani pripravljalnega odbora, tako da ste tudi vi vsi z menoj vred tukaj navzoči ljubitelji in prijatelji naše znane domače živali in prijatelja ljudi—konja. Lahko pa trdim, da si vi vsi skupaj ne morete predstavljati hudega položaja konja, kadar ga v črevesju grize. Uboga žival! Le predstavljajte si, da bi bili vi na njegovem mestu, kako bi zdi-hovali in tarnali ve bločleds hovali in tarnali vsled bolečin. Pri tem bi gotovo tudi vi z nesmrtnim Patrick Henrjem zaklicali: "Dajte ali pa smrt!" -0— mi svobodo Prišeljenev ki njihovi otroci v Chicagu Skoraj dve tretini prebival stva Chicaga, drugega največ jega ameriškega velemesta, sta sestavljeni od priseljencev in njihovih tukaj rojenih otrok W. P. A. je potom svojega Foreign Language Project-a naredila študijo o teh dveh skupinah čikaškega prebival stva, ki po izidu te študije i-grata bistveno vlogo v gospodarskem, duševnem in umnem življenju mesta Chicago. Nabrani so bili zanimivi podatki glede dvajsetorice narodnostnih skupin. Mnogo tega materi jala bo vključeno v Chicago Handbook, ki se sedaj pripravlja za izdanje. Najbolj obsežni sta sedaj nemška in poljska skupina, od katerih vsaka šteje približno 600,000 prebivalcev. Nemci so bili važen živelj v Chicagu že od začetka četrtega desetletja prejšnjega stoletja, ko je Chicago bilo malo mestece 10,000 prebicalcev. Od 187J se je v Chicagu izdajalo približno sto časopisov v nemščini. Nemško časopisje Chicaga je sedaj za- _ sa tretje poljsko mesto na svetu Sa Varšavo in Lodzem, ki sta prvi po prebivalstvi. Mnogo resnice je v trditvi, da Chicago kot industrijalno središče jo bilo zgrajeno od močnih milic poljskih delavcev, ki številno prednjačijo v jeklar-nah in klavnicah. Chicago je tudi pripoznano kot intelektualno središče ameriških Poljakov. Odkar je bil izdan prvi poljski časopis leta 1874, je bilo v Chicagu več kot 65 poljskih časopisov. Dan^p poljski tisk vključuje tri dnevnike velikega obsega. Chicago je sedež treh velikih narodnih jed-not: Poljske Rimsko-Katoliške Zveze, Poljske Narodne Zveze in Poljskega Sokola. Tam se tudi nahaja največja poljska banka v Ameriki. Znatno število Švedov, Norvežanov in Dancev je prišlo v Chicago okoli dobe Civilne vojne. Te Skandinavske skupine se zlasti odlikujejo po velikem številu profesionalnih ljudi, zdravnikov, pravnikov, inženirjev in tehničnih strokovnjakov, ki so jih dale Chicagu. Ena izmed naj pomembne j Ših skupin v Chicagu je židovska. Od ustanovitve svoje prve organizacije leta 1845 so židje udejstvovali svoj prirojeni talent za organizacijsko življenje, zlasti na šolskem po lju. Okoli leta 1880 je začelo priseljevanje Italijanov v Chicago. Današnje italijansko prebivalstvo Chicagu — bodisi priseljeno ali tukaj rojeno oc italijanskih priseljencev—znaša čez 200,000. Ni v Chicagu več kot 150,-000 Cehoslovakov, pač pa se ta skupina jako odlikuje javnem življenju mesta. Cehi imajo 22 časopisov, vštevsi štiri dnevnike, Slovaki pa o-sem časopisov z dvema dnevnikoma. Delovanje Čeških dru štev, zlasti Sokola, za razšir-jevanje prosvete, zlasti ustanovi jenje brezplačnih knjižic je hvalevredno. Zupan Cer mak, ki je bil umorjen leta 1933 ob atentatu na Roosevel-ta, je bil sin češke zemlje. Hrvati in Slovenci so mnogoštevilni v Chicagu. Obe skupini sta začeli prihajati v Chicago nekoliko pred letom 1900. V Chicagu je 200,000 ljudi, rojenih na Ruskem, ali njihovih sinov, od teh 40,000 navaja ruščino kot svojo materinščino. Druge znatne skupine so grška, litvanska in mehikan-ska. Manjše skupine tvorijo Fran cozi, Armenci, Kitajci, Estonci, Finci Japonci in Ru-munci, zaporedno po svojem številu. -o- URA Človeškega uenja ziv> stopano po 14 publikacijah, pa sodnika White-a denemo?" j vštevsi en dnevnik. Nemce naj-Nato skoči eden izmed od-1 demo v vsakem krogu mestne-bornikov ves' nevoljen pokonci ga industrijalnega, umetniške-rekoč: "Ako boste tudi tega ga jn intelektualnega živije-starokopitneža stavili na pro- nja. Število nemško-ameriških gram, jaz resigniram kot odbornik. Sodnika White-a sem že neštetokrat slišal govoriti, pa vedno pridiguje o pokojnem Patrick Henry-u, Ako bo on zopet govoril mene sploh na slavnost ne bo blizu." Predsednik je odboru zadevo glede sodnika v lepem tonu razložil, češ, da je sodnik White ugledna oseba, v mestu in spoštovan ter da so bilr njegovi starši ustanovniki tega mesta. Po daljni debati je bil sprejet 'predlog, da naj tudi sodnik White govori, toda v ta društev je jako veliko—od te lovadnih društev do političnih klubov. Poljaki so začeli prihajati v Chicago v večjem številu tekom sedemdesetih let prejšnjega stoletja, nekoliko jih pa je prišlo že poprej, zlasti po neuspeli revoluciji 1. 1831. Prvi veliki naval poljske imi-gracije štirideset let .kasneje je_ bil v izdatnem številu sestavljen od političnih beguncev. Cim dalje večje število Poljakov ki so prihajali po 1880 letu, je odsevalo pritisk (Prevod iz angleščine) Samo enkrat življenja uro navil je nam nebeški Oče. Nihče ne ve, kdaj se ustavi; popraviti je ni mogoče. Zato pa zdaj, ko ista teče, svoj posel vrši in opravi; na "jutri" nikdar ne odlašaj, ker morda ura se ustavi! /. Z. Srčen sprejem ameriških Slovencev Ljubljana, 9. junija. Rosne so bile oči vseh, ki so danes dopoldne prisostvovali sprejemu ameriških Slovencev na glavnem kolodvoru, tako ljubljanskega prebivalstva, kakor tudi dodlih ameriških rojakov. K sprejemu se je zbralo številno občinstvo, med temi razni za-gospodarskih razmer v Evropi.' stopniki, kakor za g. bana iz- g. Fink, pred-Prosvetne sveže dr. Luk-man, zastopnik iupana in mestne občine dr. Brilsj, predsednik Rafaslovs druibe p. Zakrajšek s tajnikom f. Premrovom in drugimi odborniki, predsednik mariborske Rsfselove družbe p. Konstantin, ravnatelj Zveze za tujski promet dr. Žižek, zastopnik Narodno-izseljenskega odbora dr. Alujevič in drugi. Vlak je rtied prisrčnim pozdravljanjem privozil ob 8:40, godba "Zarja" pa je zaigrala koračnico. Med tem, ko se je okoli 20 hrvatskih in srbskih izseljencev opeljalo dalje, pa je bil Slovencem iz Amerike pripravljen prisrčen sprejem na peronu. V imenu g. bana je pozdravil izseljence g. Fink, pozdrave pa so sporočili in jim voščili dobrodošlico dr. Brilej, dr. Žižek, dr. Lukman in g. Mi-klavčič v imenu Rafaelove družbe. Ginljiv je bil pozdrav, ki ga je izrekla v imenu slovenske ameriške mladine gdč. Mary Rose Balkovec iz Anaconde v Montani. "Dragi rojaki! V imenu naše skupine se vam prav prisrčno zahvaljujem za iskrene pozdrave, ker nam pričajo, da prihajamo med prave brate in sestre, čeprav smo ločeni po velikih razdaljah, vendar smo si vedno želeli stare domovine. Rojena sem v Ameriki in stopam prvič na domača tla. Nisem imela prilike, da bi se v šoli naučila slovenščine in to, kar znam, so me naučili starši. Sporočam vam pozdrave vse slovenske ameriške mladine in vas prosim, ne pozabite nanjo vi v stari domovini! Pozdravljeni!" Na te preproste, toda globoko zajete besede mladega slovenskega ameriškega dekleta je vse občinstvo navdušeno ploskalo. Gdč. Mary Balkovec je v Slovenijo prišla v spremstvu svoje matere Marije Balkovec, sestre in dveh mlajših bratov. Družina se je izselila iz Vinice v Beli krajini v Ameriko, kjer je oče dobil delo v bakrenih rudnikih, vsi otroci pa so rojeni v Ameriki. Vrla mati jih je sedaj privedla v staro domovino, da se tu izpopolnijo v materinem jeziku in da spoznajo zemljo svojih staršev. Oče pa je ostal pri delu v Ameriki. Po tem pozdravil so ameriški Slovenci ob spremstvu domačih zastopnikov odšli v hotel "Mi-klič," kjer jim je French Line postregla z okusnim zajtrkom. Skupino vodi g. Leo Zakrajšek. Pripovedoval nam je, da so imeli prav ugodno potovanje in je bila vožnja zaradi lepega vremena in mirnega morja ter zaradi komodnosti na "Nor-mandie," največji ladji sveta, ena sama zabava. Iz New Yor-ka so odpotovali prejšnjo sredo dopoldne, danes dopoldne pa so že v Ljubljani, čez visoko morje so potovali štiri dni, čas, kakor ga nobena ladja na svetu ne zmore, razen "Normandie," z bivanjem po pristaniščih pet dni. Med vožnjo so se ustavili v Southamptonu, kjer je "Normandie" izkrcala potnike za Anglijo. Naši Slovenci so potovali čez Le Havre, Pariz, Švico in Avstrijo ter čez Jesenice v Ljubljano. Vsi so sveži in se jim kar nič ne pozna ta pičel teden potovanja. Neka skupina je s seboj pripeljala tudi avtomobil ter se z njim odpeljala z Jesenic. Naše gospe so ameriškim Slovenkam poklonile cvetje. Ameriški Slovenci se bodo sedaj razkropili po Sloveniji, vrnili pa se bodo čez dva do štiri mesece. Nekaj jih je tudi takih, ki so se za trajno vrnili v domovino. —Ako hočete aromo (vonj) čaja ali kave dlje časa ohraniti, imejte ista shranjena v kaki lončeni posodi. OLAVNI URAD: loot M Telefoo* — - 1 x Jdb'S0^ IMM-W6 -Wtfc St. Hoc tli OhknOi Tn Od ustanovitve do SO. aprila, 1M7 sndMdnflc: ssssaag; ^ffl^ss Četrti podpredsednik: omomam mS^JS^--8^ * W- Predsednik: QEOROE J. 3V^SL W • L nadzornica: LOTOSI UKOV^ LjFSLtS' __ H. nadaornlk: PRANK uSSkm oSaSSV^t^LS^ UL m. nadaornlk: PRANK PfSSSiČh. llS^O^^SS^^u IV. nadaarnlea: iiarv wmurmn "t.— " W|* aius. wis. iv. oaazonuca. MAKY HOCHK7AR »1141 MQkr Am, Cleveland. O. prank ooapopARicH. jia ££ ^ j ma razen dohodkov iz benefi cija Jurija st. Rajhenburškega (iz aprila 1537) nobenih posebnih dotacij. Količina živil, s ka terim: je bolnišnica razpolaga la, je bila zelo majhna, nasproti temu pa so bili zelo izdatni stro ški za duhovnika, cerkovnika in učitelja, katerim je morala bol nišnica dajati v denarju in na turalijah, a je nasprotno izgu bila pravico do desetine in morala prenašati še škodo, ki jo je delala mimo bolničnega sveta tekoča reka Sava v tem, da je odnašala rodovitno zemljo. Zgodovinska so tla mesta Krškega in okolice tudi zato ker si je slovenski kmet tu prvič skušal krojiti pravico in so boji za staro pravdo imeli svoje ža rišče v Krškem in njega okolici Ker prošnje in pritožbe niso imele drugega uspeha kakor povečani pritisk s strani grašča kov, so dolenjski kmetje leta 1515. uporabili zadnje sredstvo za izboljšanje svojega položaja —upor, ki se je naglo razširil in zajel široke plasti kmetskega ljudstva. Prvi uspehi so bili zaznamovani z zavzetjem in oro-panjem večine gradov, med katerimi je bil tudi Šrajbarski turn poleg krškega. Ponoven upor je bil zvezan z uporom hrvatskih kmetov leta 1573. Baje so odposlanci hrvatskih kmetov vodili tajne razgovore z Dolenjci na hribu Libni onstran Krške ga. Z združenimi močmi so res zavzeli Brežice, od koder so odkorakali proti Vidmu in Krškem, kamor so po kratkem prerekanju dospeli s pomočjo broda. V navalu zmagoslavja pa so pozabili na svoje prave namene in je zato vso kmetsko vojsko z lahkoto naskočil in premagal Jošt Turn s 500 ko njeniki. Kar ni od 3,000 kmetov takrat potonilo v Savi ali bilo pobitih, jih je dal Jošt Turn pobesiti po krških vrtovih. Ostala kmetska vojska je dobila smrtni udarec na Sotelskem polju, vodja pokreta Matija Gu bec pa je na zverinski način okronan izdihnil na Markovem trgu v Zagrebu. Stem je bila za deset in desetletja zapečatena usoda slovenskega in hrvatskega kmeta, ki sta se takrat dobro razumela med seboj, kajti zveza med njima je že tedaj bila močna in naravna in je pustila sledove v tem, da še danes pobožni ali radovedni Slovenci romajo v procesijah k Maj ki božji bistrički v Zagorje. Tudi svojo literarno preteklost ima Krško. Verski pokret protestantov, ki je v Krškem naletel na zelo /ugodno področje, je poleg Bohoriča štel med sodelavce tudi v Krškem rojenega protestantovskega propovednika in književnega reformatorja Jurija Dalmatina. Delo obeh je bilo zelo uspešno, saj sta nastali dve znameniti knjigi slovenskega jezika, Dalmatinova biblija in Bohoričeve MOftmkii tMnfci— bMk Italije Skoraj da je usoda vseh ve- "Poziraske urice." Dalmatin©- va biblija, katere natis je stal takrat ogromno vsoto 1,00a gol. dinarjev, se je hitro razširila in I® J?M® Protestantom dobro I iikih cerkva in katedral, da so • ulila tudi katoliški dubovlči- obdane , zidarikim odrom to ni. Zato so ji celo ob času proti- lesenimi opaii. Nikoli ne do-reformacije prizanesli, dočim končajo dela kamnoseki in zi- so ostale knjige skoraj vse uni- dar ji na njih. Zato je kar čili. Dejstvo je tudi, da je bila čudovito, da se je milanska Dalmatinova slovenščina pra- stolnica nedavno iznebila vse vilnejša od Trubarjeve. Boho- te grde navlake. Oko ti more ričeva zasluga pa je njegova svobodno uživati prenovljene slovnica, ki nam je podala ure- ornamente. Bolj svetlo se zdaj jen pravopis "bohoričico," ki je blesti kamen, ki je navidezno slovenskemu narodu, kljub svo- izgubil vso svojo težo. Vendar ji nepopolnosti služila skoraj še ni dokončana obnova milan-polnih tri sto let. ske stolnice. Še več let bo Zgodovino Krškega pa sprem- Preteklo, preden bodo tudi ljajo tudi druga znamenita Polmračni notranjosti obnovi imena, kakor: Janez Vajkard 11 ob°ke, dopolnili pisana ste-Valvazor, dr. Janez Mencinger, klena okna» P°Pravili pokvar-Anastazij Gruen, nemški pe- jeni tlak in očistili oltarje- Za snik, ki počiva v mavzoleju po-1™5 to treba čaaa ~ in 8tav-leg Turnske graščine pri Kr- Paf»tvo. J® računati z škem, in še nekaj drugih. dolgimi dobami časa To je , . , I pa že zagotovljeno, da se zu- V tem zgodovinskem mestecu Lanje ,ice gtolnice> w gQ jo slavi letos meščanska šola svojo iegt stoletij zidali z več ali šestdesetletnico. Pred 60 leti je manj greče ne ^ več dosti imelo Krško le osnovno šolo, ka- predrugačilo tere začetek sega prav v leto Kar nekam grQZ& je človeka 1551., ko je Adam Bohorič v ko gi ogleduje to belomarmor Krškem ustanovil zavod za si- nato katedralo in si misli, kaj nove dolenjskih plemičev in je bi se bilo moglo zgoditit če ta zavod obiskoval tudi Jurij bi Be bil eden teh mn0gih ba-Dalmatin do svojega 18. leta. ročnih aU klasicističnih načr-Ko pa je Bohorič postal leta tov fasad dokončno dovršil, ko 1566. ravnatelj protestantovske so obstala že vsa stavbena de-stanovske gimnazije v Ljublja- hat Potem pač ne bi bila doni, so na krški šoli poučevali re- gežena ta arhitektonska enota dovniki. Do pričetka 19. sto ki je niti baročni stavbenik letja je obstojala tako zvana Pellegrini s svojimi fasadnim mestna trivijalna šola, od leta načrtom (ki so ga le deloma 1803. dalje pa so jo kot ljudsko uresničili) ni mogel motiti, šolo vodili že prosvetni učitelji. I Jako razgibane dobe je vide , . la milanska stolnica od tiste- Leta 1877. pa je za Krško I leU ^ da|je> y katerem mesto zopet važno, ker je mesto je megtni gvetnik Gian Ga,eaz dobilo novo šolsko poslopje, v I Visconti dal dovoijenje za katero sta se naselili tedanja I idayo gotgke katedrale in 80 novega. Takoj pri glavnem I vhodu se zagleda v čudovita Pogliaghisova bronasta vrata s prekrasnimi podobami iz Kristusovega jivljenja. Znotraj pa—kakšen veličasten prostor brez nepotrebnih okraskov in posvetne gizdavost! Ce si se privadil mraku in migetajoče-mu odsevu sveč na oltarjih, se slike na oknih le še bolj svetijo. Več ko sto takih slikovitih oken je v milanski stolnici — sijajna razstava vseh velikih italijanskih mojstrov za slike na steklo od Nicola da Varal la iz 14. stoletja do realistov 19. stoletja! Še zmeraj pa je precej oken, ki so brez poslikanih šip. Torej bo tudi v bodočnosti še dovolj dela z milansko stolnico. In gledalci bodo še zmeraj imeli vtis, da je še daleč dalji poslednja dovršitev te z belimi filigrani okrašene, katedrale. JAPONSKI PREGOVORI osnovna in novoustanovljena ^ ygi meščani darežljivo ude-meščanska šola. Predvsem je ,ežn zidanja> Tudi ko je leta bila to zasluga blagopokojnega lg07 NapoIeon diktatorsko za-g. Martina Hočevarja, ki je dal povedai naj ge dokonča zidana lastne stroške sezidati dvo nje ^jg hiše> nj-bna stavba nadstropno poslopje in ga leta stolnice prav z^^rav še izvr 1877. podaril krškemu šolske- $ena. Mogoče smemo zdaj mu okraju, da bi bilo omogoče- ^ij upravičeno reči, da je no nadaljno šolanje marljivih stavba dokončana. Stavbno učencev iz bližnje in daljne podjetje je mimo tega dobilo okolice. Letošnje leto je torej v Mussolinijevi dobi vladanja šestdeseto, kar se vrši pouk v še dovoljenje, da sme—ko že poslopju, ki ga je iz globoke vsa ta stoletja—brezplačno do-človekoljubnosti podaril pokoj- bivati marmor iz hribov Can-ni g. Martin Hočevar krškemu doglia ob Lago Maggioru in srezu. Svoje ljubezni do mla- mimo tega je še določena pre-dine ni razovedal samo z bese- cejšnja vsota denarja iz dr-dami, temveč tudi z dejanji. K žavne blagajne za stavbo stol-prvotno trirazredni meščanski nice. Ti ukrepi fašistične dr-šoli je bil leta 1903. ustanovljen žave so utrdili stavbenemu še četrti razred, za katerega podjetju stolnice obstoj za bo-kritje pa je poskrbela pokojni dočnost. kova soproga in prav tako veli- Zakoni iz leta 1927-28 in ka dobrotnica gospa Josipina «35 so zagotovili stavbni dru- Hočevarjeva. Za dobrote, ki jih »i marmor za vse čase (ki ga je prejemala krška meščanska »obsežna obnovitvena dela olaodblagopokojnihge.Josi- vedno potrebuje) in zraven pine in g. Martina Hočevarja 'Ima na razpolago se sredstva, jima učiteljstvo in šolska mla dina izkazuje posebno hvaležnost Da ostane ime dobrotni-..... u* "atBIlc ....Xi stolnici svojega marmorja sve-kov nepozabljeno nosi tudi sola | ^amnn}nrn{ w r9r9rpi da more marmor tudi obdelovati. Torej niso nudili milanski uradni naziv: "Državna me- tovni kamnolomi iz Carare! „ .Na precej preprost način so ščanska šola Martina Hočevar- Mi,and dobivali materijal že ja v Krškem." N pred stoletji iz kamnolomov Prvi ravnatelj zavoda je bil pri Candogliji. Nekaj z ladja-Ivan Lapajne do leta 1906. mi pa Maggioru in po drugi je bil g. dr. Tomaž Romih jessjnUf nekaj z vozovi na vodo leta 1922, tretji ravnatelj pa iovsk0 vprego in s posebnimi je g. Josip Vutkovič, ki oprav- valjarji so spravljali velikan-ja ravnateljske posle od leta ske marmorne sklade v Milan 1922. dalje. Zanimivo je, d? Tedaj so potrebovali po 8 dni sta ob proslavi petdesetletnice za eno vožnjo tovora, ki ga živela še oba prva ravnatelja dandanes tovorni avto izlahka iot upokojenca v Krškem. V pripelje v nekaj urah. zadnjem desetletju je zasluž- Marmorni kamnolomi iz nima raznateljema zapel mr- Candoglie dajejo bel, rožasti tvaški zvon in je poklical v več- blesteč se mramor. Tudi ta nost tudi zaslužnega učitelja in kamen trpi kot vsak, radi vre nadzornika g. Lj ude vita Stias- menskih sprememb in ga j nega, ki je na krški meščanski treba časih obnoviti. Še dobro, šoli poučeval od 1914. do 1919. da ni bilo pri zidavi milanske eta poleg tega pa še ves ta čas stolnice nikoli denarnih težkoč, vršil nadzorniške posle v obsež- vsaj ne v poglavju "surovine." nem in pokrajinsko težavnem S t o 1 n i c a je videla že razne krškem in litijskem »rezu, v le- znamenite dneve: Napoleonovo tih 1918 do 1920 pa je bil okraj- poveličevanje in kronanje Av-nadzornik za krško meščan- »tri j ca Ferdinanda II. 838, " . , slovo kardinala Rattija 1922, 8k0 S0I°' 0__I ki je postal papež Pij XI. in šs Navadno je najbolj pokvarjen tisti človek, ki pozna najbližjo pot k oltarju. Če ukrade človek zlato, ga vtaknejo v zapor, če pa ukrade deželo, ga posade na prestol. Nikoli ne zaupaj ženi, če-praviti je rodila sedem otrok. Ena jed brez riža pokvari domačo srečo za teden dni. Raje si napravi staro obleko, kakor da oblečeš bogato obleko kot gejša. Človek, ki ga je pičila kača, se boji tudi koščka vrvi. Veter in češnjev cvet ne moreta biti nikoli dobra prijatelja. Pri prvem kozarcu pije človek vino, pri drugem pije vino vino, pri tretjem pa pije vino človeka. (Pri nekaterih ljudeh je treba vzeti litre namesto kozarca.) Hladen čaj in hladen riž sta znosna, hladna beseda in hladni pogledi so pa neznosni. Mlada žena bodi samo senca in odmev v svojem domu. Pahljača ne more razpršiti megle. Samo topla beseda lahko segreje tri zimske mesece. Obrni se proč, če se ti dekle v čajarni nasmehne. , Z besedami se riž nikoli ne skuha. Jezik ženi dolg samo tri palce, pa lahko ubije deset čevljev visokega moža. Edini otrok, ki je res podoben svojim staršem, je vražji sin. Velik je tisti, ki ne izgubi ljubezni svojih otroški let. Vse omožene žene niso zakonske žene. Človeško srce in jesensko nebo sta enako nestanovitna. Človek lahko vidi nebo skozi šivankino uho. Daj dober meč borcu, lepi ženi pa barvila in puder. Kadar lete divje gosi preti jugu in vene prva trta, obleci drugo obleko. -o- NOVA JUGOSLOVANSKA RADIO URA V CHICAGU Chicago, III., 24. junija. — Počenši z današnjem dnem v četrtek dne 24. junija se začne stalna jugoslovanska radio ura na močni radio postaji WCBD, 1080 kilocycle. Ta postaja dosega sledeče države: Illinois, Indiana, Michigan, Iowa, Wisconsin in del Missouri. Slovencem, Hrvatom in Srbom se priporoča, da ne pozabijo te jugoslovanske ure, ki bo stalno vsak Četrtek od 6. do 7. ure zvečer, na postaji WCBD na vašem radio na 1080 kilocycle. Za oglaševanje trgovine, imendanov, razne zabave, itd. se obrnite na direktorja te ure na: Mr. George Marchan, Radio Sta. WCBD, Chicago, 111. Nedeljski program ostane kakor desedaj na WGES od 9. do 10. ure vsako nedeljo Naša sedanja kampanja ien- dolgo vrsto drugih dogodkov. ske enakopravnosti traja do\ Kdor ima te v mislih, pa ss konca leta, toda ne odlašajte vendar kaj zamoti v polmrač- dopoldne in vsak četrtek od dc zadnjega! I ni stolnici, ko vidi vedno kaj J 3. do 7. pa na WCBD. ZABAVNI KOTIČEK KAJ PIŠE i Danes sem pa v resnici tako vesela, da mi pisanje kar ne gre od rok. Čemu? Moja, že davno pogrešana in izgubljena sestra Katra se je zglasila. Zadnji teden sem v Slovenskem Amerikancu čitala njen dopis iz Bridke vile, Pen Slovenija. Katra nekaj omenja da sem šla jaz na "hanimun" z onim čikaškim profesorjem kar pa ni res. Jaz sem še vedno lejdik in frej, pa taka o-stanem do smrti.* Menda se Katra in njen mož dobro ne zastopita, ker imata vsak svojega novega partnerja izbranega v slučaju smrti. Katra ima na piki Lu-kata, njen mož pa—mene? Ne bo nič kruha iz te moke! Radovedna sem, če mi bo moja sestra Katra kaj pisala? Ko je bila majhna, sem jo morala jaz okrog nositi in pestovati; radi nje sem bila večkrat z miklavževko tepena. Ker sem jo z nohti v noge ščipala ako je jokala, potem me je pa materi zatožila. Kako in kdaj je prišla v Ameriko, pa nič ne vem. t t Zadnjič priobčena moja pesem o žajfi se je mnogim do-padla; tako mi je neka svit-hartarca doposlala za objavo še eno kitico, ki je namenjena fantom. Glasi se sledeče: vi Kalafornija se jas ne bom možila. Kaj mislijo ondi, da smo ženske šlape? Jaz bi se že ne prodala za milijon dolarjev! V mestu Edwardsville, 111., so veliki prijatelji ptic pevk. V obrambo istih je mestna zbornica nedavno določila postavo, da morajo imeti vse mačke na vratu (ali repu) privezane male zvončke v svarilo pticam pevkam. V resnici dobra ideja! Vsled tega bodo imele tudi ondotne miši in podgane lep mir pred mačkami. Tukaj v Klevelandu so začela dekleta nositi posebne vrste židane obročke ali svit-ke na glavi, spletene kot kita. Meni ta moda zelo ugaja, za to ni treba nositi nobenega klobuka ali slamnika. Da, svit-kov sem bila jaz že nekdaj navajena, ko sem nosila iz Savinje cele škafe vode na glavi, ne da bi škaf kaj držala. Morda bi se dalo one pisane starokrajske s v i t k e spraviti tukaj v Ameriki v modo? Samo malo večjo luknjo bi morali imeti v sredi. Pri nas, v Klevelandu imajo gostilne ali oštarije več različnih imen; najbolj znano je ime "salon," "cafeteria," "beer garden," "cafe," "tavern," inn," in pa "grill." Nedavno stopim v nek lokal z označbo Cafe." Menila sem, da je to kaka kavarna. Zahtevala sem šalčko kofeta in žemljico. Pa mislite, da mi je oni bar tender kaj prinesel? Rekel je, da kofeta ne točijo in tudi ne prodajajo, ampak samo alko- traj odmaševal son se odpravil na lov, da poiščem tempel. tudi v resnici. Po poti me je nekoliko skr. belo, kako bom našel pogansko svetišče sredi množice hiš, vendar ni bilo težave. Ze od daleč sem ga zagledal in špozna po značilni strehi. Pogumno sem nameril korake proti njemu. Med potjo sem opazil po hišah in dvoriščih nekaj Mongolov. Do templja pa sem prišel srečno brez povpraševanja. Na templju sem na vseh voglih strehe opazil zvončkom podobne okraske. Na levi strani, na najnižjem delu strehe sem pa opazil nekaj, kar sem po daljšem opazovanju proglasil za molilni mlinček na veter. Tempelj je obdan s plotom, torej vprašanje je bilo*kako pri ti noter. Poskusim na prva vrata. Bila so zaklenjena. Skozi druga pa se mi je posrečilo priti na dvorišče. Tu mi pride nasproti dobrodušen Mongol. Na moj pozdrav mi odzdravi lepo srbski. Prosim ga, če si smem ogledati tempelj, ki me zelo zanima. Z veseljem mi pokaže vhod v tem pel j. Previdno vstopim. Najprej samo za malo korakov, da se malo razgledam. Potem pa bolj pogumno. Ker mi pa nihče ne brani, grem še dalje in si ogledujem vsak predmet od blizu, prav kakor da sem na kakšni misijonski razstavi. Na levi strani proč od oltarja opazim na nizki klopici bon-ca. Oblečen je v haljo umazano rumene barve. Preko nje ima nekako "štolo" iste barve. holne pijače. Nekaj časa sem Pred njim leži knjiga s tibe-se kregala tudi z bossom, če-1 tanskimi znaki in posodica s mu ljudi tako fula s svojim pšeničnim zrnjem. Pojoče in lažnjivim napisom v oknu. ikoro enolično moli iz knjige Nazadnje sem mu jih še ne- I cer pridno obrača liste. Od čakaj zabrusila, zaloputnila vra-lsa do časa vrže pred oltar za ta in odšla. I Budovim kipom dve do tri pše- Zelo originalno je tudi ime nični zrni na tla. Opazil sem, mu in ga prosil, naj mi razloži predmete, ki so bili razvrščen; po templju. Rad mi je bil na uslugo. Nekaj stvari sem sicer že poznal, vendar mi je bilo marsikaj tudi čisto neznano. | Najprej sem ga vprašal, čemu so one klopice, ki sem jih videl prislonjene ob steni. Dejal je: "Te klopi so za stare ljudi. Tega sicer v naših tempi jih nimamo, a tu smo se modernizirali. Mi sedimo kar na tleh, a naši ljudje so videli, kako udobno se sedi pri vas, pa so hoteli tudi sami imeti tako." Na stenah templja vise slike tibetskih lam, slike sedanjega še nimajo. Bonec me je opozoril na zvon, ki je postavljen prav narobe, kot so naši, tako da je podoben bronastemu loncu. Poleg zvona je ležalo majhno kladivo, s katerim u-darjajo na zvon. Zvon so dobili z Japonskega. Pokazal mi je tudi velik rožni venec in mi povedal, da moli pri vsaki jagodi: o mi padme hum. Jaz sem mu nato pokazal naš rožni venec. Zanimalo ga je, kako ga molimo. Razložim mu, kolikor sem mislil, da bo razumel. Všeč mu je bilo, ker se da tako lahko spraviti v žep. Nenadoma mi pride na misel, kaj ko bi mu podaril čudodelno svetinjico. Mogoče ga po njej Marija pripelje k pravi veri. Z veseljem jo je sprejel. Bonec me je nato peljal k oltarju mi rekel: To so žrtve. Na oltarju pred Budovim kipom je bilo razvrščenih več posodic, v njih pa darovi. Precej skodelic je bilo napolnjenih) s čisto vodo. Darujejo menda vse, kar bi vtegnil Buda rabiti za vsakdanjo potrebo, kajti druge posodice so bile napolnjene z žefranom, z žitom, žito jim pomeni tudi cvetice, še druge s kadilom, slaščicami in čajem. Kos blaga Beross Elemer: BERAČI V grozni vrsti so stali — pred glavnim vhodom mestnega pokopališča — pohabljenci nestvori. Eni so kazali svoje prazne očesne votline, drugi svoje štule, tretju zopet grozne rane itd. Dva koraka drug od drugega so sedeli bolj podobni mrličem kakor živim. I Strašno se je razlegal njihov krik: "Pomagajte nam: ijbo-gim pohabljencem, pomagajte!" Vrata usmiljenja so se odpirala, kajti skoro nihče ni mogel mimo njih, ne da bi vrgel kak dar v iztegnjene roke. Pa zaprosi drug še z grozne j šim glasom: "Gospod pomagajte ubožcu, pomagajte, vsaj eno kronico. ..." S pokopališča je prihajalo vedno več žalovalcev; danda- množica olajša svoje mošnič-ke. "Kdo vas je postavil semkaj? Kako se predrznete stati tukaj? Vi, da, vi! Kdo ste" je kričal poglavar. Nesrečnež ni tako opazil, da govore o njem, okorno je gledal okrog, toda poleg stoječi enonogi berač ga je sunil* v hrbet s svojo bergljo, drugi s svojim stolčkom in tako so ga porivali ter suvali—po vrsti— do poglavarja. Ta je znova zakričal: "Kdo vas je semkaj postavil?" Revež je zaplakal. "Beda. Upravitelj sem bil v tekstilni tovarni. Reducirali so me; radi bolezn!, ki sem si jo nakopil v vojni. Medtem je tudi tovarna propadla. Vse in vsak propada, samo revščina nam še ostane.'*! Pogledal je okrog, če-li kdo nes je namreč toliko mrličev, odobrava> saj je govoril tudi o toliko nesreč; mnogo kronic in njihovi nesreči. Črnooblečena dama je prišla s pokopališča. Poglavar je za kričal z drugimi vred: "Pomagajte pohabljencem." Padlo že neka; drobiža v njihove klobuke, žalujoča dama pa je odšla. Poglavar pokliče ob strani grill." Kako so prišli do ta-j da je bilo že precej zrnja po | naj bi pomenilo, da mu daru-kega imena, ne morem razu- tleh. Stopil sem čisto blizu k jejo tudi obleko, meti. Morda je za Amerikan- boncu, da bi bolje videl. Bo-ce olrajt, toda po našem pa nec se za to ni nič zmenil. Niti tu ip tam še več je padlo v klobuke. _Zvečer, ko je čuvaj pokopališča zaprl vrata, je naj pohabljene j ši berač zaklical nazaj : "Obračun!" Po vrsti je šel ta ukaz. Pa so prihajali berači, oblečeni v smrdljive cunje, drug za dru-1 stoječega moža: gim k "poglavarju" ter vsuli "Tukaj ne morete stati. Poj-dnevni "izkupiček" v leseno dite pred bolnišnico, ali ma-skrinjico. Nato je poglavar gistrat, tukaj nas je že pre-vse preštel ter razdelil denar, več. Pojdite, pojdite!' vsakemu svoj del. Ko je vsak Sunil ga je, enonožni berač dobil svoj delež, je hitro spra- ga je porinil s svojo štulo, tudi vil denar v žakeljček, ki je vi- drugi niso zaostajali in tako sel pod umazano srajco, ter so ga spodili, odhitel proti mestu. Večkrat Toda mož je prišel tudi napa je nastal prepir, kadar so slednje dni, prosil je, rotil, katerega zasačili pri goljufiji plakal, omenjal je svoje lačne ali kadar poglavar ni pravič- otroke, pokazal svoj izsužen no razdelil priberačenega de- jezik, invalidsko legitimacijo, narja. Vselej je bilo že pozno zve- abiturijentsko diplomo, rabil ponižne besede, toda nič ni po- čer, ko je čuvaj pokopališke^ nagalo. ga skladišča prevzemal od be- Nekega dne pa mu reče po-račev vozičke, stoličke od ne- glavar: niso grili ali ščurki nič kaj fpofcazal ni, da me je opazil. obrajtani, posebno če bi pravi grili po bari marčali!l Ko se mi je zdelo, da sem videl dovolj, sem stopil iz tem Med vsemi vrstami trgovin plja zopet na dvorišče. Ker Žajfa je—če fant nevesto dolgo časa zbira si; končno pa le staro vdovo za izbirek kje dobi. Jaz sem vedno mislila, da sta mož in žena eno; toda tamkaj v državi New York pa ni tako. Možu je sedaj dovoljeno tožiti svojo ženo, ako mu je ponoči, ko je spal, iz žepa vzela denar. Ravno tako pa more tudi žena tožiti moža, ako je v jezi razbil drago vazo. Govemer Lehman je nedavno podpisal tozadevno postavo, ki s tem razveljavlja dosedanje mišljenje, da sta žena in mož eno. Vsaka polovica bo morala po postavi tožiti drugo polovico za škodo, ki je bila povzročena na njeni osebni lastnini. Glede te nove postave bodo imeli seveda največ dobička lojarji, ali jezični doftarji. To je tudi ena, da se jaz v državi New York ne bom nikdar možila. Tamkaj v državi Kalafornija (v Navada City) imajo nove vrste kupčijo, da možje svoje žene prodajejo. Tako so zaprli nekega Wm. Ebaugha, gozdarskega korenjaka, starega 29 let in težkega 235 funtov, ker je imel cele tri mesece pri sebi zaprto Mrs. Ray Delama, katero je "kupil" od njenega moža, kot ona trdi, za $20. Ebaugh je priznal kupčijo, obenem pa je tudi povedal, da je ženici stri nekaj reber, ker jo je preveč "iskreno" objel. Kako sta naredila kupčijo za ravno $20.00, tega ne razumem; ali je šla na vago, ali kar na čez? Da, tudi v drža- so naše ameriške apoteke ali drug stori najbolj zanimivi ker prodajejo toliko različnega blaga: cigare, tobak, sladkorje, žajfo, vino, pivo, žga- nem hotel zvedeti to in ono, *em se tu spustil v pogovor z Mongolom, ki me je prej spustil v tempelj. Opravičil se je, ia ne zna srbski ampak samo nje, šmir za avtomobile in I ruski. Vendar sva se toliko olje, hrano za pse itd. itd. Res razumela, da mi je povedal, Čuflno, da še ptičjega mleka ha je v Belgradu okoli 300 in žabje volne ne ponujajo? | Mongolov. Pribežali so k nam Za tak bizmus bi bila jaz dobra, samo "črne" šole nimam. katerih celo cunje, v katere so Ko mi je bonec tako razka- m^d dnevom zaviti, nato so se iz Rusije pred boljševiki. Njihovi dedje pa so se menda na-Z onim rojakom iz Zaleta Lelili že pred 300 leti v Donski ali Kamne doline se bova mor da srečala dne 18. julija in oblasti. Ker možak ni bil posebno sicer v Troyu na onem pikni- zg0voren, sem stopil zopet v ku kjer bodo imeli kontest za tempelj. Videti je bilo, da je solo petje. Jaz imam že tri bonec že pri kraju g svojimi lepe izbrane, pa jih bom tam molitvami. Kmalu potem je zažingala s spremijevanjem vsta, in se g kond Mgto,e„ do- fermonke. 2e danes stavim. čela obrnjen t- Bu- 10-1, da bom dobila jaz prvo doyem u Nftto je poklek_ nagrado. Pa pozdravljeni! nil, se s čelom dotaknil tal. mobilom—proti dobremu pla- "Velespoštovano boraško zdru- čilu seveda—Sproti "mestu. Do- ženje! Prosim . . . itd. Od-ma jih je čakala topla večer- Ulovili so ga rekoč: ja—poglavar je imel namreč "Spišite prošnjo na ministr- lastno hišo — in marsikateri, ski papir, kakor se spodobi." ki ni preveč zapravljal, je Prinesel je prošnjo spisano imel denar naložen v banki, na ministrskem papirju. Od- drugi pa pod slamnjačo. govorili so mu, da naj pride "Spišite prošnjo!" Ubogi mož je spisal prošnjo zoval tempelj, ga je nekdo po-| P* odpeljali s tovornim avto-1 na pakovni papir s svinčnikom, klical. V kakšhem jeziku, nisem razločil. Bonec se je nato obrnil k meni, se opravičil, češ da mora v mesto, in odšel. Žal aii je bijo, da se nisem mogel z boncem kaj več raz-govarjati. Gotovo bi bil zvedel še marsikaj zanimivega. Tako pa sem krenil zopet domov. Pred odhodom sem še fotografiral tempelj, da mi bo za spomin na prvo moje srečanje s poganom. Vse, kar sem ta dan doživel, se mi je vtisnilo globoko v spomin. Glava mi je bila ves dan polna vtisov, ki sem jih doživel tisto jutro. Tudi še zdaj ne morem pozabiti na naše bel-grajske budiste. To so naši naj bližnji pogani, vredni, da se zanimamo za njihovo spreobrnjenje. Ali ne bi hotel vsakdo, ki bo bral te vrstice, zmoliti vsaj eno zdravamarijo zanje? Mislim, da več tisoč zdravama- Nekega jutra, ko so se že po odgovor čez dva tedna, razpostavili pred pokopali- Toda nesrečnež ni več pri-škim vhodom, so zapazili po- šel. Radi večne hoje na pomilovanja vrednega moža. Na kopališče in nazaj je- -umrl. njegovem suhljatem telesu jo Na onem pokopališču so ga visela obleka, toda poznalo se pokopali in berači so sedeli ji je, da je bila še nova. In pred vhodom. Pogrib tretje-tudi to se je videlo, da mu je ga razreda in samo nekaj rož bila že dolgo prehlapna. Mož je stal- na koncu vrste in je neprestano, skromno in boječe iztegoval svoje roke: "Pomagajte, že štiri dni nisem ničesar zaužil." je dobil k večnemu počitku pa ga je spremljalo nekaj revnih sorodnikov. Sorodniki so počasi odhaja li s pokopališča in berači so kričali v zboru: 'Pomagajte ubogim pohabljencem." -o--- C. S. Prvo srečanje z budistov-skim boncem Morda se bo komu Čudno zdelo, pa je vendar res. Nisem bil še med Kitajci, tudi v Indiji ne, o Tibetu in njegovih prebivalcih sem samo čital v misijonskih listih, vendar sem imel priliko videti pravi poganski tempelj, se razgovarjati z budistovskim boncem in ga gledati, kako je opravljal svoje molitve in vse to sredi — našega Belgrada. V Belgradu imamo namreč čisto pravi budistovski tempelj. Takoj ko sem to zvedel, sem na tihem sklenil ogledati si čim prej to čudo. Toda dolgo ni bilo prilike za to. Šele v začetku letošnjih šolskih počitnic se mi je posrečilo. Ze prejšnji dan sem si pogledal na načrtu mesta, na kateri strani Belgrada bo treba iskati slavni tempelj. Našel sem ga daleč v vzhodnem delu mesta. Ko sem drugi dan zju- Potem je zopet vstal in ponovil | rij ne more ostati brez uspe-isto ceremonijo trikrat. Nato ha pri Mariji, delilki milosti! je hotel oditi, stopil sem k nje-1 VESTI IZ JUGOSLAVIJE (Nadaljevanje • 1. str«ni) Pogled z zraka na Veliko jezersko razstavo v Clevelandu. 150 akrov zavzema jezerska razstava v Clevelandu na obrežju Erie jezera. Spodaj, pri vodi, so hortikvltumi vrtovi in potem se vrste drugi zanimivi prostori. Poleg njega stoječi enonogi berač ga je pogledal, sumil svojega soseda, ta zopet svoje ga in to znamenje je potovalo—po vrsti — do poglavarje, ki je že postal pozoren, čakal —Belgrajski. je samo še, da si žalujoča Je *robe za razne kraje- Ker ni našel Časa podnevi, je delal ponoči, spal po 2 do 3 ure, i-mel duhovne vaje, spovedoval, dokler ni omagal. Deset let ga je mučila huda bolezen, živel je v veliki revščini, ker je dobi val penzije 665 Din, to je največjo, ki je za onemoglega župnika mogoča. Nekaj podpore mu je dajalo duh. podporno društvo, nekaj malega pa sem in tja njegovi duh. sobratje Hvaležnosti in dobrot ni užival na tem svetu, zato mu je dobrotni Bog poplačal njegova dobra dela v nebesih. — Njegov pogreb je bil lep in dostojen. Lepo se je izkazal skrbni in dobri gospod župnik kopanjski, enako lepo so se izkazali kopanjski župljani, ki so se v tako obilnem številu s šolarji in Mar. družbo udeležili pogreba; tudi Škocjanci so se častno in celo z godbo, ki jo je pokojni gospod ustanovil, poslovili od ranjkega g. svetnika. Pokopal ga je g. dekan Hladnik. Strela ubila dve dekleti, gospodinjo onesvestila. Zadnje nevihte so zahtevale na Štajerskem dve smrtni žrtvi. Ko je nad Skomarje nad Vitanjem prihrumela nevihta, sta bili dekli Barbara Tepejeva in Antonija Mirakova s svojo gospodinjo Veroniko Kovšeto-vo na polju. Vse tri so pred nevihto zbežale pod visoko jelko, v katero pa je nekaj hipov nato udarila strela in vrgla vse triženske na tla. Na pomoč poklicani zdravnik dr. Silan iz Vitanja je ugotovil, da sta obe dekli mrtvi, gospodinjo pa je prebudil k zavesti in bo naj-brže ostala živa. Strela je ubila mlado gospodinjo. V torek 8. junija jo privihrala popoldne okoli pol 3 nad Vavto vas in okolico na Dolenjskem silna nevihta. Lilo je tako močno, da je bila kmalu vsa dolinica polna vode. Med dežjem je padlo tudi nekoliko toče. Huje pa je klestila po hosti južno od Vavte vasi in po vasi Praproče, kjer je na polju naredila veliko škode. Večja nesreča pa je zadela v vasi Gor. Gradišče pri Toplicah Bartusovo hišo. Mlada gospodinja je sedela pri oknu in' šivaa. Zabliskalo se je, zahreščalo in dobra žena je bila mrtva. Zapušča 2 otroka in žalostnega moža. Strela je udarila v cerkveni stolp. — Dne 9. junija popoldne so se začeli zbirati grozeči oblaki nad celjsko okolico. Tudi v Št. Janžu pri Štorah se je hudo pooblačilo, da je grozila strašna nevihta. Tamkajšnji cerkovnik Zohar Ivan je stopil v cerkev, da bi z zvo-n jen jem opozoril ljudi na pretečo nevihto. Med zvon j en jem pa je že začelo silovito deževati, vmes pa je udarila strela. Dvakrat je Žohar zazvonil, ko je pa zvonil v tretje, je udarila v stolp strela in Zoharja na mestu ubila. Pokojnik je bil komaj 34 let star ter zapušča poleg žene še dva nepreskrbljena otroka. Voz mu je šel čez prsi. Te dni je peljal po banovinski cesti med Jaršami in Domžalami posestnik Franc Juteršek iz vasi Loke pri Šmartnem v Tuhinju butare v Domžale. Ker je ravno privozil vlak, so se mu konju splašili. Juteršek je skočil z voza, pri tem pa so ga konji zbili pod voz, da mu je šlo kolo čez prsni koš. Kolo mu je zdrobilo levo stran prsnega koša in povzročilo hude notranje poškodbe, da je zaradi notranjih izkrvavitev izdihnil. Slika današnjih dni. — V Ljubljani je te dni 28 letni brezposelni delavec Vladislav Česen streljal na svojo zaročenko, tri leta starejšo Rafaelo Kobalovo ter jo zadel v kolk, nadaljno krvoprelitje pa je preprečil stražnik, ki je pri-hitel in Česnu odvzel revolver. Kobalova je bila prepeljana v ljubljansko bolnišnico ter je njeno stanje že izven nevarnosti. Česen pa se je čez noč v zaporu obesil. Iztrgal si je namreč iz svoje suknje kos podloge ter to spletel v vrv in jo pritrdil v zanko na rešetke okna. Pustil je poslovilno pismo, v katerem dolži Kobalovo, da je ona zakrivila to žalo-igro. Česen je bil doma iz Goč pri Vipavi ter je prišel s potnim listom v Jugoslavijo, Kobalova pa je doma iz Trsta, živela pa je pri sorodnikih v Pragi. Na povabilo Kobalove sta se oba sestala v Ljubljani. Česen je imel že prej namen ustreliti Kobalovo, nato pa sebe ter je v ta namen kupil revolver za 300 din. Ker pa mu to ni uspelo, se je v ječi obesil. Stari Dvor pri Skofji Loki. Neizprosna smrt je nenadoma pretrgala nit življenja 63 letnemu posestniku in obrtniku ter skrbnemu in vzornemu družinskemu očetu Francu Hafnerju. Rajni je bil vzor poštenega, katoliškega in zavednega moža. 'Božji blagoslov Spina Dr. Aon Ev. Krek I. Zopet novi capinski stroški Kdo bo to zmagoval? Beračev imamo že sedaj preveč" Tako se je hudoval kolški župan, ko je prebral ravno došli uradni list in ves jezen ga je vrgel na mizo. "Kaj pa rojiš? Tak boš kmalu, kot oče," se oglasi njegova žena, ki je ravno vstopila v sobo. "Tudi ti bi ne bila mirna, ♦ če bi imela toliko skrbij, kot jih imam jaz. To neumno županstvo me bo zmešalo. Na, sedaj mi pišejo, da pride morda že danes nekov potepin— ime mu je Janez Kovač, kot pravi pismo—naj ga redi naša občina. Doma je menda v naši vasi, a zlomek vedi, da še ime?" se oglasi "pri peči star nisem nikoli slišal o njem." "Kaj praviš, kako mu je ime?" se oglasi pri peči star .mož, ki je doslej čmerno gle dal pred se in počasi puhal dim iz male pipice. "Janez Kovač, rojen na Kol ku leta 1812, in pristojen kolško srenjo. Tako stoji za pisano. Ali vi, oče, morda kaj veste, kdo je ta človek?" "Janez Kovač iz Kolka, ponovi polagoma stari mož zravna 3e po koncu in se prime za sivo glavo; "morda vem zanj. Janez pride, praviš. On je, on; drug ne more biti. Uj ta me bo mučil Ti psi mi ne dajo miru, ne po noči, ne po dnevi. Saj ga vidim vedno pred očmi — njega in celo so-drgo. Vrag jih vzemi!" Pri tem so možu čudno zaiskrile oči, vzdignil se je in preklinja je odšel, zalopotnivši vrata za sebi. "Bog pomagaj, kaj je zopet očetu? Popolnoma so že-zmešani. Kar groza me je njihovega pogleda. In vedno pre klinjajo!" "Kaj jaz vem? Saj sem jih lepo vprašal in za odgovor so zagcdrnjali in na zadnje za rohneli. Vse gre narobe pri nas," zakriči župan in odide iz sobe, ženo pa oblijejo solze. "Zakaj sem vendar prišla v to nesrečno hišo} Saj so mi pravili, da tu. ne bo božjega blagoslova. In res ga ni." je stokala. Zupanova hiša je bila najlepša na Kolku. Pri Tomcu so ji rekli. Oče sedanjega go-* spodarja si je bil pridobil veliko premoženje. Pravijo, da je pričel popolnoma iz nič. Z gostilno in štacuno in z drugimi kupčijami se je pečal, kmalu je bil najbogatejši daleč na okoli. Ljudje sp se ga bali; spoštoval ga ni 'nobeden. Splošno so govorili, da je brez ) srca, da ni pošten in da osle-pari, kogar le more. Več gospodarjev je že pregnal z nji hovih zemljišč; malo jih je bi-f lo, da bi mu ne bili dolžni. Posojal je na visoke o'bresti in kdor mu je prišel enkrat v • pest, se ga je težko odkrižal. Kar je prevzel posestvo njegov sin, ki se je bil nekaj let šolal v mestu, so se po malem pozabile razne take govorice Sinu se ni moglo očitati nobena krivica. Samo bahač je bil in reveže je preziral. Vsak dar, ki ga je dobil berač v njegovi hiši, je pregrizel s kako psovko. Kdor ga je prosil na posodo, je bil gotovo ozmerjan, da je lenuh in postopač. Zato so se ljudje ogibali njegove hiše. Kar se je v vasi odprla druga gostilna in pro-dajalnica, je bilo vedno bolj •prazno pri Tomcu, tem bolj, ker je njegov oče postajal od dne do dne bolj čuden-. V mla-^dih letih — tako so pravili— 'je bila starega Tomca sama sladkost in prijaznost. Govoril je tako depo, da ga je bilo ve- selje poslušati. Cim se je pa postaral, posebno odkar si je zlomil nogo in je v bolezni izročil premoženje sinu, je postal ves drugačen. Malo je govoril z ljudmi; najrajše je posedal sam kje v samoti in mrmral s seboj. Ce je ogovoril koga, je bilo gotovo samo amerjanje in kletvina. Vstre-či mu ni mogel nobeden. Si naha — iz poštene, premožne hiše v sosednji fari — mu je stregla, kar mu je mogla. A zato ni čula nikoli lepe besede od njega, pač pa jo je zba dal in se kregal nad njo pri vsaki priliki. Res ni bilo sreče pri Tomcu! Deset let je mi nulo pred pustom, kar je pri šla nevesta k hiši. Koliko se je naj oka la med tem časom! Oče surov, mož čmeren; posli vsak čas drugi. Blagrovala je dekle ki so lahko odšle, kedar jim je bilo drago. Vse to je rojilo po glavi žu paniji. Kar se začuje jok pred hišo in kmalu nato pri šepa majhen deček kričoč sobo in se zaleti k nji. prilfiel v vaa. Pa a vsako telo dovolj HlAflTT/i K. S. K. 1 "Mama, mama, pomagajte! zakliče in se ji zavije v krilo "Kaj pa ti je, Tonček? Kdo ti pa kaj hoče? "Zunaj sem se igral na vrtu. Pa so prikrevsali stari oče, ki se jih tako bojim in so me strašni oplazili po hrbtu. Oj, oj, kako me boli. 'Kaj si jim pa naredil, da so te. Nič, prav nič, samo spačil sem se jim, ker so tako grdo gledali; pa so zamahnili. Zbe žal sem proti hlevu; tam so pa stali ata in so me cebnili. 'Krevelj' so mi rekli. Oj, kako me boli. Kar zdrobil bom oba, vse bom prjmla',il.:' Počasi in ihteč je lomil Tonček .svoje pripovedovanje. Pri zadnjih besedah je pa še huje zakričal, se vrgel na tla in jel zbijati z nogami in rokami krog sebe. Žalostno je bilo pogledati besnečega dečka. Jedna noga je bila krajši od druge. Na hrbtu je imel veliko grbo; zato je bil majhen, da bi mu komaj prisodil štiri leta, dasi je izpolnil že osmo. Mati ni vedela, kaj bi začela. Vzdigovala je dečka in joka je vpila nad njim. Tu vstopi oprt ob palico star mož, bledih,- upalih lic, a mirnega, veselega pogleda. Županja zarudi nekoliko; dečko vtihne za trenotje in se spravi po konci k materi. Bog Vas pozdravi! Ali sem prav prišel? Tukaj je menda pri županu. Kje pa imate očeta T" vpraša došlec tako prijazno, kot bi ne bil niti opazil, kaj se je ravnokar zgodilo. Nekje zunaj je; kmalu pride. Sedite in počakajte ga," odgovori žena in si s predpasnikom briše oči. Bodite tako dobri in povejte mi, kako se piše gospod žu-___ » pan. "Peter Tomec." "In vi ste njegova hči?" "O ne; jaz sem njegova žena. Vi gotovo mislite starega očeta. Ta so tudi Peter Tomec." "Ali še žive?" "Se, samo bolje bi bilo, da bi ne. Le za pokoro so nam. Pa i ca j bom tožila ptujemu človeku." "In ta dečko je vaš sinček?" "Da, moj ji. Samo tega i-mam in še njega sem žalostna, kadar ga pogledam ubogi Tonček in jaz je vzdihnila in pogladila dečku zamršene lase s čela. "Nikar tako ne govorite, mati. Otroci so božji dar. Lepo 1;elo še ni vse. Tudi jaz sem bil svoj čas krepak in zdrav, sam dobro. Samo da ja duša lapa, ni takor upanja ni odgovorila no-bene besede. Pogledala je moža, a Vedro lice to še-le sa nekaj trenotij je Spregovorila: Ko bi mogel človek vedno na to misliti. Tonček je tudi radovedno o-gledoval gosta in videlo se mu je, da mu je všeč. Ko ga je prišlec prijazno poklical k sebi, ga je brž ubogal in se vse-del poleg njega na klop. "Ubogi Tonček, ti pravijo mama, kaj ne? Jaz pa sem videl mnogo dečkov, ki so tisočkrat bolj ubogi kot ti. Ti imaš mamo in ata; veš kam iti spat; kadar si lačen,.dobiš, kar želiš. A koliko je dečkov po svetu, ki nimajo nikogar, da bi zanje skrbel, da bi jim dal jesti, ki se potikajo krog kakor izgubljena žival" "Mož, pri nas ostanite, pa mi boste pripovedovali o tacih dečkih. Kaj ne," se je oglasil Tonček in zvedavo gledal v ptujca. "Rad, prav rad. Vidiš, Tonček, pa to še ni najhujše, da so taki dečki lačni in brez doma. Še mnogo hujše je, da nikogar, ki bi jih kaj podučil. Hlada kri je poskočna, včasi tudi trmasta. Kaj ne, Tonček. In če se mlad dečko nič Boga ne ae nbostjpoi, - edč-" -i ne boji, postane hudoben, vsem v nadlego. Ti pa imaš mamo, da te uče moliti in se bati Boga. Saj gotovo znaš lepo moliti." Tonček je pobesil glavo. "Ej, to mu gre slabo. Pri nas nimamo časa za take reči. Potrebno bi bilo, pa — dokler je bila dekla Urša pri hiši, ga je nekaj učila; sedaj je gotovo vse pozabil. Za k izpraševanju pa še ni, saj ga vidite, kakšen revček je," je odgovorila mati. Res je bilo tako. Za Tončkovo vzgojo so se kaj malo brigali. Že od rojstva ga niso la je, da bi bila morala drugače skrbeti ta otroka in sram Jo je bilo. Ljubko ji je delo, ko je videla, kako prijasno ae razgovarja prišleč a pokveče- nim Tončkom in ga boža po licih; in kako prijavno gleda ta v njegov razoranl obraz. Stric, jaz vas ne pustim od hiše; pri nas morate biti, da mi boste kaj lepega pravili," je vskliknil Tonček in naalonil svojo glavo ob njegove prsi. "Moj ljubček, samo če bom smel. Saj tudi jaz nimam nobenega doma." Možu je pri teh besedah z-blestela solza v očesu. "Ali ste morda vi tisti Janez Kovač, ali kako je že rekel moj mož, ki ima priti, da bo—' Živel na srenjske stroške, bili veseli. Oče se je vedno hočete reči," ji je pomagal jezil nad njim. Mati se pa ni znala lotiti svojih dolžnostij in je tudi rajše videla, da ni imela opraviti s sinčkom. Bolelo jo je, kadar ga je pogledala. Ptuj i mož je udaril na pravo struno v njenem srcu. Outi- ptujec, ko je videl, da ne ve, kako bi se izrazila. "Jaz sem tisti, toda bati se me ni treba. Nadlege ne bom delal. Moči so mi sicer opešale; za težko delo nisem, a toliko si vendar še upam zaslužiti, kolikor bom porabil. saj nisem razvajen, Najnovejša knjiga! Sezite po najnovejši knjigi, iz katere dobite lahko vse podatke za pridobitev ameriškega državljanstva Knjiga vsebuje vse najnovejše postave in je pravkar izšla. Dobite jo samo pri založništvu "AMERIŠKA DOMOVINA" SLOVENSKI DNEVNIK slovenska unijska tiskarna 6117 St Clair Ave. Cleveland, Ohio Pošljite 25c v xnamkah ali money ordru in knjigo vam takoj odpošljemo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiii STAROKRAJSKA SEMENA direktno is Ljubljane in Maribora Kane rate sa setev Janija, julijo in avgusta END IV J A. ramena iirokolistna zgodnja — ENDIVJA, UrokoUstna posna jesenska — SALATA, brasUjanka poletna glavnata — SALATA, orjaški biser — SALATA, trdaglavka ramena — SALATA, posna, takosvana simska — RADIČ aa salato, radečkast ali selen — MO-TOVILC (repinedj) — GRAH. uiiten T stročju — FIŽOL, niaek bres niti — FIŽOL, visok bres niti — REDKVICA, ar jaška nadela — RED-KEV, črna simska — REPA. simska bela — Cena skapno s lie paket. BAHOVEC PLANINKA ZDRAVILNI ČAJ Prejeli smo ravnokar novo zalogo tega svetovno slavnega sdravllnega čaja direktno od lekarne Bahovec is Ljabljane. Zoper krvne nerede, ali obolenje želodca, ledvic, jeter, žolča ter posebno sa ienske bolezni ni boljiera kakor Bahovec "Flaninka" čaj. Pazite na sattiino znamko ter ime (Bahovec) na vsaki ikatlji, ker te tega ni na ikatlji. ne dobite pravega "Planlnka" čaja. Stalna cena prave "PfauUnke" je fl.M škatlja ali 3 Ml za %zjm skapno s poštnino. MARIA-CELJSKE GRENKE ŽELODČNE KAPLJICE, direktno is LJnbljane. Cena malo stekleničk« Me, velike (Z oz.) stekL 11.40. S VEDSKE KAPLJICE, v starem kraja spleta« mano zdravilo sa čreva. želodec in ienske teikoče. Cena mate stekl. 6©c, velike $1.4«. HOFFMANOVE KAPLJICE "Bahovec" je poznano zdravilo zoper teikoče s prebavo, napetost, nervoznost itd. Cena male stekL 56c, velike $1.35. Lahko kar isretate ta oglas, podčrtate blago katerega ieCite ter ga nam poiljete i Money Ordrom in naročilo bo točijo odposlano. STEVE MOHORKO CO. 704 S. 2d St. Milwaukee, Wis. >ii!UHm»»wmmiwta»miiiiiiiiimimi» | VAŽNO ZA VSAKOGA KADAR poinjat« denar v start krat; KADAR ste namenjeni * start kraj; KADAR telite koga 1« starega kraja; se obrnite na nas. KARTB prodajamo sa vse boijle Parnate po najnttjl osni tn seve> da tudi m vee iilete. Potniki so s nailm posredovanjem vodno sadovolJnL zanesljivo po V JU0"SLJIVU0 100 Din iS« Din Z« « 1.11 Z« SJOO T.10 100 Dial 11.70 tte Din ».00 1.000 Din 41.00 1,000 Din V ITALIJO Z* « M( ISO Ur Za till S00 Lir h r to.oo too Ur Zrn S7.ee 1,000 Ur Z« USA« 1.000 Ur Ss 191Z9 S,000 Ur Navedene cene SS pudfileue premem-M, kakor je kurc PotOJamo . omar brzojavno tn < plačila v dolarjm. 4 t Vašem lastnem Interesa je, da pl-lete nam, prodno ae drugje poelu-ftlte, aa eene In pnjamllai < >' Slavonic Publishing Čo. COlas lfantfa—T*aval Butan) US Wart ISth at Near Tarfc. N. T. Veži s staro domovino NAZNANILO IN ZAHVALA S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da Jo dne 14. junija 1937 za vedno v Gcspcdu zaspala naša ljubljena soproga ln draga mati Mary Završen ROJENA GRUM Pokojna Je bUa rojena dne 21. marca 1884 v Horjulu pri Vrhniki. Pogreb se Je vriil 16. junija s peto sv. mašo zadušnieo iz cerkve Matere Božje na Ascension pokopališče v Libertyville. Prav lepo zahvalo izrekamo Rev. M. J. Butala, župniku aa opravljene pogrebne cerkvene obrede, hvala tudi onim, ki so darovali za sv. maše in za cvetlice pokojnici v zadnji spomin, ravno tako hvala tudi onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago. Lep»khvala tudi pogrebniku Jos. Nemanichu za lep red pri pogrebu; hvala tudi društvu sv. Ane št. 127 KSKJ. in društvu Krščanskih mater in žena, kamor Je pokoj niča spadala za venec in naročeno sv. mašo zadušnieo. . Dalje tudi hvala društvu sv. Jožefa št. 53 ln Marije Pcmagaj št. 79 za udeležbo pri pogrebu. .......... Tebi pa, ljuba žena ln mati, kličemo: Počivaj v miru božjem, na zopetno svidenje tamkaj—nad zvezdami! Žalujoči ostali: Gregor Završen, soprog; . Mike Savli ln Frank Rate j, sinova; Mary Galqgas, hčer. Waukegan, m., dne 26. Junija 1937. Skoro vaakosar ismed na« i« veiejo nato »taro dotoorhto moralni, kulturni, r podaraki in rasni drtisi odri, ki nam nalagajo rasna optavks. Pri takih opravkih nudi naia tvrdka uljudno in lanaaljlvo posredovanje. k«jkor: pri potovanju v atari "kraj aH dobavi »vejc.v i« dom „ llljanJu ST y - Pri rfobaviiaur Pri pa*U Ja v atari kraj Pri pošiljanju irk U Staraš« kraja P*fc»tov v Jugoslavijo' in n Žalostna, prtnotaraldb 1« drugih Poslih s starim Ti nftrj Voinl rad vaek vačiih parnikov vseh HnU. j s teboj," ^rnV/VT/Xy"«* ****~ v"* Can. sa d.narna politik* Za t 1.00 200 DiniZa $9.40 100 Ur Za 14.04 410 Din Za Sft.SO lOo Ur Za 21.00 1,000 DiniZa 17.00 1,000 Lir rri vatSh pošiljkah aoras»eren popust. — Cene podvrtene spremembi. — Poiiljamo tudi dolar ja. , J LEQ ZAKRAJšEK Caaaral Travel Service, In«, soar RAST- 7*ND ST., new YORK, n. Y. Pripomba j Udobno se potuje v atari kraj • , . , ITrtmoi T Poanejisni poletju, ko veliki naval potni pa me zdaj poglejte. Komaj, kOT ,nkrnt polsnja. " ____ .... . . - ..o TA NOVI SLOVAR tma posebno poglavje o ameriški angleščini. Slovar Je priredil in sestavil ena nI profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani. CENA: Trcjovezaa v platno .. .$1.50 Broširan mehko —. .$1,25 Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SU)VNICO in kratek SLOVAR. Zelo, praktična knjiga. 2epqe oblike. Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: k Knjigarna Araerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois pal pa skuien v vsem hudem. Stara lata bi rad preživel v domačem kraju in upam, da aa dobi kak usmiljen človek, ki mi prepusti kotiček, kjer bom čakal, da me Bog pokliče s tega sveta. Dolgo tako ne bom več!" Ženi je bila cela kopa vprašanj na jeziku, a premagala se je; ila je v kuhinjo in prinesla skledico gorke juhe. "Nate lačni ste gotovo." "Bog Vam plačaj; kdor revežu kaj da, Bogu posoja in služi božji blagoslov," ji hvaležno odvrne stari Janez |n s Jiastjo povžije prinešeni dar. (Daljo prihodnjič) Vlecje popolnoma oaine zavarovane do $5000 Pripia&ne obresti 30. junija 1937 po 3% Nove vloge pred 15. julijem bodo vlekle obreati od 1. julija St. Clair Savings & Loan Co. 6235 ST. CLAIR AVL CLEVELAND, OHIO N1 POSOJILA ZA NOVE ZGRADBE REFINANCIRANJE 5KE OBRESTI NA VSA POSOJILA NAZ Ni (Nil L0 1 N ZAHVALA 8 tožnlm srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je ^o kratki bolezni dne 12. junija mirno v Gospodu zaspala na&a ljubljena mati Margaret Zalar Pokojna je bila rojena 13. julija 1869 na "Bregu, fara Borovnica. K večnemu poCitku smo jo položili dne 16. junija na pokcpall&če sv. Neže, Forest City, Penna. Cerkvene obrede je epravil Rev. From an, župnik slovaške cerkve v naši cerkvi slovenske fare sv. Jožefa, to pa zaradi tega, ker so bili naš župnik Rev. F. M. Jevnik poklicani v škofijo k duhovnim vajam, ta kar se obema župnikoma iz srca zahvaljujemo. Rev. Fromanu za pogrebno sv. mašo in pogrebne obrede, posebno se pa zahvaljujemo Rev. Father F. M. Jevnlku ker so tako lepo a sv. zakramenti pripravili našo ljubljeno mamo na zadnjo uro; Bog jim naj bo plačnik. Pokojna je spadala k društvu sv. Jožefa št 12 KSKJ in dr. "Zvezda" SDPZ. Lepa hvala obema tema društvoma za pomoč ali podporo v njeni bolezni, za vence in naročene sv. maše pokojnici v zadnji spomin. Hvala za številne obiske v njeni bolezni, potem ker ste jo prišli krepit na mrtvaškem odru in jc spremili do groba. Hvala tudi vsem onim, ki ste dali svoje avtomobile na az-polago pri pogrebu; posebna hvala pa Mr. John F. Glinsky za tako lepo urejen pogreb, rojakom ga toplo priporočamo. Dalje Izrekamo zahvalo onim, ki ste prišli iz Clevelanda. O. in Nanticoke, Pa. na pogreb, enako onim iz Oliphant. Fa. Lepa hvala našemu stricu Josipu Zalarju. gl. tajniku KSKJ. iz Jo-lieta. 111. za sožalno brzojavko in dar za 6v. maše. Najlepša hvala pa našim sosedom in prijateljem ker so nam prišli na pomoč v teh naših žalostnih urah. Za sv. maše so darovali sledeči lz Clevelanda: Mr. in Mrs. Frank Susman in družina, Mr. in Mrs Anthony Zalar in družina, Mr. in Mrs. John Zalar, Mr. in Mrs. J. A. Drassler in družina. Mr. in ^Mrs. Stanley Drassler, Danny Zalar in Frank Zalar, Mr. fti Mrs. James J. White, Mr. in Mrs. Robert Susman, Mr. in Mrs Jack Becker Jr.; iz Loraina, Ohio: Mr. in Mrs. Mike Tomazin, Mrs. Mary Zehel; iz Jolieta, 111.: Mr Jos. Zalar in družina; iz Oliphant, Pa.: Mrs. Mary Thomas in Mrs. Marian Svete; lz Forest City, Pa.: Mr. in Mrs. John Telban. Mr. in Mrs. Joseph Pazel Sr. in družina, Mr. in Mrs. Joseph Rudolph, Mr. in Mrs. John Medved, Mrs. Johanna Drassler, Mrs. F. Klemenčič in druiina. Mr. in Mrs Jacob Tercek, Jr., Officers of Local Union 1035 U. M. W. of A., Mr. in Mrs. David Wilton, družina Petrovčift, Forest City Dress Factory Employees, Mr. in Mrs. Stanley Blelon, Mr. in Mrs. Kaplavka in druiina, Mrs. Jennie Tercek, društvo sv. Jožefa št. 12 KSKJ.. Mr. in Mrs. Lud. Os tir in druiina, Mr. ln Mrs. Frank Marolt. Mr. in Mrs. Itank Lenarčič, Mr. in Mrs. Michael Happtman m druiina, Sear družina, Mr. in Mrs. Frank Rudolph Sr., Mr. in Mrs. Ed. H. Payne, Mr. ln Mrs. John Christina. Vence so darovali sledeči: iz Clevelanda: Mr. in Mrs. Anthony Zalar Jr., General Electric Co.; iz Little Falls, N. Y.: Mr. in Mrs. Frank Mala vasic in druiina; iz Forest City, Pa.: društvo SNPJ., Mr. in Mrs. Frank Verboys, Mr. Hiennie Grabow-akie, Miss Eva Fella, Peggy Ann Poloncic, Mr. in Mrs Harry Romich, Dominick Franceski in druiina, Rudolph spstrc, in vnoki in vnukinje. Žalujoči, ostali: John in Joseph Zalar, sinova; Mrs. John Meanicer. Mrs. Loaia O solin. Mrs. Stanley Garskl, Mrs. John Beriah. Mrs. Frank Laalcki, ln Mrs. William Lavtber, hčere. Forest City, Pa, dne 24. Junija 193T. The Spirit of a 'Rejuvenated K.SKJ | FOR GOD. HOME § | AND COUNTRY | 1-S By FATHER KAPISTRAN Last month an Irish boxer met glorious defeat. He went down fighting. * His conqueror was a colored boy. It is a fact that many so-called sportsmen resent the owrership of the championship belt by a Negro. Why? Oh, juat on general principles. * These general principles might be corrected if it were more widely known, for instance, that an Americsm Negro, Martin de Porres, is already a "blessed" in the canons of the Church. The Dominican Fathers are working for his canonization. To assist materially in this cause, the "Blessed Martin Guild" has been organized This Guild has the same aim and functions in the cause Martin de Porres as the Bishop Baraga Association has in the beatification of Biahop Baraga * An Irish priest had similar views about the Louis-Brac dock outcome. He aaid we whites realize too little that Negroes are atill suffering socia slavery. And a victory like that by Louis gives them a more ex hilaratmg emancipation than did Abraham Lincoln's signa ture. * There is nothing in God' teaching telling ua to judge a man's worth by the shade of his akin or the kinkiness of his hahr. * Down in Alabama one of the greatest of history'« men walks quietly with his God, helping his fellow-men. He is a Negro * His name is Dr. George Washington Carver. He was bora a slave; traded for horse; rescued. Worked his way through schools until he had a professorship in Iowa State College. This poat he gave up to teach in Tusfcegee College, operated by Negroes. * What has he done? Only this: From the peanut he has made nearly 300 useful prod ucts, including cheese, candies, instant coffee, pickles, oils, shaving lotions, linoleums, lard, dyes, flour, breakfast foods, soaps, face powder, shampoo, printer's ink, axle grease. We are told that all his life he has been joyously at work with everyday objects, "making something out of nothing, or rext to nothing." His necktie and coat are made of vegetable fibres woven hy himself. From sweet potatoes he makes many by-products; from roots, veneers; from leaves and mucks, fertilizers; from potatoes, he makes more than 100 products, including starch, library paste, vinegar, ink, molasses. He succeeded in procuring a tariff to protect the peanut crop for Negroes. * He refuses payment for has researches. "God didn't charge anything for growing the peanut and I won't charge anything for curing it." * "In the woods, each morning," he says, "I best hear and understand God's plan for me. God has been mighty good te this poor old Negro." PITT LODGES TO SPONSOR KSKJ DAY SEPT. 5TH; TO ANNOUNCE PROGRAM Pittsburgh, Pa. — The Pitt KSKJ Boosters will sponsor another great KSKJ Day, with the co-operation of the various lodges in Pittsburgh and vicinity, on Sept. 5, that is the Sunday before Labor Day> at Schuetzen Park, Millvale. The committees of the different lodges are to be notified of a meeting very soon, at which time the program for the KSKJ Day will be outlined. It is assured that with their co-operation it will be one of the greatest KSKJ days of all times. We will not go into detail at this time about the affair, but ask all members to make a special note of this date on the calendar, so that they will be sure to make arrangements to attend. More about the KSKJ Day in Pittsburgh will be published in the later editions as soon aij some definite program is decided upon. Frances Lokar. POSTPONE PICNIC Peoria, 111.—The picnic originally scheduled for July 4 by the St. Mary's Society, No. 154; was postponed to a date in August. The lodge at its recent session also moved to hold meetings for the remainder of 1937 at the home of James Terlep, 3114 S. Jefferson St. The next meeting will be held July 11. VITAL STATISTICS CHANGE SITE FOREVELETH KSKJ DAY OHIO BOOSTERS CALL SPECIAL Cleveland, O.—All members of the Ohio KSKJ Booster Club are asked to attend a special meeting Monday, July 12, 8 p. m., in the Glasilo office. As this meeting will discuss important business, it is expected all members will respond. —o- 1 ON HONEYMOON TRIP La Salle, 111.—Mr. and Mrs. Frank Shebat of Gary, Ind., are honeymooning in La Salle, 111. Mrs. Shebat is the former Miss Betty Blantan of Gary, Ind., and Mr. Shebat is a former La Salle resident, and a brother of Mrs. Lawrence Uranich, 14th and Crevecouer St. Eveleth, Minn.—The mammoth KSKJ picnic to be held July 25 by the SS. Cyril and Methodius' Society, No. 59, will be held at Eveleth Lake Park, according to a recent decision made by the committee. Originally it was planned to hold the Kay Jay get-together at Cedar Point, but the new site chosen is larger, more favorable, and in the vicinity of Eveleth," and will enhance the success of the picnic, says the com mittee. A reception committee, Louis Govze Sr., chairman, assisted by Mrs. Anton Ahlin, Peter Mourin, Mrs. Anton Masel, Nick Paukovich, has been appointed to greet and entertain the members of the Supreme Board upon their arrival here. On July 24, fhe night before, the picnic, the newly organized KSKJ Booster Club of Eveleth will sponsor a dance in the Eveleth Recreational Building. "Tiny" Specht and his band, the most outstanding dance orchestra of the Northwest, will furnish the music. Chairmen of all the committees are working hard to leave no stone unturned to make this the most successful picnic on the Iron Range. E. B. NEWLY ORGANIZED GROUP PETITIONS FOR ADMISSION TO KSKJ UNION Joliet, 111.—Mr. and Mrs. Joseph Vedetich, 1220 Cora St. are parents of a son born June 28. Mrs. Vedetich is the former Mollie Bezek, who for many years is a trustee of St. Gen evieve's Society. Mr. and Mrs. William Pa pesh, 901 Scott St., are parents of a daughter born June 22 Mrs. Papesh is the former Fran ces Zelko. Mr. and Mrs. Joseph Nahas 2309 Dearborn St., are parents of a baby girl born June 23 Mrs. Nahas is the former Mary Glavan. -o- WAU1CEGAN JOES TO HOUD ANNUAL PICNIC, OUTING Waukegan, III.—The annua picnic and outing of the St. Jo seph's Society, No. 53, will be held on July 11 at the Mozina Park. The day's program wil begin at 1 p. m. and will con tinue through the afternoon and evening. Various events are on schedule for that day in the line of fun and entertain ment. All members of tTie lodge will receive invitation cards which will be good for 50 cents in trade at the picnic grounds, however, members will pay this amount at the next regular lodge meeting. The lodge also extends an in vitatien to all KSKJ members in the vfcinity to attend this an nual affair and get-together at the Mozina, Park in Waukegan On the same day the regular monthly mpet|ng of the lodge will be hel4 st 9:30 a. m. and all members should try to attend this semi-annual meeting Secretary. -o- The newly organized St. Patrick's Society of Chesterton, Ind., petitions for admittance to the KSKJ. The names of the petitioners are: Frank Valpotic, Andrew Valpotic, Anton Valpotic, Ignatius Murato, Charles Murato, Joseph R. Flatz, Carl Wagner, Andrew Tainko and John Burns. KSKJ Supreme Board By Joseph Zalar, Supreme Secretary. BROOKLYN KNIGHT WILL WED Brooklyn, N. Y. — Another Knight to join and swell the already large group of married men in the Knights of Trinity is none other than the faithful and true-blue member, Dom Suplina. Dom, a charter member, has been one of the most loyal members since the origin of the club, and has distinguished himself socially, officially and athletically. Socially, by having a very friendly nature; officially, by laving a keen sense of justice and official talents, and athletically, being a member of the basketball and baseball teams. He has been an officer of the society practically every year. The little lady who will be the future Mrs. Dom Suplina in a couple of days is Rose Belsito, a very sweet and just as friendly young lady who has acconf- panied Dom at all of our social gatherings. The wedding will take place at 4 o'clock on Sunday, July 11, in the St. Frances de Chantal Church on 57th St. and 13th Ave., Brooklyn. Friends and followers of the Knights, be present, if at all possible, at the church. The \Knifehts will meet on Wednesday night for a bachelor party at the Slovenian Dom. John P. Staudohar. -o- ADD ONE CANONSBURG LODGE PICNICS THIS SATURDAY Canonsburg, Pa.—The Queen of May Society, No. 194, will hold a picnic July 10 at Drenik's Park, Strabane. Music will be furnished by Paul Dolinar's Orchestra. Refreshments will be served. A1 Pennsy Jays are invited. ILL La Salle, 111.—Mrs. Arthur Kelly, a member of St. Ann's Society, No. 139, is a patient at St. Mary's Hospital, where she is under observation and receiv ing medical treatment. -o i RETURN HOME .Joliet, 111.—Mr.-and Mrs. William Dernulc, Mrs. 'Ursula Zabukovic, Mrs. M. Kostelec and Edward Dernulc returned home after a motor trip to Med-ford, Wis. La Salle, 111.—Mr. and Mrs. Frank Pietrucha are the proud parents of a baby boy, born at St. Mary's Hospital in La Salle. Mother and babe are reported fine. Mrs. Pietrucha is a member of St. Ann's Society, No, 139, and is the former Miss Mary Grill. CONTRIBUTOR S In submitting contributions to Our Page, please consider the following: 1. Use one side o4 paper only. 2. Manuscripts written In pencil will not be considered. 3. If possible typewrite material, using double-spacer. 4. Ail contributions must ' be signed by author. Name will be withheld from publication by request. 5. Material must be received by Our Page not later than 8 a. m., Friday prior to intended publication. 7. Address communications to Our Page, 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. John B«*h John A. Cankar Mary Daloat Km« C. Dami« Gale KMik Joaeph Erchull Frances Eraen Marie Grom Joaeph Kauaek Joaeph s. Klun Edward KtmHw Milton Korea Victoria K rail France« Lokar Valentine Maleakar Via Mailer« Miehael Polutnik Frank Bibidh Jr. Alphonae Sajovec John P. 8tandohar Stephen Strm« FrancU Sarnie Peter Bret jtory Trambuah Georre Vertln Mr«. Anthony" V apel Frank Zahka/* THREE CHI TEAMS WHIRL IN MIDWEST CIRCUIT; FLORIANS LEADING LEAGUE VLASICH-SPEUCH ' Joliet, 111.—Miss Mary Vla-sich, 1600 Cora St., daughter of Mr. and Mrs. Joseph Vlasich, was united in marriage to Mr. Frank Spelich, son of Mrs. Frank Zupančič, in a ceremony performed June 16 in St. Joseph's Church. The Rev. M. J. Hiti officiated. Mrs. Spelich is a member of St. Genevieve's Society. -o- INVITE KSKJ MEMBERS tO OLYMPICS Cleveland, O.—An invitation to participate in the Fourth An nual SDZ Olympics, to be held Labor Day at Pintar's farm, has been extended to various fraternal organizations. William Vicic, chairman of the committee on arrangements, has received promise of co-operation from the Croatian Fraternal Union and the Serbian National Federation of Cleveland. An invitation to KSKJ track and field stars has also been tendered, official acceptance pending. The event will include: Women's divisions 50 and 100-yard dashes, 4^0-yard relay, high jump, standing ^road jump and shot put. , (> Men's-, divisiont j 12V£-miLe marathon run, plus 100 and 220-yard dashes, 440-yard 880-yard and mile runs, Vi-mile and mile relays, 120-yard high hur dies, 220-yard low hurdles, running broad jump, high jump, pole vault, discus throw, shot put, javelin and all classes of weight lifting. This Olympiad will be run in the same manner as the National Olympics. Instead of nation against nations, matching will pit fraternal organization against the other organizations. In other words, all the athletes from SDZ will be on one team and they will compete against the field. This year SDZ will probably give a gold ring to the individuals finishing first in each event, second prize winner to receive a silver ring and third place' winner a bronze medal, -a«*" Rides; 1.; Partieip.aiits' must have been mf rabej? ,of ^eir particular organization prior to June 7, 1937. Any athlete participating against the ruling shall be disqualified. 2. All entries must be sent to the SDZ Olympiad Committee, 6403 St. Clair Ave., Cleveland, O. All letters postmarked on or before Aug. 25 will be elig ible; all entries received later will be void. 3. No entry fee will be charged. 4. Point scoring will be: •Mrst place, 5 points; second place, 3 points; third place, 2 points; fourth place, 1 point, and fifth place, Vi point. The organization scoring the most number of points shall receive the winning trophy donated by SDZ. 6. This Olympiad will be run in the same manner as the National Olympics; instead of individual lodges competing against each other, we will have aH the members of their particular organization on on« Peterlic, Smythe Duel on Slab as Florians, Steves Meet South Chicago, 111.—Even though the competition in the Midwest KSKJ baseball circuit has been narrowed down to three Chicago entries, namely the St. Florian Boosters, St. Stephen Sports and the St. Aloysius team, the Kay Jay interest in baseball is always above par The Steves drew first blood when they notched a run across the plate in the opening frame. This was accomplished by a three-hit flurry, by Bogolin, Korenchan and G. Eanich. However, the score was soon tied as Tony Franko slammed a terrific home run, and Encimcr This was evidenced at the re- tallied soon after by a hit off the cent meeting of the St. Florians and the St. Stephen Sports, who played a bangup game June 27 before a large crowd at Calumet Park. This contest, as all other past meetings of these clubs, was close and exceptionally wel played. The Florians won the game by a score of 4 to 3, but not until they were forced to tighten their defense and make their hits effective in the pinches. If one would care to consider it so, the game could be considered a pitching duel between Eli Peterlic of the Florians and Wally Smythe of the Steves. In this case, the cannon ball offerings of Peterlic won over the slow, twisting curves of Smythe. Though each hurler was nicked for seven hits, Peterlic had the edge by collecting eight strike outs to one chalked up for Smythe. : Chiiholm, Minn.—The Mu-sech farm (Coliseum), Wilpen, will be the site of the annual picnic sponsored Sunday, July 11, by the Friderick Baraga So ciety, No. 93. The picnic committee has planned as varied a program as possible to assure an enjoyable time to all those attending. There will be entertainment and refreshments. Frank Smoltz and his orchestra will furnish the music for the dancing, which will start at 3 p. m. For those who lack means of transportation to and from the picnic, the lodge will provide free bus service. The school busses will begin their runs to the picnic at 1 p. m. Transportation will be furnished for the remainder of the day, although there will not be any regular schedule for the bus service. All busses will leave from the Washington School. Everybody is welcome. The more, the merrier, and the more successful the picnic. Joe Komidar. -o- DEADLINE NOTICE "Our Page?' NEW deadline i* 8 a. nu Monday. team. So this Olympics will be inter-fraternal competition. 6. Official A. A. U. track and field rules shall govern the field of events. Rain or shine, the Olympics will be on. 7. No athlete shall be allowed to participate in more than six events and no more than three in each division of the track and field events. 8. There must be at least two entries in an event before it can be run. 9. Entries in this affair can participate regardless of age or where they live. Out-of-town and out-of-state athletes are especially, invited. B. V. , bat of Peterlic. The fifth inning offered the Florians their golden opportunity when they flashed two runs across to make it four. The St. Stephen markers were registered in the sixth and another in the ninth. The last inning proved to be a close call for Peterlic when he issued three straight passes to lopd the bases. With airtight co-operation of his teammates and effective pitching in the pinch, he was able to forestall a Stephen rally before serious damage was incurred. Waukegan Drops Out It has been definitely established by league officials that the St. Joe's team of Waukegan have chosen not to participate in baseball competition this year. The news was quite disheartening after we had hoped that the North Shore boys would have enough of the Kay Jay spirit left to help round out a successful ten-year season in the league. However, the league will continue to function and it is the intention of the officers to carry out the schedule-with the three teams left. Next year the Midwest League will launch a program to stimulate interest in baseball among the j youngsters of juvenile division. A junior league will be the ultimate goal. No Games This Sunday There will be no KSKJ baseball games played this coming Sunday, but on July 18 the St Florian Boosters of South Chicago will travel to the West Side to cross bats with the St. Aloysius team at McKinley Park. The next meeting of the St. Florians and Stephen Sports is scheduled for Aug. 1, also at McKinley Park. The results of the games played so far in the Midwest League find the St. Florians on the top rung with two wins and no losses, and the Steves and St. Als tied for second place with one loss and no wins. The Steves and Als have yet to arrange to play the first game, since the original date was postponed. Midwest Correspondent. -o- MEETING NOTICE Chisholm, Minn.—Meetings of Friderick Baraga Society, No. 93, for the summer will begin one hour earlier. All meetings for the summer will begin at 9 o'clock rather than at 10. They will, however, be held in the same hall. Joe Komidar. -o- MEETING NOTICE La Salle, 111.—The regular monthly meeting of St. Ann's Society, No. 139, will be held Sunday, July 11, at 2 p. m. in St. Roch'g Hall. All members are urgently requested to attend as plans are to be discussed ' relative to the observance of the Feast of St. Anne, patron saint of the lodge.