Ob prazniku OF
Iz pogovora z novoizvoljenimi mladinci
Ana Marjanovič
Stane Vrhovec
sin očetu	Zaželjena resnost in sodelovanje



Poznamo -
iz krvi in boja je zrasla naša domovina. Hotenja mnogih so svobodo dala.
Vaša veličastna zmaga vedno v srcu nam zveni!
Zato življenje naše lepše je in nam je lažje, ustvarili ste nam ga vi.
Zakaj potem bentite, da mladi nismo, kar ste bili vi?
Nam morda ne zaupate.
Saj mi smo vendar kri vaše krvi.
Zatorej čujte vsi, ki vas za nas skrbi, zdaj na branikih domovine bdimo mi, in če bo treba - bo tekla tudi naša kri.
Vaše je življenje zgodovina,
vaša borba je naš dom,
za prihodnost pa bo jamčila mladina.
Mladina v Mercatorju je ponovno organizirana. Izvoljeni so novi člani, novo vodstvo, sprejeti novi akti in s tem je že dana obljuba, da se ne bomo več oprijemali slabe in stare tradicije, da bi spet na pol poti odnehali, ker ni bilo učinkovitega sodelovanja, medsebojne povezanosti ali morda tudi resnosti.
Novo izvoljeni sekretariat koordinacijskega sveta OO ZSMS, ki stoji pred težko in odgovorno nalogo, a to je, da požene aktivno delovanje, sodelovanje in povezanost mladih v Mercatorju, je delno v skrbeh.
Veliko pričakujejo sami od sebe. Toda sami vsega ne bodo zmogli. Zato pričakujejo pomoč vseh članov in delegatov mladine SOZD Mercator.
Na naših mejah vidite zdaj nas, tam zid je naših prsi in naša kri poganja čas.
Tu z vami smo, in to vedo naj vsi!
Ob prazniku ustanovitve OF
Kot 19-letni Ljubljančan je odšel 16. marca 1942 v partizane. Boril se je po Dolomitih, po Gorenjski, preživel obkolitveni obroč v Uden-borštu... Zdaj je že 15 let član kolektiva Mercator. Takole je povedal Stane Vrhovec, pomočnik generalnega direktorja o svoji »recitaciji«:
»Že dolgo časa sem razmišljal o recitaciji, ki bi bila primerna ob praznovanju pomembnih dogodkov v NOB. Še posebno sem občutil odsotnost recitacije, ki naj vsebinsko obravnava odnose na relaciji med vojno generacijo in sedanjo mladino; ti so v času, ki ga živimo, še močno prisotni!
Zato sem želel zapolniti to vrzel. Recitacija, ki v dialogu med sinom in očetom odkrito odpira vprašanja in pomisleke v sposobnost in pripravljenost mladine pri obrambi domovine in daje tudi odgovor mlade generacije do teh pomislekov in vprašanj. Naslov dejansko opredeljuje široko dimenzijo pokrivanja starejše in mlajše generacije, ki v bistvu stojita na enakih stališčih do teh in ostalih vprašanj nadaljnjega razvoja naše samoupravne družbe.
Pričakovani efekt recitacije pa narekuje recitatorju, mladincu ali mladinki, v razpeti srajci, energično podajanje besedila.«
Ivan Vučko, predsednik koordinacijskega sveta OO ZSMS SOZD Mercator, iz M-Embe, je dejal: »Upam, da bo naše delo steklo tako, kot smo se dogovorili na zadnji razširjeni seji. Zato pričakujem sodelovanje in resnost od vseh mladinskih predsednikov OZD kot tudi od vseh drugih mladincev in mladink in predvsem tudi mladih komunistov v Mercatorju, da se povežemo in izvršujemo vse tisto, kar smo se dogovorili. Želim, da bi se mladi tesneje povezovali s samoupravnimi interesnimi skupnostmi kot tudi z družbenopolitič-.nimi organizacijami v SOZD Mercator. Mislim, da danes ni več problem biti zastopan ali imeti zastopnike mladih v samoupravnih organih. Problem je v načinu, kako nastopajo, koga zastopajo in kako zastopajo. Žal se prevečkrat uveljavljajo samo lastni interesi, nikoli pa se ne oziramo na skupnost kot celoto, ki jo moramo kot tako zastopati, če hočemo sploh delovati. Želim si, da bi sedaj izvoljeni mladinski delegati osnovnih organizacij resnično zagovarjali,
zastopali in uveljavljali mnenja OZD, ne samo lastnih... Kajti interesi in cilji v naši družbi zahtevajo kritičen in odgovoren pristop k reševanju problematike. Da pa se zadovoljijo zahteve, je potrebno pokazati, da je tudi od našega vključevanja in sodelovanja odvisna razvojna pot naše samoupravne družbe...«
dih, ki bo hotela organizirano delati. Peščica, glede na množico pa niti drobec v zahtevnosti nalog, ki jih imamo pred seboj. Od vsakega člana mladine je odvisno, od njegove resnosti in sodelovanja, ali bo kolesje naše dejavnosti steklo tako, kot smo se dogovorili. Predvsem sta pomembna posluh in resen pristop.
Ivan Vučko Foto: Jaro Novak
Lidija Bauman, namestnica predsednika KO OO ZSMS SOZD Mercator iz M-Izbira-Panonija, TOZD Zaščita, Ptuj, je dejala: »Kljub veliki razdalji, ki deli Ljubljano in Ptuj, upam, da se bom vseh sej redno udeleževala in aktivno sodelovala, kajti to je moja dolžnost kot predsednice mladine v TOZD Zaščita, kot tudi po sedanji funkciji, ki jo imam v predsedstvu mladine SOZD. Pa tudi kot naloga mladinke. Mladi smo spet pred nekakšnim začetkom, kot smo bili že pred dvema letoma. Takrat namreč naše delo in organizacija nista stekla tako, kot bi morala... In ker je vsak začetek težak, me zasleduje bojazen, da nas bo ostala samo peščica mla-
Stevo Došenovič, sekretar KS OO ZSMS SOZD Mercator iz M-Velepreskrba, TOZD Hladilnica, je dejal: »Od novega koordinacijskega sveta mladine predvsem pričakujem, čim več skupnega sodelovanja, da bo naše delo zaživelo.
Najpomembnejše je, da so mladi po osnovnih organizacijah aktivni. Posebej je treba poudariti delo mladih komunistov, naj bo to vzgled vsem mladincem. Skupne zadeve mladine SOZD Mercator, morajo imeti svoje mesto v vseh samoupravnih organih, kot tudi v sindikatu. Mladi bi lahko sodelovali v različnih akcijah od izobraževanja, kadrovske politike, stanovanjskih problemov...
Mercator
glasilo delavcev in združenih kmetov
LETO XVI	Ljubljana, april 1979	št.: 4
Ocena predsednika komisije Januška Šefmana je bila v glavnem ugodna.
Poročilo predsednika komisije za spremljanje uresničevanja Zakona o združenem delu
Janušek Šef man
Zadnje besede ne bo rekla komisija
Na prvi seji v tem letu, ki je bila 12. aprila 1979 v M-Kmbi v Ljubljani, je komisija delavskega sveta SOZD za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu sprejela poročilo predsednika Januška Šefmana kot osnovo za izdelavo svojih priporočil političnim organizacijam in samoupravnim organom v SOZD. Ožja skupina, ki je bila določena za pripravo osnutka gradiva za omenjene dejavnike, je te dni opravila Svoje delo, tako da bo delavski svet v mesecu maju Poslušal že izdelana stališča.
k Kratek pregled dosedanjega dela komisije
(V juliju 1977 je delavski svet ^OZD MERCATOR v skladu s pozivnimi predpisi in politično Rentačijo imenoval na svojem 2. ’ asedanju komisijo za spremljanje resničevanja zakona o združe-
nem delu v Mercatorju. Ta je sprejela program dela, ki je bil dvakrat dopolnjevan do spomladi 1978. leta, glede na to, da so medtem izšli še nekateri drugi sistemski zakoni.
Program je obsegal povsem konkretne opredelitve po naslednjih področjih:
1.	Samoupravna organiziranost in nadaljnje integracije
2.	Dohodkovni odnosi
3.	Delitev po delu in osebni dohodki
4.	Svobodna menjava dela
5.	Interna banka in združevanje sredstev
6.	Drugi samoupravni splošni akti
Program je vseboval tudi rokovnik do konca 1977. leta in posebne naloge na področju koordinacije dela med komisijami v delovnih in temeljnih organizacijah.
Novembra 1977 na 4. zasedanju delavskega sveta SOZD je bilo podano poročilo z določenimi opera-cionalnimi dopolnitvami na področju konstituiranja Interne banke in delovnih razmerij ter je bil sprejet rokovnik za prvo polovico 1978. leta.
V aprilu 1978. leta je delavski
svet obravnaval naslednje poročijo komisije, ki je bilo posvečeno ugotovitvam na področju samoupravne organiziranosti in nadaljnjim integracijam, dohodkovnim odnosom, delitvi po delu oziroma osebnim dohodkom ter delovnim razmerjem. Kot dopolnilno je bilo obravnavano vprašanje planiranja, ki je tesno povezano z uresničevanjem zakona o združenem delu, posebno na področju dohodkovnih odnosov. Naj v zvezi s tem spomnimo na zaključke, ki jih je delavski svet ob tej priložnosti sprejel:
-	ocenjevanje, kako uresničujemo naloge iz programov za izvajanje ZZD v posameznih organizacijah, mora biti stalna naloga in podlaga za nadaljnje odločitve, ukrepe in usmeritve,
-	posebno pozornost bo treba posvetiti najustreznejši organiziranosti delavcev, delegatskemu odločanju, dohodkovnim odnosom (skupni prihodek, skupni dohodek, svobodna menjava),
-	merila za ugotavljanje in merjenje delovnega prispevka je potrebno dopolnjevati,
-	dopolniti tiste samoupravne splošne akte SOZD Mercator, kjer to zahtevajo vsebinski odnosi in sistemski zakoni, po datumu mlajši od ZZD,
-	poudarjeno je planiranje kot pomemben element gospodarjenja,
-	kot obveznost so bile sprejete aktivnosti na področju organiziranja in samoupravnega urejanja obveščanja v vseh organizacijah v Mercatorju.
II.	Najaktualnejša vprašanja in problemi
V današnji oceni moramo posvetiti pozornost predvsem naslednjim področjem:
-	ureditev delovnih razmerij,
-	planiranju,
-	dohodkovnim odnosom, tako z vidika novih odnosov med trgovino in proizvodnjo (oziroma reprodukcijskega kompleksa) kot tudi z vidika premikov na področju združevanja sredstev.
1.	Delovna razmerja
Vzorci samoupravnih splošnih aktov, katere je pripravila posebna komisija, so bili organizacijam združenega dela dejansko dostavljeni v aprilu 1978, tako kot je bilo predvideno, in lahko jih ocenimo kot kvalitetne ter so očitno odraz velikih naporov in vloženega truda za čim boljšo in enotnejšo ure-
Nadaljevanje na 2. strani
Poročilo predsednika komisije za spremljanje uresničevanja Zakona o združenem delu
Zadnje besede ne bo rekla komisija
Nadaljevanje s 1. strani
ditev tega področja v SOZD Mercator. Zadoščeno je zahtevi oziroma predlogu, da strokovne službe predložijo tudi splošni akt, ki bo urejal enotno metodologijo pri opisu del in nalog za sestavljeno organizacijo.
Lahko rečemo, da ima Mercator kot celota to področje zgledno, primerno in tudi rokovno usklajeno urejeno.
2.	Planiranje
Menimo, da je vzpodbudno spoznanje, da je to področje sestavni element uresničevanja zakona o združenem delu.
V marcu 1979 smo na referendumu sprejeli v celotnem SOZD samoupravni sporazum o osnovah srednjeročnega plana SOZD Mercator za obdobje 1976-1980. Visoki procenti odločanja delavcev za ta obširen in pomemben akt kažejo na temeljite priprave, tako s strani strokovnih služb kot družbenopolitičnih organizacij SOZD kot v vsaki organizaciji združenega dela. Ob tem se Mercator seveda kreativno vključuje v priprave za oblikovanje srednjeročnih planov na različnih nivojih.
To je istočasno verjetno najugodnejši in najprimernejši čas, da strokovne službe SOZD kot tudi družbenopolitične organizacije v posamezni organizaciji spodbujevalno delujejo predvsem pri pravem odnosu do oblikovanja osnov plana v posamezni temeljni organizaciji oziroma enoviti delovni organizaciji. Če nimamo osnov, tudi planiramo težko. Poleg tega morajo strokovne službe SOZD naplana na nivoju delovnih organizacij, ki imajo v svojem sestavu temeljne organizacije.
3.	Dohodkovni odnosi
3.1. Najprej se zadržimo pri oceni sprememb pri razvijanju dohodkovnih odnosov med proizvodnjo in trgovino, pri skupnem prihodku.
Lahko ugotovimo, da so doseženi določeni premiki na področju pospeševanja in usmerjanja skupne razvojne politike med proizvodnjo in trgovino. Ustanovljene so komisije, ki naj bi določale asortiman znotraj SOZD; vendar se do danes še niso konstituirale.
Podatek, da je samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med proizvodnimi in trgovinskimi OZD SOZD Mercator podpisalo 220 naših dobaviteljev, nam kaže na določeno aktivnost na tem področju. Ocena, da v ta sklep pade 70% planirane nabave blaga, je še dodatno ilustrativna. Od teh dobaviteljev je 140 tudi podpisalo proizvodno prodajni plan. Komisija meni, da se s podatkom, ki je sicer ugoden, ne smemo zadovoljiti. Težiti je treba k povečanju obsega urejanja nabave s samoupravnimi sporazumi in proizvodno prodajnimi plani.
Na področju skupnega planiranja proizvodnje in trgovine so doseženi določeni premiki predvsem pri kratkoročnem planiranju. Vendar gre predvsem za vprašanje, koliko so se spremenili dejanski odnosi. Pri realizaciji v samoupravnih splošnih aktih in sprejetih planih napisanih določil se vedno znova pojavljajo problemi, ki preprečujejo dejansko vmešanje kvalitetno novih odnosov. Dokaz za tako trditev imamo v naši sestavljeni organizaciji, saj kljub že dogovorjenim dohodkovnim odnosom neupravičeno motijo te odnose s posamičnimi odločitvami, ki so v nasprotju z že sprejetimi plani in dogovorjenimi odnosi med trgovino na debelo in trgovino na drobno.
Takšno obnašanje zavira urejanje dohodkovnih odnosov med obema ekonomskima segmentoma oziroma delitev skupaj ustvarjenega prihodka v trgovskem reprodukcijskem delu, kar je za SOZD življenjskega pomena.
Komisija meni, da morajo strokovne službe SOZD, DO in TOZD na področju urejanja dohodkovnih odnosov povečati zavzetost in kreativnost ter vložiti več naporov za vsebinske spremembe odnosov med proizvodnjo in trgovino, trgovino na debelo in drobno. ------
Naj na področju ugotavljanja in razporejanja skupnega prihodka omenimo še nekatere probleme, ki zahtevajo povečano zavzetost za urejanje:
1.	Potrebno je spremeniti samoupravni sporazum med trgovino na debelo in drobno, ki naj ureja odnose med njima.
2.	V najkrajšem času moramo strokovne službe poskrbeti za konstituiranje in delo poslovnega sveta, svetov blagovnih skupin, podpisnic samoupravnega sporazuma med proizvodnjo in trgovino.
3.	Dohodkovni odnosi med kmeti kooperanti in zadrugo niso dovolj obdelani in so še nedorečeni. Zato je nujno potrebno dogovarjanje, sporazumevanje in ugotavljanje sistemske zakonodaje na tem področju.
4.	78. člen zakona o združenem delu predvideva ureditev odnosov med trgovino na drobno in potrošnikom, ki naj bi sicer imelo mesto v krajevni skupnosti, kjer pa Mercatorjeva maloprodaja še ni vključena. Tudi to področje morajo za to pristojne strokovne službe urejati zlasti po izidu posebnega zakona na tem področju.
3.2. Združevanje sredstev ■ skušamo pogledati z dveh vidikov:
-	združevanje za tekoče poslovanje,
-	združevanje za investicije (skupni dohodek).
Interna banka je na prvem področju dosegla relativno ugodne rezultate, saj vse temeljne organizacije in enovite delovne organizacije na področju Ljubljane združujejo sredstva za tekoče poslovanje. Tako je doseženo racionalnejše izkoriščanje denarnih sredstev, istočasno pa so organizacije pri financiranju enostavne reprodukcije manj odvisne od temeljnih bank.
Problem je pri organizacijah članicah Mercator - Interne banke, ki niso iz Ljubljane, saj so se temeljne banke na njihovih področjih uprle odlivanu finančnega potenciala, res pa je, da na tak način lahko prihaja do siromašenja določenega geografskega. področja in selitve kapitala v gospodarske centre, kjer so običajno sedeži internih bank.
Še kompleksnejši so problemi na področju združevanja sredstev za investicije, kjer se pojavljajo tako organizacije članice SOZD Mercator (in Interne banke) kot tudi zunanji ekonomski subjekti. Pri prvih je opaziti vse manj bistvenih nasprotovanj oziroma nerazumevanj sistema, kako pridobiti čim več sredstev v »lastni hiši« in tako angažirati lastna kvalitetna sredstva (samofinansiranje) za razširjeno reprodukcijo ter doseči vse večjo neodvisnost v razmerju do temeljnih bank.
Pri organizacijah, ki niso združene v SOZD Mercator, vendar trajno poslovno sodelujejo z Mercatorjevo trgovino, ni opaziti prav velikega interesa za združevanjem, saj jih obstoječa zakonodaja in odnos temeljnih bank bolj stimulira v smeri kreditnih odnosov. Nesporno je potrebno ugotoviti, da pri sovlaganju udeležba na rezultatih (pozitivna ali negativna) še ni motiv pri gospodarjenju. Le v primerih, kjer tudi temeljna banka stimulira posamezno organizacijo z višino kredita v razmerju od njenih sredstev (npr. 50% investicijske vrednosti) bolj ugodno, kot običajno ter z nižjo obrestno mero, se seveda pojavljajo primeri interesa po združevanju kvalitetnih sredstev tudi pri »zunanjih partnerjih«.
Na področju investicij moramo ugotoviti, da te zamujajo, kar seveda onemogoča ocenjevanje, kako se uresničujejo načela ZZD v ugotavljanju in razporejanju skupnega dohodka. Na osnovi samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju in delitvi skupnega dohodka SOZD Mercator je Interna banka začela z operacionalizacijo teh odnosov v obliki pogodbe o sovlaganju sredstev v enem primeru, v dveh primerih pa je v teku sklepanje. Na tak način se pojavijo uporabniki, vlagatelji in Interna banka v konkretnih odnosih določenega finančnega aranžmaja, ki predvideva...tudi -vse elemente-
skupnega rizika. Neprimerno je v danem trenutku ocenjevati, če je pogodba najboljša in edina možnost razreševanja vsakega od bilateralnih odnosov, moti pa termin »stranka«, čeprav gre za udeležence - sovlagatelje, pri čemer tako obeležje nosi širši vsebinski pomen prav v smislu povezovanja višine nadomestila za združena sredstva z dohodkom, ki je nastal ob uporabi teh sredstev (skupni dohodek).
Težave in dileme v financiranju in delu internih bank so rezultat slabo razvitih dohodkovnih odnosov, prav gotovo pa tudi neusklajenosti odredb posameznih zveznih in drugih predpisov z opredelitvami zakona o združenem delu.
Po ZZD je banka kot institucija poleg plana, samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora tudi osnovni inštrument za razvijanje dohodkovnih odnosov v združenem delu. Tu ima posebno pomembno mesto interna banka, ki je organizirana na nivoju SOZD, torej na mestu, kjer gre za institucionalno združevanje dela in sredstev.
Vendar moramo biti realni - interna banka bo lahko opravljala vse denarne, bančne in druge finančne posle za potrebe združenih organizacij, ki se nanašajo na realizacijo ostalih odnosov in ki so vzpostavljeni s samoupravnimi sporazumi, plani in konkretnimi odločitvami temeljnih organizacij v razpolaganju z dohodkom, le v primeru in v tolikšni stopnji, če bodo izpolnjeni vsi tisti pogoji, ki jih omenjamo. V danem trenutku pa imajo prav gotovo največji vpliv zunanji.
Pri tem ne smemo zanemariti tudi primerno organiziranost in samoupravno urejenost delovne skupnosti. Mislim, da ni potrebno, da se posebej spuščamo v posamične samoupravne splošne akte, vendar moramo ugotoviti, da je delovna skupnost organizirana v skladu s pozitivnimi predpisi.
III.	Spremembe samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD
V SOZD Mercator je od jeseni 1978 do pomladi 1979 potekal tudi organiziran proces spreminjanja in dopolnjevanja enega temeljnih aktov - samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator. Spremembe smo sprejeli na referendumu 4. in 6. marca 1979 v vseh temeljnih in delovnih organizacijah oziroma tudi kmetje kooperanti. Spremembe so odraz spoznanj o potrebnosti vnašanja nove vsebine v medsebojne odnose, poleg tega pa tudi kažejo na stopnjo kohezivnosti in jasnejše poznane opredelitve skupnih ciljev.
Kot pomembno je treba omeniti tudi spremenjene osnove za združevanje sredstev v funkciji izenačitve položaja organizacij različnih dejavnosti glede na ta vidik. Poudariti je treba, da bo verjetno tudi praksa pokazala, če so odločitve pravilne.
Področje organiziranja in samoupravnega urejanja obveščanja je normativno urejeno in usklajeno s širšimi predpisi ter v rokih, kot so bili predvideni.
IV.	Zaključek
Oceno, kako smo uresničevali zakon o združenem delu in kje smo glede na zakoniti rok dveh let, ne more dajati samo komisija niti delavski svet, pač pa je to naloga vseh subjektov, ki sodelujejo v procesu odločanja. Še posebno vloge in odgovornost ima pri tem sindikat. Vendar naj le poskušamo strniti nekaj splošnih opažanj:
Če primerjamo sprejete samoupravne splošne akte v Mercatorju s političnimi izhodišči in stališči širše družbene skupnosti, smo lahko v pretežni meri zadovoljni. Vprašanje se postavlja, koliko nova samoupravna regulativa pripomore k hitrejšemu uveljavljanju in utrjevanju zahtevane preobrazbe. Ob tem zadenemo vsaj ob dva kompleksa, ki delujeta zaviralno ali pospeševalno:
pomembno vlogo pripravljenost in aktivnost strokovnih služb, poslovodnih organov, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ;
2. Objektivni - koliko dane možnosti, okoliščine v stopnji razvoja materialne osnove dovoljujejo preobrazbo in koliko so norme v obliki samoupravnih splošnih aktov realne.
Ostane dejstvo, da je prilagajanje organizacije in usklajevanje samoupravnih splošnih aktov z ZZD nenehen proces, ki se nadaljuje tudi po preteku z zakonom določenega roka. Posebno nekateri segmenti so taki, da jih moramo spremljati stalno:
1.	Sistem razporejanja dohodka, čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke je le na začetku. Odnosi med različnimi ekonomskimi segmenti v relativno zaključeni reprodukciji v celoti ostanejo pogosto le na papirju, dejansko pa nam ostajajo kupoprodajni odnosi, s katerimi niso preseženi problemi neenakomernega razporejanja akumulacije, pomanjkanje skupnih razvojnih interesov in tako dalje. Daleč smo še tudi od uveljavitve načela soodvisnosti doseženega dohodka in sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo. Kot nesporen cilj morajo tudi taka merila, po katerih bodo sredstva za OD resnično
razporejena v odvisnosti od prispevka, ki so ga dali delavci k povečanju produktivnosti dela in k ustvarjenemu dohodku. To je istočasno napotilo za usmerjenost sindikata na vseh nivojih v Mercatorju, kar bomo morali v prihodnje močneje čutiti.
2.	Ugotavljamo še vedno relativno šibke dohodkovne povezave, čemur je to poročilo v veliki meri posvečeno. Praksa v Mercatorju (kolikor je poznamo iz republiških skupščinskih gradiv, ni drugače tudi drugod po Sloveniji) kaže, da bo potrebno dejanskemu združevanju sredstev z razširjeno reprodukcijo posvetiti še veliko pozornosti s ciljem poglabljanja teh povezav. Na področju ugotavljanja in razporejanja skupnega prihodka imamo še vrsto problemov in nalog, ki so konkretno opredeljene v II. pod 3.1.
3.	Imamo sicer nekatere planske dokumente, vendar še zdaleč ne moremo govoriti, da lahko planiramo tako, da nam je to podlaga za povezovanje in usklajevanje naših interesov, združevanje dela in dohodka, odločanje o družbeni reprodukciji.
4.	Se naprej nam ostaja zakonita pravica in dolžnost, da spreminjamo samoupravno organiziranost in uveljavljamo nove družbenoekonomske odnose. Ta bo uresničena le z zavestnim spoznanjem, da je to naš interes.
Gostinstvo in turizem
Cita Jager — Delovna skupnost SOZD
Bor se nenehoma bori
Verjetno je nemalo Slovencev, ki še niso slišali za znani trnovski maraton. In prav ta maraton je pripomogel, da smo spoznali Črni vrh nad Idrijo in hotel Bor. Malo pa je ljudi, ki bi vedeli, da je prav ta hotel v sklopu SOZD Mercator in prav zato, ker so tudi tu naši sodelavci, me je zanimalo kaj več o tem hotelu.
Izžrebana sem bila na nagradnem kvizu, ki je bil objavljen v glasilu Mercator in za nagrado sem preživela dva prijetna dneva v tem hotelu, čeprav je bil takrat popolnoma prazen, saj ni bilo snega. Torej je pogoj za uspešno delovanje tega hotela predvsem zadosti snega. Hotel je B-kategorije in ima 72 ležišč v prijetno opremljenih sobah s sanitarijami in balkoni. Ima lastno restavracij o, snack-bar s 60 sedeži, avtomatsko kegljišče in konferenčno dvorano. Ob hotelu so smučišča z dvema vlečnicama, ki prepeljeta 1800 potnikov na uro. Prometne zveze s tem krajem so zelo dobre, saj stoji ob cesti Ljubljana-Nova Gorica.
To so dobre strani hotela, vendar pa se tudi tu borijo z nenehnimi težavami. Največji problem je verjetno zaposlovanje osebja. Iz lastne izkušnje lahko povem, da ves kader res ni primeren za hotel. Veliko več o samem hotelu in njegovih problemih pa sem izvedela iz pogovora z vodjo hotela, Metko Kumelj.
Povedala mi je, da je TOZD Ilirija prevzela ta hotel v juniju leta 1976 od Slavnika iz Kopra. Ko so hotel prevzeli, je bilo malodane vse zapuščeno. Čeprav so se vodilni delavci menjavali, so ostajale stvari nespremenjene. Naloge, ki niso bile niti majhne niti lahke, je prevzela TOZD Ilirija. Bila je to velika finančna in moralna odgovornost.
Vzroki za neuspeh hotela pa so bili naslednji:
1.	gospodarske spremembe v Italiji, ki so privedle do tega, da je Slavnik želel predvsem njihov gros-promet;
2.	avtocesta v tistem času še ni bila speljana in je sedaj odvzela veliko gostov - cesta, ki danes še pelje v Novo Gorico, je le lokalna;
3.	v Idriji so zaprli rudnik živega srebra, kar se je poznalo predvsem po finančni plati, saj so rudarji včasih veliko obiskovali hotel;
4.	glavni problem pa je bil in je še v neustreznem kadru.
Pomanjkanje gostinskega kadra je problem v vsej idrijski občini prav zaradi rudnika. Veliko mladih ljudi je raje odšlo na delo v rudnik, ker je bil v domačem kraju. Velik zadržek pri odločitvi mladih ljudi za gostinski poklic pa je tudi v naravi dela, saj vemo. da v gostinstvu ni prostih sobot in nedelj. Pa še to je: mladi ljudje nočejo v osamljen kraj.
Poslovanje hotela je bilo v letu 1978 uspešno. Plan so presegli za 14%. Za letos pa obstaja bojazen, da plana ne bodo dosegli. Pričako-l" Subjektivni — kjef 6di§fava vali so ugodno smuko, pa žal ni
bilo snega. Po zaključeni zimski sezoni prihajajo za hotel tako imenovani »mrtvi meseci«, to so marec in april ter delno maj, ko še ni poletne sezone. Ljudje pa sam kraj premalo poznajo, da bi tudi v teh mesecih hodili na oddih. Kraj se namreč pohvali z zelo ugodno klimo, predvsem za srčne in pljučne bolnike. Za take obiskovalce so ugodni tereni za izlete v okolico ter možnost lova in ribolova. Žalostno pa je, da hotel sam, razen izletov, ne more nuditi gostom nobene druge zabave, saj nima niti bazena niti športnih objektov.
V poletni sezoni pa se stanje izboljša. Vsa sezona je rezervirana za Holandce, vendar so imeli tudi pri sklenitvi te pogodbe velike težave, saj je bila pogodba v letu 1975 in 1976 prekinjena prav zaradi nesolidnega poslovanja. TOZD Iliriji pa je uspelo, da je ponovno vzpostavila stike z njimi in jih prepričala, da je poslovanje urejeno. V letošnjem turističnem vodiču so tako Holandci objavili sestavek o Črnem vrhu.
Za uspešno delovanje hotela pa bo potrebno nekaj stvari preurediti. Tako je potreben nov spalni del, kot tudi izgradnja športnih objektov. Zemeljske površine je okoli hotela dovolj, vendar pa predstavlja preureditev za hotel veliko finančno obremenitev.
Prednost dajejo seveda domačemu gostu in izražena je bila želja, da bi tudi delavci Mercatorja izkoriščali svoj dopust v tem hotelu. Dogovoriti bi se bilo potrebno tako o koriščenju sob kakor tudi o ceni penziona (sedanja cena penziona je 200,00 din).
In kaj premišljujejo zaposleni v tej trenutni situaciji?
Tovarišica Rupnik - receptorka: »Ne bom ponavljala besed tovarišice Kumejeve, da je največji problem v tem, ker nimamo ustreznega kadra. Pri nas se kader venomer menjava in je na tak način zelo težko delati. Zgodi se, da v določenem trenutku ostanemo povsem brez ljudi. Potem moramo vsi preostali poprijeti prav za vsako delo. Tako sem že večkrat pomagala v kuhinji in pri strežbi. Mislim pa, da bi se z malo truda in dobre volje tudi to uredilo!
Tovariš Muhič - pomožni natakar:	»Ne samo, da primanjkuje
kadra, zgodi se tudi, da dobimo neustrezen kader. Če med nami ni razumevanja in tovarištva, je delo zelo otežkočeno. Tukaj sem pet mesecev in si želim, da bi se vsi . problemi ugodno rešili ter da bi ostal v hotelu.«
15 let Hotela Ilirije
Pretekli mesec so delavci TOZD Ilirija v Ljubljani proslavili 15-letni jubilej obstoja svoje organizacije.
Hotel Ilirija s sedežem v ljubljanski občini Šiška je bil ustanovljen kot delovna organizacija 16. oktobra leta 1963 na pobudo SO Ljub-Ijana-Šiška. Kolektiv je tedaj štel 32 delavcev, hotel pa razpolagal s 118 ležišči, s 120 sedeži v restavraciji in 80 sedeži v zimskem vrtu. V sklopu hotela sta delovala še ekspresni bife in frizerski salon.
Kolektiv se je vsa naslednja leta naglo širil, pridruževal je nove po-[ slovne enote in pridobival nove gostinske ter hotelske kapacitete. Tako je danes v okviru temeljne organizacije Ilirija združenih 11 poslovnih enot s skupno 249 zaposlenimi. Ob zaključku preteklega leta je TOZD prikazala domala 9 mili j ar d starih dinar j ev realizacij e.
V sklopu TOZD Ilirija so v Ljubljani poznana gostišča Motel Tik-veš (nekdanji DR. O), Gostilna Majolka na Vodnikovi cesti, Gostilna Jelen na Celovški, Gostilna Keršič na Frankopanski, Gostilna Pri Katrci v Rožni dolini, Gostilna ; Slepi Janez na Celovški, Bife Primorje na Medvedovi in Pizzeria Parma na Trgu revolucije.
TOZD Ilirija je sestavni del de-j lovne organizacije Mercator-Hote-li-Gostinstvo, v katero sodijo še TOZD Kavarna Evropa, TOZD | Kavarna-bar Nebotičnik, TOZD ! Jelka Hrastnik in TOZD Sremič Krško. TOZD Ilirija pa upravlja I tudi s hotelom Bor na Črnem vrhu ' nad Idrijo, ki je znano zdraviliško letovišče in smučarsko središče.
»Do leta 1969 se je moral kolek-
tiv nenehno odrekati družbenemu in svojemu standardu, da smo dogradili objekt z današnjimi kapacitetami,« je povedal v slavnostnem nagovoru pred zbranim kolektivom na proslavi predsednik delavskega sveta TOZD Ilirija. »Ugotavljamo, da se je celotni prihodek v 15-letnem obdobju delovanja naše organizacije podvajse-teril. Med nami je danes 12 delavcev, ki so zaposleni v kolektivu od ustanovitve, kar predstavlja celih 40% vseh, ki so bili tu že ob ustanovitvi organizacije.«
Iz vrst tega kolektiva je zraslo veliko število odličnih gostinskih delavcev. Nič koliko visokih odličij so že prinesli z gostinskih tekmovanj, kjer je bila zahtevana v visoka strokovnost pa še dokaj talenta.
Navzlic temu, da se lahko pohvalijo delavci TOZD Ilirije z dohodkom, s skrbjo za urejene odnose v kolektivu in za primerno doseženo stopnjo samoupravnih odnosov, pa jih zadevajo vse težave, ki zadevajo to panogo pri nas. Več ko dve tretjini organizacij v hotelsko gostinski dejavnosti po-
sluje z izgubo. Vsem nam je znano, da je akumulacija v gostinstvu nizka. Osebni dohodki v tej dejavnosti so z vsemi dodatki na specifične pogoje dela še vedno na najnižji lestvici v družbi, zaradi česar ne preseneča 20-odstotna stopnja prelivanja kadrov. Te težave terjajo družbeno akcijo, na kar v - G delavci TOZD Ilirije v okviru Mer-cator-Hotelov - Gostinstva nenehno opozarjajo.
»Ne glede na to, da v gospodarskem prostoru občine, pa tudi v okviru SOZD Mercator predstavljamo le majhen odstotek ustvarjenega družbenega bruto proizvoda, vendarle predstavljamo dejavnost, ki mora dobiti enakovredno mesto v tem smislu, da bodo doseženi rezultati posledica dohodkovne povezanosti in odvisnosti od ostalih dejavnosti,« je med sklepnimi besedami poudaril predsednik delavskega sveta TOZD Ilirija.
Delavci TOZD Ilirije se zavedajo, da. je ena poglavitnih nalog vzdrževanje in razvijanje zavesti, da so ustvarjalci in osmišljevalci političnih odnosov in da se morajo zavedati pravic ter odgovornosti, ki odtod izhajajo, ter jih tudi uporabljati.
Kar pa zadeva bralce tega sestavka po praktični plati, jim hotel Ilirijo lahko brez zadržkov najtopleje priporočamo, od vrhnjih prostorov, kjer je zimski vrt z »živo« glasbo, do kletnega prostora, v katerem je - kakor so se zedinili nekateri specialisti za nočno življenje - najbolj privlačen ljubljanski bar, z dobrim programom in prijazno postrežbo.
Ponovno organizirana mladina Mercatorja
Ana Marjanovič - Center za obveščanje
Trdnejši koraki v imenu vseh
Po dolgem času je bila v petek, 30. marca 1979, ob 10. uri v sejni dvorani Mercator-Embe v Ljubljani razširjena seja koordinacijskega sveta OO ZSMS SOZD Mercator. Ta seja je velikega pomena za mlade v Mercatorju in njihovo nadaljnjo organiziranost kot tudi aktivno dejavnost.
Predsedstvo koordinacijskega sveta OO ZSMS SOZD je že na svoji 4. redni seji 15. marca 1979 sprejelo predlog kandidatne liste člane sekretariata koordinacijskega sveta OO ZSMS SOZD Mercator za obdobje 1979-1980.
Na razširjeni seji, ki je imela tudi ustanovitveni pomen, pa so bili Predlogi za nove kandidate potrje-hi in sprejeti.
. V ožje vodstvo mladine so bili ^Voljeni: za predsednika KS OO '-■SMS SOZD Mercator Ivan Vuč-iz Mercator-Embe, za namestnico predsednika Lidija Bauman 12 Mercator-Izbire Panonije Ptuj, ?a sekretarja pa Stevo Došenovič Mercator-Velepreskrbe, TOZD hladilnica Ljubljana.
Na podlagi predloga iz osnovnih
organizacij so bili sprejeti in izvoljeni še naslednji kandidati:
Bajer Janez iz Mercator-Velepreskrbe, TOZD Standard, Novo mesto; Fišer Marjan iz Mercator-Nanosa, TOZD Preskrba Portorož; Koršič Anton iz Mercator-Agrokombinata, TOZD Sadjarstvo in poljedelstvo Krško; Pavlič Draga iz Mercator-STP Hrastnik; Peklaj Tone iz Mercator-Velepreskrbe, TOZD TMI Ljubljana; Prah Zalka iz Mercator-Sadja zelenjave, Ljubljana; Svete Mira iz Mercator-Rožnika, TOZD Dolomiti, Ljubljana; Šijanec Dragica iz Mercator-Hotelov - gostinstva, TOZD Kavarna Evropa Ljubljana; Cita Jager iz Delovne skupnosti SOZD Mercator Ljubljana. Poleg izvolitve članov novega sekretariata so
mladinke in mladinci Mercatorja na tej razširjeni seji sprejeli akte KS OO ZSMS za obdobje 1979-1980.
V nadaljnji razpravi so nekateri delegati opozorili na pereče probleme, s katerimi se srečujejo. Veliko je bilo -povedanega na račun odhajanja trgovskega kadra v administracijo, o problemu stanovanj, vrtcev in samskega doma.
Na seji so se mladinci dogovorili, da bi bilo potrebno tudi letos sodelovati v mladinski delovni brigadi, ki je letos republiškega pomena. Mercator naj bi poslal vsaj 50 udeležencev na akcijo ISTRA 79; namen te akcije je izgradnja višinskega vodovoda na področju Šmarij pri Kopru.
Opozorili so tudi na bližajočo se letno Mercatoriado, ki bo-letos v Portorožu. Naloga članov KS OO ZSMS je, da podpre osnovni smoter športnih iger, ki je v množičnosti. Koordinacijski svet OO ZSMS delovne skupnosti Rožnik pa bo letos v Mercatorju nosilec in organizator Pohoda ob žici okupirane Ljubljane. Zbirališče bo v Spodnji Hrušici. Ob zaključku pohoda naj bi se udeleženci zbrali pred Hladilnico iz M-Velepreskrbe v Ljubljani, predvidoma okoli 12. ure, kjer bo pripravljeno srečanje s piknikom.
Mladi so se dogovorili, da bodo trdneje in aktivneje sodelovali z družbenopolitičnimi organizacijami v Mercatorju kot tudi s tistimi na ravni občin, v katerih se nahajajo njihove delovne organizacije.
Izid volitev 15. in 19. aprila
Izvoljeni delegati na ravni
sestavljene
organizacije
V aprilu mesecu je potekel dveletni mandat samoupravnim organom SOZD Mercator. Volitve novih članov delavskega sveta SOZD, samoupravne delavske kontrole in notranje arbitraže so bile v organizacijah, združenih v Mercator, dne 15. aprila za kmete kooperante, 19. aprila 1979 za delavce.
Delegate za novi delavski svet delegirajo po spremenjenem samoupravnem sporazumu delovne organizacije, in sicer na vsakih 500 delavcev po enega; v organizacijah, ki vključujejo kmete kooperante, pa imajo ti svojega delegata. Za notranjo arbitražo je vsaka delovna organizacija izvolila po enega delegata, medtem ko je bila lista za člane organa samoupravne delavske kontrole SOZD enotna, predkandidacijski postopek pa je izvedla organizacija sindikata tako, da so vse organizacije iz vsake od dejavnosti ter delovna skupnost SOZD volile po enega delegata, trgovine na drobno pa dva delegata.
Na volišču v četrtek, 19. aprila 1979. Foto: Ana Marjanovič Delegati delavskega sveta in notranje arbitraže		
Delovna organizacija	Delavski svet SOZD	Notranja arbitraža
1. Mercator-	’		
Agrokombinat Krško	Ivan Planinc	1. Slavko Avsec
2. TOK Kooperacija	Alojz Bizjak	
3. Mercator-KK Sevnica	Vlado Kobal	2. Srečko Žveglič
4. TOK Kooperacija	Alojz Tomažin	
5. Mercator-Emba	Ljudmila Andolšek	3. Janez Kaštrun
6. Mercator-		
Izbira Panonija	Jože Merc	4. Janko Petek
7.	Anton Ketiš	
8.	Marjan Munda	
9. Mercator-Velepreskrba	Srečko Gorenc	5. Dušan Mole
10.	Janez Sraka	
11.	Martin Selan	
12.	Niko Radej	
13. Mercator-Contal	Irena Štrubelj	6. Edvard Gabrovšek
14. Mercator-Rudar	Alojz Žgavec	7. Franc Lapanja
15. Mercator-		
Sadje zelenjava	Franc Dolinšek	8. Anton Zorc
16. Mercator-Univerzal	Štefan Kramar	9. Štefan Zver
17. Mercator-Sloga	Rudi Ketiš	10. Jože Kolmanič
18. Mercator-Preskrba.	Vili Manček	11. Anton Malus
19. Mercator-		
Slovenija sadje	Jasna Žagar	12. Anton Zorc
20. Mercator-Zarja	Anica Kovačič	13. Otmar Medik
21. Mercator-Rožnik	Franc Urbančič	14. Marjan Gradišar
22.	Armando Olivo	
23.	Peter Mohar	
24.	Franc Češarek	
25.	Milovan Savič	
26. Mercator-Potrošnik	Marija Galun	15. Anton Pukšič
27. Mercator-		
STP Hrastnik	Karmen Laznik	16. Ivan Štraus
28. Mercator-		
Hoteli gostinstvo	Jakob Dolenc	17. Ivan Kovač
29.	Irena Dimic	
30. Mercator-Nanos	Franc Kocjan	18. Franc Čuk
31.	Joško Veselič	
32.	Daki Hreščak	
33.	Edith Žiberna	
34. Mercator-Konditor	Mija Rodič	19. Vera Bonča
35. Mercator-		
Pekarna Grosuplje	Anton Vencelj	20. Rafael Ogradin
36. Mercator-KZ Cerknica	Jože Zgonc	21. Milena Mele
37.	Tone Srpan	
38. Mercator-Jelša	Filip Škerjanec	22. Majda Klainšek
39. Delovna skupnost	-	
SOZD Mercator	Emilijana Lipovšek	23. Alenka Srdič
Delegati delavske kontrole		
Delegat (ka)	Panoga	TOZD oziroma DO
L Kardum Francka 2.	Paunovič Breda 3.	Vezovišek Ludvik 4.	Škerlavaj Peter 5.	Zaletelj Slavko 6.	Accetto Stane 7.	Vrhovec Marjana 8.	Kalundija Mirjana 9.	Oblak Mira	kmetijstvo industrija gostinstvo storitve trg. na debelo zunan. trgovina trg. na drobno trg. na drobno Del. skup. SOZD	M-KZ Cerknica M-Emba M-HG, TOZD Jelka M-Velepr., TOZD Investa M-Velepr., TOZD Grosist-M-Slov. sadje, TOZD Trg. M-Rožnik, TOZD Dolomiti M-Nanos, TOZD Izbira Delovna skupnost SOZD
Delovišče Mercatorjeve brigade
Zdravko Nagode — M-Rožnik, TOZD Dolomiti
Kje bomo pomagali letos?
Mladinska delovna akcija »ISTRA 79« poteka na območju obalne skupnosti, ki jo sestavljajo OK ZSMS Koper, Piran in Izola. Akcija bo potekala v treh izmenah po 21 dni. Začetek akcij je 23. junija in konec 27. avgusta. Sodelovalo bo 9 brigad. Naša brigada bo na akciji v II. izmeni, to je od 15. julija do 4. avgusta.
Skupai z našo brigado bosta še brigadi OK ZSMS Maribor in OK ZSMS Murska Sobota. Nadaljevali bomo dela na izgradnji višinskega vodovoda za območje, kjer je okrog 10.000 prebivalcev brez tekoče pitne. vode.
Letos bodo potekala dela od vasi Šmarje do Gažona, v dolžini ca. 5 km. Naselje MDA je v objektu osnovne šole Šmarje pri Kopru.
Vas Šmarje je oddaljena od Kopra 9 km. Povezana je z lepo asfaltno cesto, ki povezuje Koper z Bujami in Sečovljami in hkrati razbremenjuje obalno cesto do Portoroža. Naselje šteje preko 100 hiš. Prebivalci se ukvarjajo s kmetijstvom in hodijo na delo v Koper, kjer so tovarne. Turizem ni razvit! Sama vasica se razprostira na pobočju hriba. Imajo osnovno šolo, trgovino, pošto in za razvedrilo tudi dvorano, kjer predvajajo filme. Pozabiti ne smemo tudi dveh gostiln, kamor hodijo brigadirji gasit žejo - včasih tudi ne! Sredi vasi stoji tudi spomenik NOB, ki nas spominja na revolucionarna leta in vojno. Vseskozi pa je po cestah asfalt, na srečo ne preveč luknjast. Tudi nogometno igrišče imajo, kjer se brčajo - med seboj in tudi žogo. Lansko leto je M-brigada imela najboljše moštvo v žogobrcu v II. izmeni, celo štab MDA je izgubil.
Brigadirska ljubezen
Veselo razpoloženi smo prihajali v naselje. Majhna brigada, pa vendar zelo glasna, dobra v vseh pogledih, če je le bilo kje kaj izprazniti. Uvodne ceremonije smo kaj hitro uredili in dodelili so nam spalnico. Vsak si je našel čas in odšel kdo ve kam. Šam sem moral nalogo, ungadirje oskrbe-
ti z obleko. Hitim po stopnicah in na koncu hodnika se jih kar precej gnete. Ko pridem na vrsto, opazim skuštrano glavo, ki premetuje kartone, gledava se, znan obraz; kje sem jo že videl? Ustnice se ji premaknejo. Takrat se spomnim. »Si ti, Z?« »Seveda, B« ji odgovorim.
Kajpak se je potrebno pozdraviti, tudi poljubiti. »Kaj počneš tu,« je njeno naslednje vprašanje.
Odgovarjala sva si na vprašanja, kramljala o vsem mogočem. Dogovoriva se, kaj vse ji moram zbrati in kakšne številke potrebujemo. Vrnem se, s seboj imam tudi pomočnika, ki mi bosta pomagala pri razdelitvi. Povabim jo na pivo, saj je zunaj vroče; nič boljše ni notri in snidenje je treba zaliti. Obljubi mi, da bo to mogoče čez pol ure. »Prav, poiščem te.«
Vrstili so se večeri, veliko sva bila skupaj. Marsikatera urica je bila najina. Rad sem jo imel, celo več kot to, najino prijateljstvo se je vse bolj poglabljalo. Po tednu dni pa sem ga polomil; šel sem predaleč, razkril sem ji, da čutim več kot samo prijateljstvo do nje. Ničesar ni hotela slišati o tem, začela se me je odrekati, nisem je več videval tako pogosto.
Jokal bi, pa vendar nisem, ker sem fant. Tudi fantje jokajo, le da sam tega nisem hotel. Prepričal sem se, da to ni bila ljubezen. Čeprav mi je tudi ona vračala to, kar sem čutil sam do nje, sem bil le preveč zaljubljen, da nisem opazil tega, da je to le ljubezen v brigadi.
Nič se ni spremenilo do konca izmene. Poslavljali smo se, tudi ona je bila zraven. Ni ji bilo lahko, čutil sem, da sva kljub vsemu ostala prijatelja in da vsega le ni zavrgla, pa čeprav moje ljubezni ni sprejela. Kljub vsemu pa sva ostala prijatelja.
Brigadni humor
Vse sem že zamazal: bluzo, nogavice, majico... zadnji čas je, da se zaljubim.
V našem naselju je veliko brigadirk-bolničark, in to simpatičnih - jaz pa kakor nalašč ne dobim žulja!
Na akciji Istra 78 je bilo lažje dobiti vodo v kolenu kakor na trasi.
Poroka v brigadi
Kdor je že bil v brigadi, ve, da skoraj v vsaki izmeni pride do obreda -brigadirske poroke. Že prve dni brigadirskega življenja marsikdo razmišlja o brigadirski poroki in se razgleduje okrog, osvaja, ali vsaj poskuša, da bi našel simpatijo in jo pripeljal pred brigadnega matičarja. Marsikomu to tudi uspe, nekateri pa si izberejo boljšo polovico zadnji trenutek. Seveda pride lahko tudi do pomote in brigadir se poroči z brigadirjem.
V brigadi se vedno najde zaljubljen par, ki komaj čaka zadnje dneve izmene - brigadnega življenja. Ne čakata, da bi se razšla, temveč, da bi se poročila in skupaj zaživela uradno brigadirsko poročno noč, saj sta se prej sestajala le na skrivaj in je bilo čakanje zelo dolgo za oba zaljubljena golobčka.
Dnevi hitijo in bliža se odločilna sobota, ko si brigadir in brigadirka obljubita zvestobo v vsem lepem in hudem brigadirskem življenju. Tega drugi največkrat ne opazijo, preveč so zaverovani v delo. Enakomerni udarci krampov se spajajo z nežnim šumenjem listov v vetru in brigadirsko pesmijo. Sliši se le »Horuk, horuk« in pesem »Mercator je najboljši« in želja, da nadomestijo zamujeno iz prvih dni, ko še niso poznali terena in norme.
Končno pride odločilni sobotni večer. Najprej se zakuri taborni ogenj, ob katerem brigadirji in brigadirke preberejo pripravljeni kulturni program, sledijo skeči, razne šale itd. Končno pride čas, ko se morajo mladoporočenci pripraviti. Za to slovesnost se brigadirji oblečejo bolj po domače, brigadirke pa si naredijo poročno obleko kar iz rjuh. Za šopek si naberejo cvetlic z bližnjega travnika. Seveda je vsaka ponosna na moža.
Matičar - nekdo od brigadirjev, kliče pare po imenih. Poklicana se priklonita in se držita za roke. Ta matičar jima izroči poročni listin nato, ojoj, zahteva, da mladoporočenca skleneta to s »francoskim«; to pa ni dovolj, isto zahteva zase in za svojo kuharico. Zadnji par je nekam čuden; dekle v krilu ima čudne noge, kosmate, prave noge nogometaša. Za šalo tudi ta par poročijo, le matičar ne zahteva zase francoskega, je pa zato bolj uboga kuharica. Preden zapustijo »poročno dvorano«, jih tisti, ki so bili prikrajšani za poroke »oberejo« za dekliščino in fantovščino. Če par nima denarja, imajo vso pravico, da ga polijejo z vedrom vode. Nič kaj prijetno ni, saj sta mokra do kože in takšna morata v gostilno. V gostilni sta spet tarča, saj vsi pijejo na »njun račun«. Petje, veselje, popivanje, prekine kuharica, ki hoče tudi imeti nekaj od noči -zjutraj mora spet odpreti gostilno. Pari se vrnejo v naselje s pesmijo. Čaka jih komandant, ki je malce hud, saj so preglasni. Sledi pozdrav za komandanta; Z-D-R-A-V-O, zdravo, zdravo, zdravo.
O poročni noči pa molčijo.	Vesna Pleško
Brigade, šole kolektivizma
O vsem odločajo sami
Organizirano skupinsko prostovoljno delo na več načinov izpolnjuje človeka. O koristih brigade za mladega delavca in delavko piše Zdravko Nagode, iz M-Rožnika
Temeljni smotri MDA
Osnovni, temeljni smotri MDA so: razvijanje tovarištva, bratstva in enotnosti, solidarnosti in oblikovanju kolektivnega duha; ohranjanje in negovanje tradicij revolucije, navezovanje stikov in sodelovanje s prebivalci ožjega in širšega območja, na katerem je akcija; razvijanje delovnih in samoupravnih navad; usposabljanje za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito.
Uresničiti smotre je mogoče na zveznih, republiških in lokalnih akcijah. MDA v SR Sloveniji so praviloma organizirane v najmanj treh izmenah. Izmena traja najmanj 21 dni. Delovne norme na deloviščih, se določajo na podlagi enotnih gradbenih norm. Na MDA v Sloveniji sodelujejo: MDB iz posameznih OK ZSMS
MDB iz DO
MDB iz pobratenih mest in občin SFRJ.
Udeleženci MDA so lahko tudi brigadirji-veterani in pripadniki JLA in tudi mladi iz tujih držav.
Samoupravljanje na MDA
Osnovna celica je brigada. Najvišje telo je brigadna konferenca,
ki jo sestavljajo vsi brigadirji. Brigadna konferenca odloča o vseh vprašanjih življenja in dela v brigadi. Delo konference vodi predsednik brigadne konference. Brigadna konferenca na predlog predsedstva imenuje sekretariat, ki ga sestavljajo: komandant, .namestnik komandanta za delovišče in vodje skupin. Delo sekretariata vodi komandant in ga sklicuje, odgovoren je brigadni konferenci, upravnim organom akcije in organizatorjem - brigade in akcije. Ustanovi se tudi aktiv ZK in
ZSMS MDB. Najvišji samoupravni organ v izmeni je skupščina izmene, ki je sestavljena iz delega-cijMDB (10 brigadirjev). Predsednik brigadnih konferenc in člani sekretariata so člani po položaju.
Naj višji samoupravni organ akcije je skupščina MDB, ki je sestavljena iz delegatov: OK ZSMS in OK SZDL na območju akcije (kjer je naselje); skupščina občine in KS; organizator MDA, brigad-udeleženk MDA; investitorja; drugi udeleženci samoupravnega sporazuma o MDA.
Pravice in dolžnosti brigadirjev
Brigadirji, ki sodelujejo na MDA v SR Sloveniji, imajo pravico in dolžnost, da zlasti:
-	aktivno sodelujejo pri odločanju o vseh vprašanjih življenja in dela v brigadi, naselju in akciji;
-	aktivno sodelujejo v delu družbenopolitičnih organizacij na MDA;
-	volijo in so voljeni v vse organe brigade, izmene akcije;
-	razvijajo bratstvo, enotnost, tovarištvo, patriotizem, solidarnost in internacionalizem;
-	v okviru svojih želja in možnosti aktivno sodelujejo na področju interesnih dejavnosti;
-	s svojim delom in obnašanjem prispevajo k ugledu brigade in akcije;
-	uresničujejo vse delovne in druge obveznosti.
Red, disciplina, ukrepi, priznanja
Za kršenje reda in discipline v brigadi, naselju in na akciji se izrečejo brigadirjem naslednji disciplinski ukrepi: opomin, opomin pred izključitvijo, izključitev iz
MDB. Za kršenje reda in discipline brigade se izreče MDB: opomin (brigada ne dobi priznanja MDA) in izključitev MDB iz akcije (vsa priznanja se odvzamejo).
Priznanja za brigade in brigadirje, ki sodelujejo na MDA s ciljem, da bi dosegli čimboljše delovne rezultate in delo na področju vzgojnih in družbenih dejavnosti so za brigado:
1.	dekadna priznanja: udarniš-tvo, udarništvo udarnega dne, priznanje za družbene dejavnosti, pohvale;
2.	izmenska priznanja: izredno udarništvo, priznanje MDA (trak akcije);
3.	končna priznanja: priznanje skupščine MDA in priznanje-pla-keta Veljka Vlahoviča.
Priznanje za brigadirke in brigadirje:
-	udarniška značka
-	pohvala
Sestav MDA
Mladinska delovna brigada je sestavljena iz brigadirk in brigadirjev. Brigada šteje od 40 do 50 brigadirjev odvisno od dogovora. Za akcijo »ISTRA 79« je potrebno 50 brigadirjev. Znotraj brigade pa so razdeljeni na tri čete in delovne skupine, glede na potrebe del na akciji.
Za zaključek naj še enkrat pogledam za leto dni nazaj in navedem podatke, ki so že znani, ki pa nas krepko zavezujejo letos:
-	na lokalni akciji je M-brigada štela 24 brigadirjev, od tega le dve brigadirki
-	da je osvojila priznanje MDA (trak akcije) in vsa dekadna priznanja
-	da je priznanje prejelo tudi veliko brigadirjev:
1.	udarniško značko: komandant, namestnik in 9 brigadirjev (1 brigadirka)
2.	pohvalo je prejelo 9 brigadirjev (1 brigadirka)
Letos torej veselo na delo, da nas bo vseh skupaj 50, od tega pa vsaj 20 deklet-brigadirk, saj se zanje najde veliko dela in so povsem enakopravne, nemalokrat boljše od fantov-brigadirjev.
Okrogla miza v Tovarni mesnih izdelkov
Mesna industrija žre svojo substanco
skemu trgu 45% svežega mesa in 15% drugih izdelkov, menim, da bi morala SIS za preskrbo mesta Ljubljane spremeniti svoje mnenje o tem, kaj pomeni neposredna biližina proizvodnega zaledja. Sedanja politika je nekoliko mačehovska. Težko je v današnji situaciji, še bolj pa v morebitnih izjemnih razmerah računati, da bomo postavili na noge območje, ki ga v prejšnjih časih nismo negovali oziroma smo ga zanemarili. V naših 127 naseljih je že 15 popolnom praznih, in to so področja Bloške planote, z velikimi travnatimi površinami, ki bi jih lahko izkoristili za proizvodnjo mesa. Morali bi vložiti vse napore, da bi ustavili odseljevanje prebivalstva. V okviru naše občine se trudimo za to, vendar so naša sredstva premajhna, da bi lahko preprečili te pojave.
SIS za preskrbo esta se široko odpira dobaviteljem od drugod.
Temu ne oporekamo In ne zagovarjamo zapiranja ljubljanskega trga. Toda če smo ponudniki 45% svežega mesa, ki ga smatramo danes za kritični artikel zaradi neracionalne prodaje in drugih vzrokov, bi morali skrbeti malo bolj za proizvajalce oziroma za predelovalce tega svežega mesa.
Pri 600 komadih živine storitvenega pitanja, za kar smo se dogovorili v Mercatorju, in 2000 komadih ostale kooperacije, vse plasiramo TMI. Po našem medsebojnem sporazumu določene težave kompenziramo, ne moremo pa kompenzirati določenih proizvodnih stroškov ki so nedavno nastali. Tako v okviru naših dohodkovnih odnosov pritiskamo še na tiste minimalne rezerve, pritiskamo na SOZD, ki je že dve leti priskočila na pomoč s sredstvi, da bi obvarovala kooperacijo.
Danes je težko držati »kmeta v šahu«, kajti politika je bolj naklo-Nadaljevanje na 6. strani
Politika obveščanja
Ana Marjanovič — Center za obveščanje
Informacije iz »Jelše
Pobuda za razgovor za okroglo mizo v Tovarni mesnih izdelkov v Ljubljani, v sklopu Mercator-Ve-lepreskrbe, je prišla s strani uredništva glasila Mercator, ko se je v začetku leta spet jasno pokazalo, da delavci v TMI ne bodo ustvarili ostanka dohodka in s tem ničesar, kar jim pripada iz dela. Že drugo leto so morali uporabiti določilo iz samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD o solidarnosti. Taka »fehtarija« pa počasi presede, najbolj pa tistemu, ki spričo svojega truda ve, da je zaslužil tako regres kakor pomoč pri nakupu stanovanja in kar je še teh pravic. Kje so vzroki za težave v mesni industriji? Človek ne more verjeti samo v šlager o cenah koruze, pri tem pa ta gnije na vojvodinskih poljih.
Pri razgovoru v TMI so sodelovali predstavniki TOZD, povabilu pa se je odzval še Stane Vrhovec v dveh funkcijah: kot pomočk generalnega direktorja SOZD in kot predsednik odbora SIS za preskrbo mesta Ljubljane. Kot direktor Mercator Kmetijske zadruge Cerknica in obenem predsednik komisije za tržišče pri Zadružni zvezi Slovenije je prispeval k osvetlitvi proizvodne problematike ing. Leo Frelih.
Namen in način pogovora za okroglo mizo je uvodoma predstavil vodja Centra za obveščanje SOZD, Jaro Novak.
Rudi Videtič, direktor TOZD TMI
Pozdravljam idejo redakcije časopisa, da prireja okroglo mizo v organizacijah. Pomembno je tudi to, da je prva okrogla miza prav v proizvodnji.
Dejstvo je, da smo v veliki krizi. j T®Sa ne skrivamo pred nikomer, niti pred delavci v našem kolektivu niti v okviru Mercatorja. Naš položaj je tako resen, da ga sami ne moremo razrešiti. O tem govori že samo dejstvo, da na strukturo
cene lahko vplivamo samo v 20%, še teh 20% pa je 10% osebni dohodek. Ta je pod republiškim in ped Mercatorjevim povprečjem. Vsi °stali odstotki v ceni pa so stroški 2a vodo, elektriko itd.
Sodimo, da bi orali reševati to Problematiko združeno, če hočejo, da bo TMI v prihodnosti izpolnjevala svoje družbeno poslan-stvo pri oskrbi mesta Ljubljane in v Mercatorju.
V kolektivu se kaže precejšnja Pripravljenost za uresničenje Srednjeročnega načrta razvoja. V Pjem nameravamo prenesti teži-sče v strukturi proizvodnje na kar Psjveč finalnih proizvodov in ne cim anj tistih, ki jih že zdaj proiz-Vaiamo z izgubo. V podobnih teža-Vah so vse klavnice na Sloven-skem. Smo v nenehni dilemi: ali ^aJ se modefziramo ali ne? Kar adeVa našo tehnično operljenost, j\° zaostali - na 35. mestu v Jugo-aviji. Izhod Iz tega pa je povezan velikimi poslovnim riziki. Ob
pomanjkanju lastne akumulacije bi si nakopali pretežke obveznosti v primeru najemanja kreditov, saj jih iz tekočega poslovanja pri sedanjih dohodkih ne bi mogli vračati. Pohiteti moramo z naložbami v oddelek trajnih izdelkov, kar bomo skušali doseči s pomočjo združenih sredstev.
Tega sestanka ne pojmujemo kot možnosti za jok in stok. Gre nam za to, da se izkopljemo iz problemov in da bi jim Mercator kot celota prisluhnil ter nam pomagal. Tu so možnosti, da bi se razbremenili lastnega avtoparka, ki je za nas prevelik, dalje da bi se organizacije združevale po bolj tehnoloških kriterijih, tako da bi se na primer mi združili s Hladilnico in Grosistovo delikateso...
Janez Selan,
komercialni direktor TOZD TMI
V Mercatorju so tri kmetijske organizacije, vendar sta dve od teh taki, ki ne vplivata na ljubljanski trg, saj s svojo prirejo komaj pokrivata potrebe lastnih klavnic (KK Sevnica in AK Krško). Vsa oskrba z mesom v Ljubljani je vezana na KZ Cerknico. Od tam dobimo 40 do 50 komadov živine tedensko. Kar zadeva prašiče, jih dobavlja Slovenija komaj 5%, Vse ostalo je iz Podravine.
Pereč problem so cene, ki so grajene na ceni za kg koruze, iz sicer 2,30 din za kilogram. Cene koruzi pa so se zelo dvignile, čez 5 din za kg. Če upoštevamo razmerje 1:10, bi morale govedln stati 30 dinarjev. Cene koruze pa se usklajujejo med republikami. Mi se zavedamo, da za nas ni rešitev v zvišanju cen mesa, apak v primarni proizvodnji. Dokler pri kmetu ne bomo dosegli večjega Interesa za pitanje, toliko časa ne bo teleta za naročeno proizvodnjo, nismo pa mogli najti kmeta za nadaljnje pitanje in smo morali teleta poklati. Ljudem se bolj izplača prodati koruzo kakor pa rediti živino.
Na ljubljanskem tržišču naj bi mi skrbeli za oskrbo s svežim me-
som, medtem ko druga jugoslovanska podjetja prihajajo k nam s konzerviranimi trajnimi izdelki, ker ti prinašajo največji dobiček.
Videtič
Tovarna mesnih izdelkov Mercatorja je imela v devetih mesecih preteklega leta 170 milijonov pri-mankljaja, ki smo ga uspeli zmanjšati v okviru Mercatorjevega mehanizma finansiranja, tako da smo izgubo do konca leta 1978 odpravili, nekaj tudi po zaslugi povečanega prometa v zadnjih treh mesecih leta. Protislovje je v tem, da moramo pri vsem tem plačevati prispevek za nerazvite.
Ana Marjanovič, novinarka
Kdaj se je začela kriza v TMI in njene izgube?
Videtič
Kriza traja že več let. Spadamo med kolektive v mesarski stroki v Sloveniji, ki izgube v bilanci niso
prikazali, oziroma te sploh ni bilo, ker smo žrli svojo substanco: najprej smo pojedli rezervni sklad, potem smo spremenili strukturo naših obratnih sredstev in se zadolžili. S tem pa so obresti postale pomemben faktor v našem poslovanju. Ta kriza Se zadnja tri leta vse bolj poglablja.
Marjanovičeva
Kje se kriza začne konkretno pojavljati?
Ing. Leo Frelih, direktor M-KZ Cerknica
Na vprašanje, kdaj se začenja kriza, bi morali seči najprej na področje proizvodnje, šele nato v predelavo.
Na področju Cerknice smo se opredelili za pitanje živine s srednjeročnim planom po letu 1973, ko smo ugotovili, da zaradi konfiguracije terena nimamo možnosti v mlečni proizvodnji. Ugotovili smo, da je mogoče marsikaj napraviti z izkoriščanjem lastne krmne baze, kar danes propagiramo po vsej Sloveniji. Do neke mere to gre, potem pa se ustavi, ko ugotovimo, da je prirast majhen in da je treba dodajati pitancem močna krmila. V takratnih razmerah je bilo to dosegljivo, ker so bile cene koruze v primerjavi s stroški lastne krme ugodne. Tako smo dodajali 2 do 3 kg močne krme za dopolnitev prirasta 1,20 kg dnevno, kar so boljši rejci tudi dosegali. Danes ugotavljamo, da se je Slovenija močno preusmerila v proizvodnjo mleka in je začela zanemarjati rejce živine. Živinorejska poslovna skupnost je začela razmišljati, V Cerknici smo v srednjeročnem programu spoznali za nujno, da se neposredno vežemo na določen kompleks predelave in trgovine. Sami smo že pred integracijo v Mercatorju imeli tesne stike s TMI v Ljubljani, v smislu dohodkovne navezave, s čimer naj bi dokompletirali našo proiz-
Foto: Ana Marjanovič
vodnjo s predelavo in prodajo. To se je prvič zgodilo leta 1974, ko je TMI dejansko odkupila vse na našem tržišču, čeravno je bila na nekaj področjih ponudba mesa večja in izvoz ustavljen. Takrat smo se opredelili za tesnejšo povezavo s TMI. Tako zdaj porabimo 15% proizvodnje za domače potrebe v občini Cerknica, 85% pa plasiramo na ljubljanski trg. Zato pa pričakujemo, da bo tudi Ljubljana v bodoče pokazala večji interes za to proizvodno področje.
Smatramo, da je koncept v SOZD Mercator dober z vidika proizvodnje in predelave, v kolikor bodo izhodišča izvajana tako, kakor so zapisana v sporazumu. Mislim, da bi Mercator kot oskrbovalec prebivalstva z živili moral dokompletirati ponudbo mesa. Tu pa bi morala biti nujna pomoč predvsem s strani trgovskih organizacij v okviru SOZD, ki se je tudi že pokazala.
Z vidika, da TMI nudi Ijubljan-
Delovna organizacija »Jelša« iz Šmarij pri Jelšah ima svoj informativni bilten »Informacije«, ki izhaja enkrat mesečno oziroma po potrebi. V »Informacijah« so podatki, ki so namenjeni samo za interno uporabo - obveščanje delavcev »Jelše«, ki jih izdaja delavski svet v 300 izvodih.
Letos je izšla že druga številka, v kateri je s tabelami in podatki posredovan primerjalni pregled doseženega celotnega prihodka, odhodka z njegovo razporeditvijo ter predlogi o razporeditvi čistega dohodka za leta 1977 in 1978. »Informacije« zajemajo podatke o celotnem prihodku, dohodku, čistemu
Iz naših, glasil
»Naš
gostinec«
Iz naše TOZD Jelke v Hrastniku, ki je v sestavu Mercator-hote-lov-gostinstva, smo prejeli 2. številko ciklostiranega »Našega gostinca«.
Uvodnik o uresničevanju nalog, sprejetih z akcijskim programom za boljše gospodarjenje v TOZD, je prispeval direktor. Osnovni motiv za prispevek je preverjanje izpolnjevanja začrtanega programa. Pisec obravnava glavne subjektivne dejavnike, ki vplivajo na rezultat poslovanja, končuje pa s pozivom k skupnemu naporu za obvladovanje anomalij. Sledi pregled prometa in doseganja plana po poslovnih enotah v letošnjem februarju. V več kot polovici enot plan ni dosežen, čeravno so kazalci z ozirom na lanski februar ugodni.
Na 6. listu priobčujejo podatke o osebnih dohodkih za mesec februar; delo preko delovnega časa sta tu prikazala tudi računovodja in knjigovodja - za izdelavo zaključnega računa za leto 1978.
Na naslednjem listu je obvestilo o akciji Mercator-Turista. Sledi objava iniciativnega odbora za ustanovitev osnovne organizacije ZSMS v TOZD Jelka. V predlogu akcijskega programa, ki je sicer zelo konkreten, pa pogrešamo vsakršno sled akcij, ki bi pričale o tem, da je kolektiv del kolektiva Mercatorja. Ne zasledimo niti tistih akcij, ki so že uveljavljene -kakor sodelovanje na Mercatoria-dah, na pohodu ob žici okupirane Ljubljane in v Mercatorjevi MDB.
Od ustanovitve osnovne organizacije ZK v TOZD Hladilnici je poteklo šele eno leto, vendar je aktivnost organizacije, ki šteje 6 članov, že obrodila sadove.
V svoj program so vključili tudi samoizobraževanje in v ta namen ustanovili marksistično knjižnico. V njej je že 150 knjig, predvsem dela marksistične literature, zgodovine delavskega gibanja, zgodovine naše socialistične revolucije in NOB, zgodovine naše KP, pa
dohodku, sklad skupne porabe, stanovanjski prispevek ter investicije. Zelo obširno in jasno so prikazani kazalci o izkazovanju rezultatov dela delavcev in poslovanja »Jelše« za leto 1978. Obenem je prikazan pregled izplačanih nekaterih prejemkov in izdatkov ter drugih stroškov v lanskem letu,
V zaključnem delu »Informacij« pa je v skladu s pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo delavcev »Jelše« dan v razpravo in potrditev za leto 1979 predlog sklepa o vrednosti točke v bruto znesku.
Janez Remškar
Pesmi
VEČERI
Gledal sem umiranje mraka, umiral je tiho, počasi...
Labodi se ne vrnejo več, odnaša jih megla životarjenja v spolzko šibovje pozab... večera.
Če bom v sanjah obvisel nekje v višinah zvezd, bom zopet doživljal večer in mrak,
iskal srečo v večeru, v pozabljenih spevih labodjih.
OTROCI VOJNE
Poslednja ljubezen je sla po izničenju,
poslednja želja je smrt, smrt na pragu življenja lačnih in bolnih otrok.
Ali je res konec?
Verovati v praznino, zavito v morečo pozabo, in obnemeti, obnemeti za zmerom.
Ognji, krvavi ognji se dvigajo v nebo,
ognji, ki luščijo ljubezen iz src, rišejo pot nad prepadom ljubezni in sovraštva.
dela o naši sodobnosti, samoupravnem socializmu in o neuvrščenosti.
Knjižnica ni namenjena le članom ZK, ampak je na razpolago vsem zaposlenim v naši TOZD.
Vabimo tudi druge člane SOZD Mercator, da se poslužujejo naše knjižnice. Knjižnica je na razpolago vsak dan v času rednega delovnega časa, ob četrtkih pa še od 14. do 16. ure.
S.	Došenovič
Marksistična knjižnica v TOZD Hladilnica
Okrogla miza v Tovarni mesnih izdelkov
Mesna industrija žre svojo substanco
nodušni. Problem pa so izostanki z dela zaradi bolniškega staleža. Tu smo večkrat nemočni in ne vemo, kako zaostriti disciplino.
Marjanovičeva
Kaj lahko storite, da vam ne bi odšli vsi delavci?
Nadaljevanje s 5. strani
njena improviziranju kakor usmerjeni kooperaciji, nadalje je pomembna bližina Hrvaške, vsaj za naša KK Sevnica in AK Krško, ker je Hrvaška bolj elastična od Slovenije, saj ne postavlja problema izgube v predelavi, ampak jo krije iz budžeta republike. Ne razmišlja o tem, ali bo meso ali ne, ampak zahteva, da meso je, in za to najde sredstva.
Mi pa danes kljub intervencijskemu uvozu koruze ugotavljamo nezainteresiranost rejcev zaradi nestimulativnih cen; da rejci telet ne sprejmejo v pitanje in jih mora TMI poklati.
Marjanovičeva
Kakšne pogoje ste ponudili kmetu, da bi ga lahko »držali v šahu«, da bi ne odhajal?
Frelih
S kmeti, ki jih obdelujemo, imamo sporazum. Kmetijska zadruga se zaveže, da bo oskrbovala kmete z investicijami, da jim omogoči razvoj. Kmet pa je dolžan, da združi delo in sredstva z zadrugo in da ne prehaja več v trgovanje po svoje. To pa seveda teče do neke meje. Rejec bo to počel toliko časa, dokler ne bo ugotovil vidne izgube pri oddaji TMI po dogovorjenih cenah v primerjavi s ceno, ki bi jo lahko dosegel pri Carnexu, Gavri-loviču itd.
Jaro Novak,
vodja Centra za obveščanje
Kaj lahko na to odgovorite, tovariš Vrhovec, kot predstavnik SIS za oskrbo mesta Ljubljane?
Stane Vrhovec, pomočnik generalnega direktorja SOZD
Krizna situacija, o kateri je govora, je prisotna v proizvodnji in predelavi mesa v vsej Jugoslaviji. Ljubljančani In drugi Slovenci jedo poceni meso v breme združenega dela - od kmeta do organizacij. Če se ta problematika ne bo sistemsko rešila, potem bo mesa na ljubljanskem trgu nasploh primanjkovalo. Doslej se je TMI držala na meji rentabilitete, s čimer je kolektiv prikrajšan za normalne pogoje gospodarjenja, to pomeni vsaj minimalno akumulacijo. Krediti niso rešiteV, pri tem pa tehnologija kriči po modefzaciji. Tudi solidarnost, ki je trenutno v Mercatorju, ne more trajati v nedogled, ker je zadeve treba sistemsko rešiti. Problem se rešuje prepočasi, v obliki gašenja. V Ljubljani bi moral za to skrbeti rezervni sklad, ki bi se napajal iz več virov: iz OZD, iz družbeno političnih skupnosti, trgovine in potrošnikov. Ta bi bil resnični stabilizacijski fond, ki bi dajal varnost proizvajalcu. Skupščina mesta Ljubljane za to ima posluh in je to odločno postavljeno, vendar je reševanje v pristojnosti republike.
Neinteresantna cena za proizvajalce koruze, to je šlager. Šli smo v uvoz koruze, po drugi strani pa je bil velik del koruze lani v Jugoslaviji neobran, pri čemer pa cena živine ne prenese cene koruze.
Dolžnost današnjega razgovora je, da realno osvetlimo situacijo. Družba je dolžna garantirati kolektivu normalno poslovanje. Vsaka TOZD bi morala iz svojega dela doseči normalno akumulacijo.
Marjanovičeva
Ali bi lahko nekdo odgovoril, kaj je bilo doslej storjenega za modernizacijo opreme?
Andrej Plestenjak, tehnični vodja TMI
Tovarna mesnih izdelkov v Ljubljani je najstarejša v Sloveniji. Čez 2 leti bo stara 100 let. Zasnovana je bila kot klavnica in se je pozneje preusmerjala v predelavo. Preusmeritev je bila zelo draga. Ker ni bila izpeljana sistemsko, to draži naše izdelke. V zadnjih petih letih smo kljub vsemu storili veliko za uvedbo proizvodnje novih izdelkov, ki nam bodo ublažili situacijo. Izkušnje nekaterih pa kažejo, da prevelika modernizacija vodi še v večje izgube (Murska Sobota), po drugi strani pa vemo, da z majhnimi posegi ne bomo prišli daleč. Kljub temu smo zgradili no-
ve kapacitete za proizvodnjo trajnih izdelkov, kar je predvideno tudi z novim investicijskim programom. Z nabavo nekaj novih strojev smo skušali zvišati produktivnost v tovarni.
Rad bi omenil posebno težke pogoje v naši klavnici. Ta je zasnovana kot komunalna klavnica, s klanjem na tleh, zaradi česar delo poteka v sključenem položaju. V sodobnih klavnicah se klanje opravlja v visečem položaju.
V načrtu imamo tudi vrsto novih proizvodov, kijih bomo dali to sezono na tržišče kot novost v Mercatorjevi prodaji. Modernizacija pa je pogoj za izboljšanje delovnih razmer naših delavcev, da bi zvišali produktivnost, ki je nizka, ni pa najnižja, prav po zaslugi kolektiva.
Marjanovičeva
Kakšno zaledje ima TMI v maloprodaji in kako ga izkorišča?
Plestenjak
Zaledje je dobro, vendar slabo izkoriščeno. Najbrž je vzrok v slabi ponudbi artiklov kar zadeva embalažo. V letošnjem letu imamo v načrtu, da bomo pakirali izdelke za maloprodajo.
Vrhovec_____
Poudariti je treba, da TMI spada v preskrbi Ljubljane med zelo pomembne oskrbovalce. Vsi ostali mesni oskrbovalci oskrbujejo Ljubljano s predelanimi artikli, konzervami, medtem ko so za oskrbo s svežim mesom zadolženi tam, kjer so doma. Ljubljana zaradi tega nanje ne more računati. Če bi TMI jutri-odpovedala oskrbo s svežim mesom, bi nastal za Ljubljano velik problem. Potem bi se problema bolj energično lotili.
Selan
Kar zadeva preskrbo z mesom trgovinam, je treba upoštevati sezonska nihanja. Največja proizvodnja mesa se začenja koncem aprila in traja do konca leta. Tedaj so naše kapacitete zasedene in je tudi vsa naša proizvodnja prodana. Januarja in februarja je za nas mrtva sezona, ker je to čas kolin, obenem pa je ta dva meseca kupna moč manjša. Če bi tedaj iskali novih strank, bi te morali z aprilom mesecem spet opustiti.
Videtič
K temu bi morali pristaviti, kaj je pri nas rentabilno in kaj ne: rentabilna je predelava, ker zanjo uvažamo meso iz Avstralije. Dalje je rentabilna pakirnica, oddelek trajnih izdelkov in komerciala s svojimi akcijami. Nerentabilna pa je vsa naša maloprodaja, klavnica, transport in črevarna. Dokler bomo meso uvažali, bomo še do neke mere uspešni, če pa bi morali ostati pri domačem mesu, bo katastrofa. Pred podobnim problemom je vsa Jugoslavija.
Vrhovec
Rad bi povedal, da imamo v Sloveniji za meso dve ceni: eno ob meji ali turistično ceno, medtem ko ima osrednja Slovenija nižjo ceno. Najboljše kose goVedlne Iz Slovenije vozijo na turistično področje, ker je tam cena mesu višja. Zato so pogoji poslovanja tovarne mesnih izdelkov v sklopu Mercator Nanosa v Postojni nekoliko drugačni.
Frelih
Glede na ugotovitev, da je maloprodaja vezana na prodajo svežega mesa, me zanima, kako je ta politika zasnovana v SOZD?
Vrhovec
Prodajne možnosti Mercatorjeve detajlistične mreže so nedvomno večje kakor proizvodna sposobnost TMI. Treba pa je priznati, da ta mreža gleda v prvi vrsti sebe in manj z očmi pripadnosti Mercatorju. Prisluhniti bi bilo treba TMI in težavam, v katere je zašla, da bi se izguba pokrivala v okviru SOZD, kar pa seveda ne more trajati v nedogled.
Novak
Kako se ta problematika odraža na kolektivu, njegovem osebnem in družbenem standardu, njegovi pripadnosti ...?
Marjana Martinec, predsednica IO osnovne organizacije sindikata
Pri nas imamo samo 2 delavca, ki sta dosegla cenzus za prijavo dohodka, pa še ta dva zato, ker sta večkrat zaposlena preko rednega delovnega časa. Delo naših delavcev, ki delajo v vlagi in pod težkimi pogoji, ni primerno nagrajeno in ga ni mogoče primerjati z delom v trgovini. Tudi druge ugodnosti so pri nas omejene. Naše počitniške kapacitete so vsega 3 prikolice. Da bi poslali naše delavce na okrevanje in letovanje, teh sredstev nimamo. Saj veste, da smo že drugo leto morali v okviru SOZD solidarnostno zbrati sredstva za regresiranje dopusta našim delavcem.
Nadalje je pri nas pereče stanovanjsko vprašanje, saj so posojila v zneskih 10 do 15 starih milijonov kapljica v morje. Morebiti bi se tudi to dalo reševati v okviru Mercatorja. Imamo veliko mladih delavcev, ki nam uhajajo, pri čemer smo povsem nemočni.
Odkar smo v Mercatorju, omogočamo vsaj bonitete kakor obdaritev Dedka Mraza, srečanje upokojencev.. .
Novak
Ali so vaši delavci o teh zadevah tako obveščeni, kakor ste jih danes prikazovali nam in ali imate podporo kolektiva?
Avgust Kos,
predsednik delavskega sveta TOZD TMI
Velika večina kolektiva je zainteresirana, da proizvodnja teče. Kolektiv je o vsem sproti obveščen. Ko ne bi bilo tako, bi nam šlo dosti slabše. Pri nas ni bilo primerov prekinitve dela. Ljudem skušamo dopovedati, da se odrekajo v prid boljšemu jutri, prihajamo pa v zagato, ker ljudje delo opuščajo. 20 % delavcev, nekvalificiranih, je iz drugih republik, nimajo dejanskega interesa za zadeve kolektiva, pri nas so prehodno in nimajo delovnih navad. Komaj se privadijo, že odidejo.
Marko Šublar, predsednik odbora delavske kontrole TOZD TMI
Imamo pogoste seje s kolektivom, bodisi na našo iniciativo bodisi na pobudo samih delavcev. Ugotavljamo, da ljudi zanima problematika v celoti in da niso rav-
Majerle
Dvigniti je treba akumulativ-nost' preko treh dejavnikov:
1.	da se sam kolektiv potrudi za kvaliteto dela,
2.	da nam družba in pa vse organizacije, združene v SOZD Mercator, to omogočijo in da z združenimi sredstvi bolje tehnično opremimo tovarno, in
3.	da zainteresiramo s posebnimi akcijami mladega človeka za naš poklic, kar je seveda vezano tudi na izpolnitev obeh prejšnjih dejavnikov.
Na kraju, ko smo izključili magnetofon, so nam postregli z malico -njihovimi hrenovkami. Z obžalovanjem so priznali, da so preveč mastne: »Na ta način iščemo notranje rezerve, na račun kvalitete. To pa je za delavca najhujše, da izdeluje proizvod, za katerega ve, da ni tisto, kar zna in bi rad napravil.« In po drugi strani: ni razumljivo, zakaj se naprimer meso kategorije pljučna pečenka šteje za socialni artikel, katerega cena je družbeno nadzorovana? Tako živimo poceni na račun združenega dela, v katerega so vključeni tako kmet kooperant kakor mesar proizvajalec.
Obdelal: Jaro Novak
Vse foto: Kancijan Hvastija
Majerle, sedanji direktor TOZD TMI
Naš kolektiv zaposluje 327 delavcev, od tega 137 z nizko izobrazbo, 4 z visoko, 6 z višjo in 51 s srednjo. Dejanska kvalifikacijska struktura v trenutni situaciji ni združljiva. Poseben problem je že omenjena velika fluktuacija, ki znaša 28 %, kar pomeni, da se pri nas zamenja letno od 70 do 90 delavcev. Vemo, da so stroški uvajanja delavcev zelo veliki in gredo na račun akumulativnosti TOZD. Problem so zaradi tega tudi odnosi, saj se ljudje ne vedejo kot členi združenega dela, nimajo rešenih osnovnih eksistenčnih problemov. Pridobivanje učencev za mesarski poklic ni uspešno, ker je neinteresanten, pri tolikšni fluk-tuaciji pa bi se moralo letno izučiti vsaj 15 kvalificiranih mesarjev, kar pomeni stalno imeti 40 učencev. V letu 1978 nismo pridobili niti enega. Kvalificirani mesarji pa raje odhajajo v poslovalnice.
Naš sistem nagrajevanja je kar zadovoljiv, saj imamo kar 75 % delavcev vezanih na količinske norme, posamične ali skupinske. Vendarle so povprečni OD
5.013,00	din in tako pod republiškim povprečjem. Pod povprečjem pa so tudi delovni pogoji.
Kaj narediti? Vsa filozofija je v treh točkah:
1.	nujno je povečati akumula-tivnost,
2.	izboljšati tehnično ooremlje-nost,
3.	zainteresirati mlade ljudi za naš poklic.

Novi market v Šmarju
V ponedeljek, 2. aprila 1979, je trgovska organizacija »Jelša« iz Šmarij pri Jelšah, ki se je z referendumom 21. marca priključila Mercatorju, odprla v krajevni skupnosti Mestinje novi market.
To je že drugi novi trgovsko-gostinski objekt, ki ga je delovni kolektiv »Jelše« odprl in predal svojim potrošnikom. Novi market v Mestinju pa je izrednega pomena za krajane, ker bo oskrboval skoraj štiri krajevne skupnosti, obenem pa bo zaposlenemu osebju s svojimi novimi prostori nudil boljše pogoje za delo.
Darko Topolovšek
i Nov trgovski lokal v Šutni
Tri kilometre od Podbočja leži ob asfaltirani cesti vas Šutna, ki šteje okrog 180 prebivalcev. Prebivalstvo je predvsem kmečko oziroma se zaposluje v bližnji Kostanjevici in v Krškem. Vas je pomembna iz obdobja narodno osvobodilne borbe, saj so se vaščani zoperstavili okupatorju že takoj ob začetku okupacije. Tik ob vasi je potekala meja z Nemci in Italijani.
Dolgoletna želja po novem trgovskem lokalu se je vaščanom te vasi ob letošnjem prazniku dela, 1. maju, uresničila, saj je delovna organizacija Mercator-Preskrba Krško na željo vaščanov zgradila v Šutni trgovski lokal, ki bo poleg te
vasi pokrival potrebe po osnovnih artiklih široke potrošnje tudi v 10 sosednjih vaseh. Lokacija novega objekta je v neposredni bližini starega lokala, ki pa zaradi utesnjenosti in zastarelosti ni bil več primeren za opravljanje trgovske dejavnosti.
Z odprtjem novega trgovskega lokala se bo povečala izbira blaga in bodo na voljo nekateri novi artikli široke potrošnje. Objekt, ki obsega 50 m2 prodajne površine in 60 m2 skladiščnih prostorov, je zgradila delovna organizacija Mercator-Preskrba Krško z lastnimi sredstvi, ki znašajo cca 1.350.000,00 din.
Za učinkovitejši sindikat
Kristina Antolič - TOZD Maloprodaja
Ali smo storili prav?
Začasni izvršni odbor osnovne organizacije zveze sindikatov TOZD Maloprodaje v sestavu M-Izbire-Panonije je na svojih sejah dne 26. 2. in 14. 3. 79 ugotovil, da sedanja organiziranost sindikata z eno osnovno organizacijo ne ustreza za tako veliko TOZD, saj število članov sindikata presega osemsto.
Zato je sklenil predlagati svojim članom sindikata novo obliko delovanja, to je dve osnovni organizaciji zveze sindikatov, hkrati pa tudi že predlagal nove poverjenike sindikalnih skupin. O tem predlogu je pismeno obvestil vse člane sindikata v TOZD Maloprodaja.
Prva osnovna organizacija zveze" sindikatov bi predstavljala vse enote na desnem bregu Drave, vključno še blagovnico v mestu, aranžersko delavnico, servisno delavnico in skupne službe TOZD Maloprodaja.
Drugo osnovno organizacijo zveze sindikatov pa bi predstavljale vse enote levega brega Drave.
Vsaka OOZS naj bi imela 11 sindikalnih skupin in okoli 145 članov. V nadaljevanju obvestila o
predlogu nove organiziranosti sindikata v TOZD Maloprodaja smo še orisali povezavo sindikalnih skupin, naloge OOZS in konference na ravni DO in povezavo s koordinacijskim odborom sindikata SOZD Mercator.
Za lažji in boljši pregled organiziranosti sindikalnih organov smo k obvestilu priložili še shemo sindikalne organiziranosti v TOZD Maloprodaja in shemo sindikata organiziranosti in povezovanje v DO Mercator-Izbiro-Panonijo Ptuj.
Pri tem pa nismo pozabili še na poročila o dosedanjem delu sindikata in ga kot prilogo k obvestilu poslali vsem enotam v TOZD.
Člani sindikata v TOZD Maloprodaja so novo organiziranost potrdili.
Iz Iz studia za ekonomsko propagando
Anton Kočevar
Oblačilo kot vizitka
Na komercialnih sestankih in ob drugih prilikah v preteklem letu je bila večkrat izrečena želja, naj bi bili delavci v prodaji na drobno, torej prodajalke in prodajalci v Mercatorju, enotno oblečem na delovnih mestih. Studio za ekonomsko propagando naj pripravi predloge za nov design.
Naloga je na videz dokaj preprosta, zamisel tudi; toda temu ni tako. Že kadar si hočemo kupiti kakšno obleko, smo največkrat v dvomih - kakšno? Ko nam prodajalec ponudi to in ono, za tako in drugačno priliko, v taki ali drugačni barvi, kakovosti, vzorcu ali obliki - oklevamo. Kar je bilo včeraj preprosto, je danes pri nakupu zamotano. No, prodajalcev v Mercatorju je približno pet tisoč - pet tisoč premišljevanj pri izbiri ali pa vsaj nekaj sto različnih okusov. Tako postane navidezno preprosta naloga, če že ne težka, vsaj delikatna.
Če pri oblikovanju obidemo osebna mnenja, vsaj teoretično, pa ne moremo obiti splošnih dejavnikov, katere mora upoštevati vsak kreator. Naj jih nekaj naštejemo:
-	tradicija oblačenja v posameznih temeljnih organizacijah;
-	skladnost obleke z delovnim okoljem (klasična prodajalna, samopostrežba, blagovni center, blagovnica);
-	fiziološke posebnosti (vitki -močnejši, manjši - včji, mlajši -starejši i. p.);
-	okus javnosti določenega področja;
-	sanitarni in drugi predpisi;
-	funkcionalnost.
Še veliko tega bi lahko našteli. Toda, če se naloge ne bomo lotili in pri tem izpostavili kritiki, ne bomo dosegli cilja. Hočemo, da bi bile nove obleke delavcev v maloprodaji sestavni del naše poslovne vizitke; dopolnile naj bi kulturno postrežbo, urejen lokal in pestro izbiro blaga. Ne sme nam biti vseeno, kako vrednoti naše delo občan »na drugi strani pulta«.
Za nove obleke je izdelanih deset skic v barvnih kombinacijah od bordo rdeče in rjave do modre. Skicirali smo tudi oblačila za delavce v skladišču in v transportu. Objavljamo štiri osnutke, ki pa so, žal, v črno-beli tehniki. Skicam bodo sledile krojne risbe ter barvni in kakovostni vzorci blaga. Od naših bralcev, predvsem od uporabnikov novih oblek, pričakujemo še dodatne predloge ali pripombe. Upoštevali bomo vse, kar lahko vtkemo v osnovno zamisel.
Nove obleke, kakršnekoli že bodo, naj bi ne bile zgolj uniforme z namenom, temveč nekaj več; simpatičen nasmešek prodajalke v Tržiču naj bi kupcem kjer koli v Mercatorjevi prodajalni že vnaprej vzbudil zaupanje v delo njenih kolegic in kolegov. To pa je že nekaj več.
PRODAJALKE
k.
Dan žena v Londonu
Ana Marjanovič — Center za obveščanje
Škotski pozdrav brez marele
Prvih deset dni marca je polnih pet letal prepeljalo več kot 600 izletnikov na progi Ljubljana--London in nazaj.
Že na letališču je bilo, predvsem po ženski glasnosti razpoznavno, da gre za izlet ob dnevu žena. Izlet so pripravili: revija Stop, M-turist in Magistrat.
Prebukirani smo, hura!
Tik pred odhodom letala, ko nas je rojilo kot v čebeljnjaku, je voditeljica izleta, Marjeta Brajič, skupaj z vodičem Jankom Krekom, zelo resno ugotavljala: »Prebukirani smo! Hura, 116 nas je, namesto 115!«
Tolažili smo jo z enim samim ugibanjem: »Morda kdo ne pride ali pa ne bo imel veljavnega potnega lista?«
Nič od tega.
Vsi smo bili, in še kako veselo, pripravljeni na snidenje z Londonom.
Tako smo pustili Marjeto v Ljubljani in se kot druga skupina podali na polet do Londona.
Polet je bil popolnoma v ženskem ozvočenju; sem ter tja se je med sedeži letala prikazala moška glava.
Ko smo pristali na letališču Gat-wick, ki je tako veliko, da bi lahko naš Brnik stlačil v svoj bife, nas je dočakal Mercatorjev vodič Jani Žugel ter nam posredoval nekaj osnovnih navodil.
Nato smo se v treh avtobusih napotili v srce Londona, v hotel Metropol, ki slovi po tem, da ima vsaka soba televizor s štirimi programi, radio, strežbo na zvonček ... Ko pa smo vse to preverili in dodobra pretipali, smo se odločili za nočni obisk Londona, v Soho.
Tega prizora ne bom opisovala, kajti najbolj opazna slika in vredna dolgega gledanja je tista, ko vodič Jani Žugel poskuša na vsak način stlačiti 100 naših izletnic v
podzemsko železnico. In vse hkrati!
Mercatorci v Brent Grossu
Drugi dan zjutraj je po obilnem angleškem zajtrkovanju sledil obvezni ogled mesta Londona. Ogledali smo si marsikaj, tudi tisto znamenito angleško pokopališče psov in mačk...
Popoldne pa je bil za uslužbence Mercatorja, (bilo nas je okoli 50) organiziran poseben strokovni obisk znanega blagovno-trgovske-ga centra v Londonu, Brent Grossa.
Do Brent Grossa, ki je oddaljen samo nekaj kilometrov iz Londona, vodijo vse poti: nadstropni in breznadstropni avtobusi, taksiji, podzemska železnica, ves medkrajevni promet in avtocesta brez lukenj.
Brent Gross je skupina velikih in malih trgovin, ki so postavljene v pravokotnik; velike štiri blagovnice stojijo ob vogalnih, znotraj pa so nameščene male trgovinice za čevlje, oblačila, kavarnice, slašči-čarnice, vodometi. Trgovski center ima dve nadstropji in pritličje, veliko parkirno hišo za 5000 avtomobilov ter veliko parkirišče za avtobuse. V trgovinah in trgovinicah Brent Grossa lahko nakupujete vse naenkrat; boste zelo vljudno postreženi, preglednost blaga pa je zelo velika in dobro pripravljena za še tako zahtevno oko potrošnika. Uslužbenci Mercatorja so imeli še drugo izredno priložnost, in sicer za pogovor s predstavnico Brent Grossa. V veliki konferenčni dvorani, kjer nas je sprejela predstavnica nakupovalnega centra, smo izvedeli veliko stvari o njihovem poslovanju. V Brent Grossu je zaposlenih 4000 trgovk, v upravi hiše pa samo 70, na čelu z direktorjem. Povedala nam je, da je ta poslovni center v štirih letih svojega poslovanja dosegel vrhunec v uspešnem poslo-
vanju, njegova uspešnost se še stopnjuje. Veliko Londončanov prihaja na nakupe ravno v Brent Gross, ker se jim ljubi tavati po Oxford Streetu ali podobno. Tu pa dobijo vse, kar potrebujejo, razen osnovnih prehrambenih izdelkov, kot so kruh, mleko, sadje in zelenjava. To je še ostalo v središču Londona in ne bo prenešeno izven mesta, ker se bojijo, da bi London s svojim središčem zaradi tega izumrl.
Večerja v Caladonian suitu
Po vseh strokovnih, nakupovalnih in nestrokovnih ogledih, je bil za izletnice pripravljen poseben sprejem na škotski način in večerja v znanem škotskem lokalu sredi Londona, »Caladonian suitu.«
Dočakal nas je pravi Škot, v škotskem krilu in z dudami. Nato je sledil škotski pozdrav in stekla je škotska strežba, ki izjemoma ni bila škotsko »škrta«. Najprej smo se dodobra okrepčali s pravim škotskim viskijem in šele nato je
sledilo pet vrst dobro pripravljene hrane, kuhane na vodi, ki smo jo zalivali z belim in črnim vinom. Pevec Dany in njegova dekleta, ki so vodila zabavni del programa, so poskušali zapeti z nami kako znano pesem, ampak jim je šlo slabo od roke, ker Škoti zaenkrat še ne obvladajo »Trzinke«.
Ko smo bili na vrhuncu dobre volje, smo se morali vrniti nazaj v avtobuse. Škotski pozdrav z dobro voljo prejšnjega večera se je potegnil še v tretji dan bivanja v Londonu, ko nas je spet dočakalo sonce na ulicah in tekanje po zadnjih nakupih.
Tudi preostale štiri grupe, ki so bile v Londonu, so se po pripovedovanju naših izletnic »imele blazno fajn«, njih pa je namesto Škota dočakal sam Henrik VIII. in je plesal samo z njimi in za nje.
Si predstavljate navdušenje naših izletnic, ki se še vedno kar naprej hvalijo in se ne morejo prehvaliti, katera skupina se je imela lepše.
Jože Renar — M-Rožnik, TOZD Grmada
Prodaja onstran velike luže
Pot skozi Ameriko
27. januarja letos mo zjutraj odleteli iz Chicaga v Los Angeles, ki šteje z ožjo okolico več kot 7 milijonov prebivalcev. Pogled na raz-sežno in redno naseljeno pokrajino je bil enkraten: mesto Denver, doline, gore, pustinje, veliki kanjon Colorado Springs, levo od naše poti znamenito igralniško mesto Las Vegas. In topla Kalifornija.
Ustavili smo se v Long Bridgu ob obali, kjer stoji srednje velik potrošniški center Lucky, ki je predvsem turističnega pomena. Za ameriške razmere je majhen, čeprav je približno tako velik kot trije ljubljanski Supermarketi. Obdajajo ga specializirane manjše trgovine. V stavbi Lucky prodajajo v glavnem živila. Kot posebnost nas je pritegnila velika izbira južnega sadja, ki ga lahko kupite pakiranega ali pa ga samo naložite v vrečko in vam ga stehta blagajničarka na elektronski tehtnici. Kakovost je prvovrstna.
Znano je, da Američani popijejo veliko sadnih sokov, kot so pomarančni, paradižnikov in drugi, saj so cene dokaj ugodne. Tudi mi smo se tega posluževali in všeč nam je bilo.
Opazili smo, da delajo na blagajnah večjih trgovin živilske stroke večinoma moški, med njimi je precej črncev.
In že nas je prevzel znameniti Disneyland, ki leži nekaj kilometrov od Los Angelesa. To je gotovo eno najbolje tehnično opremljenih zabavišč. Tu je otroško igrišče, ogromna parkirišča, številne trgovine in vse mogoče naprave za zabavo tako otrok kot odraslih - od železnice, žičnice, umetno narejen hrib s tuneli, vozovi s konji, godci v lesketajočih se barvitih uniformah, vožnja v satelitu itd. Vstopnina je za naše pojme precej visoka, saj znaša 9 dolarjev. V Ameriki se vse plača. Usluge so zelo drage.
Ravnanje z blagom
Ogledali smo si distributivni shoping center La Palmas. Ta stoji na periferiji Los Angelesa. Že samo ime pove, da so tu palme, in prav te napravijo toplo južno mesto še bolj lepo in prijetno. V sredini je shoping - tržni center ter distributivni center - grosistično skladišče. Prvo kakor drugo pripada družbi ALFA IN BETA. Tudi ta je zelo velika, saj ima v vzhodnem delu ZDA 600 velikih trgovin. Družba je v preteklem letu prodala za 3,75 biljona dolarjev blaga. Najprej smo si temeljito ogledali skladišče, ki je povezano z železnico. Vse blago je označeno po abecedi. V skladišču je blago na policah razdeljeno na tri skupine, in sicer:
1.	drobno blago, ki ga ni mogoče paletizirati,
2.	veliko kosovno blago, ki ga prav tako ni mogoče paletizirati,
3.	blago, ki se paletizira, in tega je največ.
Ko pride blago v skladišče, ga najprej označijo z datumom. Tu smo lahko opazili, da blaga ročno komaj kaj dvignejo, temveč to opravijo s transportnimi trakovi. Ti vozijo s police v polico in na tovorne avtomobile, in to ne samo v pritličju, temveč tudi s prvega nadstropja. Zanimivo je bilo opazovati, kako elektronika pomaga na razcepu, ko iz enega traku nastanejo trije, kako gre blago po vnaprej določenem programu na tovorni avtomobil 1, 2,3 itd. Tla so cementna in pobarvana.
Zaradi toplega podnebja morajo poleti skladišča hladiti. V sestavu skladišča je tudi mlekarna. Mleko dobivajo direktno s farm. Polnijo ga v galone ali po naše 1,25 litrske plastične steklenice. Zmogljivost polnilnice je 75 steklenic na minuto. Rok dobave je l-24h od naročila, glede na oddaljenost posloval-
nice. Količnik obračanja je dvakrat na mesec. Inventure delajo mesečno. Posebnost te firme je v tem, da se cene zaključujejo vse na 90, npr. 1,90, 4,90, 25,90 itd. Za spomin so nam podarili skromen hranilnik, ki naj nas bi stalno spominjal na varčevanje. Bil je tako neznaten, da ne vem, če ga je kdo prinesel s sabo v Jugoslavijo. Nekdo je pripomnil »podarjenemu konju se ne gleda zob«.
Gorenjci v Los Angelesu
Ko smo se vračali v mesto, smo si mimogrede ogledali ravnokar zgrajen, zelo sodoben shoping -center, namenjen višji družbeni plasti potrošnikov. Ta je lociran v novem, ožjem centru Los Angelesa. V njegovem sestavu sta dve blagovnici, Supermarket in več kot sto specializiranih trgovin. Samo predprostor je dolg več kot 300 in širok 80 m ter okrašen z zelenjem, tako da je pravi zimski in letni vrt. Ko sva si z generalnim direktorjem DALME iz Splita ogledovala prodajalne, je nenehno zmajeval z glavo »to ni za nas, pojdimo ven«. Tu je prostor slabo izkoriščen, blago je razstavljeno na-redko. Skratka, kupec - potrošnik se lahko po mili volji sprehaja po velikem trgovskem centru. Naš kolega Slovenec je v prodajalni za športno opremo opazil Elanove smuči in vzkliknil: »Glejte, Gorenjci v Los Angelesu!«
Mehiški Ponterosso
Že zgodaj zjutraj smo se 30. januarja odpeljali na jug proti Mehiki v San Diego.
Pred mejo, nekaj 100 m stran od avtoceste, smo se ustavili pred zelo lepo gostilno. Čeprav nas je bilo kar 50, so nas brhke, lepo oblečene točajke mehiškega porekla hitro in lepo postregle. Ugotovili smo, da je tu doma prehrambena
industrija, saj so imeli večino hrane v zamrznjenem stanju že pripravljene, pa tudi pripomočkov za kuhanje jim ni manjkalo (električne, infra peči, hladilniki itd.). Skratka, gostilne so tehnično zelo dobro opremljene.
Na meji smo hitro opazili, da je tu prehod dveh svetov - meja bogato razvite države z državo v ra-zovju. To je meja delovne discipline in reda na severu z mejo razvijajoče se discipline juga. V mesto Tijuana smo prispeli s starim, izrabljenim avtobusom, ki bi ga pri nas ob tehničnem pregledu zanesljivo. zavrgli. Mesto ima nekaj stotisoč prebivalcev. Sem prihajajo nakupovat turisti iz ZDA, saj je na razpolago velika izbira blaga, posebno izdelki iz srebra in zlata, številni spominki - pravi veliki Ponterosso. Socialne razlike so tu zelo očitne. V primerjavi s Chicagom ali Los Angelesom je tu na ulicah pravi živ-žav. Jugoslavijo zelo dobro poznajo; človek preprosto ne verjame, kako hitro se je raznesla novica, da smo v mesto prišli Jugoslovani. In kako smo bili dobrodošli! Toda pred Jugoslavijo nikoli ne pozabijo dodati imena Tito. Tito - Jugoslavija -buono - dobro. Skratka, v hipu smo postali prijatelji in počutili smo se kot doma. Po temperamentu, prijaznosti in velikemu čutu prijateljstva do Jugoslavije nam je srečanje z meščani Tijuane ostalo v nepozabnem spominu.
Bližal se je čas odhoda iz velikega mesta. Vsi smo menili, da smo tu videli veliko shoping-centrov, blagovnic, supermarketov, vseh vrst trgovin, lepe in široke ulice, urejeno okolje. Vsaka hiša je del reklame, brez katerih ni Amerike, in ne nazadnje veliko poslovno prijaznih liudi.
Skratka, iz Los Angelesa smo odnesli prijetne in nepozabne spomine.
Zadnji dan v januarju smo v zgodnjih popoldanskih urah prispeli v malo hladnejši San Francisco. Mesto leži na številnih hribovitih otokih ob obali Pacifika. Osrednji del mesta šteje 700 tisoč prebivalcev, z okolico pa 4 milijone. Vodič je bil Jugoslovan Franjo Kučan iz Dalmacije. San Francisco je glavno mesto Kalifornije. Ta
država je po razvitosti nadpovprečna tudi v ZDA, saj znaša narodni dohodek na prebivalca več kot
12.000	tisoč dolarjev.
Slovenci imajo v mestu svojo kolonijo. Vodič nas je posebej opozoril, da se pripravljajo na pustno zabavo in da so Slovenci še posebej aktivni.
Z velikim občudovanjem smo si ogledovali res enkratne železne mostove; eden izmed njih je dolg kar 12 km.
Naslednji dan smo imeli po programu ogled shoping-centra. Taje bil v neposredni bližini našega bivališča. Zgrajen je bil leta 1964 in zdaj obnovljen. Gostitelj nas je opozoril, da je bil tu pred leti na obisku zelo cenjen gost, predsednik ZSSR, Nikita Hruščov. Center ni velik in meri 9000 m2, od tega 6 tisoč čiste prodajne površine. Blagajne delijo, in sicer:
1.	do 9 artiklov in prodaja za gotovino - hitre blagajne
2.	blagajne za čeke in negotovinski promet.
Opozorili so nas, da v trgovini mora biti vedno dosti blagajn -vrste preganjajo. Pred številnimi samopostrežnimi blagajnami imajo razstavljenega dosti blaga - posebno drobnih predmetov. Blagajne so vezane na kompjuterski sistem podjetja. Prostor med policami SP meri dva metra. Kruh‘je ves pakiran. Tudi tu smo opazili, da sveže meso, mesne izdelke, sadje in zelenjavo pakirajo v skladišču trgovine. Na posebno vprašanje našega predstavnika, kako zaposleni delavci plačujejo primanjkljaje so odgovorili, da teh nimajo, zato jih ne plačujejo. Ni pa s tem rečeno, da poslovanja ni potrebno kontrolirati, nasprotno, dobra kontrola je močno orožje proti primanjkljajem. Višina kala pri sadju in zelenjavi znaša 1,5%. V ZDA se proda 95% veh živil na samopostrežni način.
V popoldanskih urah smo si ogledali tovarno Coca-cole. Predstavniki firme so pokazali proizvodni proces, ki je v vseh tovarnah na svetu enak. Opozorili so nas, da je pri proizvodnji coca-cole zelo važna voda. Ta mora biti povsod enaka. To dosežejo tako, da
Nadaljevanje na 11. strani
Naj se predstavimo — Naj se predstavimo — Naj se predstavimo — Naj se predstavimo — Naj se
"Trgovinska delovna organizacija »Jelša«
-&na Marjanovič — Center za obveščanje
Z referendumom, ki je bil na letošnji prvi pomladanski dan, 21. marca 1979, se je Mercatorju priključila nova enovita DO, trgovinska delovna organizacija 'Jelša« iz Šmarij pri Jelšah. Za združitev v SOZD Mercator je glasovalo 286 delavcev; referendum je bil Zelo uspešen.
turi deli na: splošno-komercialni in gospodarsko računski sektor; ta se nadalje deli na službo notranje kontrole, kadrovsko službo, administracijo, likvidaturo, fakturno službo, analitike, blagajno, knjigovodstvo poslovalnic, davčno knjigovodstvo, saldakonte, ekonomat in arhiv.
In ker že teče prvi mesec, odkar je »Jelša« priključila Mercatorju, smo se v redakciji časopisa Mercator odločili, da jo obiščemo *u predstavimo.
Poznanstvo z Mercatorjem
Že ob prvem pogovoru, ki sem Sa imela z direktorjem »Jelše«, to-varišem Milošem Klajuškom, in Predsednikom sindikata, tovari-I šem Ludvikom Mesarcem, sem 1 'zvedela, da poznanstvo, če ga lah-: ko tako imenujem, Mercatorja in “Jelše« sega še v leta nazaj.
In kot pravi Ludvik Mesareč:
! “Zato je referendum stoprocentno Uspel. Naši delavci oziroma vsi mi Srno vedeli, kdo je Mercator, ko j smo se odločili za svoj »za«. Naš I kolektiv je bil nagnjen k tej inte-: fraciji z Mercatorjem že dolgo časa.«
»Veliko pojasnjevanja in razlaganja, kdo je in kaj je Mercator, ni j bilo potrebno našim ljudem. Na 2boru delovnih ljudi smo povedali v eni od točk, da bo referendum o ^družitvi z Mercatorjem... Potem |e vse gladko steklo, ker naš ko-fektiv je bil resnično nagnjen k tej integraciji,« je dejal direktor Klajnšek.
Ih zakaj ravno Mercator?
»Ko smo se odločali, komu se bomo priključili, smo si za vzgled 'Vzeli Mercator-Panonijo Ptuj ozi-
nastala v letu 1956 z vpisom v register gospodarskih organizacij takratne trgovine »Zarja« v Šmarju pri Jelšah. Leta 1958 je zaprosila, da se preimenuje v trgovsko podjetje in da sme ustanavljati svoje
Sodelovanje in skupni interesi
»Jelša« ima 48 poslovalnic, od tega je 15 samopostrežb.
Direktor »Jelše« iz Šmarij pri Jelšah, tovariš Miloš Klanjšek.
7ma MIP, kajti z njo sodeluje: e hekaj let, mislim Panonijo, ir ?bro poznamo. Tako smo sk Jo ugotovili, da je Mercator gk a svojo sestavo, organizacijo, sUhiziranost, še naj bližji zakoni .uruženem deluj« je dejal pred mk sindikata, tovariš Mesareč, .^buljeval: »Ko rečem, da je M ^utor še najbližji zakonu o zdru ®m delu, mu ne mislim laski
•n aeiu, mu ne mislim lask JPpak to govorim iz naših ugot
s, ua je ,ueisa po svoji trgo\ cat ^JUVHOsti zelo blizu tudi IV ^ lorjevi dejavnosti... In misl ^ Je naša odločitev bila popol v a Pravilna. Kajti naš kolekth vUi L- ^	odkar obstaja tr
t-jj, ska delovna organizacija, r ^ Prehoditi resnično pasjo f tj^smo dosegli to, kar sedaj ir ■ • •« je dejal tovariš Mesareč
Ostanek in začetki »Jelše«
T
k rfovinska delovna organizaci-
* Jelša« iz Šmarij pri Jelšah je
poslovalnice. Občinski ljudski odbor v Šmarjah pri Jelšah je leta
1958	izdal odločbo o ustanovitvi podjetja. Podjetje je imelo v svoji sestavi tri poslovalnice, in sicer: »Zarja« Šmarje pri Jelšah, poslovalnico »Pristava« in poslovalnico »Sodna vas«, katerim se je leta
1959	pridružila še poslovalnica »Zibika«, Vinski vrh, Mestinje, »Jelša« Šmarje, v letu 1960 pa še poslovalnice Kristanvrh, Mestinje, Sladka gora, Pečica, Šentvid in Grobelno; leta 1961 je podjetje ustanovilo v Šmarjah pri Jelšah novo Verigo, kateri sta se pripojili še dve trgovski podjetji: Bistrica ob Sotli in »Sotla« Podčetrtek.
Leta 1962 se je podjetju priključilo Trgovsko podjetje Kozje, leta 1963 pa še Trgovsko podjetje »Izbira« Rogaška Slatina in »Do-nat« Rogatec. Leta 1969 pa se je na podlagi izvedenega referenduma pripojilo še Gostinsko podjetje Šmarje.
Delovna organizacija »Jelša« se po notranje-organizacijski struk-
»Kaj Jelša pričakuje od Mercatorja?«
»Z našo priključitvijo k Mercatorju pričakujemo veliko skupnega sodelovanja pri uresničevanju naših združenih interesov,« je dejal direktor Klajnšek. »Mi ne pričakujemo ničesar ,šenkanega‘, če lahko tako rečem, ker mislim, da bodo vse naše poti vodile k skupnim interesom... Bili smo združeni z ,Dobrino* Celje, ki nas je vezala k sebi samo s papirnatimi akti. In ker Mercator izhaja iz trgovskega podjetja, mislim, da se bomo zelo dobro ujemali, da bomo sodelovali skupno na vseh področjih.«
»Ravno sedaj potekajo pogovori z Mercatorjevim Studiom za ekonomsko propagando, da se dogovorimo glede reklame in vsega, kar je predpisano, in se moramo še dogovoriti. Ker teče komaj prvi mesec od združitve, se še spoznavamo in iščemo poti v hitrejše vključevanje...« je dejal tovariš Miloš Klajnšek.
Kakšni so nadaljnji načrti »Jelše«?
Miloš Klajnšek je dejal: »V načrtu imamo novo izgradnjo trgov-sko-gostinskega centra tu v Šmarjah, ki bo imel tudi nekaj prenočitvenih kapacitet. Potem je še gradnja marketa v spominskem parku Trepče v Kumrovcu, kjer bomo čez dober mesec dni že zasadili prve lopate. V Rogaški Slatini je predvidena gradnja trgovine s tehničnim materialom.
Naše sodelovanje se bo okrepilo
z M. Izbiro-Panonijo v Ptuju, ki bo za nas tudi v bodoče dobavljala blago za trgovine. Treba se je še dogovoriti, da bi dobava bila dvakrat tedensko. Zaenkrat pa še nismo imeli nobenih težav z dobavo... Treba se je povezati z Grosistom v Ljubljani... Največji problem je v tem, da naša občina nima nekega daljšega in perspektivnega plana o samem razvoju občine in mi smo tudi ujeti v to. Zato bo Mercatorjev planski sektor skupaj z nami preučil področje Šmarij in možnosti za nadaljnje daljnosežnejše načrtovanje.«
Predsednik sindikata DO »Jelša«, tovariš Ludvik Mesareč
Basen kar tako
Nekega dne so se zbrali ljudje, da bi se pogovorili o kravi, ki jim je po pritoževanju nekaterih dajala premalo mleka.
Prvi je začel: »Samo žre. Vse požre kar ji človek da! In ni dneva, da ne bi mukala in vedno več zahtevala!«
Drugi je zakričal: »Tako je! Pa še nobene prave koristi nimamo od nje.«
Tretji je dodal: »Tako počasi se premika, da jo moraš močno udariti, če jo hočeš premakniti.«
Četrti je ugotavljal: »Kaj to! Ampak, da vsepovsod svoj gobec uta-kne...!«
Peti je zakričal: »Ta krava je tudi popolnoma trapasta! Je najbolj nora krava vseh krav!«
Enoglasno so sklenili: »Niti vode ji ne damo več! Najcrkne!«
Samo eden med njimi, ki je ves čas molčal, je dejal: »Res je, da nam naša krava daje premalo mleka, da se počasi premika. Oslabela je. In veste zakaj?«
Vsi so umolknili in ga debelo pogledali.
»No, pa povej zakaj?« je nekdo ob hrupnem smehu prekinil molk.
»Zato, ker smo jo vsi molzli kolikor smo mogli, dajali pa zelo malo.«
Sledil je še bolj hrupen smeh in vpitje mož: »FIGO! FIGO!«
Morala ne bi bila morala, če ne bi pomislila: »Spet se je našel norec, ki je hotel večini povedati resnico.«
Ana Marjanovič
Aforizmi
Za nekatere je učenje svetloba - za druge pot v naslanjač.
Iz objektivnih razlogov kasnimo - iz subjektivnih zabušavamo.	Simon Bošnjakov
Iz Studia za ekonomsko propagando
Ana Marjanovič
Stenski koledar 1980
Pri oblikovanju idejne zamisli vsebine, propagande in uporabe stenskega koledarja za leto 1980 so delavci v Studiu za ekonomsko propagando Mercatorja izhajali iz ocene letošnji stenskih koledarjev v državi in izven nje. Ugotovitev je podobna oceni kulturnih, prosvetnih, likovnih in drugih strokovnjakov, da so z redkimi izjemami, stenski koledarji delovnih organizacij vse preveč splošni, prilagojeni trenutnim okusom, brez vsebinske vrednosti in poslanstva.
In ker naj bi bili stenski koledarji vsebinsko in družbeno bolj angažirani, zato izhaja zamisel predloga za stenski koledar Mercator
1980 iz naslednje motivacije: »Človek v nenehni ustvarjalni angažiranosti preoblikuje naravo in utesnjuje svoje hotenje po njej.« Torej moto »Človek v okolju - utesnjenost v naravi«, v dvanajstih črno--belih slikah, naj bi bila vsebina našega novega stenskega koledarja z družbeno angažirano temo.
Naša ekonomska propaganda je povabila k sodelovanju priznanega fotografa in umetnika Miška Kranjca, fotoreporterja pri ČGP Delo in dobitnika nagrade na razstavi v Moskvi. Miško Kranjec se je odzval in ugodno ocenil vsebinsko zamisel stenskega koledarja Mercator 1980.
Iz literarnih skicirk - Iz literarnih skicirk - Iz literarn
Ana Marjanovič
Moj ljubi angel!
Že dve uri sedim v kavami in kadim. Popil sem kavo. Tudi konjak. Večkrat sem se že odločil, da pokličem natakarja in naročim še en konjak. Razgrnil sem tudi časopis: vsakdanje stvari, le ena nova ugrabitev. To nima nobene zveze z mojimi čustvenimi nihanji.
Hotel sem ti telefonirati. Od kavarne do pošte imam sedamnajst ali dvajset korakov. Bojim se, da boš v tem času prišla in me ne boš našla.
V sebi sem odločen, da te moram videti.
Tako sem zapiljen v časopis, da ne vidim črk, besed. Stavkov sploh ne razumem. Ko bi te mahnil takrat!
Kršenduš!
Zakaj te nisem počil po nosu! Danes ne bi sedel tukaj in te čakal kot žakljast bedak! Pa še moja žena si! Moja edina žena in ženska! Nekaj je narobe z menoj!
Zunaj je julij, ljudje se odpravljajo na dopust, jaz pa si vzamem prost dan in sedim v kavarni.
Zaradi tebe! Vsekakor ne zaradi lesene mize, ki je ob robovih vsa zguljena. In ta stol, na katerem sedim! Še nagniti se ne upam, da se ne sesuje pod menoj.
Natakar pa leta kot muha.
In zadene naravnost v drek.
Odprem usta, kot ptičji mladič, in rečem: »Konjak!«
Blisne po beležki, moji kravati in se obrne na petah, kot da bi bil na mehanski pogon.
Vidiš, kako zapravljam denar in čas. Če bi vedela, da sem doslej popil dva konjaka, bi si populila vse lase na glavi od besa in jaz bi bil s tvojimi ljubkimi in domačimi besedicami: »Zažlampan prasee, ki se naceja od jutra do večera, ko drugi znajo živeti!«
Kako sem imel rad take in podobne tvoje izjave!
Najbolj mi je ugajala tista pred spanjem: »A greš s svinjami spat, da se ne umiješ!«
»Hura, za kompliment!« sem vzkliknil in se pognal v zakonsko posteljo. Dvignil sem glavo na roke in te opazoval, kako si mahala z nalakiranimi nohti po zraku in pri vsem tem zelo ljubko kričala, da so se najini sosedje že pripravljali za dokončno izselitev zaradi skaljenega nočnega miru.
Tudi takrat bi te moral počiti po nosu! Ne! Lepo sem naprej mežikal v nočno lučko in vohal odurni vonj laka za nohte.
O,	gostoljubni bog! Si ti prijazen! Kaj vse pustiš živeti na zemlji okrogli!
»Žena, srajca ni zlikana tako, kot je treba. Imam sejo na skupščini, za vrat se bom ugriznil, ker sem vedno zmečkan!«
»Kaj!!! Misliš, da sem tvoja zakonska služkinja! Roke imam izrabljene do krv Kaj bi pa še rad, ti sluz sluzast?!«
»Urejeno zakonsko življenje!« sem rekel blago in odločno treščil z vrati. Na cesti me je popadel bes, da sem se komaj obvladal. Hotel sem nazaj gor in jo kresniti po nosu. Pa sem se raje odpeljal, ker sem spet zamujal.
Sredi seje je vstopila telefonistka in mi šepnila: »Telefon, za vas...«
Stekel sem k telefonu.
»Halo!«
Oh, ta preljubki glasek moje žene: »Ljubi, koliko časa boste še sedeli tam?«
»Sedeli? Kje?« sem nestrpno zatulil v telefon.
»Ja, tam!«
»Zakaj?« sem odločno vprašal.
»Zato, ker bi mama rada, da jo danes peljeva po ležalni stol. Saj veš, da ne more sama z avtobusom. Ob enih morava ponjo.«
Kako ljubko proseče, moj cukr-ček!
»Koliko je sedaj ura?« sem vprašal z mehkejšim glasom, kot sem hotel.
»Petnajst minut do enih!«
»Potem je to danes nemogoče!« sem odločno zavrnil njeno prošnjo in obstal kot lipov bog s slušalko v roki, ko je ona glasno zarohnela:
»Kako da ne! Danes in pika! Takoj!«
Hvaljenivsisvetniki z neba in zemlje, da sedaj nisem v njeni bližini, kajti videl sem, kako že letijo
predmeti okoli nje. Zato sem hitro dostavil: »Dobro, malo bom zamudil!«
»Ne! Točen bodi!« zatuli v slušalko.
Odšel sem naravnost ven.
Z enega konca mesta do drugega je petdeset prometnih zamaškov. Zato vožnja traja več kot pol ure.
Pred hišo stojita žena in tašča. Naelektrenost žari iz njunih ljubkih obrazkov.
Spraševal sem se: »Naj ustavim ali naj se odpeljem naprej?«
Ustavil sem.
»Si znorel! Že četrt ure te čakava!« nori moja žena. Tašča, kot ponavadi, vleče nos med nogami in me ne pogleda.
In kot ponavadi požrem vse besede. Požrem tudi vse tiste neusmiljene puščice moje tašče, ki so tako strupene, da bi lahko z njimi hodila na morilski! safari divjih zverin.
Oh, ljubazemlja in nebovisoko, zakaj ju nisem vrgel ven iz avta! Sem dedec ali nisem dedec?!
Popijem konjak, kot se spodobi za besnega moškega: v enem požirku, brez mežikanja in posebnega pogledovanja po okolici.
Prižgem si cigareto. Potegnem dim in naprej premišljujem, kako je moja žena edinstven zemeljski angelček.
Na najin letni dopust povabi za družbo svojo mamico, da ne bo revica sama doma.
In jaz, osel, grem z njima! Tretji dan julijskega dopusta, zagori plaža, morje, nebo, tašča in moja soproga zblaznita, ker sem udaril malega Dutka, ljubljenčka moje tašče, cucka, ki ga vsi vlačijo po rokah. Ne dovolim, da liže kremo za sončenje z mojih nog! Ne dovolim in amen! Žena zblazni. Turisti se zgražajo, ker sem tako grob z ubogim psičkom. Zato me še isti dan odpošljeta domov kot neznosnega človeka.
Usedem se v avto in se odpeljem.
O,	ljubi domek! Brez mojega angela varuha! Kakšen ljubi mir je v tebi! Naslednji dan grem v službo, kolegi se spogledujejo. »Kaj nisi na dopustu?« In jaz se izgovarjam, da ne prenesem plaže in sonca.
Čez nekaj dni pričakam ženo na postaji. Pojavi se vsa lepo pečena, vitka in miga z ritko, kot že dolgo ne. Vsaj, odkar sva v zakonu.
Tašča stopa za njo kot neustrašni gringo in izvošček pelje njune kovčke. Pozdravim ju s poklonom. Izogneta se mojemu pozdravu, kot da me sploh ni. Zvečer pride po svoje stvari.
»O, moj ljubi angelček, zakaj si jezna...« Skakljam okoli nje kot kenguru. Ona mirno pobira svoje najnujnejše predmete, trdno odločena, da me popolnoma zapusti.
»Moj ljubi angel!« cmokam, sopem, plazim se za njo. Ona pa nič. Zakaj je nisem kresnil po nosu! Kot dedec!
Naročim si še en konjak in kavo. Natakar se spet zavrti na petah in v hipu prinese pijačo.
Nagnem kozarček in ravno, ko bi moral začutiti draž pekočega konjaka, začutim pogled svojega preljubega angelčka.
Moja žena niha pred menoj. Vidim jo. Zdi se mi neverjetno velika. Zlezem v stol.
Ona stoji pokončna kot večni steber časti in moči, ko bogaboječe in človeško proseče zašepetam: »Dve uri te že čakam!«
»Mar res!« zasika in se poči na sosednji stol.
»HOčem svoje stvari!« reče zahtevno in gleda mimo mene.
»Ta hip?«
»Da!«
Poskušam vstati. Noge so zelo mehke. Toda pogled moje žene je tako trd, da sem pripriči trezen in že korakam pred njo.
Pri vsem tem manjkajo samo trobente.
Zunaj je vročina. Mene pa spreletava neki čudni mrazek. Po hrbtenici dol in gor. Moja žena pa je kot ledena soha.
V stanovanju popoln samski nered, ki pripravi mojo ljubo ženico do tega, da široooookoooooo odpre svoja usta. A jih spet naglo zapre. Ni prizadeta, ker stanova-
nje smrdi po tobačnem dimu, ker pepelniki ležijo povsod, ker umazano perilo pada... In vse in vse! Da je treba zamižati. Ona gre odločno k omari.
»Kje so moje obleke?« vpraša z glasom, ki sem ga tako vajen, da ga niti ne poslušam.
Konjak pojenjuje v meni, toda, končno, krepi se tisti moj moški jazek.
»Poslal sem ti jih po pošti!«
»Kaj?!« zatuli in zacvili hkrati. Samo ona je sposobna tisoč glasovnih nihanj hkrati.
»Kam si jih poslal?« vpraša histerično.
»Tebi!« rečem in stojim tako vzravnano, kot da bi doslej žvečil najin zakon samo v vodoravnem položaju.
»Zakaj?« vpraša z glasom, v katerem je zbrano vse pomladansko deževje najinega zakona.
»Ker so omare v tem stanovanju samo za tiste, ki tu stanujejo!«
»O, ti tepec!« zacvili in se usede na rob postelje. Umiri se z iskanjem cigarete. Prižge jo in puhne dim.
Stojim med vrati in odločno izjavljam: »V spalnici se ne kadi. Že dve leti. Odkar sva mož in žena. Tvoja prepoved, ki odslej velja tudi zate.« Pogleda me in spet puhne dim.
»Ven iz spalnice!«
Zarohnim kot moški. Lastni glas mi vlije korajžo, da se premaknem za korak naprej. Pogled moje žene je uničen. Zgrozi se. In že teče iz spalnice.
Usedem se nasproti nje in si počasi prižgem cigareto. Tako. Kadiva kot kadilska zakonska dvojica, ki se pod pretvezo molka predaja najbolj divjim, ubijalskim, morilskim in sovražnim podobam iz dobro prikritih misli.
Njen obraz je odmaknjen in neprepoznaven.
Ob vsem tem sem navadna skala, ki kadi svojo cigareto.
Po dolgem molku, ki sva ga napolnila s tobačnim dimom, se odpravim po steklenico mrzlega vina.
Odprem jo brez posebnega napora. Opazuje me. Ne vem, kaj kuha v glavi, toda če bi bilo to najino vsakdanje življenje, bi mi že zda-vanj vrgla v glavo stopetinpetde-set pripomb. Vsaj tisto običajno: »Niti steklenice ne znaš odpreti!«
Ponudil sem ji vino, prekrižal nogi in se odločno pripravil za svoj veliki govor: »Lahko greš, kamor hočeš. Tudi k tvoji mamici in njenemu ljubemu cucku, toda brez mene. Na zdravje!«
Naredil sem velikanski požirek.
Pogleda me s svojimi blagode nimi očmi, v katerih je bilo naei krat toliko miru, blaženosti in p< miritve. O, ti moj ljubi angelčeB Kje je zdaj ves tisti tvoj ogenj, k me hočeš stlačiti v zemljo, sam zato, ker sem odprl toplo in mrzlo vodo?
»Jasno?« sem poudaril svojo o< ločitev.
Zapre oči. Bojim se, da bo začel jokati.
Draga žena, nikar se ne zjoč ker nočem utoniti v tvojih solz cah. Za uvod je le zahlipala. N reagiram. Pokrije si oči z dlann in zajoka na ves glas,
Natočim si še en kozarec vini Pahljam se s časopisom. Zunaj julijski dan poslavlja v večer, moj žena pa glasno joka. Pustim jo j( kati. Ne dovolim si, da bi me njen obupano stokanje odvrnilo od mc je odločitve. Kajti, če jo začner tolažiti...
»Zakaj si tako grob?« reče skoi solze.
Orožje odločitve močno stiskan v rokah.
»Kdo je grob!« zakričim in pr« senetim samega sebe.
Dvigne se, počasi in nebogljen« kot je to vedno počenjala, kadar s je hotela prikupiti.
Pade mi v naročje... In jaz jaz... sem bil prisiljen, da jo obja mem, če ne... bi... padla po tleh Ona pa je neutrudno hlipala n moji rami toliko časa, dokler je n začnem božati po glavi: »O, ti mo ljubi... angel... angelček...«
Kako poznamo zakone, uredbe in pravilnike s področja blagovnega prometa
Jože Starič — komercialist Mercatorja v pokoju
Določila so taka
Zakon o temeljih poslovanja organizacij združenega dela na področju blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu ter o sistemu ukrepov, s katerimi se preprečuje spodkopavanje enotnosti jugoslovanskega trga na tem področju.
(Uracini list SFRJ št. 43 z dne 1. oktobra 1976)
I.	Splošne določbe
Ta zakon ureja temelje poslovanja organizacij združenega dela, ki opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu, ter ureja in zagotavlja sistem ukrepov, s katerimi se preprečuje spodkopavanje enotnosti jugoslovanskega trga na področju blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu.
Z urejanjem temeljev poslovanja organizacij združenega dela, ki opravljajo blagovni promet in storitve, je po tem zakonu mišljeno določanje pogojev in pravil, ki jih morajo spoštovati organizacije združenega dela pri opravljanju blagovnega prometa in storitev na enotnem gospodarskem območju Jugoslavije.
Z urejanjem in zagotavljanjem sistema ukrepov, s katerimi se preprečuje spodkopavanje enotnosti jugoslovanskega trga na področju blagovnega prometa in storitev, so po tem zakonu mišljeni določitev aktov in dejanj, s katerimi se spodkopava enotnost jugoslovanskega trga na področju blagovnega prometa in storitev, prepoved sprejemanja takšnih aktov oziroma prepoved takšnih dejanj in pravno varstvo organizacij združenega dela pred takšnimi akti in dejanji.
Za blagovni promet se štejejo po tem zakonu:
1.	priprava, dobava, nabava in prodaja blaga ter druge oblike blagovnega prometa, ki se na podlagi in v okviru sodelovanja in samoupravnega združevanja dela in sredstev opravljajo med organizacijami združenega dela, katere se ukvarjajo s posli prometa blaga in storitev, ter proizvajalnimi in drugimi organizacijami združenega dela.
2.	kupovanje blaga za predelavo, prodaja blaga lastne proizvodnje ter kupovanje blaga za prodajo in njegova prodaja.
Razmerja, ki nastanejo pri sodelovanju in združevanju dela in sredstev med organizacijami združenega dela, katere se ukvarjajo s posli blagovnega prometa, ter proizvajalnimi in drugimi organizacijami združenega dela v zvezi z blagovnim prometom po 1. točki se
urejajo s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo te organizacije na podlagi posebnega zveznega zakona.
Za storitve v blagovnem prometu (v nadaljnjem besedilu: storitve) se štejejo po tem zakonu agencijske, posredniške, zastopniške, komisijske in borzne storitve, skladiščenja blaga, odpremljanje in dostavljanje blaga, kontrola kakovosti in količine blaga, zavarovanje blaga, ekonomska propaganda, prirejanje sejmov in gospodarskih razstav, kakor tudi druge storitve, ki so v navadi v blagovnem prometu.
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na organizacije združenega dela, se uporabljajo tudi za druge udeležence v opravljanju blagovnega prometa in storitev - poslovne skupnosti, kmetijske iu druge zadruge, druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbeno politične organizacije, organe in organizacije družbenopolitičnih skupnosti, društva, delovne ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov idr.
II. Temelji poslovanja organizacij združenega dela, ki opravljajo blagovni promet in storitve
Za opravljanje blagovnega prometa in storitev morajo biti izpolnjeni pogoji glede strokovne izobrazbe delavcev, zaposlenih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo blagovni promet in storitve, in tehnični pogoji glede poslovnih prostorov, naprav in opreme, ki zagotavljajo sodobno opravljanje blagovnega prometa in storitev, kakor tudi drugi predpisani pogoji.
Organizacija združenega dela se sme ukvarjati le s prometom tistih storitev, za katere izpolnjuje pogoje po omenjenem določilu.
Organizacija združenega dela torej opravlja blagovni promet in storitve za tiste dejavnosti in predmete, za katere je registrirana pri gospodarskem sodišču. Če želi razširiti svojo dejavnost in ima za to pogoje, mora delavski svet sprejeti sklep o razširitvi predmeta poslovanja in ta sklep registrirati pri gospodarskem sodišču, kajpada ob soglasju tržne inšpekcije.
Organizacija določi svoj poslovni predmet po proizvodnih oziroma skupinah proizvodov (trgovske stroke) in po tem, ali se bo ukvarjala z blagovnim prometom na drobno in na debelo, organizacija združenega dela, ki se ukvarja z opravljanjem storitev, pa po sto-
ritvah oziroma storitvenih dej a' no stih.
V okviru poslovnega predmeti določenega po 6. členu tega zakc na, smejo opravljati organizacij združenega dela poleg blagovneg prometa, ki ga opravljajo na pod lagi in v okviru sodelovanja združevanja dela in sredstev, tud blagovni promet v svojem imen' in na svoj račun, kakor tudi v svo jem imenu in na račun drugih o! ganizacij združenega dela.
Za kupovanje in prodajo blag med organizacijami združeneg dela se lahko razpisujejo tudi jaV ne dražbe (kupovanje in prodaj« nje blaga na akcijah) ter organiz' rajo sestanki produktne borz' (borzni način).
Organizacije združenega del zlasti ne smej opri opravljanju bi« govnega prometa in storitev stoti ti postopkov in dejanj, s katerih* 1 2 bi spodkopavale enotnost jugosk vanskega trga na področju blagot nega prometa in storitev, povzN čale motnje pri preskrbovanju d na trgu, neupravičeno povečeval1 število posrednikov pri promet' določenega blaga, neupravičen1 omejevale ali ustavljale prodaj1 blaga, neupravičeno zviševale c« ne, ali s katerimi bi prizadejale 3» utegnile prizadejati škodo drugih organizacijam združenega del« potrošnikom ali družbeni skupnc sti.
Organizacija združenega dela, ^ je določila in na predpisan načV' ali običajen način objavila pogoj1 poslovanja, pod katerimi opravi)1 blagovni promet in storitve (pogt ji glede količine blaga za dobav« način in pogoji opravljanja stot1 tev, način plačevanja bonifikacij1 idr.), se mora teh pogojev cjržati' odnosih s kupci oziroma upora« niki storitev.
Organizacije združenega dela, se ukvarjajo s posli blagovnem prometa in storitev za neposred«1 porabo, morajo sodelovati s s« moupravnimi interesnimi skhf nostmi, krajevnimi skupnostmi \ organizacijami potrošnikov in se njimi dogovarjati o razvoju‘in 1« kaciji prodajaln na njihovem o« močju, o izbiri, količini, kakovo^ in ceni proizvodov, namenjenih « neposredno porabo, o delovne1, času ter o drugih vprašanjih in ^ devah skupnega prometa, zlaf. pa o preskrbovanju občanov proizvodi za vsakdanjo porabo-
Način sodelovanja in dogovari^, nja določa samoupravni spor.„ zum, ki ga sklenejo organiza«1 združenega dela, katere se ukv«4 jajo s posli blagovnega prometa
Nadaljevanje na 11. str3*’
-e!
H
3C
i
k
in
n
)C
2I
ič:
2
N
rr
si
3]
j«
ni
10
;n
32
lil
re
10
s<
ja
:h
n'‘
ni
lO
iV
ta
V
.d
'O'
gf
iV'
g
zf
il«
la'
ri
Tli
:o'
iV'
■O'
jli
ll«
tu
T«
j«
■.e
d
P1
la-
O'
V
V j*
j*
O'
a
ri'
j‘
v
b-
P
1*
P
a-
P'
iP
0'
D'
P
a'
ti
s
r
r
1«
r-
Pot skozi Ameriko
Jože Renar - M-Rožnik, TOZD Grmada
Prodaja
onstran velike luže
Kako poznamo zakone, uredbe in pravilnike s področja blagovnega prometa
Jože Starič - komercialist Mercatorja v pokoju
Določila so taka
Nadaljevanje z 8. strani
gre voda skozi posebne naprave in filtre. Poraba te pijače stalno narašča že 25 let. V zadnjih letih po stopnji 7%. Prodaja v steklenicah znaša 22%, v pločevinasti embalaži pa 78%. Prav bi bilo, da bi tudi pri nas še več sokov, vključno co-ca-cole, polnili v nestekleni embalaži, saj bi na ta način privarčevali dosti truda in tudi denarja. Iz dneva v dan ugotavljamo, da je v naših trgovinah vse večji problem pobiranje, zlaganje in vračanje ogromne količine embalaže.
Generalni direktor shoping-cen-tra, ki smo ga obiskali 12 km od mesta, je potomec Jugoslovanov.
Najprej smo si temeljito ogledali center. Generalni direktor nam je na kratko pojasnil razvoj centra. »Tu, kjer stojimo, so bili leta 1962 pašniki.« Poleg shoping-centra gradijo stanovanjsko naselje; ko bo dokončano, bo štelo 25 tisoč prebivalcev.
Ta center je po velikosti drugi v Kaliforniji in deseti v ZDA. Prva faza gradnje je bila končana že leta 1968. Druga pa se je komaj začela. Sedanji center ima 2500 parkirišč, blagovnico, super market, drag-stor-supermarket, z več kot 80% neživih
»Tudi tu že občutimo pomanjkanje površin, zato predvidevamo, da bomo v drugi fazi trgovine v centru in parkirišča gradili v več nivojih. Dokončno naj bi imel center 7 tisoč parkirnih mest, tri blagovnice, dva supermarketa, 200 specializiranih trgovin, zdravstveni dom, kino, delavnico za popravila avtomobilov, športna igrišča, kulturni dom itd.«
Skratka tudi funkcije in prve zamisli o shoping-centrih se naglo spreminjajo. Iz prvotne prodaje se razvijajo kulturni, zabavni, fizkul-turni, znanstveni, trgovski in servisni centri.
Podpredsednik tega ceutra nas je seznanil z organizacijo nabave: »Naša firma MACYS je največja tovrstna zahodno od Chicaga. Potrošniške navade so v Kaliforniji Povsem drugačne kot v Chicagu, toda mi, kot oni menimo, da je rrajvečji uspeh v tem, da kupujemo takšno blago, ki bo najbolj zadovoljilo kupce. To blago pa je treba postaviti v trgovini na pravo mesto. Skratka, kupcem tako prikazati, da ga bodo kupili.
V ožjem delu mesta se je v zad-Pjih 30 letih število prebivalstva znatno zmanjšalo; odselili so se na Periferijo, toda prodaja se je sedaj kar za trikrat povečala. Kupci so danes zahtevnejši in laži ne prenašajo. Funkcija prodajalca se je popolnoma spremenila; ta postaja vedno bolj svetovalec in ne vsilje-yalec. Skratka, kupec kupuje, kar Je dobro, mi pa smo mu dolžni tako blago priskrbeti. Moda je zelo Pomembna; ne narekuje le tega, kar se nosi, tevmeč tudi kaj se sPreminja.«
Podpredsednik je nadaljeval: »Izvršni odbor naše firme šteje 12 elanov, od teh so štirje komerciali-sti-nabavljači. Predsednik naše mme je glavni komercialist-na-bavljač. To poudarjam zato, ker
naša firma posveča nabavi blaga veliko pozornost. V Kaliforniji imamo 15 prodajaln, v katerih smo v letu 1978 dosegli 450 milijonov dolarjev prometa.
Nabavljači morajo stalno spremljati, kaj kupci kupujejo in kaj želijo, nadalje, kaj se prodaja, kaj je na zalogi in kaj je treba nabaviti. Nabavljač mora voditi evidenco o kraju, času, načinu in razlogu prodaje.
Mnogokrat se zgodi, da potrošnik zahtevanega blaga ne najde na zalogi. Nabavni oddelki skrbijo, da je blago stalno na zalogi. Komercialisti morajo prisluhniti željam kupcev, ki jim želje izražajo na različne načine, kot na primer: za obleke: ravno kroji, svetle barve, krajši rokavi itd.
Nabavne oddelke imamo organizirane po strukturi blaga, kot na primer: za radio aparate, za fotoaparate, za tekstil, za hrano itd.
Vsak nabavljač je odgovoren ne le za nabavo, temveč mora skrbeti, da se nabavljeno blago tudi proda. Skratka, odgovoren je za del celotnega procesa, od nabave do prodaje, in, za dohodek. Dvakrat na leto dobijo nabavljači poročila, v katerih so analize nabave in prodaje blaga. Služijo za nadaljnje delo.« Povedal je, da uvozijo tisto blago, ki ga doma nimajo. In še pristavek: »Vaše jugoslovansko steklo je zelo kakovostno.«
»Pred marketing postavljamo vedno strateško vprašanje: kako 1000 dobaviteljev vključiti v tri temeljne sloje naših kupcev, in sicer: višji, srednji in nižji sloj, ne pa tudi najvišjega, ker so zanj druge trgovine.
Reklama stalno spremlja blago, od proizvodnje - nabave do končne porabe. Imamo distributivni center grosista za maloprodajo, za veliko prodajo in za grosiste.
Reklamne stroške plačajo 50% trgovine, 50% industrija. Blago prodajamo 70% s čeki in le 30% z gotovino. Na splošno investiramo 20% s krediti in 80% z lastno udeležbo.«
Zadnji dan obiska v San Franciscu nas je sprejel naš konzul. Seznanil nas je z delovanjem konzulata in z državo Kalifornijo. Pri tem nas je opozoril, da Amerike ne smemo gledati skozi prizmo Kalifornije, ki je gospodarsko nadpovprečno razvita. Poudaril je, da je jugoslovansko gospodarstvo pri njih še vedno premalo prisotno. Tu je poudaril, da ogromna večina naših izseljencev pozitivno gleda na razvoj naše države, da pa je, žal, še peščica srbskih in hrvatskih emigrantov, ki jim je naša ureditev trn v peti.
Na vprašanje, kakšne so izkušnje s Slovenci, je odgovoril: »Vsi poznamo Slovence, to so zelo dobri delavci, disciplinirani državljani ter zavedni jugoslovanski patrioti. Skratka, z njimi nimamo nobenih problemov, tako tudi ne z Makedonci in Šiptarji.
Razgovori so bili prijetni in sproščeni. Z njimi smo končali naše bivanje v lepem San Franciscu in čudoviti Kaliforniji.
Nadaljevanje s 10. strani
neposredno porabo, s samoupravnimi interesnimi skupnostimi, krajevnimi skupnostmi in organizacijami potrošnikov.
Organizacija združenega dela, ki opravlja blagovni promet na drobno, je dolžna: 1. prodati na kupčevo zahtevo v skladu z dobrimi poslovnimi običaji v blagovnem prometu blago, ki ga ima naprodaj oziroma ki je v prodajalni ali drugi poslovni enoti, katera prodaja blago na drobno;
2.	izobesiti cene za blago, ki ga prodaja, tako da jih kupci vidijo, in se teh cen držati;
3.	uporabljati pri manjših pakiranjih blaga ovojni material, tako da njegova teža v skladu z dobrimi poslovnimi običaji v blagovnem prometu ustreza teži vpakiranega blaga;
4.	izdati, kadar kupec to zahteva, račun za prodano blago.
Rezervacije blaga praviloma ni. Kupec ga lahko plača in za določen čas shrani pri prodajalcu, vendar mora biti plačilo dokumentirano.
Predvsem pri prodaji delikatesnih izdelkov na drobno mora biti velikost in teža papirja primerna prodanemu blagu.
Organizacija združenega dela, ki opravlja blagovni promet na drobno, mora dati kupcu na njegovo zahtevo potrebna obvestila o kakovosti in drugih lastnostih blaga, ki ga ta namerava kupiti, in je odgovorna za pravilnost danih obvestil.
Če gre za proizvod z napako ali za proizvod, ki se prodaja po znižani ceni, mora organizacija združenega dela kupca, tudi če tega ne zahteva, seznaniti z napako oziroma s pravimi razlogi, zaradi katerih se proizvod prodaja po znižani ceni, in ga na to opozoriti.
Predvsem mora to storiti pri blagu, za katerega kupec ne dobi ali ne vidi deklaracije o kvalititi in o načinu vzdrževanja pri prodaji meterskega tekstilnega blaga in podebnem.
Organizacija združenega dela, ki opravlja blagovni promet na drobno, je dolžna kupcu prodati toliko blaga, kolikor ga ta zahteva, če ima tolikšno količino.
To določilo ne velja za primere, v katerih bi s prodajo blaga v tolikšni količini, kot jo zahteva kupec, postalo vprašljivo redno pre-skrbovanje drugih potrošnikov s tem blagom, ali v katerih bi bil glede na stanje, ki vlada na trgu s tem blagom, utemeljen sum, da se blago kupuje v večji količini s špekulativnimi nameni.
To velja za primere, kadar je pomanjkanje določenega blaga, predvsem živil osnovne preskrbe. V takem primeru je treba zalogo takega blaga čim pravičneje razdeliti potrošnikom.
Organizacija združenega dela, ki je na drobno prodala proizvod z napako, ga mora na kupčevo zahtevo zamenjati z novim proizvodom, vrniti kupcu zanj plačani znesek ali pa s kupčevo privolitvijo odpraviti napako na proizvodu.
Kupec lahko uveljavi to pravico le, če predloži svojo zahtevo organizaciji združenega dela, brž ko odkrije napako, najpozneje pa v šestih mesecih od dneva, ko je kupil proizvod.
Kupec ima tako pravico tudi v primeru nakupa proizvoda, ki mu je bil prodan z garancijskim listom.
Organizacija združenega dela stori špekulacijo v blagovnem prometu, če pri opravljanju blagovnega prometa izkoristi stanje na trgu (začasno pomanjkanje določenega blaga idr.), da bi si pridobila neupravičeno premoženjsko korist ali če s svojim poslovanjem, ki meri na pridobivanje neupravičene premoženjske koristi, povzroči ali utegne povzročiti motnje na trgu ali v preskrbovanju ali pa neupravičeno zvišanje cen.
Organizacija združenega dela stori špekulacijo v blagovnem prometu zlasti:
1. če kot prodajalec postavi kupcu pogoj, da mora kupiti poleg enega blaga še drugo, ki ga sicer ne bi kupil, ali da ji mora kupec prodati blago, ki ga sicer ne bi prodal, ali če prodajo oziroma na-
kup blaga veže na kakršen koli drug pogoj, ki ni v skladu z zakonom ali z dobrimi poslovnimi običaji v blagovnem prometu;
2.	če prikrije blago, omeji ali ustavi prodajo blaga ali stori kaj drugega, s čimer povzroči pomanjkanje blaga na trgu;
3.	če sodeluje pri prekupčevanju z blagom, s čimer se neoporečno poveča število posrednikov v prometu določenega blaga, ali k temu pripomore;
4.	če postavi kupcu kot pogoj za prodajo blaga, da ji vnaprej plača določen znesek denarnih sredstev, po dobavi blaga pa mu pri končnem obračunu ne prizna oziroma ne obračuna ustreznih (običajnih) obresti od plačanega zneska;
5.	če sklene fiktivno ali simulirano pogodbo o nakupu in prodaji blaga, o drugem poslu blagovnega prometa ali o poslu z zvezi z blagovnim prometom;
6.	če brez upravičenega vzroka ne izpolni ali kako drugače grobo krši obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe o nakupu in prodaji blaga, pogodbe o drugem poslu blagovnega prometa ali pogodbe o poslu v zvezi z blagovnim prometom.
Pogodba o nakupu in prodaji blaga ter pogodba o drugem poslu blagovnega prometa ali poslu v zvezi z blagovnim prometom, ki pomeni špekulacijo v blagovnem prometu, nimata pravnega učinka v tistem delu, s katerim je bila takšna špekulacija storjena.
Če pogoji in način opravljanja blagovnega prometa in storitev niso urejeni s predpisom ali samoupravnim splošnim aktom, opravljajo organizacije združenega dela blagovni promet in storitve v skladu z običaji, ki so v rabi pri prometu posameznih proizvodov oziroma pri opravljanju posameznih storitev.
Gospodarska zbornica Jugoslavije določa trgovske stroke in proizvode, ki spadajo v posamezne trgovske stroke, v skladu z običaji v blagovnem prometu.
IV.	Upravni ukrepi
Če se organizacija združenega dela ukvarja s prometom proizvodov oziroma z opravljenjem storitev, za katere ne izpolnjuje pogojev po tem zakonu, izda pristojni organ tržne inšpekcije odločbo, s katero ji začasno prepove opravljati omenjene dejavnosti. Začasna prepoved traja vse dotlej, dokler organizacija združenega dela ne izpolni pogojev po tem zakonu.
Če organizacija združenega dela neupravičeno zavrne zahtevo kupca, naj mu proizvod z napako zamenja z novim proizvodom ali naj mu vrne zanj plačani znesek ali naj s kupčevo privolitvijo odstrani napako na proizvodu (15. člen), izda pristojni organ tržne inšpekcije odločbo, s katero ji odredi, da mora ugoditi utemeljeni zahtevi kupca.
Če organizacija združenega dela prikriva blago ali neupravičeno omejuje ali ustavlja njegovo prodajo, izda pristojni organ tržne inšpekcije odločbo, s katero ji naloži, da mora blago v promet.
Če organizacija združenega dela kot prodajalec postavi kupcu pogoj, da mora poleg nekega blaga kupiti tudi blago, ki ga sicer ne bi kupil, ali da ji proda blago, ki ga sicer ne bi prodal, izda pristojni organ tržne inšpekcije odločbo, s katero ji naloži, da mora blago kupiti oziroma prodati brez pogoja.
Uporaba upravnih ukrepov iz tega zakona ne izključuje uporabe upravnih ukrepov, ki jih določa kakšen drug zakon.
V.	Kazenske določbe
1. Gospodarski prestopki
Z denarno kaznijo od 20.000 do 1.000.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki stori špekulacijo v prometu blaga ali izda akt ali stori dejanje, s katerim se spodkopava enotnost jugoslovanskega trga na področju blagovnega prometa in storitev (20. člen).
Z denarno kaznijo od 3000 do
30.000	dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druga pravna ose-
ba, ki stori gospodarski prestopek iz prejšnjega odstavka. Če je organizacija združenega dela ali druga pravna oseba storila špekulacijo v prometu blaga, s tem da je izkoristila svoj monopolni ali drug privilegirani položaj na trgu ali če so iz tega nastale večje škodljive posledice, se kaznuje za gospodarski prestopek najmanj z denarno kaznijo 200.000 dinarjev, njena odgovorna oseba pa najmanj z denarno kaznijo 10.000 dinarjev.
Z denarno kaznijo od 3000 do
30.000	dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek odgovorna oseba državnega organa, če izda posamičen akt ali stori dejanje, s katerima se spodkopava enotnost jugoslovanskega trga na področju blagovnega prometa in storitev.
Poleg denarne kazni za storjeni gospodarski prestopek se izreče vastveni ukrep javne objave sodbe.
Na vodilnem delovnem mestu in na delovnem mestu poslovodje trgovske poslovne enote, trgovskega predstvanika in trgovskega potnika, ne sme biti v organizaciji združenega dela oseba, ki je bila za naklepno kaznivo dejanje zoper temelje socialistične samoupravne ureditne Jugoslavije in varnost države, zoper gospodarstvo, zoper pravice samoupravljanja ali zoper družbeno premoženje obsojena na nepogojno zaporno kazen.
2. Prekrški
Z denarno kaznijo od 2000 do
30.000	dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če se ne drži svojih pogojev poslovanja (10. člen.)
2.	če noče sodelovati in se dogovarjati v smislu 11. člena tega zakona.
3.	če na zahtevo kupca ne zamenja proizvoda z napako z novim proizvodom ali kupcu ne vrne za takšen proizvod plačanega zneska ali s privolitvijo kupca ne odstrani napake na proizvodu in je bila dolžna to storiti (15. člen).
Z denarno kaznijo od 500 do
10.000	dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druga pravna oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo do 1000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če na zahtevo kupca ne proda blaga, ki je naprodaj ali je v prodajalni ali drugi poslovni enoti;
-■ če ne izobesi cen za blago ali se jih ne drži;
-	če uporabi za pakiranje blaga ovojni material, katerega teža je nesorazmerna s težo prodanega blaga;
-	če na zahtevo kupca ne izda računa za prodano blago (12. člen).
2.	če ne da kupcu, ki to zahteva, potrebnih obvestil o kakovosti in drugih lastnostih blaga, ki ga ta namerava kupiti;
-	če kupca ne seznani z napako na proizvodu oziroma s pravimi razlogi, zaradi katerih se proizvod prodaja po znižani ceni, in ga na to ne opozori (13. člen.)
3.	če neupravičeno ne ugodi zahtevi glede količine blaga, ki jo kupec namerava kupiti (14. člen.)
4.	če potrošnikom nepravilno meri blago.
Z denarno kaznijo do 300 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druga pravna oseba, ki stori tak prekršek.
Za prekršek lahko izterjajo tržni inšpektorji takoj na kraju samem denarno kazen 500 dinarjev.
Z denarno kaznijo do 1000 dinarjev se kaznuje za prekršek poslovodja prodajalne ali druge poslovne enote, ki opravlja blagovni promet na drobno, če prodaja blago po višji ceni, kot jo je določila organizacija združenega dela.
Skupaj s kaznijo se izreče tudi varstveni ukrep odvzema premoženjske koristi, ki je bila dosežena s prekrškom.
Za prekršek lahko izterjujejo tržni inšpektorji takoj na mestu denarno kazen 500 dinarjev.
V naslednern glasilu »Mercator« bo obravnavana tema iz republiškega zakona o blagovnem preo-metu, Ur. 1. SRS.
Pogovor z zmagovalko na zimskih športnih igrah
DELO, 20. marca 1979 - V rubriki »pisma bralcev« je pod naslovom »Contal za obrtnika nima papirja...« bilo objavljeno pismo Andreja Koširja iz Kranja, ki je nezadovoljno komentiral in očital Contalu problematiko nakupa reprodukcijskega materiala za obrtnike. Predvsem je očital nekomercialno obnašanje Gorazdu Zornu, ki mu je na vprašanje: »Zakaj kot obrtnik ne more več kupiti papirja pri Contalu«, dejal, da se nima časa o tem pogovarjati. V pismu pa bralec še dodaja, da v Contalu strižejo obrtnikom peruti, mečejo debela polena pod noge in meni, da taka dejanja niso niti zakonita niti v skladu z ustavo.
Po tem neprijetnem dogodku je tovariš Zorn iz Contala poslal na željo redakcije časopisa Mercator svoj zagovor na zapisnik o opravljenem inšpekcijskem pregledu, ki je bil izvršen 26. marca 1979.
Contalov program na področju preskrbe s papirjem je vezan na jugoslovansko grafično industrijo. Zaradi tega je tudi naša organizacija temu načinu poslovanja prilagojena, pojasnjuje tovariš Zorn, in nadaljuje: »Ker je ta dejavnost šele v razvoju, niti nimamo tako veli-
PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SEI
kega asortimana, kot ga imajo podobna podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo papirja, zato je naš način prodaje nekoliko drugačen. Tako nabava kot prodaja blaga sta v pretežni meri planirani predvsem na podlagi potreb, ki nam jih posredujejo naši stalni poslovni partnerji. Iz tega razloga prejemamo količine od dobaviteljev v okviru planiranih, oziroma določenih po samoupravnih sporazumih. Obdelava vseh privatnikov pa bi pri številnih drobnih naročilih zahtevala bistveno drugačen način dela. Iz teh razlogov smo privatnike vedno usmerjali k tistim prodajalcem papirja, ki imajo bolje urejen droben način prodaje, imajo pa tudi celoten asortima. Tudi tovariša Koširja smo iz istih razlogov napotili na Papirografiko, kjer bi brez nadaljnjega lahko dobil potrebni material. Medtem ko je drugim interesentom ta obrazločitev zadoščala, pa je tovariš Košir iz vsega skupaj napravil velik problem, ki ga v bistvu ni. Ustavna pravica mu ni bila odvzeta, da pride do blaga, ker smo ga napotili v podjetje, ki redno opravlja tovrstno prodajo. Seveda bi tovariš Košir tudi pri nas, ne glede na naš način prodaje, blago dobil, če bi ugotovil, da ga drugje res ne bi mogel nabaviti.
Pri tem bi želeli poudariti, da izjave tovariša Koširja v časopisu še zdaleč ne ustrezajo dejanskemu stanju.«
Uprava za inšpekcijske službe v Ljubljani pa bo razsodila, kdo je imel prav.
Ljubljanski dnevnik, 27. marca - V rubriki »Zgodilo se je«, je notica in fotografija, kako je po tretjem poku skozi okno Mercatorjeve trgovine na Resljevi 10 priletel avtomobilski akumulator... Bila je to posledica prometne nesreče v križišču Komenskega ulice in Resljeve. Kombi Lj 187-083, ki ga je vozil Franc Globokar, je pripeljal po Komenskega ulici iz smeri hotela Turist. Kombi je pripeljal v križišče prav pred avtobus. Oba šoferja sta začela zavirati in zavirati... a je avtobus le zadel v kombi, ki ga je vrglo na nasprotni pločnik pred trgovino, ga obrnilo, da je treščil v zid, takrat pa je akumulator priletel kot projektil skozi izložbeno okno Mercatorjeve trgovine in obstal sredi sobe...
K sreči je bila sobota in pozno zvečer (okoli 23.40), da naših prodajalk ni prestrašil »nenavadni kupec« skozi okno - akumulator.
A. Marjanovič
»Kje trgovce žuli čevelj?« - načenja Gospodarski vestnik v članku 12. aprila 1979 problematiko trgovine in pravi, da v mestu trgovini še nekako gre, slabše pa se godi podeželskim trgovinam.
Pisec članka pravi, da smo lani imeli v Sloveniji okrog 6600 prodajaln, to število pa se ni bistveno spremenilo že pet let. Čeprav podatki o lanskem trgovskem prometu še niso vsi zbrani, že okvirne številke, ki jih prinaša statistika, marsikaj povedo. Slovenski trgovci se v primerjavi s trgovci drugih republik niso najbolje odrezali, saj so po obsegu prodaje po tekočih cenah bolj na repu vrste, pri čemer so cene v vseh republikah naraščale približno enako. Razvrstitev pa potrjujejo tudi podatki o prometu devetih mesecev lanskega leta, ki so že dokončni.
Kljub dobrim sklepom trgovcev so tudi lani odpravili le malo šibkih točk. Povezanost med njimi še vedno šepa, število trgovin se že nekaj let ni kaj prida povečalo, kljub številnim sporazumom o sodelovanju s proizvodnjo se je od podpisa le malokje premaknilo, zaposleni delavci v trgovinah pa hitro menjajo zaposlitev, zato je postrežba slabša, kot bi lahko bila... Toda tudi napovedi za letošnje leto niso pretirano optimistične, saj večina trgovcev za začetek letošnjega leta napoveduje počasnejše naraščanje prodaje, zalog in še najbolj nabave. Še najbolj črna se zdi prihodnost manjšim trgovskim organizacijam, s prodajalnami po podeželju in v manjših mestih. Te namreč poleg inflacije še najbolj pesti medsebojna nepovezanost, slabo sodelovanje s proizvodnjo, nizka akumulativnost itd.
Manjše trgovske delovne organizacije se sicer ponekod med seboj združujejo, vendar kljub temu store za svoj razvoj bolj malo.
Še naprej poslujejo v zastarelih prodajalnah in večinoma skrbe zgolj za to, da čim več iztržijo od proizvajalcev. Tu pa jih seveda močno ovira njihova majhnost, saj za proizvajalce niso dovolj pomembne. Pisec članka pravi, da še težje žive podeželske trgovine z živili. Med trgovskimi delovnimi organizacijami s trgovinami z živili na podeželju je tudi postojnski Nanos.
Take trgovine se težko prebijejo iz leta v leto, kar potrjujejo zgledi poslovanja po posameznih prodajalnah. V M-Nanosu pravijo, da je kar 48 njihovih manjših trgovin z živili namreč imelo lani od 30 do 50 tisoč dinarjev izgube.
Uspešnejše poslovanje pa bi, poleg povezovanja s proizvodnjo, prav gotovo lahko doprineslo tudi dogovarjanje med trgovci samimi. Predvsem pri določanju novih lokacij za trgovine bi se dalo še marsikaj storiti, pravijo postojnski trgovci. Tiste delovne organizacije, ki grade v večjih centrih, bi morale skrbeti tudi za določeno število manjših prodajaln v okolici. Tako bi se bremena pravičneje razdelila, hitreje bi se lahko širila trgovska mreža in s tem možnosti za boljšo preskrbo prebivalstva.
Dnevnik
Ljubljanski dnevnik, 24. aprila -Cerknica bo letos dobila nov blagovni center s površino 5000 m2. Gradi ga M-Nanos iz Postojne iz združenih sredstev ter kreditov bank. Naložba bo veljala, po predračunski vrednosti iz leta 1977, več kot 50 milijonov dinarjev. Poleg samopostrežne prodajalne in široke izbire industrijskega blaga bo tudi sodobna restavracija s 120 sedeži.
Ljubljanski dnevnik, 24. aprila -Pod stalno rubriko »Na robu« je
Poiščite, kje vas čaka sreča!
Zdaj prav zagotovo prihajajo toplejši dnevi. Vse več bomo hodili na sprehode, izlete, piknike. In prav tu se bomo najbolj sproščeno počutili v udobni, športni majici. Takšno majico, potiskano z emblemom Mercator, pa lahko dobite zastonj. Sicer ne vsi. Pet bralcev čaka na eni izmed strani časopisa »nalepka, ki prinaša srečo«. Izrežite jo in pošljite na naslov Mercator, Studio za ekonomsko propagando, 61000 Ljubljana, Breg 22. Mi vam bomo z obratno pošto poslali majico, za nameček pa priložili še reklamno kapo.
bil objavljen članek «DESETI-NA«, ki komentira odhajanje prodajalcev v druge poklice. Menda pa je to postal eden glavnih trži-ških problemov. Medtem ko je za druge panoge pretežno značilno, da odhajajo prodajalci v druge panoge, pa v Tržiču v zadnjem času odhajajo tudi v druge prodajalne.
In kot navaja pisec članka, takšno stanje posebno težko čuti Mercatorjeva TOZD Preskrba, ki je morala lani neprostovoljno »odstopiti« skoraj desetino svojih prodajalcev. Prišlo je tako daleč, da so morali celo zapreti svojo trgovino v Sebenjah. Razumljiva je potreba delovnih organizacij po prodajalcih v novem poslovnem in trgovskem centru Deteljica na Bistrici. Prav tako je razumljivo, da odhajajo ljudje v službe, ki so bolj plačane. Vse to je razumljivo, vendar...
Vendar ni pošteno od nekaterih delovnih kolektivov, da se okoriščajo z delom drugih, da »pobirajo« ljudi, v katere so drugi »vlagali« tudi več let. Posebno boleče je to v primeru živilske trgovine, saj si v občini že precej dolgo prizadevajo za boljšo oskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami.
Seveda ne bi bilo na mestu kakršnokoli administrativno omejevanje, vendar bi bil čas, da vsak, ki širi svojo dejavnost, ob naložbi predvidi tudi potrebne kadre, si kadre sam zagotavlja in - vzgaja.
Ana Marjanovič
Mile Bitenc
Tako dekle sem jaz
Zima se je poslovila in prav gotovo smo jo že vsi pozabili. Skorajda vsi, nekateri pa le ne. Za Marino Cemažar iz Mercator-Rožnika bo letošnja zima verjetno dolgo ostala v spominu. Štirikrat se je na različnih smučarskih tekmovanjih spustila po beli strmini in štirikrat dosegla odlično uvrstitev.
Kdo je to dekle, ki se ne boji strmin in hiti vedno novim uspehom naproti?
Na videz plaha, a nadvse prijetna in družabna je Marina. O sebi v resnici nerada govori. Vendar sva se le dogovorila za pogovor in nastal je tale zapis.
-	Pred štirimi leti si prvič stopila na smuči;, ali ni bilo to malce pozno?
-	Prej nisem imela možnosti; smučanje je lep šport, a drag. Oprema dosti stane, zame pa je bila po poroki prva stvar, da si uredim prijeten dom.
-	In potem si se odločila...
-	Bkupaj z možem, tudi on si je nabavil smučarsko opremo. Začel me je uvajati v ta šport.
po, potem pa poskušam dati vse od sebe. Hočem zdrveti proti cilju. Saj me včasih hecajo, a zaradi tega treme nimam.
-	Na cilj prideš vedno prva ali vsaj med prvimi. Se ti tudi kdaj primeri, da padeš? Poškodbe na snegu so lahko včasih hude!
-	Na srečo se mi do sedaj ni zgodilo ničesar hujšega. Padeš že, vendar je treba tudi pravilno pasti...
-	Katero tekmovanje doslej ti je prineslo največji uspeh?
-	Največ mi pomeni bronasta kolajna, ki sem jo osvojila na Živi-liadi na Kopah to zimo. Tretje mesto med takšno množico tekmovalk mi pomeni več, kot vse drugo.
Poklici na videz in dejansko
D j urica Sremac — M-Contal, enota Beograd
Serviser
sam
računara i birotehnike
Želja nam je upoznati vas bolje sa zanimanjima o kojima se opšti utisak po pravilu razlikuje od stvarnosti.
Ovom delatnošču se u Mercato-ru bavi OOUR Cibes-CONTAL, i obzirom da je posao u ovoj branši u stalnom razvoju, što znači ispred vremena, možemo reči da je to i osnov, odakle problemi i počinju.
Šta znači biti ova vrsta serviser a?
To znači imati završenu odgova-rajuču srednju školu, vozački ispit i znanje stranog jezika kao predu-slov.
Birotehnika-tehnika koja podra-zumeva uredaje i aparate u biroi-ma - kalkulatore, kopirne, fotokopirne i umnoževajuče aparate, obzirom na sve niže cene ovih ureda-ja traži puno i maksimalno anga-žovanje servisera kako u radionici tako i na terenu,- gde je napor sko-ro dvostruk. Serviser suočen sa vremenski obavezanim rokovima, a obično nedovoljno opskrbljen rezervnim delovima, prinuden je da vrlo često improvizujuči sam pronalazi nova rešenja, što obzirom na maksimalno minimiziranu obuku za servisiranje, povremeno predstavlja i problem.
Servisirati računar još je teže jer veči broj sklopova i cena opreme stvaraju veče obaveze serviseru u pogledu ekspeditivnosti i kvaliteta popravke.
U oba slučaja servisen moraju maksimalno opravdati sredstva uložena u njihovo dodatno školo-vanje, koja nikad nisu mala, a niška akumulacija u ovoj delatnosti onemogočava uvek adekvatne nagrade za odgovarajuči rad.
Obaveze opšte samoupravne, delegatske i društvenopolitičke prirode, radnika u ovim po pravilu malim i minijaturnim kolektivima ovoga puta čemo izostaviti.
No, i pored svega što smo na-pred izneli, puno mladih ljudi se odločuje za ovaj poziv jer dinamika odvijanja ovog posla i maksimalna mogučnost za sticanje indi-vidualnog znanja iz ove oblasti tehnike, jer se samo tako može iči ispred, ipak su dovoljni razlozi da mladi čovek pristane i na žrtve, koje u ovom poslu dosta često i nisu male.
-	Torej prvi učitelj, kaj?
-	Tako nekako, razen njega pa mi je »nekaj dal« tudi štiridnevni tečaj na Voglu.
-	To je vse? Potem gotovo veliko sama treniraš!?
-	Pravzaprav grem malokrat na sneg. Služba nalaga svoje obveznosti, mož in hčerka me tudi potrebujeta. Tako smučam bolj malo, pa še takrat kar na tekmovanjih.
— Gre ti odlično. Se ne bojiš strmin, nimaš treme?
-	Ne, to pa ne. Mogoče imam prve metre malo počasnejši tem-
Odlok, ki ga bo ZIS, kot pričakujemo, objavil v zadnjih dneh tega meseca, veljati pa bo začel osmi dan po objavi, predvideva omejitev hitrosti potniških avtomobilov na avtocestah na največ 100 km, na drugih cestah pa na 80 kilometrov.
Potniške avtomobile z registrsko številko, ki se končuje na parno številko (tudi ničla je parna), bi po tem predlogu izključili iz prometa ob torkih, avtomobile z neparno registrsko številko pa ob četrtkih. Ta določila pa ob državnih praznikih in za nekatera vozila (SNZ, JLA, diplomatska predstavništva, vozila s prednostjo in s tujo registracijo) ne veljajo.
Ravno tako bo konec prvega tedna v mesecu prepovedana vožnja s tistimi potniškimi vozili, ki ima-
-	Vendar imaš tudi zlato, kajne?
-	Da, letos sem na smučanju v Avstriji dobila zlato medaljo, zlato sem osvojila tudi na Mercatoriadi v Kranjski gori. Zdaj mi doma vir trino krase že 4 medalje in diplome. »Pomagala« pa sem tudi pri osvojitvi dveh pokalov, ki pa so seveda ekipni.
Takšno dekle je Marina kot športnica. In prav nič drugačna ni kot sodelavka, kot prijateljica. In doma, kot dobra mati in žena. Skuša najti čas za vse, tudi za šport. In čeprav le malokrat, ta čas izkoristi. In doseže to, kar želi.
jo zadnjo številko parno (na registrski tablici), konec tretjega tedna v mesecu pa za avtomobile z neparno zadnjo številko.
Omejitve pa so predvidene tudi za tovorna vozila v družbeni lasti, ki niso namenjena javnemu potniškemu prometu. Radij gibanja teh vozil naj bi omejili na 200 kilometrov. Izjema bodo samo vozila, ki prevažajo pokvarljivo blago in podobno.
Za kršitve omejitev hitrosti in prepovedi prometa ob določenih dnevih bodo prometniki izrekali kar na mestu samem. Kazni bodo visoke, saj bodo za posameznike znašale 1.000 din, za OZD pa znatno več; od 30 tisoč do 500 tisoč, za odgovorne osebe pa od 5 tisoč do 30 tisoč.
Zaradi varčevanja z gorivom
Mile Bitenc
Včasih tudi peš
Sredstva javnega obveščanja so sicer že seznanila naše občane z novimi ukrepi, spričo povečanja potrebe bencina in vseh naftnih derivatov ter podražitve nafte v zadnjih treh mesecih. Vendar ne bo odveč, da tudi mi napišemo, kakšne omejitve predlaga ZIS v cestnem in mestnem prometu.

Ne, ne tako
Utrinek sejmarskih dni
Ana Marjanovič
Rubrika, v kateri so kritike le dobronamerne, prinaša tokrat dva prispevka. Pravzaprav sta »preventivnega« značaja in z njima želimo razen tega, da opozorimo na nepravilnosti, tudi preprečiti morebitno plačevanje kazni. Te pa so po navadi prav neljube, kajne?!
Mile Bitenc:
»Predvsem zadovoljno oko...«
Dober namen je za uspeh včasih le še premalo. TOZD Spectrum (Mercator-Velepreskrba) je v Dravljah v Ljubljani postavila takšnele reklamne table, ki naj povedo, kako priti do poslovnih prostorov TOZD. Vse lepo in prav, če risar, ki je table pripravljal, ne bi pod zaščitni znak »M« izpisal besedo Mercator kar fonetično (MERKA-TOR). Zakaj je prišlo do takšne napake, žal ne vemo. Pričakujemo pa, da bomo že kmalu videli popravljen napis. Morda ne bo odveč, da zapišem tudi to, da imamo v SOZD Mercator Studio za ekonomsko propagando, ki lahko pri tem tudi kaj pomaga...
Mile Bitenc
fURO De TOG)MO AUCOHOLA
Natakarica: »Boste čajček z rumom?« Gost: »Ne, hvala. Bi ga rajši ob sedmih.«
Ne, pred sedmo uro ni dovoljeno točenje alkohola. Ko so pred kratkim inšpektorji v Ljubljani na desetih mestih zjutraj pred sedmo iskali »nekaj močnega«, so bili z alkoholom, žal, postreženi le v enem izmed Mercatorjevih bifejev. Zato ne bo odveč, v opozorilo in svarilo vsem zapisati, kaj piše v paragrafih. Torej, pozorno preberite: »Po zakonu o blagovnem prometu lahko inšpektor v primeru kršitve kaznuje prodajalca s 500 dinarji, s prav takšno vsoto pa tudi pravno osebo, po odloku o obratovalnem času gostinskih lokalov pa lahko sodnik za prekrške pošlje predlog za kaznovanje...«
Mile Bitenc
Pregovor pravi: Čez noč lahko zasloviš le, če si čez dan trdo delal.
To isto bi lahko trdila za Mercator, ki se je na letošnjem sejmu Alpe-Adria zelo dobro odrezal in ponesel kot gostitelj na degustacijah, ponudnik s pestrim razstavnim programom, da se je pred ostalimi sejmarji dvignil nekaj stopnic višje.
Naš »sejmar«, Mile Bitenc, propagandist iz M-Studia za ekonomsko propagando, ki je s sejmom živel od prve do zadnje minute, je dejal: »Letos smo bili zelo dobro pripravljeni. Strank je mrgolelo pred Mercatorjevim razstavnim prostorom. Stalno smo jih vabili po zvočniku, naj se udeležujejo naših degustacij... Resnično veliko obiskovalcwv, ki so bili zadovoljni z našo ponudbo.«
To pot je Studio za ekonomsko propagando Mercatorja, bil resnično pripravljen v predstavitvi Mercatorja in njegovih dejavnosti. Mi lahko poveš več o tem?
»Ko smo se pripravljali za letošnji sejem Alpe-Adria, sva s tovarišem Antonom Kočevarjem, določene stvari skicirala in zrisala na papirju tako, da sva bila presenečena, ko je naš razstavni paviljon tudi ob postavitvi zaživel tako, kot sva načrtovala. In mislim, da sva se sejma lotila na pravi način, kot tudi predstavitve Mercatorja in njegove dejavnosti. Upoštevala sva predvsem velikost Mercatorja: od kmetijske proizvodnje do predelave. Zavedali smo se, da ne gre samo za fizično prisotnost Mercatorja na sejmu Alpe-Adria, ampak da mora večjo in največjo vlogo odigrati poslovnost...«
Kaj je bila letošnja posebnost sejma?
»Poseben pečat sejmu in našem razstavnem paviljonu, so dajale različne degustacije. Naša prednost pred ostalimi razstavljalci, je bila tudi v tem, da smo imeli lastno ozvočenje. Po zvočniku sem vabil stalno obiskovalce naj se oglasijo pri Mercatorju, poskusijo to in ono, potem tudi glasba in glasbeni vložki med besedilom. Vse to je potegnilo za seboj obiskovalce, ki so se ustavljali pred našim paviljonom.«
Torej, veliko dela si imel, letanja dol in gor. Za enega človeka je to precej naporno.
»Dela je bilo veliko, da tudi na za požirek kave nisem imel časa. Veliko obiskovalcev je bilo, ki so spraševali, kako se pripravi sa-
Mile Bitenc, naš »sejmar« Foto: A. M.
dna solata, kako Benko, ali je isti, kot tisti iz Avstrije. In podobno. Ljudje so hoteli videti sejem in nekaj odnesti od njega, če so že plačali vstopnino. Obiskovalci sejmov, pa so taki, da če jim takoj ne postrežeš, enostavno odidejo drugam. Zato sem se prethodno pripravil, da sem lahko pojasnil kar se je dalo pojasniti. In če daš potrošniku veliko dobrih in koristnih podatkov, ga bo to jutri pripeljalo v trgovino, da bo segel po tistem, kar je videl na sejmu.«
Naš razstavni prostor je bil zelo pester in privlačen. Veliko aran-žerskega dela si sam opravil.
»Veliko stvari sem kar sproti pripravljal in se prilagajal zahtevam obiskovalcev. S tem si seveda nakopal veliko dela na glavo, še več pa vprašanj obiskovalcev in drugih razstavljalcev. Važno je to, da nam je letos uspelo pokazati nekaj več, kot doslej. To pa je velik plus za Mercator in za njegove poslovne partnerje. Zavedati se moramo, da je sejem Alpe-Adria mednarodni sejem. Visoko raven, ki smo jo dosegli pa moramo obdržati tudi naprej, da ne bi bil letošnji trud zaman, kot tudi vse tisto kar smo v njega vtaknili.«
Mile ima prav. Sejem je bil uspešen in pokazali smo letos, kaj zmoremo čeprav je bilo uloženo veliko domislic, idej, znanja in trdnega dela našega »sejmarja«, ki pravi, da fizična prisotnost na sejmu še ne pomeni reklame, če ni prave pobude. Kajti ljudje zelo radi hodijo neopazno mimo prostora, ki ne povabi oko.
*
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA
Jože Petek, Stane Škrabar-Braškar: S štirinajsto divizijo
(četrta izpopolnjena izdaja) Fotomonografija, izdana ob 35. letnici pohoda XIV. divizije na Štajersko.
Dragocen dokument o vzponu in znamenitih bojih XIV. divizije, ki jo je vojni fotoreporter Jože Petek leto dni spremljal na njeni zmagoviti bojni poti.
»Borci XIV. divizije so prehodili herojsko pot, dolgo 500 km, pot, ki je zarisana s krvjo najboljših sinov in hčera Slovenije, in so veliko prispevali ne le k osvoboditvi Slovenije, temveč vse naše dežele.« (Iz govora J. B. Tita 27. aprila 1969 v Velenju) -
133 strani vel. formata, pl. 200 din
Axel Munthe: San Michele
Axel Munthe (1857-1949), zdravnik in pisatelj švedskega rodu, je zaslovel s svojo knjigo o San Mic-helu. V njej piše o svoji zdravniški praksi v Franciji in Italiji, o svojih potovanjih, predvsem pa je knjiga polna razmišljanja in sočutnega doživljanja ob človeških stiskah in trpljenju. To je odkritosrčno napisana izpoved o ljudeh in živalih, o sreči in nesreči, o življenju.
Knjigo je prevedel Vladimir Levstik.
Pl. 220 din
Philipp Vandenberg: Ramzes Veliki
Ramzes II. Veliki se je rodil trinajst stoletij pred našim štetjem. Vladal je 67 let in doživel skoraj 100 let. Pod njegovo oblastjo se je povzpel stari Egipt na vrhunec svoje zgodovine.
Tega faraona, enega največjih vladarjev v gvetovni zgodovini, opi-
suje avtor kot nadobudnega mladeniča, kot bojevitega vojskovodjo, kot mogočnega oblastnika in državnega voditelja, kot nezadržnega osvajalca, kot radoživega častilca čutnih slasti, kot očeta mnogih otrok in kot starca. Poleg nazorne slike Egipta v sivi davnini spoznava bralec tudi nenavadne dogodke in naključja, ki so pripeljala do odkritja egipčanskih spomenikov.
Knjigo je prevedel Bogomil Fatur. Pl. 280 din
Pierre La Mure: Mona Lisa
Roman o Moni Lisi, lepi Floren-tinki, ki je pozirala Leonardu da Vinciju za njegovo znamenito sliko, je vsebinsko bogata knjiga. Ni namreč le življenjepis te ženske in njene družine, temveč tudi kratka napeta zgodovina takratne Italije in zgoščena slika Leonardove genialne osebnosti.
Knjiga bo izšla letos.
Prednaročniška cena za komplet 4 knjig: 800 din
Gerhard Prause: Geniji na samem
To je knjiga, ki nam pokaže velike može, umetnike, znanstvenike, politike nekdanjih časov, s čisto človeške plati, kot zasebnike, ki imajo enake slabosti, bolečine, bojazni in strasti kot vsakdo. Ob teh prikazih pomembnih ljudi v njihovem zasebnem življenju spoznavamo, da so veliki ideali, zgodovinska dejanja, iznajdbe z daljnosežnim pomenom, izredne umetnine vendarle zrasli na čisto realnih, vsakdanjih tleh. Dali, Freud, Picasso, Einstein, da Vinci, Henrik VIII, Goethe, Flaubert, Mozart, Balzac, Rembrandt, Cezar, Cervantes, Dickens, Hayden, L. N. Tolstoj, T. Mann, Churchill, Napo-
leon, Beethoven, Dostojevski, P. Gaughin, O. Wilde idr. Res je, bili so geniji, bili so izredni - a bili so vendarle tudi ljudje kakor mi.
314 strani, pl. 220 din
F. W. Deakin: Musolinijevih šeststo dni
Knjiga znanega angleškega zgodovinarja, ki ga poznamo po delu GORA TRDNJAVA, na stvaren in zanimiv način analizira zadnje razdobje Mussolinijevega življenja, čas tako imenovane salojske republike. V ospredju je njegov odnos do nacizma. Knjiga prinaša nekaj novega gradiva, predvsem pa nakazuje dogajanje v novi perspektivi. To dogajanje je neposredno povezano tudi z našo zgodovino. Knjigo je prevedel Jože Stabej.
Pl. 260 din
Gerhard Prause: Geniji v šoli
Genijem na samem se pridružuje še druga, nič manj zabeljena knjiga Geniji v šoli. Avtorja je spodbudila k pisanju trditev, ki jo slišimo danes pogosteje kot kadarkoli prej: da slabi učenci dosežejo v življenju več kakor dobri, pridni in marljivi. Mnogi celo trdijo, da dobri in najboljši učenci v kasnejšem življenju odpovejo, namreč tedaj, ko ne gre več za pridnost in stremuštvo. V dokaz vedno znova navajajo Richarda Wagnerja, Churchilla in Einsteina, ki so bili slabi učenci pa so izredno veliko dosegli. Ali trditev, da slabi učenci kasneje postanejo uspešni, ustreza resnici? Je samo legenda? Da bi našli odgovor na to vprašanje, nam avtor pokaže več kakor sto slavnih osebnosti iz preteklosti in današnjih dni.
Knjiga, ki bo marsikomu, ki še danes hodi v šolo, v tolažbo! 316,stra-ni, pl. 220 din
Ob obravnavi osnutka zakona
Tesna naslonitev na potrebe združenega dela
Organizacije, združene v SOZD Mercator so se pobudo koordinacijskega odbora sindikata vključile v javno obravnavo osnutka zakona, ki bo podlaga preobrazbi vzgoje in izobraževanja. V ta namen je sindikat sklical za 9. maj v Ljubljani v okviru Mercatorja problemsko konferenco za vse predstavnike TOZD in DO, ki se po svojih delovnih nalogah ali po delagatski zadolžitvi ukvarjajo s tem področjem. Priobčujemo vsebinska izhodišča za razpravo v okviru Mercatorja.
Tudi v Emoninih hladilnikih je precej zamrznjene zelenjave, pakirane v naši hladilnici. Foto: Jaro Novak
Iz »Grosistove« zamrzovalne skrinje
Mile Bitenc — Studio za EP
Zamrznjena zelenjava
Kaj vse ponudi naš delikatesni oddelek v sestavu M-Velepreskrbe, TOZD Grosist, smo popisali v prejšnji številki. Paleta zamrznjenih živil je tako pestra, da smo se odločili, da nekatera pobliže predstavimo. Tokrat se bomo podrobneje seznanili z zamrznjeno zelenjavo.
_A
amerika 90 kg	evropa 45 kg	yu 0,45 kg
		
»Problemska konferenca je sklicana z namenom, da kot udeleženci v združenem delu aktivno posežemo v preobrazbo vzgoje in izobraževanja, da s svojimi pripombami in stališči pripomoremo, da postaneta vzgoja in izobraževanje tudi v resnici, in to čimprej, del združenega dela. Naš namen je hkrati, da v razpravi analiziramo dejanske razmere, ki vladajo v izobraževanju, ter premislimo o pripravah, ki jih moramo opraviti kot uporabniki za celovito preobrazbo vzgoje in izobraževanja v naši republiki.
V razpravi moramo prvenstveno oceniti ustreznost normativnih in drugih rešitev, ki jih prinaša osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju, in to predvsem z vidika temeljnih načel preobrazbe vzgoje in izobraževanja, ki so bila sprejeta na konggresih Zveze komunistov Slovenije in Zveze komunistov Jugoslavije.
Ko razpravljamo o preobrazbi vzgoje in izobraževanja z vidika temeljnih načel preobrazbe, moramo ocenjevati osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju predvsem z vidika dosedanje prakse in izobraževanja, ki je že v teku, in to z naslednjih zornih kotov:
-	ali samoupravna organiziranost uporabnikov in izvajalcev v posebnih občinskih in enotah izobraževalnih skupnosti ustreza in dosega cilje, za katere je bila taka organiziranost opredeljena,
-	kakšna je povezanost in vsebina vzgojnoizoraževalnih programov različnih stopenj zahtevnosti in v kolikšni meri le-ti odgovarjajo zahtevam dela v OZD,
-	oceniti moramo, ali so dani pogoji in materialne ter druge možnosti za izvajanje načela per-manentnosti izobraževanja, ki zahteva, da prevladuje na višjem in visokem šolstvu predvsem izobraževanje iz dela in ob delu,
-	oceniti moramo, kakšne so možnosti uvedbe stalnega sistema usmerjanja mladine v šole usmerjenega izobraževanja na podlagi dolgoročnih razvojnih planov organizacij združenega dela ter družbenopolitičnih skupnosti in s tem v zvezi funkcijo štipendiranja kot instrument usmerjanja mladine v šole in povezovanje mladine z organizacijami združenega dela,
-	oceniti moramo, kakšne so možnosti za uresničevanje določenih vzgojnoizobraževalnih nalog v organizacijah združenega dela in še vse druge rešitve, ki jih ponuja osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju, da bo drugačna integracija vzgoje in izobraževanja v enoten sistem združenega dela.
Če na kratko pregledamo stanje na področju vzgoje in izobraževanja, lahko ugotovimo, da so organizirane občinske in večina posebnih izobraževalnih skupnosti za posamezna področja usmerjenega izobraževanja ter republiška izobraževalna skupnost, kot mesto usklajevanja med njimi na nivoju republike. Delegatskemu sistemu je bila v času novih volitev v letu 1978 posvečena še posebna pozornost.
Kljub vsem navedenim spremembam v tem obdobju še nismo dosegli bistvenega vpliva delavcev v združenem delu na vsebino in obseg programov skupnosti in s tem tudi na finansiranje vzgojno izobraževalnih programov, kar vse je pogoj za uresničevanje načel svobodne menjave dela v smislu zakona o združenem delu. Kot eden od temeljnih razlogov za premajhen vpliv delegatov lahko nedvomno navedemo spoznanje, da delegati - uporabniki niso ne dovolj usposobljeni, pa tudi ne pripravljeni za aktivno sodelovanje
in oblikovanje vzgojnoizobraže-valnega dela. Ugotavljamo , tudi, da delavci v združenem delu niti ne ponsvojih potreb in zahtev, ki bi jih morali postaviti pred izobraževalne organizacije.
Osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju določa, da odločajo uporabniki - izvajalci o vsebini, obsegu in zahtevnosti vzgojnoizobraževalnih programov na podlagi razvida del oziroma nalog. To določilo zakona zahteva od organizacij združenega dela izdelavo razvida del oziroma nalog na podlagi poglobljene analize dela, ki se opravlja v organizaciji, in vključitev predvidenega tehničnega in tehnološkega razvoja. Le tako izdelani razvidi so lahko osnova za določanje potreb po izobraževanju mladine in odraslih v skladu s potrebami dela.
Z gotovostjo lahko trdimo, da ima le malo organizacij tako izdelane razvide. Tako ni naključno spoznanje, da delegati ne sodelujejo aktivno pri odločanju o tako pomembnih vprašanjih, v pravem pomenu pa tudi še niso zaživele posebne izobraževalne skupnosti, katerih ena osnovnih nalog je oblikovanje in sprejemanje programov usmerjenega izobraževanja.
Ko razpravljamo o dosedanjih izkušnjah, moramo še posebej izpostaviti vprašanje usmerjanja mladine v šole usmerjenega izobraževanja. Lani, predvsem pa letos, so stekle obsežne družbene akcije v usmerjanje mladine v šole usmerjenega izobraževanja, kar bi moralo postati ena od prvenstvenih nalog preobrazbe vzgoje in izobraževanja.
Kljub vsem obsežnim akcijam, za katere lahko trdimo, da so vsako leto bolj uspešne, je čutiti pomanjkanje osnovnega dejavnika, ki bi moral sodelovati v teh akcijah - združeno delo samo.
Ko ugotavljamo potrebe po izobraževanju in s tem po usmerjanju mladine v posamezne poklice, vedno znova ugotavljamo, da teh potreb nimamo evidentiranih, da so plani dela in razvoja organizacij združenega dela še vedno le skupek finančnih kazalcev.
Zavedati se moramo, da ne bomo mogli doseči integracije vzgoje in izobraževanja v enoten sistem združenega dela, če kadrovska funkcija v OZD ne bo dobila ustreznega mesta. Le jasno opredeljene potrebe po kadrih in izobraževanju bodo omogočile izpeljavo preobrazbe vzgoje in izobraževanja.
Seveda pa samo izkazane potrebe niso vse. Predvsem se moramo lotiti načrte štipendijske politike, ki mora izgubiti značaj solidarnosti in socialne pomoči, ampak mora postati motivacija za usmerjanje in povezovanje mladine z organizacijo še pred njeno zaposlitvijo v njej.
Zakon o usmerjanem izobraževanju določa za višje in visoko šolstvo kot prvenstveno obliko izobraževanja izobraževanje ob delu in iz dela. S tem so dane delavcem v združenem delu nedvomno velike možnosti. Istočastno pa prinaša tako opredeljena oblika izobraževanja tudi veliko novih problemov, ki jih bo potrebno vnaprej predvideti in ustrezno rešiti. Tu moramo predvsem omeniti način usmerjanja delavcev v tako obliko izobraževanja, nadalje vprašanje pravic in obveznosti delavcev, ki se bodo izobraževali iz dela in ob delu, pomemben pa je tudi obseg tega izobraževanja z vidika nadomeščanja teh delavcev na delovnem mestu, vprašanje njihovih osebnih prejemkov in druga vprašanja, kar vse bo potrebno opredeliti v samoupravnih aktih.
Miljanka Lipovšek
Zamrzovanje zelenjave je pravzaprav posebna oblika konzerviranja, brez vsakršnih dodatkov konzervansov. Tako živilo ohrani vse svoje lastnosti, ki jih je imelo pred konzerviranjem.
Pri nas še skorajda novost, v svetu pa je zamrzovanje zelenjave že dolgo poznano. Prva je s tem pričela Anglija, in to iz čisto preprostega razloga: treba je bilo nahraniti milijone ust, na dobavo zelenjave pa so bili vezani iz drugih dežel (Kanada, Nova Zelandija, Indija). Ker so že od nekdaj imeli izredno razvito trgovsko mornarico, ladje pa opremljene s hladilnicami, je tako do zamrzovanja zelenjave takorekoč moralo priti, kajti poti do Anglije so bile dolge. Ob tem naj še zapišem, da je na angleškem krožniku pogosto kot priloga zastopana katera izmed stročnic, pa korenje, in po obedu je skorajda vedno na mizi še skodelica jagod. Zapisal sem že, da začetki segajo daleč nazaj: točneje - še v čas pred prvo svetovno vojno.
Pri nas na to v tistem času nihče še pomislil ni. Angleži pa so zamrznjeno zelenjavo in sadje sprva
uporabljali za kuho na ladjah in za predelavo v industriji, manj pa so jo trošili za potrebe gospodinjstev.
Med obema vojnama je začela z zamrzovanjem zelenjave Amerika. Na to pot je Ameriko takrat pripeljal visok standard, saj skorajda ni bilo gospodinjstva, ki ne bi bilo opremljeno s potrebnimi hladilnimi napravami.
Danes praktično v Angliji in Ameriki trošijo skorajda 90% zamrznjene hrane. V veliki meri na potrošnjo vpliva bojazen pred rakom, ki ga lahko povzročijo razni kemični procesi, ki se razvijajo v konzervah. To pa je bistveno vplivalo na tor da se hrana v konzervah troši vse manj in manj.
Pa poglejmo, kako je v Evropi. Šele po drugi svetovni vojni se tu pojavlja oblika zamrzovanja hrane, v skupni porabi hrane pa so zamrznjena jedila zastopana približno s 40 odstotki. In pri nas? Takšne hrane porabimo komajda 2 odstotka.
V zapadni Evropi je prišlo do zamrzovanja živil predvsem zara-
di tega, ker hrana obdrži svoj prvoten, pristen okus. Vzhod se je za to obliko konzerviranja odločil iz drugega razloga: pločevina je draga (za konzerve predraga!). Podobno je tudi pri nas, saj smo v srednjeročnem planu razvoja Jugoslavije (1975-1985) sklenili, da bomo hrano v čimvečjih količinah konzervirali v obliki zamrzovanja, saj smo pri pločevini vezani predvsem na uvoz.
V Jugoslaviji se je prva zamrznjena zelenjava začela pripravljati pred 14 leti v Zagrebu in Beogradu (grah, stročji fižol, špinača, jagode) deloma za gostinstvo in družbeno prehrano, nekaj pa tudi za potrošnike v trgovini. Ni pa se to moglo razvijati intenzivnejše, ker trgovine in gospodinjstva niso bila primerno opremljena s hladilno tehniko. (Podatek za primerjavo: leta 1965 smo predelali 4.000 ton zelenjave, letos pa so naše zmogljivosti že 100.000 ton).
Danes je to že drugače, saj so gospodinjstva že pretežno vsa opremljena z zamrzovalniki, prav tako pa tudi trgovina. Izbira zamrznjene zelenjave je kar pestra in potrošnik je že ugotovil, da ima tudi vrsto prednosti. Blago je kakovostno, zdravo za prehrano, cena pa je tudi primerna. Vendar je potrošnja industrijsko pripravljenih zamrznjenih živil še nizka. V Sloveniji letno porabimo v povprečju na prebivalca le 1/2 kg tovrstne hrane, jugoslovanskem merilu pa 45 dkg. Če primerjamo s to številko 120 kg (kolikor povprečno poje Jugoslovan sadja in zelenjave brez krompirja), potem je razlika še toliko večja.
In zdaj zapišimo še to, kako je pri nas v Mercatorju. Z grosistično prodajo zamrznjenih živil smo pričeli leta 1969 z borimi 4 tonami. Ta številka je kmalu močno porastla in za letos je v planu zapisana številka 1500 ton (od tega 700 ton pred pakiranega blaga za maloprodajo). V programu je zapisano, da bomo čez pet let že dosegli realizacijo 6.000 ton letno.
In kaj vse je v zamrzovalni skrinji? To so grah, stročji fižol, korenje, paprika (cela, očiščena za polnjenje, v obliki rezancev in kock), cvetača, špinača, krompir za pom-fri, mladi krompir za pečenje, krompir v kockah (za juhe, francosko solato) in paradižnik. Za maloprodajo vse to pakira TOZD Hladilnica v sestavu M-Velepreškrbe. Dobavitelji zamrznjene zelenjave so v največji meri »Iglo« iz Horgo-ša in »Rumen« iz Rume. To so pravzaprav dobavitelji, ki imajo veliko proizvodnjo. Lastne pridelovalne površine tudi umetno namakajo, zato je pridelek vedno zagotovljen. Tovarna za predelavo je kar sredi polj in tako je praktično maksimalni čas za predelavo dve uri. Tako je zagotovljena kakovost zamrznjenega blaga, saj je pot od trgatve pa do predelave res kratka. V svojih tovarnah zelenjavo čistijo, sortirajo, perejo, režejo in tudi toplotno obdelajo. Za tem gre skozi posebne tunele, koder zamrzne na temperaturo -50° C. Ta proces traja največ uro in na koncu tunela zamrznjeno zelenjavo že embalirajo v 10-kilogramske vrečke ali kartone.
Pot naprej je znana. Na kamione, v hladilnice, trgovine, v gospodinjstva.
VIKI KREMO iz HP Kolinska smo že predstavili v našem časopisu. Tokrat so jo poslali na tržišče v ličnih 280-gramskih kozarčkih (maloprodajna cena je 29,80 din), pa tudi v plastični foliji. Prav takšno pakiranje pa proizvod tudi poceni. V Kolinski VIKI kremo v plastični foliji že pakirajo, vsebina je je takšnale: 30 gramov (3,00 din), 50 gramov (9,00 din), 120 gramov (11,40 din) in 210 gramov (20,00 din). Vse cene so seveda maloprodajne.
Mile Bitenc
Degustacija zamrznjenih živil
V sredo, 18. aprila je bila pri »Urški« v Ljubljani degustacija zamrznjenih jedil, ki jih ponuja naš delikatesni oddelek. Tokrat je bila namenjena Gostinsko-hotelskemu podjetju Ljubljana. Z njim delikatesni oddelek sicer že dobro sodeluje, vendar pa z večjo izbiro blaga želijo sodelovanje še razširiti.
Mile Bitenc
Naš fotoreporter je ujel v objektiv tale svetlobni napis, ki pa je takrat »počival«, pa čeprav je bil pozen večer. Odlok mestnega sveta iz leta 1975 pove, da je treba svetlobne napise na področju mesta Ljubljane redno vzdrževati, ter da morajo biti, seveda ponoči, osvetljeni. Ce pride do okvare, potem jo je treba odpraviti v 14 dneh, sicer kršilca uprava inšpekcijskih služb preda sodniku za prekrške. Sledi kazen, ki pa niti ni tako majhna. Torej, zapomnite si, kaj pravi odlok, in če je vaš znak v okvari, za popravilo poskrbite v zahtevanem roku!
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega očeta Zalar Karla, se iskreno zahvaljujem sorodnikom za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Zahvaljujem se tudi kolektivu Mercator-Rožnik TOZD Grmada. Žalujoča hči Milena Kranjc

Rezultati žrebanja nagradne križanke »DROGA«
Mednarodni spomladanski sejem
Mercator na velesejmu v Zagrebu
V Zagrebu je bil v dneh od 20. do 27. aprila mednarodni spomladanski velesejem, na katerem je sodelovalo 24 držav iz vsega sveta in seveda tudi Jugoslavija. Pravzaprav je bilo v tem času več specializiranih sejmov, poseben poudarek pa je bil tokrat na razstavi »Ferial« ali kot so jo še drugače poimenovali - mednarodni dnevi turizma.
Med 2750 razstavljalci smo tudi tokrat na več mestih zasledili oranžni M. Osrednji razstavni prostor SOZD Mercator je v hali 1, kjer smo na razstavi predstavili
naslednje delovne oziroma temeljne organizacije: M-Velepreskrba, TOZD Grosist, TOZD Steklo in TOZD TMI, M-Slovenija sadje, M-Embo, M-Agrokombinat Krško, M-KK Sevnica, M-KZ Cerknica in MIP - TOZD Zaščita.
Na svojih stalnih razstavnih prostorih pa so se še posebej predstavili M-Slovenija sadje, M-Velepre-skrba, TOZD Steklo in M-Nanos. Posebej naj omenim še M-Contal, ki je tokrat razstavljal kar na treh razstavnih prostorih.
V hali 11 so obiskovalcem pokazali najrazličnejše igrače, športne
rekvizite in fotokopirne aparate, v hali 10 pa športno obutev Conver-se ter izdelke Astre, Topra in MTC, ki jih izvažajo v ŽDA. V hali 35 so v sodelovanju s poslovnimi partnerjem iz zapadne Nemčije razstavili avtomate za štetje denarja, ki jih uporabljajo predvsem banke, pošte in razne druge ustanove.
In še nekoga moram omeniti. To. je M-Velepreskrba, TOZD Inve-sta, ki je pokazala opremo za gostinstvo in trgovino. Sicer pa je to stalna razstava, na kateri TOZD Investa sodeluje že vrsto let.
Do roka je v naše uredništvo prispelo 564 rešitev križanke »Droga«, žreb je razdelil nagrade takole:
Naslednjih deset nagrajencev prejme paket »Droginih« proizvodov:
-	Sonja Ileršič, M-Rožnik, TOZD Golovec, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 3
-	Marija Gornik, M-Rožnik, TOZD Metlika, 68330 Metlika, Blagovnica
-	Marija Škafar, M-Univerzal 69223 Dobrovnik, Center Genterovci
-	Vlasta Smrdu, M-Nanos, TOZD TMI, 66230 Postojna
-	Vlasta Petan, M-Contal, TOZD Cibes, 61000 Ljubljana, Rojčeva 26
-	Majda Lesjak, M-Zarja Ormož, posl. Sejanci, 62258 Tomaž
-	Erna Pustotnik, M-Rožnik, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 3
-	Marija Goričar, M-Sadje zelenjava, 61000 Ljubljana, Poljanska 46a
-	Nikola Vujičič, M-Pekarna Grosuplje, 61290 Grosuplje, Cesta na Krko
-	Stana Imamovič, M-Konditor, 61000 Ljubljana, Koblarjeva 3
Značke »Droga« prejmejo naslednji reševalci:
-	Ivanka Zupančič, M-Velepreskrba, TOZD TMI, 61000 Ljubljana,
1
-	Meri Milharič, M-Nanos, TOZD TMI, 66230 Postojna
-	Ivana Medič, M-Rožnik, TOZD Dolomiti, 61360 Vrhnika, Blagovnica
-	Jožefa Žnidaršič, M-Rožnik, TOZD Grmada, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 3
-	Fanika Zakrajšek, M-Rožnik, TOZD Golovec, 61000 Ljubljana, J. Kusa 3
Tolažilne nagrade, obesek za ključe, pa prejmejo:
Ljiljana Jankovič, Ivan Čolnar, Stane Trpin, Ivan Vinkler, Marija Jelenko, Alenka Golob, Irena Mosta, •> onja Bizjak, Angelca Bučar, in Bogdan Hočevar.
Nagrajenci iz Ljubljane naj nagrade dvignejo v Študiju za ekonom-sko propagando na Bregu 22 v Ljubljani. Ostalim bomo nagrade Poslali po pošti.	r	r	-
Spoznavajmo naše dobavitelje
Mile Bitenc
Šumi predstavlja:
lizika Poli
Lizika, ta sladkarija, ki je namenjena našim najmlajšim, je po daljšem času spet postala iskan artikel. vsako leto se na našem tržišču pojavljajo uvožene lizike, zdaj pa je Šumi na tržišče poslal svojo novo liziko, imenovano POLI. Sicer pri Šumiju v konditorski proizvodnji to ni novost, saj je že pred leti prav s proizvodnjo lizik dosegel lepe uspehe.
Pri odločitvi za obogatitev sedanje izbire izdelkov je bilo potrebno upoštevati stanje na jugoslovanskem tržišču in s tem tudi potrebne količine lizik. Takšna odlo-čitov je zahtevala nabavo sodobne
proizvodne linije, ki je avtomatizirana in ima veliko proizvodno zmogljivost. V osmih urah lahko proizvedejo 108.000 lizik ali 2,5 milijona mesečno, kar bo za naše tržišče dovolj. Ostajajo tudi dodatne zmogljivosti, kar pa odpira nove možnosti za izvoz.
Kakšna je lizika POLI? Masa je takšna, kot za bonbone. Je prijetnega sladko-kislega okusa, barve pa se prelivajo, od rdeče do rumene. Lizika POLI je ploščata, zavita v potiskan celofan z raznimi figuricami. Teža lizike je 12 gramov. Morda še informacija za trgovce: v kartonu je 50 lizik.	<!
Organizirana rekreacija in šport
Darko Bajec
Bliža se Mercato-riada 79
Prijetni vtisi z lanskoletne Mercatoriade v Ptuju še niso zbledeli, pa je že pred nami II. Mercatoriada 79 in mesto Portorož, kjer se bomo ponovno srečali delavci, združeni kmetje, učenci v gospodarstvu ter upokojeni delavci SOZD Mercator na športnem polju. Tam bomo pokazali, če se pridno ukvarjamo z rekreacijo in skrbimo za zdravo telo (in obenem za zdrav duh). Ta prireditev pa ni pomembna le s tiste tekmovalne, športne plati, temveč je to tudi manifestacija spoznavanja in razvijanja sodelovanja med vsemi člani velike družine Mercator.
Priprave za predtekmovanja in finalni del Mercatoriade kljub pomanjkanju časa potekajo po načrtu. Organizator finalnega dela Mercator-Nanos, TOZD Preskrba Portorož, ter organizacijski komite, ki ga sestavljajo predsednik Boris Požar, podpredsednik Miro Milavec ter tajnika Jelena Tatalovič in Herman Kiissel, zagotavljajo, da bo 26. maja 1979 vse nared za sprejem tekmovalcev in drugih gostov na II. letni Mercatoriadi - Portorož 79.
Organizatorji tesno sodelujejo s Koordinacijskem odborom za rekreacijo in šport (KORŠ), čigar naloga je organizacija predtekmovanj. Dne 2. 4. 1979 je bil na seji KORŠ sprejet Pravilnik o organizaciji in izvedbi letne Mercatoriade in je bil nato skupaj z razpisom poslan vsem TOZD, TOK in DO v sestavi SOZD Mercator. Predtekmovanja morajo biti izvedena v roku od 5. do 13. maja, organizirana pa bodo za tiste panoge, kjer bo več prijavljenih ekip, kot jih je določeno za finale. Panog je predvidenih 14 moških in 11 ženskih, to so: mali nogomet, balinanje in vlečenje vrvi - samo za moške ter rokomet, košarka, odbojka, tenis, namizni tenis, streljanje, kegljanje, plavanje, šah, mini golf in kros -za moške in ženske.
Za organizacijo predtekmovanj so se KORŠ prijavile naslednje organizacije združenega dela:	Mercator-Velepreskrba,
TOZD Spectrum; Mercator-Sa-dje zelenjava; Mercator-Velepreskrba, TOZD Hladilnica; Merca-tor-Emba; Mercator-Hoteli-go-stinstvo, TOZD Sremič; Merca-tor-Rožnik, Delovna skupnost; Mercator-Zarja Ormož; Merca-tor-Slovenija sadje, TOZD Hladilnica Zalog; Mercator-Sloveni-ja sadje, TOZD Hladilnica Bohova; Mercator-Nanos, TOZD TMI; Mercator-Izbira Panonija; SOZD Mercator, Delovna skupnost.
Finalni del bo izpeljan v enem dnevu (sobota 26. maj), spored bo precej zgoščen, tekmovanja se bodo med seboj časovno pokrivala in zato ni priporočljivo, da bi posamezni tekmovalci tekmovali v več različnih panogah. Pričakujemo, da bo sodelujočih približno toliko kot v Ptuju, ali pa celo več, tako da bodo igrišča okoli hotela Metropol v Luciji in pa sploh ves Portorož v znamenju Mercatorja.
Upajmo, da bomo videli lepe športne boje, dobre rezultate in končno tudi da nam bo vreme naklonjeno. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti tistih, ki sicer ne nastopajo na igrišču, zato pa se s svojim spodbujanjem in navijanjem za »njihove« tekmovalce imajo precejšen delež.
Zmagovalce čakajo nagrade (pokali in priznanja); tvorili bodo tudi reprezentanco Mercatorja na Živiliadi, vendar tudi ostali ne bodo razočarani, saj bo možnosti za boljše dosežke še na pretek, da ne ponavljamo večno tisto »važno je sodelovati...«.
Torej, nasvidenje 26. maja v Portorožu.
Mednarodni sejem Alpe-Adria si je ogledal tudi sekretar predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc. Foto: L. Stanič.
O sejmu Alpe Adria
Mile Bitenc
Odprta Ljubljana
V Ljubljani na Gospodarskem razstavišču je bil od 2. do 8. aprila mednarodni sejem Alpe Adria, na katerem je sodelovalo okrog 600 razstavljalcev iz 19 držav. Sejem Alpe Adria je že prerasel značaj zgolj komercialne prireditve. Iz leta v leto se spreminja, dopolnjuje in pridobiva na kvaliteti. Vedno bolj postaja manifestacija širokega in odprtega sodelovanja s sosednjimi in drugimi tujimi deželami.
Kar zadeva razvoj gospodarskega sodelovanja s tujino na tem sejmu, se kažejo jasna prizadevanja, da bi ga od klasičnih oblik zunanje trgovinske menjave razširili še na druge oblike, kot so izmenjava tehnologije, znanja in izkušenj ter razširitev kooperacije.
Predsednik Skupščine mesta
Ljubljane, Marjan Rožič, je ob otvoritvi sejma Alpe Adria dejal naslednje:
»Ljubljana si kot glavno mesto SR Slovenije in pomembno stičišče evropskih poti prizadeva, da živi in se razvija kot vsestransko odprta družbenopolitična skupnost. Tudi sejem Alpe Adria je prispevek k uresničitvi zamisli, po kateri naj bi Ljubljani nudili kakovostno blago, storitve in ideje proizvajalcev iz celotne Jugoslavije in sosednjih dežel.«
Letošnji sejem je bil posvečen človeku in njegovemu prostemu času, kar je bila njegova posebna zanimivost. Veliko je bilo demonstracij in degustacij, kar vse prispeva k boljšemu poznavanju izdelkov.
Naš del sejma je bil tudi tokrat
na skupnem razstavnem prostoru, kjer smo predstavili M - Slovenija sadje in poslovnega partnerja iz Italije Pietra Petoncca, M - Sadje zelenjavo, M - Agrokombinat Krško, M - Embo, M - Velepreskr-bo - TOZD Steklo in M - Contal -TOZD Conimex. Le-ta je imel v hali B še svoj razstavni prostor, kjer so predstavili birotehnično opremo.
Lahko trdim, da smo si prizadevali, da se čimbolj dostojno predstavimo. Razen z razstavo smo nase opozorili tudi z vsakodnevnimi degustacijami in demonstracijami. K sodelovanju smo povabili vrsto poslovnih partnerjev in obiskovalcem ponudili na degustacijah Benko kakao, Viki kremo, izdelke HP Droge, Slovinove pijače, pa mesne izdelke, margarine, paštete in konditorsko blago kombinata Vrbas, pijače in evrokrem PIK Takovo in drugo. Med obiskovalkami je bilo veliko zanimanja za predpakirano kislo zelje Mercator, ki ga za M - Sadje zelenjava proizvaja ETA Kamnik. Veliko zanimanja je bilo tudi za SHARP mikrovalovne pečice, ki jih prodaja naš Contal.
Sejem je za nami. Uspešen je bil za nas, ki smo ga pripravili, zadovoljni so bili obiskovalci. Bo uspešen tudi po poslovni plati?
Ljubljana, 29. marca - V četrtek ob 7. uri zjutraj je skupina mladincev Mercator-Rožnik sprejela zvezno štafeto na Goru-povi ulici v Ljubljani in jo ponesla do Mirja 15, kjer so jo izročili mladincem OO ZSMS srednje tehniške šole.
Štafetno palico je ponesel mladinec Drago Globočnik iz TOZD Grmada; spremljali so ga Silvo Rupnik iz TOZD Dolomiti, Mira Svete iz TOZD Dolomiti, Rudi Eršte iz DO Rožnik, Vera Šemič iz TOZD Golovec in Škrjanc Ivan iz TOZD Golovec.
Sprejem zvezne štafete je pripravil koordinacijski svet mladinske organizacije Mercator-Rožnika v sodelovanju z občinsko konferenco ZSMS Vič-Ru-dnik.
A. Marjanovič
V soboto, 12. maja
Mile Bitenc — Studio za ekonomsko propagando SOZD
»Po poteh tovarištva in spominov«
Že v prejšnji številki Mercatorja smo zapisali, da bomo šli letos na pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« množično in enotno. Letošnji pohod bo tako dal še poseben pečat proslavljanju raznih jubilejev, med njimi tudi 30-letnice Mercatorja.
Tokrat si organizatorji iz delovne organizacije Mercator-Rožnik prizadevajo, da bi se za to manifestacijo odločilo čim-več delavcev Mercatorja; od Lendave do Portoroža, pa od
Tržiča do Metlike. Šli bomo skupaj, pod zastavo Mercator; skupaj z našimi brigadirji, ki bodo prvič s seboj ponesli tudi svoj prapor. Na 11.500 metrov dolgo pot se bomo podali v soboto, 12. maja.
Organizacijski odbor je vsem predsednikom OOZS v organizacijah, združenih v Mercator, že poslal razpis pohoda in prijavnice. Vendar naj ne bo odveč, da tudi na tem mestu zapišemo vsaj nekaj napotkov.
Vsi udeleženci pohoda se bomo zbrali pred upravno stavbo Mercatorja v Ljubljani, Emonska 3 v soboto, dne 12. maja ob 6.30 uri. Skupaj bomo odšli na bližnji Trg osvoboditve in nato z avtobusi do startnega mesta v Mostecu. Za tem bomo krenili na enajst in pol kilometra dolgo pot, po končanem pohodu pa se bomo ponovno zbrali na Trgu osvoboditve in skupaj odšli do Mesarske 6 v Ljubljani. Pred TOZD Hladilnica bo za
vse udeležence Mercatorja slovesen zaključek pohoda s tovariškim srečanjem.
Prijavite se lahko (če tega seveda niste storili že prej) tudi na sam dan pohoda. Torej, če ste se le odločili, da pojdete z nami, potem pridite, četudi se niste predhodno prijavili. Torej velja, da se dobimo na pohodu »Po poteh tovarištva in spominov«? Vsakega udeleženca čaka še prijetno presenečenje!
Glasilo delavcev in združenih kmetov SOZD Mercator, n.sub.o., Ljubljana, Aškerčeva 3 - Izdaja Center za obveščanje SOZD - Uredništvo: Aškerčeva 3, Ljubljana - Ureja uredniški odbor: Mile Bitenc Slavka Damjanovič, Anton Kočevar, Vasja Lenardič, Marjan Pogačnik, in Alenka Srdič - Odgovorni urednik Jaro Novak (telefon: 23-424) - Novinarka Ana Marjanovič - Tajnica redakcije Danica Prosen (telefon 21-488) - Tehnični urednik Dušan Lajovic - Oblikovna zasnova Jaro Novak - Tisk ČGP Delo - Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov - Izhaja ____________zadnji petek v mesecu — Glasilo prejemajo brezplačno delavci, kmetje, učenci v gospodarstvu in upokojenci SOZD Mercator — Naklada: 11.500 izvodov.
Mercator	___________________________ ____________________________________