Andrej Cimerman:
Povečati proizvodnjo za izvoz
Današnja slovesnost sovpada s praznovanjem OF, prvega maja in osvoboditve Ljubljane 9. maja
Dne4. majapa smo se z minuto molka poklonili ob šesti obletnici smrti predsednika Tita.
Prehajamo v odločilno fazo bitke za gospodar-sko in dnjžbenopolitično stabilizacijo. Pri delovnih Ijudeh se vse bolj izostrujejo spoznanja, da moramo boli intenzivno delati za stabilizacijo našega gospo-darstva, da moramo naše življenje in naš razvoj gra-diti v duhu opiranja na lastne sile in sposobnosti. Jasno nam mora biti, daporabimo lahko letoliko, ko-likor ustvarimo, da si lahko delimo le po dejanskih rezultatih dela in po prispevku k tem rezultatom. Pri tem pa moramo upoštevati načelo solidarnosti, kadar je to uterr'
Rezuiiatigp- • o'*ija vOZD letos kažejo, dane dosegamonačru.vdnih rezuftatov. V Ljubljani je bila rast proizvodnje januarja višja za 7,6, februarja za 2,9 % več kot v istem obdobju lani, marec je bil za 2,2 % večji kot lanskoletno povprečje. Vendar je bila proizvodnja v marcu 1986 najskromnejša v zadnjih desetih letih Povn ^ie namreč znaša 6 odstotkov.
Vzrokov Za io je vdč, vendar so spremenjeni po-goji gospodarjenjaše zlasti novi pogoji zunanjetrgo-vinskega in deviznega poslovanja izrazito omeje-valno vplivali na rast proizvodnje. O težavah, s kate-rimi se srečujejoOZD pri izvozu in uvozu po uveljavi-tvi novih predpisov, vemo veliko. Žal nobeno od ho-tenj in ciljev. ki jih je imela nova zakonodaja. ni ure-sničeno: niti hitrejše vključevanjev mednarodno de-litev dela, niti krepitev delovanja ekonomskih zako-nitosti s krepitvijo enotnega deviznega trga, niti uravnoteženje plačilne bilance države. niti motivira-nost gospodarstva za povečanje izvoza.
V neposredni praksi pa je OZD izredno prizadelo že samo to, da je osnovnim trem zakonom sledi lo 86 podzakonskih ukrepov, kjer je prišlo najprej do po-plave novih predpisov, nato pa še do nasprotujočih si tolmačenj posameznih upravnih organov. Koliko je bilo zaradi tega nepotrebnih intervencij ter poto-vanj v Beograd, je težko oceniti.
Po izrednih pritiskih gospodarstva, predvsem iz Slovenije, Hrvatske, BiH in Srbije, po zadnjih infor-macijah pripravljajo sveženj novih ukrepov ZIS, ki naj bi v glavnem prinesli naslednje pozitivne premi-ke: več dopolnitev sistema za spodbujanje izvoza (povečanje stimulacije), anticipativno premikanje dinarskega tečaja, premik pravic do nakupa deviz na II. prioriteto, nižje obresti pri kreditih za pripravo proizvodnje za izvoz, povečanje bančnih limitov, večje devizne pravice za tiste, ki so lani dosegli vi-soko rast izvoza.
V  Ljubljani je v proizvodnji električnih strojev in aparatov povsem enak obseg proizvodnje kot lani. V strojegradnji letošnji proizvodni rezultati zaostajajo. V papirni industriji je obseg za 2,2 % nižji. V tekstilni industriji rast proizvodnje zaostaja za 14,6%, kot v istem obdobju lani. V elektrogospodarstvu, proi-zvodnji prometnih sredstev, proizvodnji bazičnih kemičnih izdelkov, pijač, krmil ter proizvodnji žaga-nega lesa in plošč pa so doseženi ugodni rezultati. Število zaposlenih je letos f ebruarja preseglo lansko povprečje za 1,2 odstotka.
Poprečni OD v prvih dveh mesecih 1986. leta je znašal 91.200 din. V resolucijo smo zapisali, da bodo cene naraščale po 3% mesečno, dejanska rast cen na drobno v prvih treh mesecth pa znaša 6,8 %. V primerjavi z decembrom lani so bile marca letos cene na drobno v Ljubljani višje za 20,4%, cene življenjskih potrebščin pa za 22,4%.
Teh nekaj kazalcev kaže na to, da bomo morali pri našem nadaljnjem delu v sindikatih akcije usme-riti v:
—  izpolnjevanje zastavljenih nalog, ki se nana-šajo na večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo ter večji izvoz na konvertibilno področje, ustvarjanje večjega dohodka in čistega dohodka in na lej osnovi višje OD;
—  za vsa področja dela hitreje in učinkoviteje ra-zvijati ter uveljavljati sistem delitve po delu in rezul-tatih dela, pri tem pa bolje nagrajevati ustvarjalno delo;
—  nujno mora prevladati spoznanje, da so v neizkoriščenih potencialih na področju inventivne dejavnosti neslutene možnosti za hitrejši tehnološkl in gospodarski napredek sleherne OZD, zato mo-ramo imeti tudi ustrezen odnos do vrednotenja in-ventivnega dela;
—  sindikat v občini, organiziran v frontni organi-zaciji SZDL, je skupaj z ZK in drugimi DPO bil v tem obdobju obrnjen k tistim vprašanjem nadaljnjega ra-zvoja socialističnega samoupravljanja, ki zagotav-Ijajo oblast delavcev, ki utrjujejo in razvijajo vrednote naše družbe, da bi dosledno uresničevali ustavo in zakon o združenem delu.
V letošnjem letu je bilo v 00 ZS veliko dela (voli-tve, kritična anajiza, zaključni račun). To delo pa so opravili tiste tovarišice in tovariši, ki imajo v duhu so-cialističnega samoupravljanja na defavsko razred-nih pozicijah jasno lastno prepričanje, tisti, ki so si s svojim lastnim odnosom do dela ter tovariškim od-nosom do sodelavcev pridobili zaupanje med de-lavci in tisti, ki so pripravljeni na lastno odrekanjeter jim ni žal časa za delo na družbenopolitičnem in sa-moupravnem področju. Tudi na kongresu smo dobili jasne usmeritve za naše nadaljnje delo. To nas ob-vezuje, da v nadaljnjem delu vsi prispevamo v sl6-hernem okolju pri razreševanju odprtih problemov.