TRST, četrtek 13. novembra 1958 Leto XIV. . Št. 270 (4115) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini TOKDMSTVO; dl. MONTECCHI «. (, 11. nad. — TELEFON »3-19« IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 to- °GUŠov"33~ ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od _8. do 12.30 in od 15. do 18. .— Tal. 37-338 — CENE iS; 37-338' - Za vsak mm višine v širitij enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 Mr. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. nAnVLIllllA. Uit JUL 11 d tolit —■ VlldpiCI. veti Lit tu d 4ii» pvnviai« mvvv. . V'-—----— - X X . T..ljLt n lllirn FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — P?štn} t*koClT . tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 34., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Berlin je del sovjetskega področja izjavljajo pravniki Vzhodne Nemčije Grotewohl ponavlja tezo Hruščeva in pravi, da bi se morale okupacijske sile umakniti iz Berlina - Vzhodnonemška spomenica z obtožbami proti bonnski vladi - Izjava Adenauerjeve vlade cijj ,jUm v zvezi z bivanjem sovjetskih cet v Nem-^da ^a txx^° doseženi rezultati -»učinkovita spod-!ak L z„a^°dr-im državam, da napravijo podoben ko- '.ewnK?enciJa popravila Gro-v“ besede glede umi- iz Nemčije, kakor h ia ocifi’ ;Do nove ureditve bi jem ri, ,hk;o Prišl° s Pogo-ir.pi’Qa druge države sprejemale sklep.* a n? ie dalje izjavil, e ^aS°va vlada zelo ceni iz-p0,. nruščeva, ker so »jasno •Predi nem®ko vprašanje«, poonrtv® za pripravo mirovne je°n e z Nemčijo, je dodal, PrideVa ,rea'na možnost, da tet) m° iz slepe ulice v kaši,,, Nemčija zaradi zgre-,_P0litike Bonna.« Hružč ew°hl je izjavil, da je rij n Praktično že odgovo-taVa,a n°to, ki jo je name-iloSj,a v kratkem poslati v •Ni V° zahodnonemška vlada, 'da reS’” je dejal Grotewolil, loga ie mirovna pogodba na- sko samo štirih velesil; nem- L°Ve.dati Jjudstvo — Predsednik vzhodnonemške vlade v ZVp* je na današnji tiskovni konferenci izjavil Bjfli 1 2 nedavnimi izjavami Hrusčeva o vzhodnem mvjetVt da upa> da bodo na podlagi pogajanj med porazu vlado in vzhodnonemško vlado sklenili nov & Up" toda« j tak » p„a sv°je čete na zahod nonemškem ozemlju. !, uaieje je vzhodnonem- —— ——— , • nost v Berlinu je torej pri-padala izključno Sovjetski zvezi kot zasedbeni sili. Iz tega sledi, da bo ves Berlin po prenosu suverenih pravic, ki jih ima SZ, na nemško demokratično republiko ozemlje, nad katerim se izvaja suverenost rase države«. »Pogoji štiristranskega u-pravljanja Berlina, dodaja profesor, so bili na eni strani spoštovanje načela nemške enotnosti, ki ga poudarja potsdamski sporazum, ii. položaja Berlina kot prestolnice, na drugi strani pa izvajanje bistvenih načel zavezniške nemške politike: denacifikacija, demilitarizacija, demokratizacija in likvidacija monopolov. S svojo politiko, ki je šla mimo teh načel, so zahodne države zgubile svoje prav’ce v Berlinu«. V Pragi pa je vzhodnonemški poslanik Upeiser izjavil: «Ce bo vzhodnonemška republika prevzela v Berlinu o-blast, ki je sedaj v sovjetskih rokah — in jo bo prevzela — bo potrebno najti pametno rešitev s pogajanji z državami, ki se do sedaj delajo, kakor da ignorirajo obstoj vzhodnonemške republike«. V Bonnu je Adenauer predsedoval dolgi seji vlade, po kateri so objavili naslednjo izjavo: »Izjave predsednika Hruščeva o štiristranskem statutu Berlina prepuščajo domnevo, da se misli sovjetska vlada enostransko odpovedati obveznostim, ki izhajajo iz mednarodnih dogovorov. Taka enostranska odpoved mednarodnih obveznosti bi bila kršitev veljavnega mednarodnega prava in to bi resno spravilo v dvom zaupanje v veljavnost pogodb, ki so jih Sovjeti sprejeli. Zvezna vlada je prisiljena ugotoviti, da tako ravnanje povzroča škodljive posledice za nemško-So-vjetske odnose. Poleg tega bi se že obstoječa svetovna politična napetost nevarno zaostrila. Sovjetska zveza bi morala v takem razvoju prevzeti vso odgovornos.. Zahodne države so večkrat zajamčile obrambo Berlina. Sporazumno z zvezno vlado so vedno poudarile, da bodo ostale zveste štiristranskemu statutu v Berlinu in da se bodo v primeru potrebe postavile proti grožnji, ki bi bila naperjena proti Berlinu in proti življenjskim interesom tega mesta«. Na vprašanje časnikarjev ni hotel predstavnik bonnske vlade von Eckardt povedati, ali bi Zahodna Nemčija prekinila diplomatske odnose s Sovjetsko zvezo, če bi ta prepustila svoje področje Berlina vzhodnonemški vladi. Dejal je; «Ni mogoče odgovoriti mora o zadevi svoje.» Ponovil je te-•itev "h treba nemško zdru-k0 • doseči z mirovno pogod-ltpu, s federacijo med obema bj,^ukama. Mirovna pogod-Jiejj J morala vključevati tudi Iled-ere gospodarske določbe °hv» Zahodne Nemčije ter Uahn an°st o demilitarizaciji ii, dne Nemčije in o vklju-b-, Vs® Nemčije v evropsko °tnsko področje. “^je n Da nl cla *Važna sta mir in razu-)i anje med Nemci. Vendar statut Berlina ne tv 'dteresom nemškega ljudmi. ln tudi ne berlinskega jo ‘Valstva. Berlinčani mora. jo phi pogum, da se razumeli' ®dno bolj težko postaja ,te »'odne države dokazati na e0enost zahtev po poseb. bj -^pravicah v Berlinu. Zato do -°fa!e zahodne države priti lipu aključka, da ostati v Ber-Ijpj n' v interesu nemškega s-va,« pa ni glavno vpra-je pripomnil Grote- N ljjei vPrašanje, ali se je že čtt j° umikanje sovjetskih Od* Nemčije, je Grotevvohl l|j v°ril negativno in dodal: ®°vora Hruščeva skle-da je Sovjetska zveza 1» Bavllena začeti pogajanja Ojj bovno proučitev vpraša-bivanju sovjetskih čet.« doli je tudi, da ne more ve-Pr-’ daj bo Sovjetska zveza obif,UsNla izhodni Nemčiji ie i2 . nad Berlinom. Končno brjjjavi.l. da je njegova vlada s(jjlavljena pomagati berlin-?oSt)- °blastem, da premagajo iajp darske težave, ki ijha-Hpsj.lz Posebnega položaja V j^°dnonemško poslaništvo Vs6t.'skvi pa je danes poslalo Nštv P^omatskim predstav' ■ kat. ;eri v Moskvi spomenico. ‘,6tnč~*‘ obtožuje Zahodno Nev 'l0- da vodi kampanjo iiji ata proti Vzhodni Nem-htdjil točasno je poslaništvo d - n°f°, s katero poziva Vjt dtzave, naj se uprejo ne-^aborl * j° *ma • politika ls;ta?ne Nemčije ki vodi do tv '»e notranje vojne« v Ned) Spomenica jn nota ne bed a®ata nobene posebne po. tild) V zvezi z Berlinom in la« pe omenjata zadnjih iz-SB„ u5deva. 'Goniča z naslovom saVli.nja i!U m*r. 3° Pred' Jado a oboroževalna politika °dn«ve Nemčije« obtožuje 6o ;bdsk0 'Vtat( vlado, da povzroča *avžet ^ fašizmu, da hoče stešn- izhodno Nemčijo, po-fevajlj* atomsko oborožitev in »» 0rt'Zem’ z'ast' glede meje lide dri in Nisi, ter vodi pro-Pol:.kratično in izzivalno S °' Hn^oenica navaja tudi vo-t?^0dn *n druge ameriške in oerlj ooemške organizacije v •ki u in Zahodni Nemčiji, Vfatn„t|r’restano vodijo pre-bl v delovanje proti Vzhod-vNe,bčiji». bi)a Berlinu izjavljajo, da sta ?Udi 'Jemenica in nota po-H^vjetski zvezi, trem za-'*fiav- državam in drugim ?tžav 1,1 skupno šestdesetim . Prepise spomenice bi ^'il po današnji tiskov-''tho[i„ dlerenci Grotewohla bšvj0?.onemški minister Bolz ž tie) 'Jb časnikarjem skupno bad9| knjigo ki govori o «na-t(t>Uhvi Politiki vlade zvezne y hke.« !'ba ZVez* s položajem Ber-i' 3ih° ana^Hne tud> izjave, •ki je podal v^hodnonem-if aa®enciji rektor akademi-Sf. Pravo prof. Herbert ?bh; Izjavil je med dru-*Sa J1 okumenti mednarod- 5 t>otsrtaVa od 4- iul'ia 1945 N ben, sporazum daje- ]abi0 *n zahodnim velesilam 1) * kravico navadne ude-i,?flinj '1 Stiristranski upravi bost«i te*a ni Ber‘ la cii t *,e*° avtonomno o-, o področje, nač pa ibtalf 0 dil sestavni del so-področja. Suvere- janja«. Dodal je še, da je bonnska vlada v stalnem stiku s predstavniki treh zahodnih držav v Berlinu. «»------ Posvetovanja v zvezi z Berlinom PARIZ, 12. — Od včeraj so med Washingtonom, Londonom. Farizom in Bonnom v teku pogajanja po diplomatski poti v zvezi z zadnjim: izjavami Hruščeva o Berlinu. Posvetovanja so se razširila na NATO na današnji seji stalnega sveta te organizacije v Parizu. Zatrjujejo, da je stalni svet na zahtevo ZDA, Velike Britanije in Francije »vzel na znanje« izjave Hruščeva. Pred- stavniki petnajstih držav NATO bodo zadevo dalje proučevali prihodnjo sredo na svoji redni seji. Zahodnonemška vlada ni do sedaj še posredovala pr: angleški, francoski in ameriški vladi, da bi dale nova zagotovila, da ne mislijo spremeniti statuta Berlina. Britanski poslanik v Bonnu pa se je sinoči razgovarjal z Adenauerjem. V krogih NATO, menijo, da bo sovjetska vlada verjetno prepustila svojo oblast vzhodnonemški vladi. Trdijo, da hoče sovjetska vlada ustvariti krizo, zaradi katere bi bila potrebna konferenca na najvišji stopnji, na kateri naj bi govorili o razorožitvi ter o Nemčiji. V teh 'krogih pričakujejo v prihodnjih tednih nove zaostritve v zvezi z Berlinom. Pripominjajo, da' ni nič takega, ki bi dalo misliti, da bi Sovjetska zveza vzpostavila blokado Berlina, kakor leta 1948, vendar pa bo skušala ustvarjati težave zahodnim državam v Berlinu. Ameriški funkcionarji so v Washingtonu izjavili, da imajo ZDA na razpolago nad 800 vojaških in civilnih štirimo-tornih letal, ki bi jih lahko uporabili «skoraj nemudoma« pri letalskem mostu, ki bi povezoval Berlin v primeru ponovne blokade tega mesta. V Londonu pa izjavljajo v poučenih krogih, da je britanska vlada pozvala Pariz In Wa-shington, naj bi zhčeli tristranska posvetovanja, da določijo zahodno stališče do izjav Hruščeva. Po teh posvetovanjih bi se tri zahodne države posvetovale z bonnsko vlado. Razprava v političnem odboru OZN Vesoljski prostor in razorožitev Zorinove obtožbe proti ZDA - Izjave italijanskega delegata - Na obeh ženevskih konferencah še dalje razpravljajo o delovnem sporedu NEW YORK, 12. — V političnem odboru OZN se je danes 2&cela razprava o uporabljanju vesoljskega prostora. Sovjetski predstavnik Zorin je izjavil, da bo vedno obstajala nevarnost jedrske vojne, dokler ne bo sklenjen sporazum, ki naj napravi konec oboroževalni tekmi, ki naj prepove jedrsko orožje in ki naj usmeri vesoljska raziskovanja v izključno miroljubne namene. Zorin je zatem obtožil da ZDA, da hočejo vladati svetu z obvladovanjem vesoljskega prostora, s postavljanjem vojaških oporišč na Luni, s samovoljnim spreminjanjem klime na planetu in s spopolnje-vanjem balističnih izstrelkov kot orožja za splošno vojno. Zatem je Zorin izjavil, da SZ ne more sprejeti prepovedi medcelinskih raket ali nadzorstva nad njimi če imajo ZDA okoli SZ vojaška oporišča s katerih lahko po mili volji bombardirajo Sovjetsko zvezo z jedrskimi izstrelki. Po mnenju sovjetske vlade se vprašanje miroljubnega uporabljanja M MIIHIII || MI ,|||,„„„IIII|„»,■„„„,„„„„1,111 Sklepi vlade glede sporazuma o SET Colombo o težavah za ustanovitev ESI Ali bo postopek za odobritev ustavnih zakonov dovolj hiter, da bo končno le omogočil volitve tržaških senatorjev spomladi? (Od našega dopisnika) RIM, 12. — Danes je bila napovedana seja vlade, prihodnji torek pa se bo ponovno sestal parlament. V poslanski zbornici bodo razpravljali o zakonskem osnutku za znižanje cen petrolejskih proizvodov in za dokončno odpravo do- • - s,.rb “ da SET ne bo datne «suesKe» cene bencina. Glavni predmet vladne seje je bilo poročilo ministra za zunanjo trgovino Colomba o pogajanjih za vključitev enajstih evropskih držav, ki so članice OECE ne pa Skupnega evropskega tržišča (SET) v širšo gospodarsko skupnost — v C ono za svobodno izmenjavo (CSI). Minister za proračun pa je poročal o posledicah, ki bodo nastale, ko se bo 1. januarja začel izvajati sporazum o Skupnem evropskem tržišču (SET) in o ukrepih, ki jih bo morala vlada s tem v zvezi podvzeti. V poročilu o vladni seji je rečeno, aa je vlada pooblastila ministra za proračun, naj izdela v okviru medministrskega odbora in po posvetovanju s sindikalnimi organizacijami, predlog o potrebnih ukrepih, ki naj bodo taki, da bo »italijansko gospodarstvo imelo od SET tiste koristi, ki so predvidene«. Glede Cone svobodne izmenjave pa je po vladni seji govoril minister Colombo, ki je rekel, da ne gre za vključi-(ev šestih držav Skupnega evropskega tržišča v CSl, temveč za 17 držav, med katerimi • sta tudi Grčija in Tuiči- ......... o_____ ja in katerih gospodarstvo je na hipotetično vprašanje, ker I popolnoma različno od gospo-ni prišlo še do nobenega de-‘darst'ev drugih držav. «Naša ARGENTINSKI PARLAMENT ODOBRIL OBSEDNO STANJE Napovedana stavka po vsej državi BUENOS AIRES, 12. — Po- javil, da Argentina ne bo raz- veljavila pogodb, ki so bile nedavno podpisane z raznimi tujimi družbami za izkoriščanje petrolejskih vrelcev. Povedal pa je, da so odložili za 30 dni podpis pogodbe z neko ameriško finančno družbo. Po. godbo so imeli podpisati danes. Gomulka v Varšavi VARŠAVA, 12. — Vladislav Gomulka se je danes skupno s svojo delegacijo vrnil iz Moskve v Varšavo. Na zborovanju v domu kulture v Varšavi je Gomulka med drugim izjavil: «V celoti podpiramo stališče SZ glede Berlina. To stališče je odgovor, ker so zahodni imperialisti kršili potsdamske sporazume.« Predstavnik ameriškega državnega departmaja pa je danes obtožil Sovjetsko zvezo, da spravlja v nevarnost mir in stabilnost, v Evropi, ker hoče še dalje razdeljeno Nemčijo. Dodal je, da je sovjetska vlada kriva, če ni še prišlo do konference najvišjih. V zvezi s skupno izjavo o razgovorih Gomulke in Hruščeva je predstavnik izjavil, da ta izjava »ne prispeva k zmanjšanju svetovne napetosti in k rešitvi mednarodnih vprašanj«. O tej izjavi pravi državni departma dalje: «Na splošno predstavlja izjava tinično so-stvu za gospodarske in social- | vjelsko potvarjanje dejanj in ne zadeve Francelicha je iz- 1 bo za tako veljala.« slanska zbornica in senat sta odobrila razglasitev obsednega stanja v državi za trideset dni. Dekret stopi takoj v veljavo. Zunanji minister pa je poslal vsem argentinskim diplomatskim predstavništvom noto, v kateri pravi, da gre le za začasen ukrep in da je ta ukrep «varnostna podlaga za izvedbo gospodarskega načrta lade«, posebno kar se tiče petroleja. Sindikalne organizacije argentinskih petrolejskih delavcev pa so sklenile razglasiti splošno stavko svoje kategorije na vsem argentinskem ozemlju od polnoči dalje kljub razglasitvi obsednega stanja, da podprejo stavko petrolej; skih delavcev v Mendozi, ki stavkajo že 73 dni. Na podlagi obsednega stanja vlada lahko mobilizira petrolejske delavce. Ce pa bi se to zgodilo, bodo začeli stavko tudi nameščenci v plinarnah v vsej državi. Zdi se, da se pripravlja novo merjenje sil. Predsednik Frondizi se je danes posvetoval s svojimi voja. škimi svetovalci. policija trdi, da je podlaga sedanjega gibanja zarota, ki jo je organiziral eden glavnih Peronovih namestnikov Wil-liam Cooke, ki so ga aretirali v ponedeljek ko je prišel iz Ciudad Trujillo. Ne izključujejo možnosti, da bo zaradi stavke prišlo do preosnove vlade. Novi podtajnik v predsed- nekakšna avtarkična zveza, v katero bi se morale njegove članice zapreti«, je dejal Colombo. »Mi hočemo u-stanoviti evropsko gospodarsko združenje, ki bo tako, da se ne bo razširilo v širšo organizacijo kot je SET, temveč da jo ohrani v njeni celoti, hkrati pa omogoči, da se poveže z drugimi tržišči, k: jih predstavlja 11 ostalih držav«. Ko je govoril o težavah za ustanovitev CSl je Colombo rekel, da so te težave v tarifnih avtonomijah, v zunanjih tarifah, v določanju izvoza proizvodov, ki jih bodo v CSl uvažali, v kmetijstvu in v koordiniranju trgovske politike. Povedal je. da ni res, da bi bila pogajanja sedaj na mrtvi točki. Omenil je možnost začasnega sporazuma ter da nikakor ni aktualno sporazumevanje na najvišji ravni, da bi se odstranile težave, ker do sedaj nihče ni izjavil, da sporazuma noče. Minister je tudi poudaril, da ni točno, da bi vse težave prihajale le iz Francije. Colombo je takoj nato odpotoval v Pariz in se tam sestal z za-hodnonemško delegacijo, da bi se dogovoril zaradi moreb t-nega posredovanja v sporu med Francijo in Anglijo glede CSl. Predsednik vlade Fanfani pa je po seji omenil tudi premestitev dosedanjega velepo slanika Italije v Parizu, ki jfc tam komaj sedem mesecev Govori se namreč, da gre za povsem osebne zadeve, ki so ozko povezane z najvidnejšimi ljudmi Fanfanijeve demo-kristjanske struje, tako da je celo pariška vlada izrazila nezadovoljstvo nad premestitvijo, kajti prejšnji veleposlanik Italije je bil v Parizu nič manj kot 13 let. Fanfani je glede vsega tega dejal #da on ni kriv za take indirektne govorice«, ki da nimajo noben osnove zlasti kar se tiče no- vega veleposlanika Vitettija, ki je bil doslej predstavnik vlade Italije v OZN. Fanfani je tudi zanikal, da bo vlada »odslej na počiti,, cah« in da ne bo izvajala objavljenega programa; rekel je, da bo program izvajala čeprav bolj počasi kot doslej Vlada je odobrila zakonski meni, da bodo ustavni zakoni lahko sprejeti v obeh delih parlamenta že po treh mesecih. Te sklepe odbora za pravilnik bodo morali odobriti še poslanci in senatorji, kar bodo zelo verjetno tudi storili, ker se z njimi strinjajo predstavniki vseh strank, ki so zastopani v odboru. Zaradi tega lahko upamo, da bo tudi u-stavni zakon, ki ga mora parlament sprejeti za senatne volitve v Trstu, odobren v treh mesecih, tako da bodo senatne volitve v Trstu lahko že spomladi. Odbor za pravilnik je sklenil tudi da bo zaključno poročilo parlamentarne preiskovalne komisije za afero #Ano-nima banchieris enotno, čeprav se načelno ne prepoveduje predlaganje posebnega poročila manjšine. Sklepe komisije bosta prebrala predsednika senata in zbornice na plenarnih sejah, nato pa bosta določila dan razprave o delu komisije. Tudi vodstvo KPI se je sestalo danes dopoldne. Poročal je poslanec Li Causi o demo-kristjanski krizi na Siciliji. Predložil je vodstvu, naj odobri ravnanje skupine komuni-' stičnih deželnih poslancev, ki so omogočili- sestavo Milazzo-ve vlade. Vodstvo je poročilo odobrilo in pooblastilo deželni odbor KPI na Siciliji, da nadaljuje z dosedanjo zadevno politiko. Popoldne pa je poročal dr. Trivelli o delovanju komunistične mladine. Vodstvo MSI je prav tako danes odobrilo ravnanje predstavnikov svoje stranke na Siciliji glede sodelovanja v Mi-lazzovi deželni vladi. Demo-kristjanski deželni komisar na Siciliji Magri pa se je vrnil v Palermo, toda v petek bo zopet v Rimu, kjer se bo udeležil v soboto zasedanja glavnega odbora KD na katerem bodo temeljito razpravljali o sicilijanskih upornikih, predvsem pa o krivdi in krivcih za upor. A. P. (»------ O Huseinovih spletkah NEW YORK, 12. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je danes zanikal, da bi bil storjen pri OZN kakršen koli korak za dovoljenje, da Huseinovo letalo leti nad sirskim kor poroča sirski tisk, j« včeraj neka jordanska patrulja streljala na s'irsko obmejno patruljo in ranila enega »irskega vojaka. Moskovski radio je v svoji oddaji v arabskem jeziku izjavil, da Husein ni bil v letalu, ki je letelo nad sirskim ozemljem in se nato vrnilo v Jordanijo. - —«»---- Diefenbaker pri Fanfaniju RIM, 12. — Predsednik kanadske vlade Diefenbaker se je sestal danes z Fanfanijem. Uradno poročilo o sestanku pravi, da sta razpravljala «o odnosih med obema državama in o ostalih svetovnih vprašanjih« ter o perspektivah v bližnji bodočnosti ter sta ugotovila »bistveno istovetnost namenov«. Danes zjutraj je sprejel Die-fenbakerja tudi papež Janez XXIII; nocoj pa je ugledni gost odpotoval z letalom v Karači. RIM, 12. — Minister za reformo javne uprave, senator Camillo Giardina, je danes sprejel misijo jugoslovanskih funkcionarjev, ki jih je v Italijo in druge dežele poslala »United States Regional Or-ganisation«. da bi se spoznali z najvažnejšimi vprašanji u-činkovitega vodstva uradov vesoljskega prostora ne more ločiti od vprašanja ukinitve vojaških oporišč v tujini. Ameriški predstavnik Lodge je v svojem odgovoru izjavil, da so ameriška oporišča v tujini izključno obrambna in da so jih ZDA postavile sporazumno s prizadetimi državami. Dodal je, da bodo ameriške sile zapustile ta oporišča takoj ko bpdo omenjene države to zahtevale. Poudaril pa je, da ZDA ne morejo opustiti svojega programa o jedrskih izstrelkih, «dokler bo Sovjetska zveza ostala pri svoji imperialistični politiki«. Današnja razprava se je končala z govori čilskega in italijanskega delegata in se bo nadaljevala jutri. Italijanski delegat prof. Ambrosini je sporočil, da bo italijanska delegacija skupno z drugimi pripravila resolucijo, na podla, gi katere bi morala skupščina: 1. Pozvati vse države, naj podaljšajo trajanje mednarodnega geofiz kalnega leta, ki je dalo tako dobre rezultate in ni povzročilo nobenih sporov ali incidentov; podaljša naj se vse dotlej, dokler ne bo začasna študijska komisija poro. čala skupščini o rezultatih. 2. Ustanovi naj se začasna skupina ki naj začne potrebne študije in priporoča ukrepe skupščini. 3. Komisiji naj se poveri proučevanje pravnih vprašanj, ki nastajajo z raziskovanjem in uporabljanjem vesoljskega prostora, 4. Komisiji naj se priporoča, da deluje v tesnem sodelovanju z drugimi organi in specializiranimi organizmi, ki so neposredno povezani s tem vpra. šanjem, kakor sta mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) in mednarodna zveza za telekomunikacije (ITU). Prof. Ambrosini je omenil tudi možnost ustanovitve med. narodnega centra za raziskovanje vesoljstva. Ta center ne bi služil samo kot središče za izmenjavo informacij, pač pa bi tudi pomagal pri pripravljanju in izvajanju programov o vesoljstvu. ŽENEVA, 12. — Druga seja konference o preprečitvi :zn nadnih napadov je bila danes pod predsedstvom sovjetskega delegata Kuznecova. Trajala je poldrugo uro. Uradno poročilo pravi, da so nadaljevali razgovore o delovnem sporedu, ter da ima konferenca tudi nalogo pripraviti poročilo svojim vladam o vprašanjih, o katerih razpravljajo. Predstavniki C SR, Albanije in SZ ter ameriški predstavnik Fo-ster, v imenu zahodnih delegacij, so obrazložili stališče svojih vlad. Predsedoval je sovjetski delegat Kuznecov. Prihodnja seja bo jutri. V krogih konference zatrjujejo, da je Kuznecov tud: danes ponovil, kar je izjavil na otvoritveni seji, t. j., da bi mo. rala konferenca obravnavati: 1. prepoved jedrskega orožja, 2. uničenje zalog jedrskega o-rožja, 3. odpravo vojaških o-porišč v tujini, 4. bistveno zmanjšanje običajne oborožitve. Zahodne delegacije pa odklanjajo diskusijo na tej podlagi. Vendar pa se opaža, da se je stališče zahodnih delegacij nekoliko omililo: v današnjem uradnem poročilu se govori o »strokovnjakih, ki imajo nalogo proučiti morebitne ukrepe za preprečitev iznenadniih napadov in pripraviti poročilo svojim vladam«. Prej so ti delegati govorili samo o tehničnih vprašanjih glede ukrepov proti iznenadnim napadom. S tem da se ne sklicujejo na »tehnična vprašanja«, so po mnenju opazovalcev zahodne delegacije privolile, da se razširi področje diskusije. Prav tako nadaljuje delo tudi konferenca o ustavitvi jedrskih poizkusov. Današnji seji je predsedoval sovjetski delegat Carapkin. Prihodnja seja bo jutri popoldne. Po seji je uradni predstavnik prebral uradno poročilo, ki pravi, da so danes razpravljali o sovjetskem načrtu o u-stavitvi jedrskih poizkusov ter o »spremenjenih« načrtih dnevnega reda, ki so jih predložile SZ, Velika Britanija in ZDA. Poleg tega so govorili o dokumentu Velike Britanije, ki se tiče ustanovitve mednarodne nadzorstvene organizacije. Današnje poročilo navaja k domnevi, da so vsaj nekoliko napredovali. Prevladuje mnenje, da bodo težave v zvezi z dnevnim redom premagali na podlagi kompromisa dveh predlaganih sporedov. Francoske priprave za atomsko bombo PARIZ, 12. — Na tiskovni konferenci je francoski minister za oborožene sile Guil-laumat izjavil, da se za prihodnje tedne ne predvideva eksplozija francoske atomske bombe. Minister ni hotel povedati, kdaj bodo bombo preizkušali; potrdil pa je, da se delo nadaljuje ob sodelovanju komisarja za atomsko energijo in francoskega jedrskega centra v Marcoule. Minister je dodal, da bodo za bombo uporabili »francoski plutonij«. »Francoski napori za pripravo atomske bombe, je dodal minister, so precejšnji, toda potrebni so, kakor to kaže reakcija, ki je v zvezi s tem nastala med člani atomskega kiuba. n,„,i„,„„„„„i„„„„„,„„,„i„„',„>i„iH„„„„i„„„„„„„„„„i„„„„,„„i„„ia Albanska vlada zavrnila že drugo jugoslov. noto Albanci gradijo na meji s FLRJ nove bunkerje in obnavljajo zapuščene stražarnice in opazovalnice (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Jugoslovansko poslaništvo v Tirani je poslalo danes albanskemu zunanjemu ministrstvu protestno noto zaradi napadov na Jugoslavijo predsednika albansike vlade Mehmeda Sehua na proslavi 15. obletnice ustanovitve Zveze albanskih žena, namestnika predsednika vlade Spira Koleke na akademiji v čast 41. obletnice oktobrske revolucije in predsednika albanske partije dela Envera Hodže na sprejemu, k: ga je priredil sovjetski veleposlanik v Tirani 7. novembra. V jugoslovanski noti se ugotavlja, da imajo žalitve in kle-vetniški napadi omenjenih albanskih voditeljev za cilj, ne le poslabšati, temveč onemogočiti vsake odnose med Jugoslavijo in Albanijo in da so ti napadi namen določene politike albanske vlade. Albansko zunanje ministrstvo je zavrnilo sprejem note. Odnosi med Albanijo in Jugoslavijo. ki so od leta 1948 nenormalni, se zadnje čase vedno bolj zaostrujejo. Zastonj so, kot kaže, vsi napori jugoslovanske vlade, da se ohranijo kolikor toliko dobri sosedni odnosi. Albanski državni in partijski voditelji brez vsakih razlogov :n ob vsaki priložnosti prihajajo na dan z javne uprave. Mac Millan ne misli spremeniti dosedanje politike glede Cipra Laburisti podpirajo akcijo britanske vojske na otoku Dva Grka in en Anglež ubiti predlog za dodelitev državne pomoči uprav: za obvezno od- ozemljem. « kupovanje oljčnega olja iz proizvodne kampanje 1958-59. Na seji vlade sc — med drugimi — imenovali republikanskega prvaka poslanca Ciffarellija za upravnega svetnika Blagajne za Jug. To se tolmači kot še en Fanfanijev poskus, da bi pridobil za sodelovanje v vladi tudi republikance. Notranji minister Tambroni pa je na vladni seji poročal o izidih nedeljskih upravnih volitev v 198 občinah. Danes se je sestal odbor za pravilnik poslanske zbornice, ki je odobril sklepe glede postopka za odobritev ustavnih zakonov, kar bo tudi odločilno vplivalo na razpis senatnih volitev v Trstu. Odbor je sklenil, da bo poslanska zbornica izmenoma po normalnem postopku razpravljala o osnutkih za ustavne zakone, vse dokler ne bo dosežen sporazum glede istega besedila. Po prvem izglasovanju bodo morali poteči trije meseci. Sledila bo druga razprava, toda noben poslanec ali senator ne bo smel predlagati spre. _______ _ minjevalnih predlogov. To po- krajine polkovnika Seraja, Ka- Ždruženih narodov niti osebni predstavnik tajnika v Jordaniji nista imela nič opraviti z zahtevo za tako dovoljenje ali pa z odgovorom na tako zahtevo,« dodaja izjava. V krogih OZN so tudi izjavili, da jordanska vlada ni zahtevala sestanka Varnostnega sveta OZN. Tajnik OZN Hammarskjoeld je dobil po svojem predstavniku v Arna-nu Spinelliju poslanico jordanske vlade. Vsebina poslanice ni znana vendar pa se :e zvedelo, da jordanska vlada ne zahteva seje Varnostnega sveta. Egiptovski list »A! Ahram« piše, da je Husein skušal u-stvariti položaj, ki naj mu nudi izgovor, da punavno pokliče britanske čete v Jorda-rijo, da bi ščitile njegov prestol. List dodaja, da je delegat ZAR v OZN izročil tajniku Hammarskjoeldu spomenico, ki opisuje, kako je Huseinovo letalo kršilo sirski zračni prostor. Kairska radio pa javlja, da je Naser spiejel danes no-l-anjtga ministra sirske po- LONDON, 12. lan je danes izjavil, da bo britanska vlada nadaljevala »svojo konstruktivno politiko za politični napredek na Cipru«. Dodal -e, da bodo na otoku izvedli vse v.krepe, ki se jim bodo zdeli potrebni za vzdrževanje javnega reda. Velika Britanija pa bo še dalje iskala »politično linijo, s katero b' se strinjali vsi prizadeti, bodisi v notranjosti kakor izven otoka«. Izreke! je upanje, da bo grška vlada sprejela udeležbo na konferenci na poalagi, o kateri «je bil dejansko dosežen sporazum med razgovori v NATO«. Velika Britanija ima vedna namen udeležiti se tu konference. »Borili se bomo proti terorizmu z največjo odločnostjo in hkrati se bomo trudili, da pride do političnega sporazuma«, je izjavil Mac Millan in dodal, da «za nas bi bilo v veliko pomoč pri tej dvojni nalogi, če bi se grška vlada :n grško - ciprski voditelji ločili od kampanje grozodejstev in nasilja, ki se je sprožila na otoku«. Omenil je, da so se v zadnjih dneh povečali napadi na Angleže, in dodal, da guverner na otoku deluje od podpori svojih vojaških sodelavcev, v katere ima angleška vlada zaupanje. Izjavil je tudi, da se strinja z ukrepom o oborožitvi angleških civilistov na otoku. V zvezi s sklepom, da odpustijo z dela okoli 4.000 ciprskih Grkov, ki ^o zaposleni pri britanskih vojaških usta- Mac Mil- novah, je Mac Millan izjavil, se zadeva ne more rešiti sa- da Velika Britanija nima namena, začeti «povračilne kazenske ukrepe proii prebivalstvu na splošno«. Mac Millan je dalje izjavil, da *čeprav je večina prebivalstva na otoku naveličana terorističnega režima, je potrebno upoštevati, da to prebivalstvo živi v ozračjj strahu. Dokler se ne bo še dalje napredovalo, s tem da se pri koreninah uniči zlo, ne bo mogoče doseči sodelovanje ciprskega prebivalstva«. Zatem je Mac Millan ugotovil, da je grška vlada vpisala ciprsko zadevo na dnevni red skujjščine OZN, in je dodal, da je britanska vlada pripravljena pojasniti svoje stališče drugim članom Organizacije združenih narodov. Na vprašanje laburistov H. Gaitskelld in A. Bevana, ki sta ga vprašala, nai jima pove, ali je tajnik NATO Spaak res predlagal, naj se odloži izvajanje britanskega načrta o Cipru je Mac Millan odgovoril, da ta predlog «ni bil nikoli postavljen uradno« Na druga vprašanja ni hotel Mac Millan priznati, da so nove akcije proti Angležem na o-♦oku posledica sklepa, da se začne izvajati britanski načrt. Gaitskell je obsodil »brutalne umore na Cipru, predvsem razoroženih civilistov«, in je dodal, da laburist! »v celoti podpirajo britanske varnostne sile, ki morajo izpolnjevati zelo težavno, nevarno in nehvaležno nalogo«. , Pri tem pa je ugotovil, da mo na podlagi zatiranja, ter je pozval vlado, naj še dalje išče sporazum in mednarodno konferenco, kateri so naklonjeni tudi laburisti. Danes so angleški vojaki ubili mladega Grka blizu britanskega oporišča v Zephy. rosu, drugega pa blizu Nikozije. Na jugozahodnem delu otoka pa je neko britansko vojaško vozilo naletelo na mino, pri čemer je bil en vojak ubit, šest pa jih je bilo ranjenih. «»------ Protesti zaradi Ben Bele PARIZ, 12. — Beri Bela in drugi alžirski voditelji, ki so v francoskih zaporih, nadaljujejo gladovno stavko, ki so jo začeli pred štirinajstimi dnevi. Zdi se, da Ben Bela relativno dobro prenaša gladovno stavko, medtem ko se je stanje njegovega tovariša Mohameda Hiderja zelo poslabšalo. Maroška stranka Istiklal je iz protesta proti ravnanju, kateremu so podvrženi voditelji, razglasila za jutri v Rabatu splošno protestno stavko. V Maroku so še posebno občutljivi za položaj Ben Bele, ker je ta bil skupno z drugimi alžirskimi voditelji gost kralja Mohameda, ko ga je francoska protivohunska služba u-grabila. V Parizu pričakujejo prihod zagovornika Ben Rele, ki se je včeraj dolgo razgovarjal z maroškim kraljem. vedno novimi in vse bolj grobimi podtikanji in žalitvami, ki daleč presegajo vse, kar je bilo doslej rečeno s strani vzhodnoevropskih držav proti Jugoslaviji. Jugoslovanska vlada je bila v zelo kratki dobi prisiljena poslati dve protestni not: albanski vladi. Albanska vlada pa je sprejem teh not odbila. Vsa ta dejstva povezana z vedno večjim šikaniranjem jugoslovanskih diplomatskih zastopnikov v Tirani, kažejo, da želi albanska vlada prisiliti Jugoslavijo, da prekine diplo-matske odnose, da bi to izkoristila kot dokaz nemiroljubnosti in sovražnih namenov Jugoslavije. Da albanska vlada ne misli na vzdrževanje dobrih odnosov z Jugoslavijo, dokazuje tudi stanje na albansko-jugoslo-vanski meji. Po vesteh iz dobro obveščenih kregov. so Albanci zadnje čase povečali številčno stanje obmejnih straž ;n poostrili nadzorstvo vzdolž jugoslovansko-albanske meje v globini 30 km. Pa bi laže nadzorovali in bclj zavarovali obmejno področje gradijo nove opazovalnice, nove stražarnice in nove bunkerje. V zapuščenih obmejnih stražnicah in o-pazovalnicah so se ponovno pojavile obmejne straže, ki jih stalno inšpicirajo albanski oficirji. Na mednarodni konferenci o zakonodaji, ki se nanaša na bivše borce in žrtve vojne, ki bo od 16. do 26. novembra v Haagu, bo član Zveznega izvršnega sveta Jugoslavije Velimir Stojnič poročal o družbenem in pravnem položaju borcev in žrtev vojne v Jugoslaviji. Konferenca, ki jo organizira Svetovna zveza borcev ob sodelovanju holandske vlade, se bodo poleg strokovnjakov vlad in nekaterih organizacij udeležili tudi številni ministri in druge osebnosti iz raznih držav, ki bodo poročali o politiki njihovih vlad v tem vprašanju. B. B. Nemški krediti v • • • Grčiji BONN 12. — Po razgovorih. ki jih je predsednik grške vlade Karamanlis imel v Bonnu z Adenauerjem, so objavili poročilo, ki javlja, da je bonnska vlada dovolila Grčiji kredit 200 milijonov mark in dobave nemškega materiala za skupno vrednost 400 milijonov mark. Prvi kredit 100 mark je takoj na razpolago. Poleg tega bo Zahodna Nemčija dala na razpolago dodatne zneske za finansiranje tehnične pomoči Grčiji. Poročilo pravi, da sta se obe vladi sporazumeli o potrebi razvoja sodelovanja med nemškimi in grškimi podjetji. Poročilo govori zatem o potrebi solidarnosti in sodelovanja med zahodnimi državami ter dodaja, da je združitev Nemčije prvi pogoj za trajno pomiritev v Evropi m v svetu. Glede Cipra pravi izjava, da je Adenauer izrekel iskreno željo, da bo med prizadetimi državami dosežen zadovoljiv sporazum. Na sinočnjem sprejemu je Adenauer izjavil, da je pripravljen nuditi svoje dobre usluge v zvezi s Ciprom, toda do sedaj ni teh uslug nihče zahteval in niti on jih ni ponudil. Vreme včeraj: NajviSja temperatura 13,2, najnižja 10,3, zračni tlak 1001,1 pada, veter severovzhodnik, 40 km na uro, sunki 65 km, vlaga 63 odst,, dežja 1,1 mm, morje razburkano, temperatura morja 15,6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 13. novembra Stanislav, Nevenka Sonce vzkle ob 7.01 ib zzjo 16.37. Dolžina dneva 9 jo l vzide ob 9.13 in zatone Jutri PETEK 14. novembra Jozafat, Borislava Dr. Mario Franzi! izvoljen za župana Samovolja KD pri volitvah odbornikov V znak protesta so svetovalci opozicije zapustili dvorano - Po burni seji končno le izvoljen odbor ob tihi podpori PLI, TU in SL Porod tržaškega občinskega odbora je bil izredno težak in dolgotrajen, saj so izvolili odbornike šele ob 0.45, ker se je občinska seja tako dolgo zavlekla. Resnični razlog za težave novega odbora so predstavljali demokristjanski sprosti strelci*, ki so se pojavili na dveh glasovanjih tako, da je vse kazalo, da ne bodo izvoljeni vsi uradno po tristranski relativni večini predloženi kandidati, temveč da bo eden izpadel in da bodo na njegovo mesto izvolili sicer demokristjana, toda predstavnika notranje opozicije (skupine Romano). Volitve župana so potekale mirno, ker ni bil prisoten svetovalec PLI tako da je omogočil doseči dr. Franzdu že ob prvem glasovanju potrebno absolutno večino 30 glasov. Novoizvoljeni župan je najprej prebral programsko izjavo. V njej je najprej polemiziral s Furlani glede avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina, čeprav je tudi on sam Furlan, saj je rojen v Vidmu. Zatem je dr. Franzil orisal program, kt ga name- Novi župan dr. Franzil rav.a novi občinski odbor izvesti. Novi odbor se obvezuje, da bo zaradi resnega finančnega položaja občine zagovarjal nuj-nost, da se ohrani državni prispevek za kritje občin-’:.ega proračuna. Nadaije je po mnenju odbora nujno, da se izločijo nepotrebni izdatki pri u-pravljanju javnega denarja. V mejah možnosti se morajo zni-ati tudi posredni davki ter zvišati neposredni. Poskrbeli bodo tudi, da se dokonča regulacijski načrt mesta ter da se zgradijo stanovanja zlasti da družine delavcev. Občina bo najela posojilo 2 milijard za obnavljanje starega mesta. Glede gornje tržaške okolice je dr. Franzil dejal, da jo je treba valorizirati, pri čemer pa ni povedal kako. Tudi Acegat bi bilo treba postaviti na krbpko podlago; za novi vodo-vod pa je še treba poiskati fonde. Odbor pa bo tudi storil vse, da se preskrbi delo brezposelnim ter da se mladina strokovno usposobi. Občina bo tudi prispevala k spopolnitvi državnih u-krepov za zaščito potrošnikov. Nadalje se je odbor obvezal, da bo - obnovil korpus občinskih stražnikov, da bo pospeševal šolstvo in širjenje kulture, da bo valoriziral turistične lepote mesta in obrežja ter podpiral gradnjo novih kopališč. S svojim programom še odbor obvezuje, da bo deloval tako, da se bo čimbolj izboljšala blaginja tržaškega prebivalstva. seveda v mejah sedanjih pogojev. Novi župan v svojem govoru sploh ni omenil slovenskega prebivalstva, kakor da bi zanj sploh ne obstajalo in ne bi bilo del skupnosti, ki jo bo on odslej upravljal. K njegovim številnim obljubam se bomo še povrnili in jih podrobneje kritično ocenili. Potem je dr. Franzil predlagal v imenu KD, PRi in PSDI naslednje kandidate za odbornike; prof. Cumbata in Geppija za PRI, dr. Adovasia, prof. Faraguno, dr. Gaspara, Gridellija, dr. Pecorarija dr. de Rinaldinija, dr. Rocca, ing. Spaccinija, dr. Veniera, ing. \ isintina za KD in naslednje kandidate za namestnike: Deloconteja. Fantasio in Pup-pija (vse KD). Sledilo je prvo glasovanje, na katerem je po zakonu potrebna absolutna večina, in torej 31 glasov. Na tem glasovanju so bili izvoljeni: Ri-naldini (43 glasov), Cumbat (43) Visintin (41), Faraguna (38), Pecorari (37), Spaccini (36), Venier (35), ki so prejeli več kot 31 glasov. Pomembno število glasov so -e prejeli: Gridelli (28). Adovasio (27), Geppi (27), Rocca (27). Ga-sparo (26), ki pa niso bili izvoljeni. To prvo glasovanje je jasno pokazalo da so se ponovno pojavili demokristjanski »prosti strelci*, ki skriti za tajnostjo glasu niso volili po navodilih stranke, saj kar pet odbornikov ni dobilo niti 29 glasov, kot znašajo glasovi tri-strankarske koalicije (KD 23, PRI 2, PSDI 4, skupno 29). Zlasti v primeru svetovalca Gridellija je bilo jasno, da primanjkujejo kar trije demokristjanski glasovi in v primeru svetovalca Geppija pa naj bi na osnovi nekaterih govoric manjkali kar štirje, ker naj bi zanj glasovala oba liberalca. Poleg tega je za račune de-mokristjanskega štaba dobil član njih stranke svetovalec Verza «preveč glasov* in je s tem avtomatično postal nekak predstavnik združene opozicije občinskega sveta. Kaj več je težko reči o tem glasovanju ker so glasovi tajni, vendar pa lahko sodimo po zakulisnih vesteh in številnih govoricah, da zadeva ni bila tako nedolžna in naj bi menda prišlo do odločnega stališča »romanovcev*, to je demokristjanske notranje o-pozicije, da razbijejo občinski odbor. Načelnik demokristjanske skupine v občinskem svetu Stopper je skušal preiprečiti nevarnost izvolitve »upornikov* iz vrst njegove lastne stranke in je izjavil, da se v Trstu nikakor ne bo ponovil sicilijanski primer in da bo vsak svetovalec, ki bo proti volji stranke izvoljen, takoj odstopil. Ta izjava je sprožila ostro polemiko, saj je občinski svet suveren in mora občinski svet odločati, kdo bo odbornik, ne pa da se dela politika po hodnikih. Drugo glasovanje je pokazalo še nadalje obstoj prostih strelcev, medtem ko je Verza pridobil na glasovih. Rezultati tega glasovanja so bili naslednji: Gridelli 34 glasov; in ker je dobil absolutno večino, je bil izvoljen. Niso pa bili izvoljeni: Adovasio (30), Verza (30), Rocco (29), Geppi (29), Gaspari (29). Spor se je torej še zaostril in je zato dem okrist jamsko vodstvo sklicalo notranji zakulisni sestanek, katerega rezultat je bil, da so štirje demokristjanski svetovalci kot vojaki na paradi vstali in se odpovedali eventualni izvolitvi. Na tretjem glasovanju je bila potrebna le relativna večina in so izbirali samo med osmimi imeni. Izvoljeni so bili: Gasparo, Verza, Rocco in Geppi, kar je pomenilo, da je doba! predstavnik notranje o-pozicije dovolj glasov in je bil v nasprotju s stališčem vodstva izvoljen; vendar pa Vem za v soglasju z direktivami stranke ni sprejel odborniške-ga mesta. Vodstvo KD torej ni spoštovalo sklepa večine občinskega sveta, kar pomeni odkrito samovoljo in kar so tudi ostro obsodili predstavniki opozicije ki so takoj zatem v znak protesta zapustili dvorano. Prisotni so ostali svetovalci KD, PRI in PSDI in poleg njih dva Fberakra, Tollojr in Agne-letto, ki so na ta način omogočili nadaljnja glasovanja, ker bi brez njih ne bilo več potrebnega števila im bi občinski svet ne bil več sklepčen. Vj Razpravljaji bodo o zadevah, ki zelo zanimajo omenjeno stroko, zlasti o zahtevah glede zvišinja raznih doklad ter prejemkov. «»-------- Tržaška kvestura je pooblastila dr. Giovannija Economa, da na račun Italijanske zveze za borbo proti otroški paralizi, organizira na tržaških ulicah in trgih nabiranje prostovoljnih prispevkov 14., 15.. in 16. Sindikalne vesti Razprava o predlogih za spremembo urnika v uradih Delavskih zadrug Zborovanje uslužbencev PTT - Razgovor dr. Palania-re s člani notranje komisije ladjedelnice Sv. Justa niti delovni urnik v glavnem skladišču in v uradih osrednjega vodstva ter ga vskladiti z urnikom trgovin. Zaradi tega bi osebje v uradih, ki do sedaj dela popoldne od 13. do 15., delalo potem od 15. do 19. Uslužbenci, ki so zaposleni v glavnem skladišču in imajo zdaj popoldanski umik od 15. tega! meseca od 8. do 20. ure. 1 do 19., pa bi odslej imeli ur- tem dokaj 'mračnem vzdušju so ponov;lj tretje, glasovanje in1 izvolili vnaprej (predvidene1 odbornike in nato' še trii namestnike. «» ’< v ^ Dograditev doma za upokojence Včeraj so končali »Vedri dom*, stavbo pri Lovcu, kjer bodo nameščeni upokojenci. Stavbo so zgradili na pobudo nacionalne ustanove za upokojence in jo bodo svečano o-tvorili 23. t. m. ob prisotnosti ministra za delo Vigorel-lija. Sedaj so že pričeli urejati notranjost in postavljati pohištvo. Stavba e stala o-koli pol milijarde lir. \ ——«»---- Sestanek osebja hotelov in menz Danes bo ob 16.30 na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares sestanek osebja, ki je nameščeno v hotelih in menzah. ______________________________________________________________________________________________ illuillilillluiiiiiliilliiifillllliiiiiillltllliiiiiuliniiiilllilllliliiiillHilHimllliflllllllllifniiitiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillilHllliiiiiiiiiitiiiiiiiiiTiiiiiiii Še o nedeljskem zasedanju odbora Kmečke zveze Kmečka zveza poudarila nujnost izvajanja določil Posebnega statuta Kljub številnim vlogam obeh kmečkih strokovnih organizacij niso naši kmetovalci zastopani v nobeni ustanovi ali komisiji, ki se ukvarja s kmetijskimi problemi - Vprašanje kmetijske šole in tečajev Upravni odbor Delavskih za- nik od 16.30 do 19.30. drug je’ sporočil sindikalnemu Spremembe urnika bi zajele odboru, da namerava spreme- tudi druge oddelke Delavskih NEODVISNA SOCIALISTIČNA ZVEZA Ob priliki 41. obletnice oktobrske revolucije priredi NSZ spominsko svečanost, ki bo 15. nov. 1958 ob 20.30 uri v dvorani na stadionu (Prvi maja Na sporedu je: 1. Priložnostni tovor 2. Pevski zbor: revolucionarne in antifašistične pesmi 3. Recitacije 4. Petje solistov • * • JUTRI, petek 14. t.m. ob 20. uri bo proslava oktobrske revolucije v krožku cGrudena v NABREŽINI Kot smo že poročali, je bilo v nedeljo dopoldne zasedanje upravnega odbora Kmečke zveze, na katerem so prisotni odborniki razpravljali o številnih vprašanjih, ki neposredno zadevajo naše kmetovalce. Med drugim je bilo govora tudi o vprašanju izvajanja določil Posebnega statuta, ki je priložen Londonskemu memorandumu od dne 5. oktobra 1954. Obe kmečki strokovni organizaciji, je bilo poudarjeno na zasedanju ki predstavljata nedvomno veliko večino vseh kmetovalcev tržaškega področja, sta v tej zvezi naslovili pristojnim obla. stem številne vloge in pisma, v katerih sta zahtevali, da se določila Posebnega statuta tudi izvajajo. Največ vlog je bilo poslanih na osnovi člena 2 črka c) Posebnega statuta, ki priznava jugoslovanski etnični skupini pravico do pravičnega zastopstva v vseh upravnih organih in komisijah. Tu je treba predvsem poudariti zahtevo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, da se imenujejo predstavniki kmetovalcev slovenske narodnosti v upravni odbor Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo, da se nastavijo slo. venski uslužbenci na pokrajinskem kmetijskem nadzorni-štvu, da so zastopani v davčnih komisijah, da so pravično zastopani v pokrajinski komisiji za zaposlitev in v vseh drugih komisijah ter ustanovah, ki imajo kakršnokoli zvezo s kmetijskimi problemi. Na vse vloge, ki so bile poslane trgovinski zbornici, prefekturi in vladnemu generalnemu komisariatu, sta dobili obe organizaciji le en odgovor, ki ga je poslalo predsedništvo trgovinske zbornice, medtem ko vsi ostali na vloge in pis-fna sploh niso odgovorili. Tu je treba ugotoviti nepravilen odnos pristojnih oblasti do problemov slovenskega kmečkega življa. Najmanj kar bi lahko pričakovali, je to, da bi predstavniki oblasti, S seje triaikega občinskega sveta katerim so bile vloge odposlane, potrdili prejem pisem in nanje pozitivno ali negativ, no odgovorili. Toda poleg vprašanja olike gre tu za mnogo važnejše vprašanje, in sicer za izvajanje določil Posebnega statuta, ki obvezuje italijansko vlado, da spoštuje sprejete obveznosti. Ni nam namreč vseeno, če o usodi naših kmetovalcev razpravljajo ljudje, ki se na probleme našega kmetijstva ne razumejo ali pa imajo do njega negativen odnos. Praksa je namreč pokazala, da so bili naši kmetovalci prav zaradi nepravilnega odnosa in nerazumevanja do njihovih potreb večkrat oškodovani, kar je prišlo pred. vsem do izraza pri reševanju vprašanja Hudega leta ali pa igrišča na Opčinah, pri raz-laščevanju zemljišč v industrijskem pristanišču in v toliko drugih primerih. Namesto da bi naši kmetovalci naleteli na razumevanje, recimo pri pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu, ko se je odločevalo o teh vprašanjih, so morali žal ugotoviti, da se kmetijsko nadzorništvo ni zanje zavzelo kot je dokazal primer pri predlaganih cenah za zemljišča na Hudem letu in drugod. Podobno velja tudi za druge ustanove in komisije, ki se neposredno ali posredno u-kvarjajo s kmetijstvom. Tu naj za primer omenimo delovanje pokrajinskega konzorcija za strokovno izobrazbo, ki prireja vse mogoče tečaje v italijanskem jeziku, medtem ko doslej ni priredil niti enega kmetijskega tečaja v slovenskem jeziku, čeprav je bilo to zahtevano. Potem naj še o-menimo one čedke tečaje, ki jih prireja pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v zimskih mesecih. Čeprav je na razpolago dovolj slovenskih predavateljev z ustrezno strokovno izobrazbo, so bili ti tečaji večinoma samo v italijanskem jeziku, kajti omejeno nadzorništvo ne razpolaga — če izvzamemo prof. Bašo — s predavatelji, ki bi bili vešči domačega slovenskega jezika. Poudariti je tudi treba, da šolarjem slovenskih staršev ni mogoče obiskovati kmetijske šole, kajti ta je bila do prihoda Italije v Plavjah, ki pa so prišle pod Jugoslavijo, in je tako naše področje ostalo brez te tako potrebne šole, medtem ko imajo pripadniki italijanske narodnosti kmetijsko šolo v Skednju. Predstavniki slovenskih občin, predvsem pa zgoniške občine, so ie večkrat postavili zahtevo, da se ta šola ustanovi, in sicer v Zgoniku, kjer bodo zidali novo šolsko poslopje, ki bi ga lahko uporabili tudi za kmetijsko šolo. Iz vsega tega jasno sledi, da se določila Posebnega statuta skoraj v ničemer ne izvajajo. Zato so na zadnjem zasedanju koordinacijskega odbora Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov tudi poudarili nujnost, da se vsa ta vprašanja ponovno načnejo in da se izvede odločna akcija v obrambo interesov našega kmečkega življa. Najmanj pa, kar je treba doseči, je to, da se imen jejo predstavniki slovenskih kmetovalcev v vseh 14 komisij, ki se neposredno ukvarjajo s kmetijskimi problemi, da se uredi vprašanje tečajev v slovenskem jeziku ter da se čimprej ustanovi kmetijska šola za učence slovenske narodnosti. «» ----- Božjastnik podlegel poškodbam padca V napadu božjasti je 53-letni Paolo Ragusin iz Ul. sv. Mihaela pred dnevi padel in ker je pri tem verjetno udaril z glavo ob zid, so ga morali sprejeti na III. zlravniškem oddelku in sicer s pridržano prognozo. Kakor so zdravniki predvidevali, je mož predvčerajšnjim popoldne podlegel poškodbam. SESTANEK ZAUPNIKOV INCA Danes ob 18 uri bo v Ul. Zonta 2 sestanek zaupnikov INCA. Nadaljevali bodo razpravljanje o reorganizaciji INAM v Trstu. SKUPSCINA UPOKOJENCEV V nedeljo 16. novembra ob 10. uri bo v kulturnem krož-ku v Skednju v Ul. San Lo-renzo in Selva 4 (al Buso) skupščina upokojencev iz tega rajona. zadrug m bi uslužbenci morali podaljšati delovni umik od najmanj pol ure do dve Uri na dan. Glede tega so včeraj razpravljali predstavniki sindikalnega odbora z zastopniki obeh sindikalnih organizacij, katerim so poverili nalogo, naj' o tem vprašanju razpravljajo skupno z drugimi vprašanji Delavskih zadrug z vodstvom uprave. * * # Pokrajinska zveza nameščencev v trgovinah je te dni predložila uradu za delo zahtevo, naj bi sklicali vse prizadete stranke za ureditev vprašanja delovnega umika za prihodnje praznike ter splošne ureditve vprašanja delovnega urnika te stroke. Tajništvo omenjene zveze je tudi zahtevalo, naj Zveza trgovcev čimprej skliče sestanek, na katerem naj bi razpravljali o novi delovni pogodbi. # * * V soboto ob 18.30 bo na sedežu dopolavora v Ulici Ga-latti zborovanje uslužbencev PTT. Razpravljali bodo o ekonomskih vprašanjih te stroke v okviru sedanje borbe za zboljšanje delovnih pogojev in prejemkov. Na sestanku bo govoril član osrednjega' vodstva tega sindikata Mario Zuanich iz Benetk. *** Kot je bilo napovedano, je bila včeraj opoldne pp vladnem generalnem komisarju delegacija notranje komisije ladjedelnice Sv. Justa. V enournem razgovoru so člani notranje 'TcomiSIje prikazali dr. Palamari resne razmere v omenjeni ladjedelnici in zaskrbljenost delaVcev, katerim grozi brezposelnost, če v kratkem ne bo rešeno vprašanje potrebnih kreditov in naročil. Glede tega so delavci pouda-lili nujnost sestanka na višji ravni, na katerem naj bi predstavnik ministrstva skupno z vladnim generalnim komisarjem, tržaškimi parlamentarci, sindikalnimi predstavniki in lastnikom ladjedelnice proučili zadevo in rešitev iz zagate. Dr. Palamara je vztrajal na svojem znanem stališču, češ da se oblasti ne morejo vtikati v zadeve privatnega podjetja, in je na splošno zavzel negativno stališče na predloge in zahteve delavcev. Jutri bo v ladjedelnici enotno zborovanje vseh delavcev, na katerem bodo člani notranje komisije podrobno poročali o sedanjem stanju in o poteku razgovora z vladnim generalnim komisarjem. Kakor je razvidno, se položaj vedno bolj zaostruje in lahko pride do neljubih posledic. Zaradi tega je nujno potrebno, da vsi tržaški parlamentarci ne glede na politično _ pripadnost podprejo u-pravičene zahteve prizadetih delavcev v ladjedelnici Sv. Justa in da se čimprej ter energično zavzamejo za rešitev tega vprašanja. Prav tako pa je zelo nujno, da pride v prihodnjih dneh do sestanka na višji ravni. Tako bi namreč lahko marsikaj raz- jasnili in se skupno dogovo-lili za primerne ukrepe, da ne bi ladjedelnica propadla in da se ne bi povečalo število brezposelnih delavcev. Poslanec V. Vidali interveniral za RK Poslanec Vittorio Vidali je r aslovil ministru za javno zdravstvo interpelacijo, v kateri ga sprašuje, če mu je znano, v kako težavnem položaju je Italijanski rdeči križ v Trstu. Ta ustanova, je rečeno v interpelaciji, ki ima dolgotrajno tradicijo uspešne službe za prvo pomoč, s čimer mnogo prispeva k javnemu zdravstvu tržaškega prebivalstva, je v preteklosti uživala take podpore, da je. lahko opravljala svojo službo y splošno zadovoljstvo. Toda v zadnjih letih so se vladne podpore vedno bolj nižale. Sedaj je predvideno ponovno skrčenje p’odpore, in sicer za 5 milijonov lir, zaradi česar bi morala ustanova skrčiti osebje in ukiniti ambulatorij v Miljah. Zaradi tega je poslanec Vidali od ministra za javno zdravstvo zahteval, da intervenira pri vladnem generalnem komisarju zato, da se prepreči ponovno znižanje podpor RK *»------- OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12. novembra t. 1. se Ariston. 16.00: «Vse se je » ^jn-ob 6.», J. Palance in ters. Cinemasc Techn- «Ne-Aurora. 15.00. 18.00 m z/ peior-srečniki*. J. Gabin, v me, techn-icolor. . . tžort Garibaldi. 16.00: «Tajn^ nyes-Tau», G. Palmer, Mladoletnim prepoved« jej#l J-Ideale 16.00: »Rdeči PelL.vter. „ Mc Crea, B. Hale, B-P zgodh» Iuipero. 16.30: »Resn/na ier. o Lynnu Stuartu*, daijUjeS»-21 00 «Odnehaš ali Hoi- Itslia. 16.00: «Arizona», 2LOO «Odnehaš alt Moderno. 16.00: «Druži"a Hol; Lun-d Leuvverlck, n0!; S. Marco. 16.00: srce*, D Andrews, S n?ai]u'e“ 21.00 «Odnehaš ah pi5!o!*-Savona. 16.00; »Stlrides«JL B. Stanwyck Cinernas/ ^n*, V!a»e. 16.00: »Melanholična^ A Nazzari. Yvonne 21.00 «Odnehaš al' r Vittorio Venelo. 15.39- jn M- valna priča*, T. Pow Dietrich _ . „,i.nec belvedere. 15.30: *L^color. M Pke kraUice* Tef, „2dabu^?£ 21.00: »Odnehaš ali na« ^ar Marconi. 16.00: »Mina*, ^110. , ti-nelli in Antonio Cfar Massimo. 15.30: »Zločin* rolla*, J. Tyler nad?-'jll^eLj 21.00: »Odnehaš ali na® pre® Nevo cine. 16.00; «s .mo?!!; ljuheznilo*. Jean B^jljuJ^ 21 00: «Odnehaš ali na )Z jia Odeon. 16 00: «Cadillac v ta*. Judv Hollirfa.v. -|Pi», Radio. 16.00: «5 prmlJ/ Nova in G. Ma-disnn kino v m Europa: »Moja žena. jaz*. ZAHVAL A ju,e Družina se toplo za sP- vsem onim. ki s0.,pi 'izgn®1 čustvovali ob bridk draee mame - t>n TEREZE TAUCER vd. GRILANC ^ Posebna zahvala jj°SppEB' dr. ZMAJEVICHU, KANU, primariju dr. z(JraV' MANNU ter gospodom jji. nikom in vsemu os zdravniškega oddelka j958. Trst, Zgonik, 13- ZAHVALA Ob priliki težke izgube naše drage FRANKE okoli*8' remili 1,8 oval- se toplo zahvaljujemo vsem domačinom in oK nom, ki so jo v tako velikem številu spre njen zadnji domek. Posebno zahvalo dolgujemo številnim daro nem cvetja, mladini ter vsem, ki so nam na šenkoli način stali ob strani v tej težki uri. Družine: GEYER, ORSINI, ULlAN Opčine, 13.XI.1958. ljuba mati Dne 12. t. m. je preminila naš slara mati ANTONIJA GODINA vd. PIŽON Naznanjajo žalostno vest hči LJUDMILA jj GODINA, sin MIRKO, nevesta, vnuki m sorodniki. j i* Pogreb bo danes, dne 13. t. m. ob 1*. glavne bolnišnice v škedienjsko cerkev. rfv<)vale Zahvaljujejo se vse oeebe, ki bodo sočust z družino. Trst, 13. novembra 1966. Unicuique suum ravnanju v idemskega nJfl Zuffoncta smo že * poročali v našem ij.® u;. danes pa objav-.j,”10' £“) o njem piše gla-»M . °eneških Slovencev •Mataju:r» „ s!;oji zadnji od j. -< (l Videmski nadškof ms£r. Giu-tr/e ^a^°nato je .mel okto-?. i mes6ca v 9 duhovnijah ^ske Slovenije pastoral-. ylzl*ae'i° in birmo. V no- IravKk °!?iskuie P° istih o-15 krajev naše Sloko (C n-e Prišel je in imel ta-.. *° iesen tesen kontakt «mo - -■ s slovenskim; in laški 011 duhovniki v a®Pak tudi laših krajih, .■™ iuai z mnogimi naši-Judmi, zlasti z birmanskimi botri ■- - Ce in birmanci. - 116 bi vedeli, da je imel škof Zaffonato že mnogo tvorov s slovanskimi du-vmki doma v Vidmu v svo-trj "Pdškofijski palači, dalje rit ,ne restamce z duhov-I 1 Nadiških dolin v Spetru «»Ltazne razgovore v skoro , etl duhovnijah Furlanske l^ovenije in Kanalske doline, . * v*seljem pozdravili nje-bin!! košnje ob.ske zaradi ,"**> ker bi najvišjemu cer-en®mu funkcionarju videm-kurije letošnja njegova “Vanja nudila priliko, da spozna cerkvene raz J° dna j?'re v Furlanski Sloveniji. . r ®a je bil nadškof Zaffo-■ (° v dveh in pol letih, od-t ,r ie v videmski provinci, že ‘kokrat pri nas, vemo, da t°z#a do najmanjšega detajla z.mere v vsaki naši duhov-. «• Zavoljo tega se toliko ,J budimo, da se pri nas ,.a° sistematično dogajajo v ‘kvenih zadevah slovenskih 6^vnij takšne zadeve, ki se lltr • sme*e dogajati, ker, škp-lejo ugledu katoliške cer-? v naših krajih in kar je lo ’ izpodkopujejo mora-našega ljudstva :n onemo-, ai®. z vidika cerkvenega-aiišča, da bi mogla katoliška J[~®v opravljati v duhu ti* cl«tne tradicije in v skladu .svojimi načeli svojo funkci- i dui '’e!ja V Furlanski Siovemji se »aireč nadaljuje » brezbožno r^kso nacionalizma, ki jo je vpeljal fašizem leta 1933. iaki ‘klel . duhovnega voditelja in u-— na verskem polju. Pri ■ratni nadškof Nogara je , vsaj razumljiv izgovor, -Pa opravičilo pred svojo «djo, da se je pokoril suro-' ®'u ukazu fašističnega reži-, ko je izgnal slovenščino j oerkva Furlanske Sloveni-f' Kako pa naj opraviči se-videmski nadškof Zaffo-jr™ svoje ravnanje, da ne ho-Za Kristusom, ampak za na-..^alizmom, sedaj v povojih ^tih, ko ni več fašizma j, ja postopanje katoliške (r*ve popolnoma neodvisno hovi italijanski povojni re-!®l>ki, ko pač ni mogoče t'r-da bi italijanska država ^azovala katoliški cerkvi! Ce . Postopki videmske nadško-J*. še zmeraj antikatoliški in /'“»balistični, potem je krivili. Sam° njena> predvsem pa 2 ®aga pastirja nadškofa al,°nata. Zavoljo vsega tega t, Ploremo drugače kot verje-ta,y vse to, kar pravijo vsi pZT1 ljudje v naših vaseh in adni demokratični antina-balistični italijanski patrio-1 ,v Čedadu, Vidmu in dru-O da je nadškof Zaffonato u . v nacionalistične kremp-skimi verniki, pred svo-jj^adpastirsko čredo za vse, dogaja nepravilneba, v “nega in nekrščanskega je c*tkvah Furlanske Sloveni- Trčmuna, rojstnega kra-Uti !*na Trinka, voditelja fur-Slovencev, je bil pre-h ?n slovenski vikar Jože >WČ v Kozico. Na njegovo lija 0 je postavil radškof Ita-•H,u.skega duhovnika Stefa-l.e 'la. bivšega kaplana v Sv. Su art;U. Ljudje v Trčmunu Sl0v** zavoljo tega razburili. ttfi anski listi v Italiji so ge ts-lnl' z ogorčenjem doma-Uitf Ptebivalstva in obsodili Vij6,1 “udškofa, ser je posta-kje v slovensko duhovnijo, >U0 So službovali doslej sa-jjn s ovenski duhovniki, Itali-tka * Nadškof je napisal za I95, miški glas* z dne 7. XI ! št. 45 piSmo, v katerem Post opravičeval, -la m mogel av*ti v Trčmun slovenske-v.hovn>ka Frarca Cičigo-je le-ta izbral raje pa ‘voib — -------- lVjc ° delo med izseljenci v tf, '■ V pojasnilo svoiega u-e a je nadškof napisal, da bito t,'°Venskih duhovnikov in Ro manj kot pa je duhov slovenskim prebival-n, ter da bo potreba re-i«r 0 vPrašanje, če ne bo pri-tslovenskih — prip oj ?' tvaj prostlcev, tako il„ 0 mogoče. Lepo in pra-k0[ le torej postavil nad-ht,, vPrašanje duhovnikov v luh0 Sloveniji-. Slovenske ’ije V,I5‘ke v slovenske duhov-' Re pa t»h ni, pa 'talijan-■ffL 7ubovniae. Ali se je v 1 nadšofijska gurija tud) ® tPOn nnnulnl VlillVv 1 P- da tega načela? Kljub te- je za približno 56 slo-„ duhovnij komaj do-l’ha slovenskih duhov-t| • moraio nekateri sloven- 'h.SlriU h°Vn’k* Siliti V fU» darja je moral lani iti na furlansko duhovnijo, letos pa je oobil od nadškofa Zaffonata novomašnik Paolo Kavčič iz Hlaste ukaz, da mora iti v Muzzano v Sp. Furlaniji. Pač Pa je bil postavljen za kaplana v Sv. Lenartu novomašnik Anton Kostanjevic, čigar predniki so bili sicer Slovenci, on sam pa ne zna nič slovenski. Res je, da primanjkuje slovenskih duhovnikov na vse konce in kraje, ker pod fašizmom niso sprejemali Slovencev v videmsko semenišče, toda vsi naši ljudje naiostre-ie obsojajo nacionalistične dekrete najnovejšega časa, ki pošiljajo prav redke nove miade slovenske duhovnike v laške duhovnije, ter zadržanje nadškofije glede redkih slovenskih duhovniKov izven Furlanske Slovenije, ki bi morali služiti v slovenskih du-bovnijah. Nadškof Zaffonato v Vidmu bi moral poučiti številne italijanske duhovnike na slovenskih dobavnijah, k. se ne samo nočejo učiti -lovenskega r.arečja svojih faranov, ampak še celo kažejo prezir ;n nespoštovanje, v nekaterih primerih pa celo "-ovraštvo do »'»»a Nadškof Zaffonato bi moral ko. ,jxavi uu.iv .m pastir prekiniti tudi s staro nacionalistično prakso videmske kurile, ki je odpravda slovenščino v cerkvi in v tistih duhov-rijah, kjer je postavila italijanske duhovnike. Vsaka nova nastavitev . 1‘alijanskega duhovnika v slovenskih duhovnijah je pomeniala zadnjih sto let praktično odpravo slo-, venščine v doticni dahovniji. j Nikjer na svetu se ne dogaja, da se morajo verniki učiti jezika svojega duhovnika in ne narobe, duhovnik jezika svoje črede. Nadškof Zaffonato bi moral poskrbeti vsaj za to, da se i-talijanski duhovniki v slovenskih duhovnijah obligatorno naučijo v določenem roku dveh ali treh let slovenskega r.arečja svojih vernikov. Organizirati bi moral, če mu je kaj do cerkvenega nauka o učenju vseh jezikov, specialne kurze slovenskega jezika za italijanske duhovnike, kjer bi se naučili vsaj temeljnega znanja v jeziku slovenskih faranov za podeljevanje zakramentov, poučevanje katekizma, za skupne molitve, za branje evangelija, za skupno petje pri mašah in vseh drugih liturgičnih ob-edih, kjer je po svetu dovoljena raba jezika vernikov. To delajo katoliški škofje v misijonih, zato so skrbeli nekateri njegovi predniki na videmskem nadškofijskem prestolu davno pred fašizmom. Nadškof Zaffonato bi moral skrbeti za izdajo slovenskih katekizmov (v slovenskem jeziku za Nadiške doline in v rezijanščini za Rezijo) kot so skrbeli njegovi predniki in dajali rade volje svoj impri-matur. Nadškof Zaffonato bi spričo premnogih nacionalistično zapeljanih italijanskih duhovnikov v slovenskih duhovnijah videmske province moral 7 osebnim zgledom pokazati bratstvo v Kristusu vseh vernikov, ne glede na jezik, s tem, da bi se naučil vsaj 0-t.iovnih pozdravov ljudstvu v slovenščini kot delajo škofje v sosednih narodnostno mešanih diocezah. Nadškof Zaffonato bi se moral zavedati, da v kolikor bolj je tuja cerkev ljudstvu s svojimi tujimi, od drugod pripeljanimi duhovniki, govorečimi tuj jezik in vnašajočimi tujo moralo od drugod iz mest, da v kolikor je tuja cerkev s svojim zapostavljanjem slovenske/?« narečja vernikov, v toliko bolj raste razpoka med cerkvijo in ljudstvom, v toli-]ro bolj izginja nekdanja patriarhalna skupnost med našim ljudstvom in cerkvijo. Nadškof Zaffonato je lahko v vseh duhovnijah, kjer je letos birmal, ugotovil razliko med verskim življenjm v tistih slovnskih duhovnijah, kjer so domači duhovniki, ki znajo in še uporabljajo slovenski jezik svojih laranov v cerkvi, ter med verskim in moralnim razkrojem tistih slovenskih duhovnij, kjer so italijanski duhpvniki odpravili ie zdavnaj ali pa šele v novejšem času vsako sled slovenščine v cerkvi. Nadškof Zaffonato je dolžan kot cerkveni predstojnik, da se preneha s sedanjo prakso 'i.iemske kurije «h grehu tujih molčati*. On mora s svojega pastirskega m*sta zaukazati, da prenehajo italijanski duhovniki v Furlanski Sloveniji zapostavljati in v nekaterih primerih celo prezirati slovenski jezik svojih faranov. Pod nadškofom ZaffonatonJ, kateremu sicer želimo dolgo življenje, bo še morda bolj napredovala likvidacija slovenskega jezika v cerkvi, toda s tem bodo pokopali ie zadnje ostanke resničnega verskega življenja med furlanskimi Slovenci. Nadikof Zaffonato nima več druge izbire; ali nacionalističnimi krogi v kuriji in v raznih civilnih ustanovah proti slovenskemu jeziku, proti nauku cerkve o enakosti vseh jezikov ali pa z načelnim javnim pritnalljem hi pr|||tičmm zopetpitn uyajanjem slovenščine v vse slovenske duhov ft — Jakec, se spouneš ke jest zmiri pravem, jen bom tudi zmiri reku, de tiste umetnjakarje jen šjencjate be blo treba vse pobejst jen po-strelat? —- Ja, jen jest s m ti tudi še reku de si ratou žleht. — Ma posluši, Jakec jen pole boš govoru: Kej si ti kontent, kej je tebi prou, de so tisti, ke štedirajo znajdli prfina tako reč, de smo postali mi moži brez potrebe na sveti? — Ma Mihec, ne stoj govort tak u! Mi de be bli brez potrebe! Pej kadu bo hodu h soudatam, kadu bo delou jen, navse-zadne, kaku bo šla naprej raca brez nas? — Videš, Jakec, tu, tu! So znajdli ano tako siringo za delat injecjone de jema lahko vsaka baba otroke brez jemet moža. U Ameriki de delajo na to vižo že na veliko. — A, mogoče zatu so jemcli Amerikanci, kadar so bli tle, taku radi glih Trještinke. — Kepej. Jen zdej je ta moda pršla tudi h nam. Tudi tam u Padovi so jemeli proces zastran ane take, ke je jemela ano hčer ses siringo. Jen sodniki ji niso nardili neč. So rekli, de je prou. Jen mi kej bomo zdej? Glih vse ta lepše nam ti kemiki frderbajo. Jest rečem: vse postrelat jen bašta. — Ma znaš, mene me gre po glavi še drugo. Kako bo reku an tašen otrok ke ga bojo prašali po staxšeh Kej bo reku: «Moja mati je Kunigundu Strbulc, moj uače pej je siringa.» Kaku tu zgleda? — Ma jest ti povem še nekej. Znaš de so tisti učenjaki znajdli tudi nekšne »zakone o dednosti*. Jen po teh zakoneh so otroci lahko podobni samo uači ali samo materi al pej vsakmi namalo. Jen tudi še u trečem jen četrtem rodi lahko pride kej ven. Sej tolkokrat videmo, de je kašen podoben bol nonoti ku očeti al pej materi. — Jen kej češ reč s tem? — Kaku de ne zasto- peš! Kej se ne lahko ro- dijo otroci, ke sd tudi siringe? Al pej pu no pu. Od zgorej je siringa, od zdoli pej človek al pej narobe. Jen še lahko zgodi de ti najdeš ano lepo mulo, ke se ti dopade jen se poročeš ž njo. Jen pole ti rodi na lepem ano siringo, zatu ke nje nono je biu siringa. Kej rečeš na tu, a? — Po pravici ti povem, de ne znam kej reč. Svet gre taku strašno naprej, de ne zastopem več neč jen de sm zgebu vojo za živet. Sej je že skori vse faturi-rano, spackano jen pašlročirano. Ičino delajo kemično, pa šlo delajo kemično, ole delajo sez mastjo od uasla, zobi so umetni; pravejo de znajo že delat tudi pluča, jetra jen srce jen kar češ. Delajo makene, ke znajo računat, stoja je artifičjal, prjina lune delajo... V kašamalati jemajo sunce artifičjal. Uni bot so prauli, de delajo umetne potrese. Sej ni več neč ta pravo. — Jčmaš prou. Ma jest be reku, de tudi mi tle u Trsti nismo taku nazaj, de tudi mi že od anbot delamo nekej artifičjal. — Ma prou ne bi reku. Mene se ne zdijo trještini glih taku kkn.štni jen taku naprej. Be 'eku, de se me zdijo rajše namalo šempjasti. — Ma nimaš prou. Kej ne znamo tle že od anbot delat ses Krašovcou, Brčinou jen Vipaucou Taljane? Ti primejo anga tašnega brčina, ti ga denejo u šulu jen čez nekej let pride ven čist Taljan, puro-sangue. Kej ni tudi tu braura? — Prouzaprou ja. Jen če se dobr.o zmi-slem zmiri pravejo de so Krašouci jen drugi Slovenci zabiti, umazani jen brez kulture jen vse slabo jen zaneč. Jen pole če s te slabe "obe nardijo dobrega, brihtnega jen kulturnega Taljana je res braura. — Ben videš! Kej pej pravem jest! NEHAJ NASVETOV ZA PRVO POMOČ Če je v hiši bolezen vse količine tropotca vzameš cikorijo, rman in regrat. Vse skupaj očisti, operi, potolci in prav na drobno zreži in daj v lončeno posodo. Na to vlij toliko vode, da rastline pokrije. Pusti, naj vse stoji čez noč. Naslednji dan prevri, ohladi in pretlači, nato daj na vsak liter soka pol kilograma kanis. sladkorja. Potem kuhaj sok s f sladkorjem zelo počasi, da povre za štiri prste. Sok spravi v čiste steklenice in vzemi večkrat na dan po eno žlico. Tudi vinska rutica je koristna, a malo znana zdravilna rastlina. Pomaga zjper krvni pritisk, če se komu vrti v glavi ali če je glava težka. Pomaga tudi pri naduhi, premočnem utripanji! srca. Dobro je. če imamo vinsko rutico namočeno v dobrem domačem žganju ali špiritu -er jo jemljemo po kapljicah na sladkor. ju.^'"*'■»!!!■• >; >< Tudi žajbelj ali kadulja je izvrstno sredstvo zoper kašelj. Navadno ga skuhamo v mleku, sladkamo in precedimo. Pijemo še vročega. Zgan sladkor je prav tako izvrstno sredstvo, ki nam pomaga, da se čimprej znebimo nadležne-ke s kislim zeljem. To je tu-1 ga katarja, ki nas tišči v grdi izvrstno sredstvo zoper za-1 lu. Lahko ga prevremo z mle. prtje, če ga nekaj pojemo n«, < kom ali z lipovim čajem. Naj- tešče, pomešanega z. jedilnim t bolje, da to storimo zvečer, oljem. ker se po njem znojimo. Ce imaš slabo prebavo, je Jesen in zima sta tudi čas, ko so prehlad, kašelj, angina in druge podobne bole ni sko. raj v vsaki hiši gostje. Ce sa-i mi spoznamo bolezen in je ta j šele na svojem začetku, tedaj 1 se prav lahko zatečemo tudi j k domačim zdravilom, ki po-! gosto uspešno pomagajo. Kdor | ima angino,- naj grgra meša-! r.ico iz žlice vinskega kisa, žlice medu in žlice bezgovega čaja. Vse to zavreš in grgraš. 1 Najbolje, da to storiš večkrat | m v tem primeru skuhaš te mešanice več. i Zoper angino so prav dobri tudi obkladki iz grškega sena ali grške detelje. To je rumena, dišeča moka, ki jo ; skuhamo v močnik, na debe-i lo namažemo z njo platnen ! ovitek in polagamo na boleče ; mesto. I Pozimi, ko kurimo peči, se ; tudi večkrat opečemo, poseb-! no otroški zdravniki vedo po-i vedati, da se zatekajo k njim . po pomoč matere z opečeni-( mi otroki. Seveda če so opek-j line hude, ne odlašajmo in ! pojdimo nemudoma k zdrav-; niku, manjše opekline pa po-\ zdravimo samo s tem, da namažemo opečeno mesto •„ beljakom ali polagamo obklad- Kašelj je posebno nadležna bolezen, ki nam ne da miru r.iti ponoči. Naberi veliko špi-častega tropotca, na desetinko dobro popiti na tešče skodelico zeljnice — vode, ki. jo dobimo pri kisanju zelja. Prav «R0CK AND R0LL» RAZSAJA PO ZAP. NEMČIJI Sportpalast na kosih V Berlinu, Hamburgu, Essenu in Stuttgartu so se «koncerti» Billa Halleya končali z divjaško djudsko zabavo», s posegom policije, ki je morala uporabiti solzilne bombe Uniformiram turisti so v Zapadni Nemčiji vsakdanji pojav, čete atlantskega pakta prihajajo v nemška pristanišča in odhajajo iz njih vsak dan; toda ko se je pred dvema mesecema izkrcala neka a-meriška oklepna enota, je srce nemške mladine od Luebecka do Muenchena začelo močneje biti: na zapadnonemška tla je sto- pil sam Elvis Preslejr, kralj ] najbolj znani kaplar ame-Toek nad. rolla. sicer brez J. riške vojske, kitare in z obritimi zalisci, v vlogi pripadnika ameriške vojske. Dejstvo, da ga je dočakalo samo dva tisoč oboževalcev, in da je mogla vojaška policija vzdržati red brez ojačenja, je moč pripisati samo držanju vojaške tajnosti in negotovosti glede tega, s katero ladjo bo prispel ta IIIIIIIIIIIIIIIHIIMMIIlilHIIIHIIIIIIIIIIIItlHIIMHlIIlItlllUItHIlIMMIIIIIlllHIIIIIIIMHMIIIIIIlMIIIIHIl Fižolčki 34. Spisat in narisal Milko Bambič ■°n Spehonja iz Lan- In ko je Čmbik polu-ustal putko, je šel pod Min-kino okno. Vse je bilo tiho. Vse je spalo. la; fižolčka ne- Pravkar sta se vrnila s ščuj-kovega izleta. Videla sta, kako se Činbrk kobaca skozi okno, in se zgrozila: «Razbojnik! Pa kakšen dolg nož ima! Brž po stražnika!« Kakor bi trenil, je Fižulček zajahal ščurka in jvignil mimo Črnbrka. Potem pa naprej po temni cesti! ‘n italijanskih krajih. 1 ,nije jn s tem zopetno regena- u a slovenska novomašni-' Ant racijo verskega življenja. Unj-cuique suum! ________ — Kaj hočeš, preden sem vzela tebe, sem bila zaročena s Človekom moje postave... Odkar je Presley v Nemčiji, se vam utegne dogoditi, da vam pri obisku mesteca Friedsberg vaš vodič navede kot edino kulturno zanimivost mesteca dejstvo, da se v njem nahaja Elvis PTe-sleyl Po njegovem prihodu je vso Nemčijo ponovno zajel tajfun mladinskega navdušenja, ki je pustil za seboj razbite dvorane, ranjene policaje, zaskrbljene vzgojitelje in starše, ki so si ponovne postavili vprašanje, kje bodo končali njihovi sinovi in hčere, če že v zgodnji mla-dasti pridejo v konflikt s čuvaji javnega reda In oblasti. Začelo se je v Berlinu. 7000 berlinskih mladincev je šlo poslušat Billa Hal-leya, ameriško pevsko zvezdo in strokovnjaka za rock and roli. Toda v razgreti atmosferi športne palače ni temu Prisleye-vemu surogatu uspelo niti odpreti ust: že po prvih akordih orkestra se Je dvorana spremenila v pravi pekel. Mladina, o-strižena «a la Marlon Bran do», je jurišala na orkester, «psvojila» instrumente in priredila spontano, divjaško ljudsko veselico,, ki se je končala v megli policijskih solzil-nih bomb. Ko je zabava dosegla vrhunec, so stopile v ak-ciio pesti in pendreki. Poročilo šefa policije pa je dalo naslednji dan takole kratko bilanco: kakih 20 aretiranih. 14 ranjenih policajev, 50.000 mark (o-krog 7,5 milijona lir) škode v športni palači. Razbiti so bili vsi sedeži, glasbeni ‘ instrumenti (med njimi klavir, ki stane 7 tisoč mark — nad milijon lir) in vse ostale naprave. V naslednjih dneh so se vršile reprize v Hamburgu, Essenu in Stuttgartu, v istem razpoloženju in s podobnim »materialnim učinkom*, tako da so prireditelji odstopili od svojega načrta, da bi za zapadnonemško mladino priredili edogodek stoletja*. Nameni, da bi oboževani Elvis slekel za kakšen dan svojo vojaško uniformo in priredil nekaj «koncertov», so padli v vodo iz povsem materialnega razloga: nobena zavarovalnica ni bila pripravljena zavarovati dvorane, v kateri bi se vršili taki koncerti. Tveganje je namreč preveliko. Kje moremo iskati vzroke za take in podobne podvige nemške mladine? Izgubljena vojna; sto tisoči dolgoletnih vojnih u- jetnikov; milijoni beguncev; tuje čete v mestih in vaseh; skok iz lakote v bleščečo areno gospodarskega čudeža v zemljepisno in ideološko razdeljeni deželi, so vtisnili globok pečat na duševni razvoj sedanje generacije, ki je izgubila svoje (slabe) vzore, sedaj pa Jih — v pomanjkanju boljših — išče celo v Pre- sleyu. V svojem naivnem navdušenju za ritmično glasbo in v protestu proti staromodnim vojaškim koračnicam je ta mladina — tudi takšna, kakršna je — še vedno bolj simpatična od recimo tistih študentov, ki so pred naj višjim sodiščem tožili vseučilišč-ne oblasti zaradi prepovedi dvoboja in... tožbo aobili! MODNI PO tako je tudi dobra voda od kisle repe, ki jo večkrat ponudimo tudi otrokom. menovanih lekov, na prim«* kofeina, je različen Toda rezultat je zmeraj negativen, posebno še pri tistih ljudeh, katerih nevrovegetativni sistem ni v redu. Uživanje kave v večji količini očitno določeno učinkuje, toua samo navidezno, zakaj kasneje pride do preutrujenosti nekaterih organov, posebno še srca. Pri tem pa ni možno zanikati dobrega vpliva kave, kadar jo v zmernih količinah pijejo ljudje z uravnovešenim zdravjem. Toda sleherno pretiravanje pri jemanju stimulativnih sredstev privede do srčnih motenj. Razen tega preutrujenost vpliva neposredno na krvni obtok. Motnje v krvnem ob-toL^ pa vplivajo ne samo na '.rce, marveč tudi na možga- Kava in preutrujenost Preutrujenost je bolezen, ki se dandanašnji čedalje bolj širi. Mnogi znanstveniki skušajo najti sredstva zoper ta psihološki pojav. Pri tem sta dosegla posebne uspehe profesorja Hohrein in Schleicher. Za kaj pravi ap>-av gre? Gre za to, d« so znanstveniki začeli spoznavati, da u-trujenosti, ki je značilna za to bolezen — če pustimo ob strani organske motnje, ki jo spremljajo — ni možno odstraniti, kot to običajno delamo, s kavo. čajem in drugimi podobnimi sredstvi. Učinek vsebine ieh tako i-1 ne ir. želodec. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiii 0 čiščenju Da si prihranimo pogosto u. nekaj časa napraviti nepro-mivanje oken, kar je zlasti zorno, tedaj ga namažemo z pozimi precej neprijetno delo, je dobro, če jih dnevno na hitro zbrišemo z mehko krpo ali pa z zvitkom časopisnega papirja. Tako odst.-a-r.imo z majhnim, trudom z 0-kenskih stekel ves prah in čeprav pada nanje dež, bodo ostala okna čista in lepa. Tudi pred umivanjem oken z vodo najprej na suho zbrišemo s časopisnim papirjem ' es prah z oken. Hitro jih nato umijemo, če jih zdrgnemo z zvitkom papirja, namočenega v mlačni vodi, nato pa jih do suhega zdrgnemo z mehko jelenjo kožico, če te nimamo, pa zopet s časor:sn.:m papirjem. Tako si prihranimo tudi pranje umazanui krp. Namesto špirita dodamo vodi za umivanje malo plavila, kar da steklu lep lesk. Od apna umazana in oškropljena okna očistimo, če okna obrišemo z zvitkom časopisnega papirja ali pa z mehko krpo namočeno v petroleju. Duh po petroleju se bo kmalu izgubil, ima pa to prednost', da se takih oken ogibajo muhe, kar je sicer bolj važno za poletne mesece. Ne čistimo oken, kadar sije sonce nanje. Steklo izgubi lesk in postane motno. Da se okna ne orose, bomo s kapljico glicerina z mehko volneno krpo skrbno premazale čez celo stekla in lepo zdrgnile. Ce hočemo kakšno okno za ZIMA V KLOBUKIH Iz Pariza je prišel odločen ukaz; to zimo vse v klobukih. In ker se ženske rade pokoravajo ukazom iz Pariza, bo verjetno to zimo le malo takih, ki si bodo upale na cesto brez klobuka. Pariške modistke so uvedle za letošnjo zimsko modo zopet široke in velike klobuke. Predvsem bodo ženske nosile takšne klobuke k večernim oblekam (čeprav smo prepričani, da so bili majhni klobuki mnogo bolj primerni za *akšm' priložnosti). Za dopoldanske in popoldanske klobuke pa ni pri izbiri nobenih pridržkom moderni bodo klobuki vseh vrst, samo da bodo v skladu z zunanjostjo ženske, ki jih bo nosila Modistke so mnenja, da je treba ustvariti klobuic prav za vsak obraz in za vsako priložnost. Zenska, ki je nežne polti, bo nosila klobuke svetlejših, pastelnih barv, ki bodo dali koži poseben odsev. Za ženske s temnejšo poltjo bodo primerni klobuki zelo svetlih barv, predvsem oarve beige in pa alabaster. Dopoldanski in popoldanski klobuki bodo manjših oblik ter bodo obkrožali čelo, vendar le toliko, da ne h odo skrili las. Ker ne moremo stalno menjavati oblek, bi bilo priporočljivo, da menjujemo vsaj klobuke. Tega mnenja so zopet modistke, ki pravijo, da daje nov klobuk posebno noto vsaki obleki ali plašču. Letošnji večerni klobuki bodo v glavnem iz raznih krzen. To je tudi novost letošnje mode, H je med pariškim ženskim svetom naletela na velik odmev. Dopoldanski in popoldanski klobuki pa bodo iz klobučevine, okrašeni pentljami in traki iz svile in žameta. Večerni klobuki pa bodo okrašeni tudi z raznimi peresi ali pa z zlatimi in drugimi zaponkami. Pravijo, da že več let ni bil klobuk tako v modi kot bo prav letošnjo zimo. In to ne velja samo za Pariz, temveč tudi za Italijo, kjer so si modistke izmislile že razne vrste modelov. Nekateri od teh so bili pariškim modistkam tako všeč, da so jih celo odkupile. Kljub temu, da dopušča letošnja moda ženskih klobuke« precej svobode pri izbiri, pa se bodo morale ženske vendarle držati nekaterih osnovni h praoil: če bodo izbirale klobuk, ki naj bi ga nosile s kostimom ali pa s športnim plaščem, po- tem naj bo ta enostaven, manjših oblik ter kvečjemu okrašen z usnjenim trakom. Za popoldanske klobuke svetujejo klobuke iz žameta ali pa iz raznih vrst svile v barvi, ki bo ustrezala obleki in plašču. Tudi popoldanski klobuki bodo manjših oblik. Za ječer pa naj izberejo ženske velike klobuke, okrašene s peresi ali krznom. Tudi tančice na klobukih so zopet v modi. \Mm. Moderen jesenski kostim z velikim krznenim ovratnikom in k temu pripadajoči klobuček mešanico belega piva in kuhinjske soli. Polno pest kuhinjske soli mešamo s kozarcem piva in namažemo po steklu. Tak premaz z lahkoto odstranimo, če steklo umijemo s toplo vodo. Vlaganje Šipkovo vino Za to je najboljši premrz-njen, nekoliko zmehčan šipek. Očistimo in preberemo en liter in pol šipka in ga damo v večjo steklenico za vlaganje. Prekuhamo dva litra vo-de z enim kilogramom sladkorja in ohlajenega vlijemo na šipek. Steklenico prevežemo z gostejšim blagom ali s pergamentnim ali celofan papirjem, ki pa ga nekajkrat na vrhu prebodemo in pustimo v kuhinji 2 do 3 mesece, da se kvasi. Ko popadejo šipki na dno in je tekočina na njih jasna in čista, odlijemo vino previdno v manjše steklenice. Zamašimo jih z zamaški, ki smo jih prekuhale v vreii vodi. Steklenice hranimo v hladnem prostoru. Šipkovo vino je okusno in zdravo. Brinjev liker Lepe debele, zrele brinove jagode zmečkaš in poliješ 1 dobrim žganjem. Na četrt' litra jagod vzamemo 1 in tri četrt litra žganja. Steklenico dobro zamašimo in če je moi-r.o, jo postavimo na sonce, sicer pa na primerno temperi-ran prostor. Steklenico večkrat pretresemo, da se vse dobro premeša. Po 14 do 20 dneh mešanico precedimo in dodamo v četrt litra vode kuhan sladkor (pol do tri četrt kg) in vse skupaj dobro premešamo. Pustimo v steklenici, da se ustali, nato ponovno precedimo in nalijemo v steklenice, katere dobro zamašimo in hranimo na hladnem. «»------------- Nasvoti Gumijasta gobe, ki jih dlje časa uporabljamo, postanejo sčasoma močno prepojene z milnico in so spolzke. Da bodo zopet čiste in služile svojemu namenu, jih položimo v horaksovo raztopino (na liter mlačne vode dodamo zvrhano čajno žličko boraksa). V tej raztopini gobe dobro stiskamo in jih spiramo v topli vodi do čistega. Termofore takoj po uporabi izpraznimo in jih obesimo, od-mašene. Od časa do časa pa tih umijmo z mlačno vodo, kateri smo dodale nekaj kapljic glicerina Tako bodo listali trpežnejši. HOROSKOP -ZA DANES- OVEN (od 21. do 20. 4.) Ne iščite sreče v špekulacijah. Kratko potovanje vas bo pomirilo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Postavljeni boste pred nelahko izbiro; poslušajte nagib srca. DVOJČKA (od »1. 5. do 22. 6.) V novem okolju vas bodo sprejeli z naklonjenostjo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Vprašanja, ki vas mučijo, bodo naletela na hitro rešitev. Na mestu je optimizem. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Odkrili boste, da se v vsem ujemate z ljubljeno osebo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Dobili boste sporočilo, ki bo godilo vašemu samoljubju. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Poskus, da bi si pridobili naklonjenost neke osebe, ne bo rodil uspeha. ŠKORPIJON (od 24,’ 10. do 22. 11.) Briljantna pobuda vam bo dala začetno prednost v skrajno zanimivem poslu. STRELEC (od 2-». 11. do 20. 12.) Z optimizmom boste kos navidezno zapletenemu vprašanju. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Bodite previdni, kajti to, kar so vam zaupali, ni povsem iskreno. __ VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Doživeli boste veliko metalno zadoščenje. RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) S svojimi pobudami boste i-meli srečo. Goriško-beneški dnevnik Burna seja goriškega občinskega sveta Svetovalci razpravljali o krizi v SAF06 v prisotnosti velikega števila prizadetih delavcev Calderini (KD): Nobene delegacije v Rim - Vse ostale stranke zahtevajo posredovanje občinskega sveta - Na seji v petek bodo sprejeli nadaljnje ukrepe Takoj po otvoritvi je svetovalec Battello (KPI) predlagal, naj bi se sestale sindikalne organizacije s predstavniki podjetja ATA ter naj bi skupno proučili vsa sporna vprašanja, med katerimi je suspenzija nekega uslužbenca ter zahteve uslužbencev po mezdnih izboljšavah, Ce ATA ne bi privolila v sodelovanje na tem sestanku, naj posreduje občina kot predstavnik interesov vseh meščanov. Svetovalec Pizzul (PSI) je nato prečital odgovor odbora na njegovo zahtevo po izrednem sklicanju občinskega sveta v zvezi s položajem v SAFOG. Županstvo je njegovo zahtevo zavrnilo, češ da se od izjav, ki jih je podal svetovalec Calderini na predzadnji seji občinskega sveta pa vse do danes, v zvezi s SAFOG ni nič spremenilo. Svetovalec je ovrgel trditev odbora in citiral iz spomenice IRI nekaj odstavkov, ki jasno kažejo, da položaj ni tako rožnat, kot ga skuša pri kazati večinska stranka. To potrjujejo tudi uradne izjave goriške sekcije PSDI. Svetovalec z odgovorom odbora ni bil zadovoljen ter je predlagal, naj občinski svet posije v Rim delegacijo svetovalcev in predstavnikov raznih po-riških ustanov, da bi posredovali v zvezi s krizo v SAFOG. Svetovalec odvetnik Deve-tag (PSDI) pa je rekel, aa svetovalec Zucalli, ki je v Rimu skupno s podtajnikom Ceccherinijem, ni uo danes sporočil nobene novice, ki bi kakorkoli dokazovala, da je v zvezi s SAFOG prišlo do kakšnih novosti. Nato je ponovno spregovoril svetovalec Battello, ki je obnovil ves potek dogodkov v zvezi s krizo v SAFOG ter poudaril, da se je položaj po 5. novembru, ko je bil sestanek med ministrom Star-nutijem in predstavniki sindikalnih organizacij, precej izboljšal in da je 1 prav zaradi «tega zdaj še bolj potrebna prisotnost občinske uprave. Sindikalne organizacije so doslej napravile vse, kar je bilo v njihovi moči; sedaj pa so na vrsti ustanove, da to njihovo borbo podprejo, kajti borba delavcev SAFOG že dolgo ni več samo stvar sindikalnih organizacij, ampak tudi stvar strank in ustanov. Predlagal je, naj občinski svet sprejme resolucijo, v kateri se zlanteva, naj svet sprejme poziv notranjih komisij in pošlje v Rim delegacijo, kakor je to napravil za prosto cono. Predstavnik demokristjanov Calderini je dal samo nekaj pojasnil: Rekel je, da njegova napoved o preklicu suspen. zij ni izražala pretiranega ampak zmeren optimizem. Po njegovem mnenju naj bi imeli v Rimu več vpliva predstavniki Krščanske demokracije kakor drugih strank, ker člani vlade bolj poslušajo svoje strankarske tovariše kot druge. Ker stranke, ki so «v opoziciji ne morejo priti ao ministra skozi vrata, skušajo priti skozi okno z organizacijo protestov, stavk in podobnih akcij« (!). Ko je prikazal položaj v SAFOG kot eno izmed posledic odnosov med Confindustrio in IRI, je svetovalec rekel, da je bito treba podjetja IRI moderniziral, da bodo mogla obstati in se razvijati. Ko je omenil da sta samo KD in poslanec Martina dosegla suspenzijo odpustov do 30 septembra, mu je svetovalec Battello zaklical. da je bilo to doseženp zaradi stavke v podjetju. Ker so se odpusti spremenili v suspenzije za dobo enega leta, naj bi bilo to po mnenju Cal-derinija že delen uspeh (medklici med občinstvom). Zaradi zagotovil vlade, da se bo podjetje moderniziralo in da ne bo prišlo do odpustov, bi bilo po mnenju svetovalca nedostojno, če bi posredovali pri vladi. Predlagal je, naj se počaka nekaj mesecev, da se bo videlo, če se uresničujejo načrti za modernizacijo podjetja. Ce bi se načrti ne uresničevali, tedaj bi, po njegovem mnenju lahko še vedno imeli čas, da posredujemo. Calderini je zavrnil resolucijo svetovalca Battella. Ker so tudi na včerajšnji seji prostor za občins'vo do zadnjega kotička zasedli delavci SAFOG, ki se jih njihova usoda in s tem usoda njihovega podjetja neposredno tiče, so z raznimi onazkami spremljali govor svetovalca Calderinija, tako da je moral župan večkrat posredovati in celo zagroziti, da bo prisiljen dvorano izprazniti, če ne bo miru. Svetovalec Batti (KPI) je prav tako vztrajal, da se poš- lje v Rim delegacija občinskega sveta, ki naj podpre borbo kovinarjev. Po njegovem mnenju je skrajno krivič. no, da morajo delavci plačevati na svoji koži posledice slabega upravljanja podjetja. Zakaj IRI ne odpusti raje ravnatelja in še kakšnega odgovornega za primanjkljaje v podjetju kakor pa delavce? Potem so prišli na vrsto svetovalci desnice odvetnik Pedroni Attems in Venutti. Pedroni je kritiziral ravnanje vlade, ki je sporočila svoj načrt za podjetje IRI in svoje poznejše odločitve zasebnikom in strankam, namesto da bi to sporočila izvoljenim predsthv. nikom. Vsi trije svetovalci so bili za io, da se na kakršen koli način posreduje v korist delavcev SAFOG. Tudi odvetnik Devetag (PSDI) je izrazil prepričanje, da je treba nekaj napraviti, in se je s tem strinjal s predlogi komunistov, monarhistov in liberalcev. Svetovalec Bratuš pa je izrazil željo, da bi Župan, kot je to napravil prej ob raznih prilikah, tudi tokrat zastavil svojo besedo in vpliv za rešitev vprašanja. Odvetnik Sfiligoj se ni hotel spuščati v ocenjevanje »bolnika ali zdravnika« pač pa je izrazil zaupanje v vladne organe, da bodo stvar uredili tako, kot so uredili vprašanje proste cone. Izrazil je tudi prepričanje v pravilnost sindikalnih akcij in predlagal, naj se sestanejo predstavniki političnih skupin v občinskem svetu in naj pregledajo možnosti in načine, kdaj bi bilo najbolj primerno, da občinski svet pove svoje mnenje. Svetovalec Calderini je nato odgovoril prejšnjim govornikom, ki so ga napadali. Izrazil je vero v vse dosedanje delo stranke in zahteval, da občinski svet počaka nekaj mesecev, preden podvzame kakršne koli korake. Odločno pa je zavrnil predlog da bi župan poplačal stroške za potovanje delegacije občinskega sveta v Rim. Zaključke seje je povzel župan, ki je rekel, da je svojevoljno prekršil pravilnik in s tem omogočil obsežno diskusijo o SA-FO, da bi vsi svetovalci lahko povedali svoje mnenje. »Vsi smo za to, da se nekaj napravi, naša stališča se razlikujejo v tem, kako naj se to napravi in kdaj.« Predlagal je sklicanje sestanka predstav, nikov občinskega sveta v petek. Brezplačno pregledovanje svetlobnih naprav na avtomobilih Od včeraj dalje je v teku pregledovanje avtomobilskih žarometov. Akcijo je pokrenil goriški avtomobilski klub skupno z organizacijo «Via si-cura«, ki si prizadeva, da bi se zmanjšalo število smrtnih nesreč na cestah. Žaromete pregledujejo na sedežu prometne policije v Gorici, Ul. Pola pri Standrežu ter v Tržiču. Akcija se zaključi v nedeljo opoldne. Ker so nepravilne svetlobne naprave na avtomobilih zelo pogost vzrok hudih prometnih nesreč, ki ne prizadenejo samo pešcev in kolesarjev, ampak tudi avtomobiliste, je v interesu vsakega avtomobilista, da izkoristi priložnost' in podvrže brezplačnemu pregledu žaromete ter vse druge svetlobne naprave na avtomobilu. «»------ TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 16 stopinj ob 11. uri, najnižjo pa 10,2 stopinje ob 19.40. DEŽURNA* "LEKARNA Danes posluje v»s dan in ponoči lekarna Kuerner. Kor-zo It ali a 4, tel. 25-76. Seja pokrajinskega odbora Skrb za nezakonske in gluhoneme otroke Na torkovi seji pokrajinskega odbora so obravnavali med drugim tudi številne primere nezakonskih otrok in umobol-r.ih, ki jih podpira pokrajinska uprava. Pokrajina bo zaprosila Državno zvezo gluhonemih za pomoč pri nabavi strojev za mizarsko delavnico pokrajinskega zavoda za gluhoneme. Stroški za novo o-premo znašajo približno dva milijona. Pokrajinski odbor je nada-ije napovedal dražbo za izvršitev sanitetnih naprav v zavodu Duca d'Aosta v Gradiški v vrednosti 400.000 lir. Nadaljnjih 488.800 lir so izplačali načrtovalcem načrta za dokončno ureditev :r. asfaltiranje ceste, ki iz Medee pelje na grič, kjer je postavljena Ara Pacis. Poleg tega so odobrili tudi izdatek za izplačilo nadaljevanja mizarskih del v novi stavbi tehnične srednje šole v Ulici Diaz. Na podlagi natečaja za e-lektromehanika v pokrajinski umobolnici je bil imenovan zmagovalec, g. Tullio de For-nasari iz Ločnika. Nato so cdborniki izdali še nekaj dovoljenj za ureditev vhodov j hiš ob pokrajinskih cestah. •IHIMIIimiMIMIIIIIIItlltitiinilllllltiHlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititifiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiHoiiHDniiinHiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiHiiiiHiiiiii,!,,,!,,,,!,,,!!!!, Goriškemu letališču slaba prede S prihodnjim letom bodo ukinili letalsko progo Be Na letališču ni mogoče napraviti 1.500 m dolge betonske steze, . % ki jo potrebujejo moderna letala Poluradno je prišla v., javnost ve»t, da je Alitalia, ki vzdriuje s poleg drugih italijanskih prog tudi prog,-, Gorica - Benetke - Rim, s 1. januarjem 1959 ukinila to progo. Kaj je Alitalio privedlo do tega sklepa? Najbliže resniri je samo en razlog. Dvomotorna letala DC 3, ki vzdržujejo zvezo med nekaterimi manjšimi letališči, kakršno je na primer goriško, so se obrabila, nekaj pa so jih prodali, tako da jih bodo v kratkem povsem izločili iz civilnega prometa. Namesto tega je družba že kupila in namerava dokupiti več modernih letal Convair in Vi-scount, za katera ni več primerno tako vzletišče kot za letala znamke DC 3. Ze pred letom dni se je v pokrajinskem svetu razvila Pismo ii Novo Gorice c vprašanju ohranitve letalske zveze med Benetkami in Gorico in s tem ohranitve go-riškega letališča, živahna diskusija, vendar so .tehnični razlogi že takrat odločno govorili v škodo goriškega letališča, ki ima ponesrečeno lego med železniško postajo in državno mejo ter zaradi tega r.i dovolj veliko — in ga zaradi omenjenih preprek ni mogoče razširiti — da bi na r.jem zgradili vsaj 1.500 metrov dolgo betonsko stezo, ki jo za vzletanje m pristajanje potrebujejo velika in hitra moderna letala, ki bodo v kratkem času povsem izrinila odslužena zastarela civil-ra letala, za katere so zadostovala travnata cratka letališča. Nekaj časa je kazalo, da bo imelo roniko letališče več možnosti, da postane letališče Za jugoslovanske obmejne oblasti ni več potreben «potni list» za vozila Avtomobilisti in motociklisti morajo imeti potrdilo o opravljenem šoferskem izpitu (patent) NOVA GORICA, 12. novembra — Motoristi in avtomobilisti v obmejnem pasu, katerih število je na goriškem vsak dan večje, so z veseljem pozdravili novo olajšavo za p ehod mejo z motornimi vo„ .1, do katere je prišlo na osnovi videmskega sporazuma. Tako že teden dni’vidimo na važnejših obmejnih prehodih tudi jugoslovanske avtomobiliste in motoriste iz obmejnega pasu, ki brez kar-neta ali triptika prečkajo mejo z vozili, ne da bi bilo /ato potrebno kakršno koli dovoljenje ali plačilo takse. Te ugodnosti so ne jugoslovanski strani praktično deležni vsi lastniki voz 1, ker mo-,-aio vsi, ki imajo ;iad 50 cem vozila opraviti šoferski izpit, na katerega je vezana omenjena olajšava za prehod meje. Tako so sedaj na noljšem. Kakor ilalijanski motoristi, ki jim za vožnjo v notraniosti države ni treba delati izp ta ,n sedaj ne pridejo v poštev pri tej olajšavi za prehrd meje. Ta sprostitev bo gotovo prispevala k še večji živahnosti maloobmejnega prometa tudi v bolj odročnih krajih na obeh straneh obmejnega 1 asu, v katere bodo zahajali ljudje pogosteje, kakor do sedaj, ko so bili vezani na javna prometna sredstva — nu vlak ali avtobuse. Druga novica, ki jo pozdravljajo zlasti ljudje Iz Šempetra in okolice, je odločitev o ureditvi nove kovinske tovarne v Šempetru. Le-ta naj bi v sodelovanju z Mariborsko livarno že prihodnje leto začela proizvajati kovinsko galanterijo. V ta namen so v polnem teku priprave za o-premo in preusmeritev sedanje dejavnosti podjetja »Agro-servis«, ki se ukvarja s popravili kmetijskih strojev, motornih vozil, s kovaškimi u-slugami in popravili tehtnic-Pri tej reorganizaciji ne gre za to, da bi, kot na videz izgleda, uvedli novo proizvodnjo na račun zmanjšanja obstoječe. Sedanjo dejavnost s Agroscrvisa« bosta prevzeli dve drugi podjetji v Šempe- tru; »Vinerol«, ki se že u-kvarja s popravili poljedelskih strojev, in »Avtoobnova«, ki popravlja motorna vozila in izdeluje avtobusne in specialne karoserije za gasilske in druge potrebe. Za popravijo tehtnic in za kovaške usluge kmetovalcem pa bodo ustanovili manjše obrtne delavnice. Nova kovinska tovarna ngj bi zaposlila 125 delavcev in uslužbencev. Proizvedla pa bo letno za 240 milijonov dinarjev kljuk in ščitov za vrata, okenskih zapiracev, ključavnic, kovinske opreme za kopalnice, vodnih pip :n drugega. Polizdelke ji bo dobavljala Mariborska livarna, za pozneje pa računajo, da jim bo polizdelke mirda lahko dobavljala Goriška strojna tovarna in livarna, ki je začela razširjati svoje obratne prostore. Z novo tovarno v Šempetru in rekonstrukcijo obratov Goriške tovarne in livarne bo kovinska industrija v goriškem okraju, ki je v povojnih letih v sicer malih in zastarelih obratih že močno povečala proizvodnjo, postala že pomembna veja gospodarske dejavnosti. Z ličnimi in soliinimi izdelki, ob dobri organizaciji dela se zlasti uveljavlja in veča proizvodnjo Goriška strojna tovarna in livarna. Na jesenskem zagrebškem velesejmu, kjer je razstavila nekatere izdelke, je la tovarna prodala kar za 80 milijonov dinarjev svojih izdelkov, še vedno • pa dobiva nova naročila za mešalce testa, prikroievalne stroje za konfekcijske tovarne, bagre za opekarne in stroje »Rapiti, ki so zelo prikladni za čiščenje livarskih odlitkov. .Posebno veliko zanimanje jugoslovanskih kupcev pa so vzbudili letos prvič razstavljeni sodobni stroji za izdelavo sladoleda in stroji za stepanje jajc v slaščičarnah, ki so jih .ačeli serijsko izdelovati. Za te izdelke tovarne se zanimajo tudi inozemski kupci, vendar jim ne morejo ustreči, ker imajo sklenjene pogodbe z jugoslo- vanskimi kupci že za celotno proizvodnjo tovarne v prihodnjem letu. Z rekonstrukcijo obratov, ki je v teku, predvidevajo, da se bo proizvodnja v oddelku za strojegradnje povečala za trikrat, za prav toliko pa tudi količina odlitkov v livarni. J. J. Levičarska poslanca se zanimala za SAFOG Poslanca Franco in Bettoli, ki sta bila v torek pri goriškem prefektu, sta se sestala tudi s člani notranje komisije SAFOG, s katerimi so se pogovorili o ukrepih, ki naj se sprejmejo, da se preprečijo hude posledice krize v livar-ni. . Razdeljevanje nakazil blaga proste cone Pri trgovinski zbornici so pričeli razdeljevati nakazila kontingentiranega blaga za Gorico in Sovodnje za mesec november. Vsaka oseba prejme 1,500 kg sladkorja po 180 lir na odrezek št. 25, 250 g surove ali 200 g pražene kave na odrezek št. 26 ter en li->er semenskega olja. Razdeljevanje nakazil se bo zaključilo 30. novembra. Trgovci na drobno naj pridejo po nakazila v sobo št. 6 na sedežu trgovinske zbornice. Ustanova za kulturne prireditve «Citt& di Gorizia«, ki sc vzdržuje s prispevkom e-ne lire za vsak hter benci-ra proste cone, ki ga kupijo avtomobilisti v Gorici, bo po uspešni koncertni fesenski sezoni priredila vrsto predavanj o slikarstvu, ki jih bo imel ravnatelj arheološkega muzeja v Čedadu prof. Carlo Mutinelli. Prvo tako predavanje o impresionističnem slikarstvu bo jutri zvečer v dvorani Petrarca i b 18.30. naše dežele,- S tem namenom je bil tudi ustanovljen konzorcij, h kateremu so pristopile razne občine, v zadnjem času pa se je izkazalo, da je bil tudi optimizem zagovornikov ronskega letališča v zameno za goriškega preura-rjen in nesmiseln, kajti Alita-iia teži za tem, da v celoti izloči iz konkurence tudi ron-ško letališče. To je mogoče iklepati po tem, ker bo ukinjena proga Rim - Benetke '-Gorica, namesto letališča na Lidu pa bodo za Benetke u-sposobili letališče pri Trevi-su, ki so ga v zadnjem času razširili in modernizirali. Po vsem tem je mogoče priti do zelo enostavnega zaključka, da bo goriško letališče služilo samo enomotor-nim zasebnim letalom goriškega letalskega kluba in za preiskušanje letalskih modelov mladih letalskih konstruktorjev. Privaditi se bomo morali če ne bomo več videli starega dvomotornika, ki zjutraj odhaja in zvečer prihaja. Na vse to se bomo orivadili razmeroma lahko, ker ogromne večine ljudi to vprašanje zanima zelo posredno- letala so prihajala in odhaiala skoraj prazna. Ce bomo v zameno za to izgubo dobili kaj otipljivejše-ga, potem se za ukinitvijo proge prav gotovo ne bomo jokali. Iz koprskega okraja Naraščanje prometa v koprskem pristanišču Ribe is Turčije sa konservno industrijo Festival kratkomelražnih filmov bo v Portorožu - Nova zgradba na škofijskem bloku Čeprav bo koprsko prista- se lahko zaide v tak položaj, nišče začelo delati šele nasled. nji mesec, stari del pristanišča v veliki meri razbremenjuje prepolno reško tovorno in potniško luko. Saimo v oktobru mesecu, ki ga lahko smatramo že kot izvensezon-ski mesec, so pripeljali ali odpeljali iz koprskega pristanišča 12.552 potnikov, tovornega prometa pa je bilo 3.736 ton. Desetmesečni tovorni promet letošnjega leta v koprskem pristanišču je znašal 25.478 ali za 404 tone več 'kot v vsem letu 1957. V torek je pristala v koprskem pristanišču 4.800-tonska turška tovorna ladja «KAR», ki je po meddržavni pogodbi pripeljala tovor za slovensko ribjo predelovalno industrijo, in sicer znano vrsto turške ribe «palamida». Ladja bo vsi-drana v koprskem pristanu 3 ali 4 dni, nakar bo odplula nazaj ter pripeljala novo pošiljko rib. Portorož bo drugo leto prizorišče festivala kratkih in dokumentarnih filmov. Pred časom so se namreč na sedežu Vesna filma v Ljubljani sestali filmski delavci, ki so se strinjali, da se festival kratkih in dokumentarnih filmov loči od festivala celovečernih filmov v Pulju in so za ta festival izbrali kraja Portorož ali Koper. Ker Ima Portorož več razpoložljivega prostora, bo skoraj verjetno festival tudi tam, sicer pa, v kolikor se bo Zavod primorskih prireditev odločil za to, da sprejme organizacijo festivala, bo najbolje, da bo festival pač tam, kjer bo za to več interesa. Za državni praznik republike 29. novembra bodo na bloku pri Škofijah izročili svojemu namenu nov blok, ki bo stal na nasprotni strani sedanjega. Dela zelo hitro napredujejo in bodo po izgradnji novega bloka obmejni prehodi potekali hitreje, saj so tudi na italijanski strani uredili blok tako, da bo možen dohod z obeh strani. Parkirni prostor ob sedanjem bloku na jugoslovanski strani pa bo asfaltiran in zasajen z listnatim drevjem in zelenilom in bo po končanih delih prav lep. Bož. Pijanec žalil javnega funkcionarja v kakršnega je zašel 50 let stari Ermanno Zuliani brez stalnega bivališča. Mož se je v ponedeljek tako napil, da je celo mačke, ki jih je srečal na cesti, klical za botre. Lahko si predstavljamo, kako se je obnašal z mimoidočimi pešci. Nekateri so se mu smejali, drugim pa se je studil še posebno, ker re je predrznil žalit; in to na ves glas, posebno nežni spol. Ta njegov nespodoben samogovor z žaljivkami in kletvinami je prekinil neki policijski agent, ki pa ni dosegel, da bi' ga mož spoštoval. Nasprotno; Zuliani se je spravil z besedami najprej in kasneje tudi z rosami nanj ,n morda bi jo agent izltu-pil, da mu niso prišli na pomoč njegovi kolegi, ki so pijanca spravili v avtomobil in ga odpeljali na hladno. Uspeh pijančevanja pa ni preveč ugoden za Zulianija, ki je danes v zaporu v pričakovanju procesa. Obtožili so ga namreč pijanosti, kletvin ter odpora in žabtve javnega funkcionarja. VPRAŠANJA IN ODGOVORI CIO Ul. del Teatro 6, kjer vam bodo dali posebne vzorce (module) katere morate izpolniti in navedete isto kot v prošnji na policijo. Tam boste morali tudi plačati trošarino na vino, ki ga nameravate prodati. Ostalo vino, ki ga nameravate pustiti za domačo uporabo, bodo zapečatili, dokler traja osmica. Za prošnjo se lahko obrnete na KZ in ZMP v Ul. Geppa 9. jem. Z gospodarjem se. i; pisal privatno pogodbo, vedel če je °bvez" ’ {inanci. godbo registriram na i ki mi je dal ze praV1’ ■ od Gospodar ljišče v najem, „ ni' potrebno, medtem * Vzc L.K. S.M. Magd. Spod. Vpra-. S.M. Greta. Vprasuje^e ^ šuje: Ker je bila letos dobra sem v najem 5? * ^elu- letina in sem pridelal več vi- ga sam neposredno na kot prejšnja leta, sem na- jem. Z r menil prodati svoje vino na drobno na «osmic-». Kakšne prošnje in kaj moram napraviti, da mi dajo dovoljenje? Odgovor: Ce nameravate raz pečati vaše vino na drobno ali po domače v sosmich je treba vložiti prošnjo na 100 lir kolkovanem papirju na vaš najbližji policijski komisariat. V prošnji morate navesti, da ste kmet neposredni obdelovalec in da je vino letošnji pridelek vaših vinogradov, koliko belega in črnega vina nameravate razpečati, kje boste vino razpečaval (vedno doma), in kdaj nameravate začeti in približno do kdaj? Potem morate na občinski trošarinski urad (Uffi-Com. Dazio Consumo) v nz potreoiiu, pr0- drugih slišim naspr • sim vas, da mi odgovor*«.^ sem po zakonu obvezan, tud* ni veliko zemlji*** Odgovor: Vse godbe in torej tudi za ljišče, bodisi pismene tudi ustne (uerbalD ^ jo biti izpolnjene vanem r, .p.rju v dveh jah za 100 Ur vsako. u t/stne hiti pogodbe pa mora)0 ^ gj njene na p< sebnih vz jih dobite na financt. Po vseh pravilih ^ ti vse pogodbe registrira* teku 20 dni od datu™.0d. pa od dneva, ko stopi , rg. ba v veljavo. Za zapo ^ gistracijo je treba P ^ in s,cer datno pristojbino, ^s šestkrat toliko, če s izvrši v teku SO dot P ibe teklem roku. Stroške P ^ in registracije plačata no polovico gospodar lovico najemnik, če s medsebojno drugače P - ** IIIIIIIIIJIII lllllll IIIIIIHIMIIIMH Hill IIIIIIII tllll IIIIIIIIIIIIIIHIMMHHtlltlHIIIItHIHHJHIIIHIItflHHIIIIIIIIHHIIIHHHHIH Neugodni podatki za prvih devet mesecev Celotni promet v tr se je znižal v primerjavi z Železniški promet januar-september 1958 pa se je v primerjavi z istim razdobjem 1957 znižal kar za 15,4 odstotka stili za seboj splošen ner prj. Po tatvini, do katere J „oB1 šlo ponoči med P01!8 „ostil-in torkom, je lastmK g v ne Paolo Grison, stanuj ^ Ul. Marchesetti, P:’;'aV. or-vo pristojnim polic1)5 ‘reiska-ganom, ki so uvedli P vo. Pomorski in železniški promet tržaškega prisranišča kaže v prvih letošnjih devetih mesecih dokaj žalostno podobo, saj imamo opravka z bistvenim znižanjem tako pomorskega kot železniškega prometa. V primerjavi s preteklimi leti je bil pomorsk. promet v razdobju januar-september slednji: leto ton 1958 3 421.896 1957 3.848.497 1956 3.768.394 1955 3 668.791 1938 2.432.750 Iz zgornje statistične tabele je razvidno, da se je v letošnjih prvih devetih mese- kar za polovico. Lani je pomorski promet v celotnem letu dosegel 5.1 milijona ton, letos pa je kaj malo verjetno, da bi dosegel' itiri in pol milijona ton. Značilno je tudi dejstvo da ie letošnje leto prvo povojno leto, v katerem i no opazili znižanje pomorskega prometa, kar je delno razvidno tudi iz objavljene tabele in kar velja tudi za leta, ki niso navedena. To dejstvo povzroča v pristaniških krogih upravičeno zaskrbljenost, saj je znano, da je zelo lahko izgubiti določeni promet in da so potrebni izredni napori, da se ta promet zopet pritegne. Se bolj žalostno slik 7 nudi c ih v primerjavi z istim raz-1 železniški promet tržaškega dobjem preteklega leta promet' znižal za 426.601 tono ali za 10.7 dostotkov. Lrhko predvidevamo, da se bo stanje do konca leta še znatno zaostrilo, ker govore delni neuradni podatki za promet oktobra, da smo imeli v Javnih skladiščih oprav,ka s še občutnejšim znižanjem prometa, ki je padel Vino, če se pije v primerni količini, ne škoduje, a ko se preveč dvigne komolec, tedaj IIIIIIIIHIIIIMMHIIHIimilllHtlllimiHllltlHIimnilllllllllllHlIlllllHIIHIIIIIHtHIHHtllllHIHIIHIM Izpred prizivnega porotnega sodišča Vročekrvnemu ciganu so potrdili obsodbo Pred leti je streljal s samokresom na drugega cigana in ga je videmsko porotno sodišče obsodilo Dva mlada tatiča prijavljena sodišču Agenti kvesture so prijavili sodišču 15-letnega 3. V. in 18-ietnega D. B. iz Lečnika. 30. oktobra zvečer je namreč Tullio Franzoni iz Raštela št. 27 obiskal svoje sorodnike v Ul. Lungo Isonzo 39. Motor je pustil na dvorišču. Ko se je vrnil, sta se okoli njega sukala dva mladeniča, ki sta se takoj oddaljila, brž ko sta opazila, da je prišel lastnik. Na kraju sta pustila kolo in steklenico. Ko je policija pričela poizvedovati, 'kdo je lastnik kolesa, je ugotovila, da je odkrila dva nevarna mladeniča, ki sta že večkrat imela opravka z zakonom. Priznala sta, da sta do sedaj že u-kradla kar esem motociklov. Tudi tisti večer sta skušala ukrasti bencin, da bi z njim napolnila rezervoar nekega u-kradenega motocikla. **------ Aretacija zaradi vinjenosti 12. novembra ob 15. uri so agenti kvesture aretirali 51-letnega Petra Kleča, ker je bil pijan. Kleč je 16. oktobra prišel iz zapora, kjer je bil priprt zaradi pijanosti. «»------- Huda nesreča zidarja na Oslavju Včeraj popoldne so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico Alojzija Pikeka iz Ul. Garza' rolli 12. Pikek je na Oslavju opravljal neko zidarsko delo; pri tem pa se mu je sprožila vzmet, ki ga je tako močno udarila v glavo, da mu je prebila lobanjo. Zdravniki so si zanj pridržali prognozo. ■—«»——— O Ob 18.20 so pripeljat! v bolnišnico Avgusta Komela, ki je postal žrtev nezgode na Korzu Verdi. Komel je prišel v Gorico s propustnico iz Jugoslavije. Spor kot posledica zamere med dvema ciganoma dveh različnih plemen se je precej let vlekel in malo je manjkalo, da se ni novembra 1953. leta zaključil z umorom. Ar-minio Levacovich je namreč tistega dne sprožil samokres proti 35-letnemu ciganu Silvi-ju Stepichu in če se mož ne bi umaknil, bi se mu krogla prav gotovo zarila v trebuh in ne v levo nogo. Levacovich je čakal priliko za maščevanje tri leta. 1950. leta je namreč s samokresom grozil 36-letnemu Mariju Stepichu. Ta ga je tedaj razorožil in prijavil karabinjerjem. Novembra tri leta kasneje so Stepichevi postavljali nedaleč od Zoppole v Furlaniji šotore in tedaj se je Mariju približal Arminio Levacovich ter mu naperil samokres v glavo. Mario se je prestrašil in je dvignil sina svojega leto dni mlajšega brata Silvija k sebi ter si ga držal kot ščit. Levacovich mu je namreč z naperjenim samokresom zagrozil, da je prišel čas za obračun, vendar je naredil račune brez Silvija. Ta se mu je s sekiro v rokah grozeče približal in ukazal oboroženemu Levacovichu, naj nemudo. ma odide. Levacovich se je res prestrašil in se je začel umikati. Silvio mu je nekaj časa sledil in ko se je naveličal, je predlagal, da bi oba odvrgla orožje; on sekiro, Le- imiiiiiiiiHnmiaiHiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiii Kino v Gorici VERDI. Film in varietč. Varietejska skupina Cece Do-lia se bo predstavljam z izbranim programom. Na platnu bodo prikazovali film »Pot uspeha pri ženskah«. Pričetek filmskih predstav ob 16.30 in ob 20. uri, Varietejskih pa ob 18. in ob 21.30. CORSO. 17.00: »Grešno dekle«, B. Bardot in J. Gabin, mladoletnim vstop prepovedan. VITTORIA. 17.00: «1940. Ogenj v puščavi«. Dokumentarni film o vojni v Afriki. CENTRALE. 17.00: »Izzivanje razbojnikov«, D. Robertson in R. Rory. ; MODERNO. 17.00: «Meja ple-j mena Dakota«. vacovich pa samokres Silvio Stepich je res odvrgel sekiro, in to kljub temu da je Levacovich ustrelil v zrak. Levaco. vich pa se je tedaj opogumil ter sprožil. Silvio je odskočil in krogla se mu je zarila v nogo. Ranjenca so odpeljali v bolnišnico, Levacovicha pa so agenti videmske kvesture kas. neje aretirali, še posebno, ker je sodna oblast izdala proti njemu tri zaporne naloge, in to zaradi Dredhodnih obsodb. Levacovich se je seveda Izgovarjal, da ne ve ' ničesar in da tistega dne ni bil v Zoppo-li, temveč v bližini Palmanove. Poudaril je tudi, da Stepiclia Silviu ne pozna in je tudi v potrdilo svojih izjav navedel kot priče svojo zaročenko Ma-faldo in njeno mater Emo Levacovich ter svoja dva brata Ernesta in Angela. Toda verjeli mu niso, ker so dogodku prisostvovali poleg članov Stepicheve družine tudi nekateri domačini, in tako so Arminia Levacovicha jjrija-vili po končani razpravi videmskemu porotnemu sodišču prvič pod obtožbo poskusnega umora Maria Stepicha, dalje poskusnega umora Silvia Stepicha kakor tudi zaradi posesti in nošnje* samokresa ter zaradi streljanja v obljudenem kraju. Njegovo zaročenko, njeno mater in Levacovi-cheva dva brata pa so prijavili zaradi lažnega pričevanja. Levacovich pa je imel več sreče kot pameti: sodniki v Vidmu so. mu spremenili prvotno obtožbo dvojnega poskusnega umora v obtožbo grožnje in ga obsodili tudi za druge obtožbe na 9 mesecev zapora, na 2 meseca pripora in tudi na 6000 lir globe. Zaročenko in mater so tudi spoznali za krivi obtoženega dejanja in so jima prisolili pogojno in brez vpisa v kazenski list 4 mesece zapora. Nasprotno pa so Levacovicheva brata oprostili, ker sta lažno izjavila v obrambi brata, kar je po zakonu dovoljeno. S prizivom je vročekrvni cigan hitel doseči znižanje kazni, vendar se mu to ni posrečilo, kar pomeni, da bo moral kazen presedeti skupno z drugimi, na katere je bil že obsojen. Preds. Palermo, tož. Marši, zapisn. D’Aridri, obramba odv. R. Cuccagna, pristanišča, ki je bil v prvih devetih mesecih v zadnjih letih naslednji; leto 1958 1958 1956 1955 ton 2.254.698 2.608.644 2.516.312 2.394488 Spreten žepar okradel žensko Predvčerašnjim p°P°1 j se* spreten žepar, ki je.°.g. Ja* veda neznan, sledil Ms' reda nežič por. Grioni ul'c' III Armata po pločnik po katerih je ženskji Dejstvo je, da je tn°, radel spreten, da je neslišno _ |jra* ženski denarnico s grio* mi in dokumenti, da nijeva ni niti zavedla- jjj, Kasneje je sicer »P ^ p da jo je nekdo okradel, .jj. cer med hojo po Ul. T° dione do Ul. sv. Kotarinf' ski«1 je tudi prijavila P° crjeU’0 organom, vendar to v 2a ne bo dovolj priporno* je* spretnega Železniška promet januaria-septemDra 1958 je bil torej v primerjavi s prometom istega razdobja 1957, leta za 353.946 ton ali za 15.4 odst. niž.i' in je torej zabeležil še občutnej-ši padec kot pomorski promet. To je razumljivo, če upoštevamo, da se po šeleznici ne prevažajo obsežne količine blaga, ki jih prinesejo v pristanišče za potrebe tržaške industrije (železna ruda in premog za ILVA in surovo mineralno olje za čistilnice) in je zato tudi obseg tega prometa občutno nižji kot obseg pomorskega prometa. Prav te pošiljke pa so že zaradi svoje prirode skoro "edno enako obsežne in torej podatki o železniškem prometu točneje go. vore o resničnem položaju pristanišča in o razvoju prometa z bližnjim in daljnim zaledjem. «»------- Nezaželen obisk v gostilni Nočni tatovi so s.? zopet pojavili in tokrat' so si izbrali za cilj gostilno v Ul. Locchi. Seveda so vlomili okno in ko so se znašli v notranjosti, so pobrali vsega skupaj 1*1 tisočakov, ki so jih našli v bla-.ajni. Se prej oa so prebr- skali po vseh predalih in pu- domu. identifikacijo parja. Nesreča železničarja Med delom v žeJfPJmd rei» lavn:ci na postaji Sv. ^ jjjako* sta se dva vagona ne'prlt velik° vano premaknila v ve“'vtjriifl* senečenje 23-letnega ?e pl Vicca iz Ul. Negrelli. upiti-utegnil pravočasno u . Mt Vseeno pa je imel sr 0i. se je kljub temu, da st r3niJ bijača vagonov stisni 8'z[0mil soraemerno malo in S -,e le podlahtnico desne avt no Pa izkori-v . človeka. Očitno ni 'fleal nič novega: to ie pravega socializma n -J n: tl^lika ^ Evrooi okr ' JO, Jfi i — iiiiavT označujejo slavna , V Egiptu in v' sko-ravarf mani razvitih dr-^ r" Pa ne bi moglo biti klat- tudl ni — demo-Jct)Mrcr!eŠa socializma v ev-p0t!‘!etn smislu besede. flJJ^jkanje socialističnih ^“Fatičnih tradicij in tie >'■ k°niun! stične izkuš-dj’ -d je sicer kratka, to-v a;namična, postavljajo :ji '^neišo luč drugo zna- na svetu. tiJna je torej kvalita- de^ ®vropi ima socialna vkracija dolgo tradici- c?t llij fcečini egintovski W rLso j^več — •if^.hačin — tudi lenini-' Pitali so Marža in En- našeaa socializma. socia- sa-no marksisti, čenrav na raz- bil j 'ma in Č*a- te f* Stan e:ubga. ptBl ugotovitve pa Lenina danes Mao- vsekakor '^Pečajo navadnega Ev-m. ica, ki ve da njegov ,ec. ki je socialist ali i.°®Unist po navadi bere. Toda teh dej- stvi ne (L? je, da so v Evrovi ^giistične in komunistič-k franke množične stran-’ da štejejo več sto tisoč ijjviov in pristašev. V Egip-iil Pa je komunistična parit, “olj kadrovska stran-jv’ Medtem ko socialistič-franka skoraj ne ob-Ja-Obstajajo posamezni •bal- ti, ki so vsi intelek-ttl lct In to je tretja zna-IjC^t egiptovskega socia-tij?a: so proletarski ko-ieSJ^tični elementi, inte-l;j?Ualci pa so socialisti. ttoZ?. Pristaši komunistične k6r ie prav zaradi tega, lij So intelektualci in že-sVoi ubraniti samc"‘-:—-* t’ržat?a miilienia’ ubraniti samostojnost si pri-možnost kritike in anitt r1(w - svojo individualna«' Ta značilnost je skup-li5t/;aern egiptovskim socia-Dj JU. Zadnja značilnost sjfJe končno — in ta je So« ,,a vsem egiptovskim t).Jallstom — njihova pri-LpUst k »novemu valu«. arejši med njimi ni-!liJ0 se štirideset let. Sred-'^et'f^°st ne prekaša tri- ^ues je v Egiptu polo-«45°»! isti. Vsi so so-‘st.i — začenši s samim tj^iern, ki pravi, da je iti0?°v cilj socialistična de-df^ratična in zadružna 'eli S Toda če bi se ho-urientirati v spletu lt\T '■cb socializmov ljudi ki judenc, potem postane ta.,Jbkacija nadvse zamo- Vftu?adeva. 'Ro- neodvisni tednik itiMC.eJ Jusef» je ena iz-8oci„..trdnjav egiptovskega {lztr'a. Isan Abdel Ku-je lastnik in glavni &4 blk> je prešel od čiste-f-iaijUacionaiizma k že so-•bMt- 'uuim koncepcijam, ko sta njegova vria sotrudnika na-fa«v ■ ravno nasproten c« ,°j — od skrajne levi-'f^.zrhemi levici, titj. aa ne smemo se mo* h?j.,.Zrnemost Ahmeda Ba-da in Fatija Gane-^tvi Je. Povsem relativna. ,j.biše takole: Se borimo za socia-; ne skrivamo, da .hasnrotniki kapitaliz-jlri desnih reakcionar- Hm. hjegov kolega piše V, stališča, ki ga je tre-t^avzeti do kapitalistov, iki felah lahko jedel meso vsaj enkrat na teden». In da bi to dosegli — kar je za deželo, kakršna je Egipt, prava revolucija, Mojedin nikakor že vnaprej ne odklanja sistema, ki ga je uvedel ha Kitajskem sedaj Maocetung. Zanj in za njegove prijatelje je važen samo rezultat. če bodo sedanje reforme uspele — tem bolje; v nasprotnem primeru bo treba uvesti druge sisteme, bolj etatistične in planske. če bodo tudi ti propadli, potem bo nujno poskušati še zadnjo možnost: «marksizem». Za El šarka-vija in druge pa ni nobene druge alternative: če naserizmu ne bo uspelo dvigniti življenjske ravni množic, bo potrebno brez odlaganja uvesti kitajsko metodo... Kot se opaža, ima v Egiptu večji vpliv kitajski vzorec kot pa ruski. To pa ne zaradi tega, ker bi v Egiptu imeli kitajski socializem za bolj demokratičnega od sovjetskega. Zakaj torej egiptovski napredni krogi ne morejo skriti svoje simpatije za Ljudsko republiko Kitajsko? Kitajci so v prvi vrsti orientalci — tako kot Egipčani. Zato m razloga, da bi do njih imeli kakšne «.komplekse» kot se dogaja z Evropejci skupaj z Rusi. Mladi nacionalisti ne želijo, da bi se opazilo, kako kopirajo, toda če že to delajo, potem storijo to rajši po vzorcu, ki je njihov — vzhodni Nadalje so egiptovski problemi iste narave kot so tisti, ki jih Kitajska že rešuje: obe deželi sta pretežno agrarni, v obeh vlada hud demografični pritisk, obe se morata industrializirati v pospešenem ritmu, obe morata premagati veliko pomanjkanje vodilnih kadrov. Če bo Maocetung jutri lahko dokazal, da je uspel, Naser pa istočasno ne bo mogel pokazati nič drugega kot da je propadel, potem se bo vse egiptovsko izobraženstvo — in ne samo socialisti — zavzelo za režim kitajskega tipa. Tistega dne bo Naser opazil, kako nevarno je zaiti v socialistično demagogijo, pustiti svobodne roke socialistični propagandi, če je vlada hkrati nesposobna izvajati resnično socialno politiko. GAMAL KALED m m Številne stavke v raznih panogah Lami - Starmiti, Simonini in Andreotti so sprejeli predstavnike delojemalcev Poleg stavk tramvajskih delavcev v številnih mestih so stavkali ali pa vsaj prekinili delo še v drugih industrijah in ustanovah V Pozzuoliju pri Neaplju je v torek prišlo do demonstracij in neredov, ko je policija s svojimi znanimi metodami nastopila proti obupanim ljudem, zaskrbljenim za svoj kruh. NEAPELJ, 12. — V mehanični tovarni v Pozzuoliju so davi delavci in uslužbenci prišli redno v tovarno, niso pa začeli delati. Zavzeli so svoja delovna mesta in sporočili, da bodo pozneje sprejeli sklepe o nadaljnjem gibanju. Dopoldne je komisijo delavcev sprejel župan v Pozzuoliju odv. Di Matteo, ki je potem odšel v Rim. Delavcem je sporočil, da bo minister Lami-Starnuti proučil položaj danes popoldne na medsindi-kalnem zasedanju v ’ Rimu. Malo pred poldnevom pa so delavci mirno zapustili tovarno in odšli na svoje domove. Zvedelo se je, da so 13 od 19 včeraj pridržanih oseb aretirali in spravili v zapore poa obožbo nasilja, upiranja in poškodovanja oseb javne varnosti, blokiranja cest, požiga državnih sredsjev ter prekinitve javnih uslužnosti. O-stalih šest oseb so izpustili. Na 'nekaterih mestih hočejo zlasti poudarjati «krivdo» teh aretiranih oseb, da bi s tem odvrnili pozornost od bistvenih vprašanj, med katera spada tudi vprašanje: kako in zakaj je prišlo do tega, da so se ti ljudje «pregrešili» na omenjeni način. Drugo vprašanje je tudi, zakaj mora biti ob najmanjši delavski demonstraciji takoj zraven policija, ki je s svojim znanim načinom nastopanja, po katerem ima tiste, proti katerim nastopa, za manj vredne državljane, glavni krivec za nastale nerede. MIMI lili 11III MIHI lllllllllllllllllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IIIIIIIIIUIIIII MII lili llllllll llllllllllllllll IIIIIIIIIIIIIII llllllllll Slabo vreme od Alp do Sicilije in drugod po Evropi V Alpah ponekod že od višine 800 m naprej sneži V Benetkah «visoka voda preplavila Trg sv. Marka Snežilo je tudi v Španiji okrog Madrida in drugod - Zaradi megle letala niso odletela s pariških letališč Orly in Le Bourget BOČEN, 12. — Tradicional-1 Tre Croči in Cima Banche, 60] vodž poplavila okfdg 5000 ha. nega »poletja sv. Martina» letos ni bilo, kajti že več dni je grdo vreme z deževjem in v višjih krajih s snegom. O-krog Bočna že od pretekle noči sneži povsod v hribih v višinah od 800 metrov naprej, medtem ko po dolinah močno dežuje. Danes zjutraj je bila snežna plast različno debela; od 25 cm v Dobbiacu, Brunicu, Alpe di Siusi :n A-velengu do 50 cm v dolinah Badia, Passiria, d‘Ultimo in Ridana. Prelazi Pordoi in Rol-!e so bili kljub meter visokemu snegu še odprti za promet, za kar skrbi ANAS, medtem ko so zaprti prelazi Gio-vo (80 cm snega), Stelvio (136 cm) in Falzarego (7<) cm). Mnogo snega je padlo zlasti na področju Vzhodnih Alp; tako ga je bilo že zjutraj 80 cm na Faloriji, 56 na Misurini in 25 v Cortini d’Ampezzo. Ker povsod še naprej sneži, je mogoče računati, dn bo snežna odeja dosegla za ta letni čas popolnoma nenavadno višino. Na Bondonu blizu Tridenta je 40 cm snega. Ze od ponedeljka sneži po vsem področju Madonne di Campiglio in Giudicarie. Mnogo snega je na Marmoladi, na Pian dei Eiacconi in drugod. Od včeraj sneži tudi v S. Martinu di Castrozza in na Paganelli. Iz Borgosesie javljajo, da že 24 ur sneži v višinah nad 1500 metrov. Benečane je davi presenetil fenomen »visoke vode«, ki se je dvignila 90 cm nad navadno plimo. Trg sv. Marka je bil poplavljen in na več mestih so ljudi prenašali na ramenih. Okrog Portogruara je lllllltliiliillillllillllllillliilillillililililiiilllllliinnillilllllllliulliiiiiliiiiiliilllllillllllilllllllliiinuiniililiillllliiiilliiiltliliiiilllllillliltiiiiiiiiliill Odkrita znanstvena razlaga ozdravljenj v Lurdu? Dr. Boris IZasiljev iz Genove trdi, da je mogoče na znanstveni način razložiti tčudeina> ozdravljenja V^tranji sovraži)ik:i> le ktre.1 precej ja.sen, teihv, da je »Rose el V * hieščanski tednik, liptovskem socializ-ie §e ena važna ki jo zagovarjata Mojedin in Abdel h šarkavi. Za prve-‘SttjV^eni socializem «De-tako, da bo egiptovski GENOVA, 12. — Dr. Boris H. Vasiljev, znani onKološki klinik bolgarskega rodu, ki pa že več let živi v Genovi, trdi, da je po mnogoletnem študiju, ugotavljanju in strogem kontroliranju našel kli-nično-znanstveno razlago »čudežnih« ozdravljenj v Lurdu. Dr. Vasiljev zatrjuje, da deluje vera kot polivalentni bio-psiho-histološki antigenski faktor, ki v organizmu vernika povzroči gibanje imunitarno-kurativne (protitelesa) biološke obrambe s sledečo samo' zaščitno anatomo - histološko reakcijo do popolnega kliničnega ozdravljenja »bolnika«. Dr. Vasiljev pravi še, da se lahko funkcionalne motnje »čudežno« ozdravelih v Lurdu ozdravijo takoj, medtem ko se težke bolezni, z o-čitnimi organskimi okvarami, ki jih ni mogoče zdraviti in ki- so neozdravlpve, včasih o-zdravijo šele po petih letih. Zdravniki pripravlja sedaj znanstveno monografijo o tem vprašanju, v kateri bo navedel številne primere »čudežnih« ozdravljenj, *i jih je on osehno kontroliral. Te dni bo odšel v Lurd, da zbere še drug material o ozdravljenjih, ki jih imajo za »čudežna«. Za večjo uporabo bombažnih tkanin PARIZ, 12. — Na sedežu Cotton Council International so .se zbrali strokovnjaki 10 evropskih držav, ki proučujejo metode za povečanje prodaje bombažnih proizvodov. Zasedanja se udeležujejo tudi angleški in nemški predstavniki. Italijo predstavljajo odv. F elice Gusberti-Cazzani, Sa-maden, Righinl in dr. Paoluc-ri. Industrializacija držav, ki so bile tradicionalne uvozni-oe, je spremenila konjunkturo tekstilne industrije in treba je misliti na povečanje notranjega trga tud’ upoštevajoč bližnjo uvedbo Evropskega bkupnega tržišča. V Italiji se ukvarjajo z razvojem notranje, ga trga »italijanski odbor za bombaž«, ki si prizadeva, da bi dvignil potrošnjo bombažnih proizvodov, ki je že več let na isti ravni. Povprečna potrošnja bombaža na osebo znaša v Italiji 3 kg na leto, tako da zavzema Italija med evropskimi državami zadnje mesto na lestvici uporabe h0m'--*n5h v tej lestvici gotovo niso navedene vse evropske države.) Ing. Innco Mattei bo predaval v Varšavi RIM, 12 —' Predsednik ENI, ing. Enrico Mattei, je davi odpotoval s svojim letalom v Varšavo, kjer bo imel predavanje o dejavnosti državne ustanove. Verjetno bo predavanje Matteia zelo zanimivo za tiste, ki vodijo gospodarstvo na Poljskem. Poljski petletni načrt postavlja zlasti v ospredje razvoj kemične industrije, zlasti na področju sintetičnih proizvodov, kjer ima ENI iz zadnjih let že precej izkušenj. Glavni napori so sedaj na Poljskem posvečeni gradnji naprav za proizvodnjo sintetičnega gumija, polizdelkov za proizvodnjo plastičnih snovi, sintetičnih vlaken ter dušikovih in fosfatnih umetnih gnojil. Manj interesa vlaga načrt za petrolejsko in metansko področje in to zaradi pič-losti doslej ugotovljenih zalog. Izmenjava izkušenj in informacij je postala zaželena tud zaradi znatnega povečanja trgovinskih odnosov med obema /žavaima v 1. 1958 v primeri s prejšnjim letom, im to V O-beh smereh. Nista prišla daleč mlada nemška Vikinga CHIOGGIA, 12. — pva mlada Nemca, Reimer Horst in Reith Werner, sta bila tri mesece pri neki svoji sorodnici v Cavasso Nuovo in v tem času sta si napravila ladjo na vesla in jadro, s katero sta hotela obkrožiti Italijo, Francijo in Španijo. Po Tagliamentu sta se pripeljala v Jadransko morje ter se ustavila v Ohioggi. Toda tu ju je čakalo žalostno presenečenje, kajti pomorske oblasti so presodile, da čoln ni dovolj primeren za take na- črte, kot sta si jih zamislila Nemca. Najprej so podjetnima mladeničema oblasti odsvetovale, da bi odplula, potem pa kar prepovedale. Ker pa nista imela več denarja, so ju z izgonskim listom poslali na nemški konzulat v Milan, k: jima bo pomagal, da se bosta raje z vlakom vrnila v domovino. --------«»---- Strop pokopal sedem žensk MUENSTER, 12. — V laboratoriju neke tovarne za u-metna gnojila v Alstaettu v Westfaliji je sedem žensk lupilo krompir, ko se je nenadoma nad njimi zrušil strop ter jih vse ubil. Znaten del Chioggie je bil davi poplavljen, ker je razburkano morje prestopilo o-brežje. Ribiško in drugo bro-dovje je ostalo v pristanišču. Pač pa je bil to noč zelo intenziven lov na jegulje. Davi je v Cosenzi in okolici razsajala huda nevihta s točo in močnimi viharnimi sunki. Vode so narastle ter prestopile bregove. Zaradi nevarnosti, da se utrga velik plaz, je bilo treba na nekem mestu takoj izprazniti več stanovanj. O velikih količinah padavin poročajo tudi iz Lecceja, Brin-disija, Taranta, medtem ko javljajo iz Messine, da se je v pokrajini zahodno od mesta utrgal oblak. Zaradi obilnih padavin postaja tudi položaj v Padski delti vznemirjujoč. Slabo vreme je povzročilo v Turinu več prometnih nesreč, pri katerih sta bili dve osebi ubit:, več pa ranjenih. Tudi v Veroni je našel danes zvečer smrt pod avtomobilskimi kolesi neki starejši moški, ki zaradi nevihte najbrž ni o-pazil, da prihaja avto prav v času, ko je on hotel prečkati ulico. PARIZ, 12. — Prvič v tej jeseni je padla megla na Pariz. Od polnoči so bili ukinjeni vsi odhodi »etal z letališča Orly, z letališča Le Bourget pa od treh zjutraj. MADRID, 12. — Danes se je sneg pokazal tudi v bližini Madrida, zlasti s Segovii in Eskurialu. Nenadni padec temperature je presenetil prebivalce Madrida, ki so do sedaj uživali zelo m.lo in sončno jesen. Na prelazu Navacer-rada je termometer pokazal 5 stopinj pod ničlo. Na kastiljski in aragonski visoki planoti ter v Navarri je hud mraz, zlasti v pokrajinah So-iia, Peruel in Pampluna. Zakaj je Gufler zasovražil človeštvo SANKT pOELTEN, 12. — O Maxu Guflerju, avstrijskem »Laindruju«, prihajajo na dan vedno lepše stvari. Kot je znano, je doslej priznal umore štirih ali petih žensk, toda policija je prepričana, da s tem «seznam» še ni izčrpan. Toda človek, ki je znal tako prebrisano opravljati svoje zlo-Cine, da ga je imela okolica za povsem urejenega človeka, ki je tudi imel rad otroke — in tudi živali — ima na vesti še vse polno dejanj, ki spadajo pod zakon in so nekatera manj nekatera pa bolj kazniva. Rojen 1910. pri Innsbrucku, je svojo mladost preživel nekje blizu Merana, kjer je imela njegova mati majhen hotel. Leta 1934 je pobegnil v Avstrijo, ker ga je italijanska policija iskala zaradi tatvine draguljev. Med vojno je imel srečo, da mu ni bilo treba iti na fronto. Toda še pri vojakih je imel včasih sitnosti, ker njegovo delo ni bilo vedno najbolj v skladu z navadno poštenostjo. Pa tudi po vojni se je že moral zagovarjati pred sodiščem. Včeraj je med zasliševanjem na policiji izjavil, da je »zasovražil človeštvo 1. 1946», ko mu je njegov po pol brat odvedel žensko, ki jo je on ljubil. Policija hoče sedaj ugotoviti ali so resnične informacije, po katerih bi bil Gufler kriv tudi raznih goljufij in ropov z orožjem. ALAMEPA (Kalifornija), 12. — Ameriška mornarica sporoča, da pogrešajo dva člana posadke po eksploziji, ki je nastala v ponedeljek ponoči na letalonosilki Ranger. Ob eksploziji je bila ladja približno 60 milj od San Francisca. - —«» ----- DESIO, 12. — Davi je našel neki avtomobilist na cesti truplo moškega. Karabinjerji so kmalu ugotovili identiteto, niso pa še mogli- dognati vzroka smrti. V bližini je bilo tudi pokojnikovo kolo. Domnevajo, da je moškega nekdo povozil in nato pobegnil. iiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiliiiiiiiii Kako bo mogoče prislaH na Luni Sovjetski proiesor Pokrovski je razložil svojo teorijo o ustvaritvi atmosfere okrog Luoe MOSKVA, 12. — Sovjetski astrofi-zični strokovnjak, prof. Georgij Pokrovski, je danes razložil načrt za pristanek na Luni. Največje težave za pristanek so po mnenju Pokrov-skega v tem, ker okrog Lune ni atmosfere. Zato bo m-orala vsemirska ladja, ki se bo približala Luni, izstreliti manjši projektil. Ta se bo pred ladjo s hitrostjo meteorita dotaknil površja Lune, ki je pokrita z meglo prašnih zrnci Tedaj se bo ogromna množina tega prahu dvignila. Projektil pa bo tudi povzročil, da se bo temperatura dvignila, zaradi česar se bo del prahu spremenil v paro ter v oblak več ali manj gostega plina. Vsemirska ladja bo potem lahko to .. meglo uporabUa kot sredstvo, v -katerem bo lahko tudi zavr-la svoje gibanje. V ZDA že pripravljeni za polet na Venero... Gremo v zadnjo zimo pred prihodnjimi zimskimi olimpijskimi igrami Letos se mora ze pokazati, kdo bo šel na olimpiado. Torišče priprav italijanskih smučark je Cervinia, kjer trenirajo pod vodstvom Lacedellija. Na sliki v ospredju Pia Riva in Vera Schenone. ST. ANTON (Texas)i 12. — General Schriever je izjavil, da imajo ZDA že pripravljeno vso opremo za raketo, ki bo iztreljena proti Veneri. Podrobnosti ni povedal, vendar bi se moglo razumeti, da bo uporabljen sistem raket kot za »Pioneerja«. (Potem bo raketa res kmalu na Veneri...) 4800 m visoko baza italijansko-britanske odprave na Dablam KATMANDU, 12. — Po ve-: steh, ki so danes prispele y Katmandu, je italijansko-bri-tanska ekspedicija šestih članov pod vodstvom Alfreda Gregoryja, ki hoče doseči vrh gore Dablam v verigi Evere-sta, postavila bazo 20. oktobra v višini 4800 m. Na vrhu Da-blama, ki se dviga kakih 10 km severnovrhodno od Evere-sta, še ni bil noben alpinist Hominid iz Baccinella bo le odpotoval? GROSSETO, 12. — Zdi se, da bo hominid «Oreopithecus Bamboli« le odpotoval iz Bač-cinella v Florenco k nadzor-ništvu za etruške starožitno-sti, nato pa v Švico, kjer ga bo najditelj prof. Jean Huei-zeller s svojimi asistenti natančno proučil ter zbral podatke o hominidih izpred 10 milijonov let. To delo bo najbrž trajalo približno eno leto, naikar se bo hominid vrnil v Italijo. Ministrstvo za prosveto bo potem določilo, v katerem muzeju bo nastanjen. Socialistični poslanec Avo-lio je že vložil na notranjega ministra interpelacijo, kaj namerava napraviti proti odgovornim za policijsko nasilje v Pozzuoliju proti delavcem mehanične tovarne. Seveda je odgovor ministra Tambroni-je tako gotov že v naprej, da je tudi taka interpelacija le še zelo platonična stvar. Mt-sinski poslanec Roberti pa je naslovil interpelacijo na ministre za državne udeležba, za delo in za južno blagajno, kaj nameravajo napraviti po hudih dogodkih v Pozzuoliju, ki so jasen znak, da neapelj-j sko prebivalstvo ne more več prenašati progresivnega in skoraj načrtnega demontira-nja svoje industrije, ki je nekoč cvetela. Delavstvo v Manifatture Cotoniere Meridionali je sicer šlo’ -v tovarno,- toda ni začelo delati, ker so hoteli počakati rezultata razgovorov med ministrom za državne u-deležbe Lami - Starnutijem, podtajnikoma Sullom in An-grisanijem, župani ter predstavniki sindikatov. Popoldne so se parlamentarci volilnega okrožja Salerna sestali pri podtajniku Ar.-grisaniju na ministrstvu za poljedelstvo, da pretresejo položaj, ki je nastal v Ccto-niere Meridionali v Angriju in Noceri Inferiore, kjer je bilo več sto delavcev odpuščenih. Sestanka so se udeležili tudi nekateri sindikalisti. Dogovorili so se, da bodo predlagali ob 20. uri na sestanku z ministrom Lami-Starnutijem začasen preklic odpustov. Delegaciji, ki je odšla k ministru, so se pridružili še poslanci Cacciatore, Granata in Pietro Amendola. Parlamentarci so ministru predlagali, da se uvedejo tedenski delovni turnusi, da bi lahko delali vsi, tudi seiaj odpuščeni delavci. Dalje naj IRI pri Banco di Napoli nabavi okrog 6 odstotkov delnic Cotoniere Meridionali, tako da bi imel večino delnic. Se daj je država udeležena v Manifatture Cotoniere Meridionali s 44,98 odstotka. Minister je obljubil, da bo že jutri posredoval pri IRI m Banco- di Napoli. Danes je stavkal del vodilnega osebja telegrafskih uradov in PT .službe.'Stavkali so pripadniki CGIL in CISL, ne pa tudi UIL.vPrav predstavnice te zadnje sindikalne organizacije pa je sprejel minister Simonini ob._ navzočnosti podtajnika Delle Fave ter z njimi5 razpravljal o stavka Obljubil je, da bo sestavil komisijo funkcionarjev ter predstavnikov sindikatov, ki bo reševala vsa sporna vprašanja. Komisija se bo sestala pod predsedstvom Delle Fave v prihodnjih dneh. Danes je 110 rudarjev, ki so bili od 27. oktobra v notranjosti rudnika Siele-Argus v živosrebrnem bazenu Arci-dosso in Santa Fiora, prišlo spet na površje. Rudarji so z zadovoljstvom sprejeli vest iz Rir.ia, da se je njih spor rešil, in sedaj bodo pričeli normalne delovne turnuse. V ladjedelnicah v Anconi je dva tisoč delavcev pričelo novo 24-urno stavko za podkrepitev svojih mezdnih zahtev. V Neaplju so uslužbenci tramvaja ter mestnih avtobusov in filobusov ob 9,30 pri čeli dveurno stavko. Stavka ni bila v naprej napovedana in prebivalstvo je bilo zaradi močnega dežja zelo prizadeto. Železnica »Cumana« je prekinila vožnje ob 7.48 za eno uro in ob 11,20 za poldrugo uro. Tramvajski in ostali u-službenci pa so ponovno brez napovedi prekinili vožnje ob 17. Tirf- ter začeli -»pet voziti ob 19. uri. Stavka »presenečenja« je bila tudi v Florenci od 8.30 do 10,30 ter od 14,3| do 18. Ure." V Milanu je danes stavkalo osebje filobusov. Ta stavka ni bila določena že prej, tem-večje^bil sgrejet o njej sklep sele preteklo hoČ. V Genovi oo danes tramvaji in ostala mestna prevozna sredstva pričela voziti šele ob 10. uri, uradniki jn delavci pa so stavkali ves dan. Stavka bo tudi jutri od 11. do 15. ure ter od 17. do konca službe. Minister Andreotti je sprejel danes predstavnike raznih sindikalnih organizacij javnih uslužbencev. Po sestanku z ministrom sta predstavnica CGIL Novella in Santi izjavila, da je minister priznal dve dejstvi položaja državnih uslužbencev: povišanje živ- ljenjskih stroškov in torej zmanjšanje realne vrednosti plač. Na koncu sestanka je Andreotti izjavil, da bo še v tem tednu sklical predstavni, ke sindikalnih zvez ter jim sporočil svoje mnenje glede zahtev javnih uslužbencev. Predstavniki UIL pa so zahtevali tudi »ung tantum« v višini mesečne pleče v delno popravilo neprilagojenih plač v zadnjem času. nagrajen za vlogo v filmu de Santisa Italijanski igralec Mas-simo Girotti je prejel na filmskem festivalu v San Franciscu^ nagrado ko* najboljši igralec, in sicer za vlogo v jugoslovanskem filmu »Cesta, dolga leto dni«, ki ga j* režiral Giuseppe de San-tis. Kot najboljši film pa je prejel nagrado madžarski film »Hiša pod skalo«, ki je bil izven konkurence predvajan tudi na festivalu v Benetkah. Neuspeh Eduardove komedije v Gxfordu V Oxfordu je «Play-house Company» uprizori komedijo Eduarda de Filippa «Questi fan-tasmi«, ki pa po mnenju kritike ni imela u-speha. Predvsem se ugotavlja, da prevod Hugha Barty-Kinga angleškemu občinstvu dela ni prK” bližal. Prevod je bil literaren in tako občinstvo ni začutilo duha tega dela, ki je kar preveč navezano na neapeljski ambient. «Snežni človek je ali ga ni? Mongolski znanstvenik prof. Rinčen, ki se je nedavno udeležil kongresa slavistov .n ki se u-kvarja z raziskavami o «snežnem človeku«, trdi, da ni nobenega razloga za dvom o obstoju takega človeka Ze. svoje trditve navaja tudi razne primere. O »snežnem človeku« se je v Sz mnogo ogovorilo pred časom, zlasti po izjavah . znanstvenika Pronina-Drugi so pozneje zanikali obstoj »snežnega človeka#. Končno so . sklenili, naj odide V Pamir posebna ekspedicija, ki bi dokončno rešila zagonetko. Toda o tem ni bilo pozneje nič objavljenega. Krava ustavila brzovlak Brzovlak na progi Tri. dent - Verona se je moral ustaviti, da ni povozil krave, ki ji je uspelo pobegniti malo pred vhodom v klavnico. Številne osebe so tekle za njo, pa je niso mogle u-jeti. Potem se je krava sama ustavila, toda prav na železniški progi in ni se pustila spoaiti proč.Kdor se ji je približal, mu je kar nastavila roge. Strojevodja ■je še komaj vlak ustavil, da ni krave povozil. In vlak ni mogel odpeljati naprej, dokler niso prišli karabinjerji in s streli pobili podivjanega živinčeta. Pa telefonu sprejel svoje pogrebce Oče, rpati, sestra, brat teta,' bratranec in še ne vesta mladega Luigiji Petrarca so prišli iz po krajine Sassari v Milai na pogreb mladeniča. K se v začetku niso vedel kam obrniti so telefoni rali v penzion, kjer j< mladenič stanoval, tod kolikšno je bilo njihov presenečenje, ko jim j odgovoril 21-letni Luig Petrarca sam! Kmalu s je zvedelo, da je Pe trarca posodil svojo suk njo, iz katere je pozabi vzeti dokumente in de nar, nekemu nepridipr« vu, ki se ni več pc kazal, ko 'c v suknj našel denar. Toda reve ža je neki kamion pc vozil in je v bolnišnic umrl. V suknji so naši dokumente z hnenon Petrarca in javili so ’ Sassari staršem, da ji umrl njihov sin — oi pa o tem ni nič vedel Po uspehu prvega športnega dne Pred novimi pobudami pripravljalnega odbora 22. t. m. v organizaciji p. d. (Ivan Cankar}, ženski turnir v namiznem tenisu, šahovski turnir itd. Komaj smo izčrpali podro-b- njim sicer ie dalj časa vestno na poročila o posameznih panogah v okviru «Prvega slovenskega športnega dne v Trstu«, se pripravljalni odbor, ki je tako uspešno rešil svojo prvo nalogo, že pripravlja na nove pobude, na nove in še težje naloge, kar že sedaj' ;z-pričuje njegovo vitalnost. To pa je tud. nujno in prav, kajti paziti je treba, da se led. ki je bil pravkar prebit, »pet ne strdi in da prvih le-tošnj’h brazd spet ne preraste plevel. Zvedeli smo namreč, da je pripravljalni odbor, medtem ko so še v tlaku diplome za zmagovalce prvega športne dne, pripravil oz. še pripravlja niz športnih srečanj, ki pa bodo toliko bolj zanim:va, ker se bo z njimi začela do-llej skoraj povsem pozabljena športna panoga — strelstvo, ki ima drugod v Italiji in po vsej Evropi, zelo mnogo ljubiteljev in pristašev. Pod ookrov’teljstvom pripravljalnega odbora bo prvo tako tekmovanje organizirala športna sekcija prosvetnega ukvarjajo, ki pa doslej še n-so imel priložnost, za nastopanje. Toda to je le ena in cbe- »PRVO STREI.SKO TEKMOVANJE« Ta prireditev bo 22. t.m. v prostorih društva V Ul. Montecchi k. Tekmovale bodo sku pine po 3 člane s stre Ijantem iz stoječega položaja z l#-metrske razdalje. Vsak tekmovalec bo imel na raz polago 3 poskusnih strelov in 1Q strelov za točkovanje. Boliše ekipe bodo nagrajene. Vpisnina 200 lir za vsako ekipo. Vpisovanj? in pojasni la do vključno 21. t.m. v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6-111. vsak večer od 21. do 22. ure. društva «Ivan Cankar« od Sv. Jakoba pod nasiovom. Freprtcan, smo, da bo ta novica razveselila številne lju. PRIPRAVLJALNI ŠPORTNI ODBOR obvešča vse zmagovalce in drugoplasirane na tekmi,vanju »Prvega slovenskega sponnega dne v Trstu«, da bo razdelitev nagrad in diplom v soboto 13. t. m. ob 28.30 v prostorih društva Sl. Škamperle« pri Sv. Ivanu. nem prva od športnih prireditev, ki so pred nami. V drugi pa Ijdo angažirana dekleta, k' so z uspešnim od-bojKar.sk m turnirjem v okviru prvega športnega dne pokazala, da ne mislijo zaostajali za fanti. Z odbojko sedaj seveda za nekaj časa ne bo n i, ker se bližajo deževni in hladni dnevi dvorana pa zarsd začetka gledališke sezone tudi ne bc več tako prosta kot doslej. Zato pa je v pripravi ženski turnir v namiznem tenisu. Res se ie nekam čudno slišalo, ko sin" ugotavljali, da imamo v Trstu nad 50 igralcev te panoge in med njim' rubine igra! e. V mnogočem so temu krivi fantje sami ki so lo redko' daj pripravljen, cdstooiti mizo in lopar dekletom. Toda tega neupmv:-čenega monopola bo sedaj konec in naša dekleta bodo v najkrajšem času javno pokazala kaj znajo. S t im pa seveda ni rečeno, da morajo fantje zaradi tega vreči lo-Darje v — koruzo. Nasprotno, tudi on: morajo izkoristiti prosti čas za trening, saj jih čaka predprvenstveno tekmovanje kot uved k bodočemu meddruštvenemu tekmovanju, k: bo zahtevalo precej napora in rutine. In končno tudi šahisti ne bodo mirovali. Po lepo uspelem, čeprav premalo z.asede-nem brzoturnirju, se bodo v doglednem času spet pomeri- bitelje tega športa, ki se z Vi na zahtevnejšem turnirju. MHimniitimittmiiiiiHminifiiimmitiMiiHiMmiiitiittiiHiiiiiiiMttMMUfiiMiiiMMiiinmiMHHi Pred odhodom v Bologno Triestina-Ciridalese aa trening tekmi v Čedadu Treninga se ni udeležil poškodovani Massei Triestina je včeraj popoldne odigrala svojo običajno medtedensko trening tekmo na dvoje vrat v Čedadu proti enajstorici nCividalese«, ki nastopa v kategoriji diletantov. Odigrana sta bila dva regularna polčasa po 45’, končni rezultat pa je bil 3:1 za Trie-stino. Gole so dosegli: v prvem polčasu v 38’ Santcili (T.), v drugem -polčasu pa v 8’ Szoke (T.), v 31’ Pancra/i (C.), v 41’ Tulissi (T.). Triestina je nastopila v naslednji postavi: Rumich; Tulissi. Brach; Rimbaldo, Bernardin, Degras-si; Szoke, Tortul, Comisso, Del Negro. Santelli. V drugem polčasu je Ban-dini zamenjal Rumicha. P,ru-nazzi Tulissija, ta pa Rimbai-da. Treninga se ni udeležil Massei zaradi poškodbe kolena. Zdravnik je Masseiju predpisal pet dni počitka m bo zaradi tega morala Tries‘i-na proti Bologni nastopiti brez njega. DISCIPLINSKI UKREPI Degrassi - opomin MILAN, 12. — Razsohiščna komisija FIGC je .sprejela na slednje disciplinske ukrepe: Tekme 1. in 2. novembra: Globe; 80.000 lir Pescara. 80 tisoč lir Piacenza, 45.000 lir Actuila, 30.000 lir Lecce, 25 000 lir Maršala itd. Diskvalifikacije: za tri efek-t;vne nedelje: Tacchi (Alessan-dria). kazen odpuščena; za dve efe itivni nedelji: Bertetto (An-conitana); za eno efektivno nedeljo: Zcppelletto (Lanerossi), kazen odpuščena, Gaeta (Fe-dit), kazen odpuščena. Strogi opomin: Romano (Bari), Griffith (Roma), Greco (Bologna). Lo Buono (Lazio), Cueehiaroni (Sampdoria), Degrassi (Triestina), Rosa (Padova), itd. Navadni opomin; Baccari (U-diuese). Ferrario (Juventus), De Robertis (Bari), Posio (Napoti), Virgili (Torino) itd. Globe igralcem: 6000 lir Sentimenti (Udinese), 4000 lir Boc-cardi (Atalanta). itd. Zaradi protestov proti sodniku: 12.000 lir Rota (Bologna), 6000 lir Chiappella (Fiorentina), Inver-nizi (Inter). it&. V zvezi z mladinskim nogometnim turnirjem za pokal E. De Martino je bil kaznovan z opominom tudi Rocco (Triestina). Razsod sčna komisija je zavrnila vse proteste zaradi njenih prejšnjih disciplinskih u-krepov. Toliko o agonist:čni plati bližnjega programa. Toda pripravljalni odbor si je zadal za nalogo tudi propagandno aktivnost v svrho popularizacije športa med mladino, posebno v tistih mestnih predelih m po vaseh, kjer so dani za tako deiavnost vsaj minimalni pogoji. V ta namen bo odbor prirejal predavanja s s’:ijptičnimi pikami, na katerih bodo sodelovali naši domači športni strokovnjaki. V ta namen bo prirejal ekshibicijske nastope izbranih moštev itd. Vse to dokazuje, da pripravljalnemu odboru idej in volje ne manjka, toda potrebno je. da odbor v njegovih prizadevanjih podprejo vsi aktivni športniki kakor tudi oni, ki so že prenehali z aktivnim udejstvovanjem, ki pa lahko s svojimi izkušnjami mnogo koristijo. ——«»----- Trenerji za reprezentanco Gatluzzi v pomoč Giovanniju Ferrariju? FL .-RENČA.' 12. — V florentinskih športniji krogih j* naletela na ugoden spre je. . vešt, da bo izredni 'komisar FIGC po ostavki Vianija zelo verjetno določil Giovannija Ferra.rija za trenerja državne rugemetne reprezentance kot str kovno pomoč Macchettuju in B nnconeju. V zvezn m tehničnem een-ru v Santa Maria Coverchia- no, kjer deluje Ferrari kot inštruktor na raznih tečajih, je dejoA anje'Ferrrrija zelo cenjeno. Prav tako še ti krori veselijo modnosti, da bo Fei» rariia dodeljen v pom-cč GiU-seppe .Gatluzzi, ki je pripravljal mladinsko reprezentanco Italije, ki je potem zmagala na mladinskem turnirju FIFA in ki je tudi premagala reprezentanco CSR. Poudarjajo, da je takrat prišla do izraza znatna tehnična pripravljenost italijanskih mladincev in dognana struktura njihove, igre. V intervjuju je izredni komisar dr. Zauli povedal, da je bila tekma Italija - Ceškoslo-caška anticipirana na soboto 13. dec. tako, da ne bo prišlo do ponovne prekinitve državnega prvenstva. Tudi tekma med Italijo in Španijo v Rimu bo v soboto 28 februarja, za 6. maj pa je predvideno srečanje z Anglijo. Kratek obračun slovenske atletike Stanko Lorger zopet najboljši slovenski atlet v sezoni 1958 Na drugem mestu sta skakalec s palico, sprinter in skakalec v daljino Koman Lešek in tekač na srednje in dolge proge Simo Mazič Luksemburžanka Elsie Jacob, ki je osvojila svetovno cestno prvenstvo za ženske v Reimsu. je te dni na dirkališču Vigorelli izboiišala svetovni rekord v enourni vožnji za ženske. Prevozila je 41,247 km, prejšnji rekord Angležinje .Robinson pa Je bil 39,718 km. Na vmesnih razdaljah je nova rekorderka dosegla tudi nove svetovne rekorde na 10 km (14’27”) in na 20 km (29’2”3/5). Sedaj ko je atletska sezona mimo in ko se že pripravljamo na zimsko sezono, ne bo odveč, če se od časa do časa ustavimo pri raznih pregledih, statistikah in ugotovitvah, iz katerih bo nujno razviden nagel vzpon atletike skoraj v vseh evropskih državah in drugod po svetu. Pred-no pa se začnemo ozirati po drugih, je prav, da pogledamo. kako je bilo z atletiko med nami Slovenci v matični domovini, kjer so športnikom dani vsi pogoji za razvoj in napredek. Zato smo se odločili za ponatis iz ljubljanskega «Poleta» preglednice najboljših slovenskih atletov za 1. 1958, ki ie bila sestavljena na osnovi rezultatov doma in v tuiini. ne glede na panogo ir. discipl.no. Prihodnji četrtek pa bomo objavili preglednico najboljših slovenskih atletinj. 1. Stanko Lorger (Kladivar). Illllllillll Hill llllllll Ulili III MII (IIIIIIIIIIIIII lllllllfllll IIIII Milili IIIIII« lltllllllllllllllllllMIIIII IIIIIIIIHIII Hill IIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIHI Hill 1111111111 O delovanju TVD Partizan Telesna vzgoja na Koprskem Porozna dediščina, nogel vzpon, velika aktivnost, lepi uspehi, nove naloge (Dopis iz Kopra) Telesna vzgoja je,, kot v vsej Jugoslaviji, tudi na Koprskem. zelo razvita in je glav-m pobudnik telesne kulture ter neizčrpen vir izšolanih športnikov. Primorska je kmalu po osvoboditvi začela s smotrno telesno vzgojo v okviru društev TVD Partizan. Prvo društvo je bilo ustanovljeno leta 1948 v Postojni, leto dni pozneje pa v Sežani. Do takrat so ta društva delovala skupno . s športnimi društvi. Ze leta 1951 pa je bilo ustanovljeno tudi društvo v Kopru, ki je sedaj tudi center vse telesnovzgoj-ne dejavnosti do slovenski obali. V vsem koprskem okraju je sedaj 24 društev Partizana. ki so bolj ali manj aktivna. Njihovo delo pa je še Dva posnetka z letošnjeia festivala telesne kulture v Kopru vedno precej naporno. Zapuščina je bila namreč zelo revna, saj ni bilo n.pr. v Kopru niti telovadnice, kjer naj bi se shajali in vežbali, pa tudi drugje ni bilo nič boljše. Red :e obstoječe telovadnice so bile le provizorično urejene, slabo opremljene. brez o-rodja in sanitarnih naprav. Kljub temu pa so člani društev z veliko požrtvovalnostjo storili vse, da je delo tudi v teh težkih razmerah zaživelo. S pomočjo oblasti so u-redili v vseh krajih telovadnice, jih opremili s potrebnim orodjem i drugimi pritiklinami. Ponos članov društev Partizan pa je nov telovadni dom v, Sežani. ODNOSI: PARTIZAN ŠPORT Kot je osnovna želja otroka, ki se izkoplje iz plenic, delati prve korake, tako si tudi vsak mladinec ali mladinka želi skakati, tekati, plavati itd. Tej želji mladine so tudi v društvih Partizan na široko odprta vrata, v kolikor je tudi cilj teh športnih panog pravilna in zdrava rast doraščajoče mladine. Razne športne igre: košarka, roko- met, plavanje, atletika itd., imajo poleg telovadbe na o-rodjih vedno več prostora in pogosto se dogaja. da ravno član i TVD Partizan številčno prekašajo športnike, čeprav pih v kvaliteti še ne dose-gajo. Ce izvzamemo nogomet, vidimo, da se na področju okraja Koper ravno člani TVD Partizan tudi glavni pobudniki športne dejavnosti. Ravno njihova vsestranska telesna vzgoja daje mnogo upanja, da bodo v bodoče iz njihovih vrst izšli dobri športniki. Z mirno pestjo lahko torej zapišemo, da imajo ravno TVD Partizan največ zaslug da se na področju okraja Koper vedno bolj krepi športno življenje. PRIREDITVE IN NAČRTI Med največje prireditve, ki so bile doslej na koprskem področju štejemo vsekakor festival telesne vzgoje leta 1955. Sedaj pa imajo v načrtu o-krajni festival telesne vzgoje, ki bo vsako drugo leto na 25. maja, to je na rojstni dan maršala Tita. Na letošnjem festivalu je sodelovalo okrog 5000 mladincev in mladink, ki so tekmovali tudi v vseh športnih panogah, in pokaza- li znatno kvaliteto. Poleg festivala, ki je v glavnem ne-kah prerez vsega telesnovzgoj-nega dela, pa je še nešteto prireditev, akademij in tekmovanj posameznikov ali tudi več društev, katerih cilj je činivečja množičnost. Čeprav je v društvih Partizan včlanjenih kakih 80 odst. vseh ki se ukvarjajo s telesno vzgojo, pa je zaenkrat še nezadovoljiv pritok članstva iz vrst vajenske mladine, ki ne dosega niti 10 odst. Zato je sedaj glavna naloga društev, da pritegnejo v svoje vrste čimveč te mladine, katerim bo ravno telovadba nudila največ razvedrila in največ nujnopotrebnega gibanja. Na splošno pa je sedaj glavna naloga predvsem centra v Kopru zgraditev novega doma, kjer bodo našli svojo streho vsi, ki se ukvarjajo s telesno vzgojo mladine. Sedanja telovadnica, stadion in letno telovadišče ne zadoščajo več za vse, ki so se že in ki se Še želijo vključiti v vrste TVD Partizan v spoznanju, da imajo prav k okviru teh društev najlepše pogoje za športno izživlianje. S BOŽIC NOGOMET Bilanca svetovnega nogometnega prvenstva STOCKHOLM, 12. — Organizatorji letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva, ki je bi'o na Švedskem, so objavili končne podatke o finančnem obračunu, ki je naslednji:-Skupni in popolni dohodki so znašali 11.981,683,56 švedskih kron oz. 1.350.000.000 italijanskih lir. Gledalcev, ki so plačali vstopnino, je bilo 819.989. Skupni izdatki so znašali 5.377.926,63 kron (okrog 630 milijonov lir). 15 odstotkov (okrog 118 milijonov lir) je od tega dobila FIFA, švedska nogometna zveza je dobila 1.650.000 kron (okrog 200 milijonov lir), 450.000 kron “ Čanju sta Avstralca L bu,]. Fraser premagala P i,i borbi Šveda Schmidta ^ Lundquista s 6:1, *• ' 19:17. BOKS Nastopil je tudi na Balkanskih igrah, kjer pa ni uspel. Olimpijski kandidat. 8. Franc Naraks (Kladivar). 800 metrc-v 1:58.1 1000 m 2:30,3, 1500 m 3:53.1, 5000 m 14:55.8. Predvsem moramo omeniti dva slovenska in državna rekorda za mladince (1000 m, 5000 m). Nastopil je v držav-ni mladinski reprezentanci in se predstavil letos kot odličen tekač na dolge proge, saj mu je kot drugemu Slovencu uspelo doseči na 5000 metrov čas pod 15 minut. Olimpijski kandidat. 9. Franc Homan (Ljubljana). 1500 metrov 3:58.6, 5000 metrov 15:00.2, 10.000 metrov 31:23.8. Z velikim odporom se je lotil teka na 10.000 m, toda prav tem je najbolj uspel. Plačilo za trud je bil obilno izboljšan slovenski rekord. Slovenski prvak na 5000 m. 10. do 11. Lojze Tratnik (Odred). 800 m 1:53.8, 1500 m 3:54.0, 5000 m 15:01.05. 3000 m zapreke 9:15.0. Dvakrat je dosegel slovenski rekord na 3000 m zapreke, postal tudi slovenski prvak in zastopal Jugoslavijo na dvoboju proti Madžarski. Olimpijski kandidat. Franc Srnovršnik (Kladivar. 100 metrov 10.8. 200 22.8. S> kot mlajši mladinec je dosegel za slovenske razmere več kot odlična rezultata v sprintu. Postal je slovenski prvak na 200 m, slovenski rekorder pri članih na 4x100 m in pri mladincih na 100 in 200 m, nastopil je v državni mladinski reprezentanci. Olimpijski kandidat. Se nekaj slovenskih atletov je letos doseglo takšne rezultate, da jih moramo vsaj o-meniti, če jih že nismo mogli MlfllllllllllllHIIIIIIIMlIllllltllllllllllflllllltHIItllllltllllllltllllHIIIIIItMIIHIUIHIlU'"'"0 Primorsko nogometno prvenstvo^ Postojna prehitela Tabor v borbi za drugo mesto Nova Gorica je sedaj že zanesljivo PrV° Neuhaus zapušča rW BlvSl DORTMUND 12. ", ,tego-evropski prvak težke ^aje rije Heinz Neuhaus s j^jv namerava umakniti *z■ nega športnega delova J Neuhaus je Postaf. g mar’ prvak težke kategorije : gej. ca 1952, ko je prer?f®,‘v pa gijca Karla Sysa. ,Na“g55 v .le izgubii 26. junij3 pra’1' Bologni proti Italijan4 t je cescu Cavicchiju. I'Va v (?iki bil tudi prvak Nemčije kategoriji. ... Naše napovedi, da bo odslej zanimiva le borba za drugo mesto, se povsem uresničujejo. V osmem kolu primorskega nogometnega prvenstva je Nova Gorica zabeležila že osmo zmago in se še bolj odmaknila od svojih glavnih nasprotnikov. Nova Gorica ie premagala Tabor s 4:2 v precej razburljivi tekmi. V začetku je kazalo, da bo Tabor doživel katastrofo, saj so domačini vodili s 4:0. Pozneje pa so se Sežančani popravili in začeli valiti ostre protinapade proti golu Nove Gorice. Pri tem so bili posamezni i-gralci preostri in je sodnik moral enega izključiti. Čeprav je Sežana nadaljevala tekmo z devetimi igralci, je vendir zmanjšala razliko na 4:2. kar se redko pripeti na nogometnih igriščih Zaradi poraza Tabora, se je na drugo mesto povzpela spet Postojna. Postojnčani so slavili nepričakovano zmago ’■ Piranu in premagali Sidro s 3:2. Pirančani so pripravili svojim pristašem spet eno razočaranje, saj je bila to že druga tekma, ki so jo izgubili na domačem igrišču. Po tem porazu je Sidro dokončno odpadlo kot pretendent za drugo mesto. Od važnejših srečanj naj o-menimo še tekmo v Tolminu med domačim moštvom in ajdovskim Primorjem Ajdovci se resno potegujejo za drugo me«to in so jim bile točke v Tolminu zelo potrebne Zadovoljiti pa so se morali s oo- lovico izkupička, kaj teli so na žilavega in jrnc* nega nasprotnika- ki J e);or“' tudi veliko podporo v jjjos! nem številu gledalcev 10°°). k0nčale Druge tekme so se . fto-s pr čakovanimi rezV i,0vo 1 per je premagal Qistrico * 2:0. Branik Ilirsko B1S' *^0iiK° Ali misliš, da naši prijatelji, ki me pošiljajo, ne ved . te stane ta odločitev?« . «Pa če bi nas pri vsem tem bednež le izdal?-* jej®‘ »Preden bi izvedel svoj zločin, bi bilo po njem,« ^ajalte mimo Cečevik. »On je, hvala bogu, edini m0?nlmU ne B v svoji hiši. A nekdo pazi nanj tisto od blizu in pustil, da bi se popolnoma onečastil.« j-pjel Na mizi je bilo pero, črnilo in papir. Herman Je v za pero. Cečevik je obrnil pogled proti Marušk 1I\aJ trni*!' zaskrbljenost v očeh. Njegova prijateljica je bila ko velike? Nekaj tako težkega je njen prijatelj zahteval Jn hetmana, da bi se bil ta utegnil pošteno razjezit • ^va česa bi potem lahko prišlo med dvema človekoma 4aKe|]i giu*11 Cečevik se ji je nasmehnil in s tem hotel in nemi deklici dopovedati, naj bo brez skrbi. in pra* Hetman je pisal. Gotovo je tehtal vsako oesedo piše* je imel, saj takih pisem, abdikacijskega pisma, ne kot bi pnihnil dva oblaka tobačnega dima. . .it.. Ko je bilo pismo narejeno, ga je podal Cecevi* «Na,» je rekel, _«si zdaj zadovoljen?« Cečevik je prebral in odvrnil »Zadovoljen? Prav gotovo ne, saj bi dal »t ti bil namesto tistega, ki nam je na videz ljubši. $W° 1 Ukrajine sem ponosen na to odpoved najboljšega n->e“eodovm, Ce bi navsezadnje le podlegli v tej borbi, bo naša „e Jr stela enega junaka več. Tisti, ki bodo zanjo umrli,. j“ . nji'’ treba biti žal. Ti si napravil zanjo več kot kdo W , ali i ti si se odrekel oblasti, da jo rešiš, čeprav nisi vA”vno. ^ bo posrečilo. Ti bos padel dvakrat in še kako s se ti duh pjomiri! Ta listina bo odločila v naši bor • ^9' Cečevik je zganil pismo in ga vtaknil v ročni ki ga je imel pod haljo. „ (Nadaljevanje