GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA 	ZA POMURJE
Leto VIII. — Štev. 16
Murska Sobota. 19. aprila 1956
Cena din 10.—
Okrajni odbor SZDL je razpravljal o reformí šolstva
Šola naj bo čim bližja družbi,
pogojena z njenim okoljem in življenjem
Kakor je znano, je zvezna komisija za reformo šolstva že dala osnutke osnovnih načel nove reforme v široko razpravo po vsej državi. Sedaj razpravljajo o reformi po posameznih republikah in okrajih, dodajajo svoje predloge, jo izpopolnjujejo, oziroma diskutirajo o njej tudi načelno.
Tako diskusijo je prejšnjo soboto (14. aprila) organiziral tudi Okrajni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva v Murski Soboti.
ki je za ta dan sklical svoj plenum. Da bi bila razprava čim širša in Čimbolj plodna je na konferenco povabil vse tiste, ki se za novo reformo v jugoslovanskem šolstvu zanimajo. Tako se je poleg članov Okrajnega odbora SZDL udeležilo sestanka tudi precejšnje število drugih tovarišev in tovarišic, predvsem iz vrst prosvetnih delavcev. Seji je prisostvovalo preko 100 udeležencev.
Glavno poročilo o novi reformi je sestavil in na plenumu prebral okr. šol. inšpektor tov. Bela Horvat. V referatu je obravnaval naše šolstvo predvsem z vidika družbenih potreb in se poleg drugega zavzemal za enotno šolo. ki naj daje mladini osnovno izobrazbo, na podlagi katere lahko pozneje doseže vse drugo. Šola mora biti čimbolj približana družbi in pogojena z družbenim okoljem in življenjem samim. (Zelo izčrpno in konkretno poročilo bomo v izvlečkih objavili v naslednji številki našega lista. Uredništvo je namreč mnenja, da je problem našega šolstva in njene reforme tolko zanimiv in pereč, da bi moralo pri tem sodelovati kar največ strokovnjakov. prebivalstvo na sploh, zlasti še starši).
Pomembna in živahna je bila v glavnem tudi debata, ki se je razvila po poročilu. Sproženih je bilo nekaj misli, zlasti razprava ing Cigita od podjetja Nafte, pa tudi drugih. Tudi o njej bomo obširneje pisali v prihodnji številki našega lista.
Konference, ki jo je vodil predsednik OO SZDL tov. Miloš Ledinek, so se udeležili tudi zvezni in republiški poslanci Ivan Kreft, Franc Kimovec - Žiga in Jože Rus.
V sredo, 18. aprila je bil v hotelu Zvezda ustanovni občni zbor podružnice Društva LRS za Združene narode v Murski Soboti. Ob tej priložnosti je predaval o vlogi OZN prof. Stanc Krašovec, naš nekdanji delegat v OZN.
Istočasno je bila tudi odprta razstava ob 10-letnici OZN, ki bo trajala do vključno ponedelja 23. aprila. Zanimivo razstavo si lahko ogledate vsak dan od 9. —18. ure v mali dvorani hotela Zvezdo.
Istega dne zvečer je v okviru LU predaval dr. Jože Potrč o Mednarodni konfederaciji delo. Vsi tri dogodki pomenijo dostojno afirmacijo novega društva v Soboti, ki se je s tem pridružilo velikemu številu podobnih organizacij v svetu.
VSI PODPRIMO AKCIJO
ZA ZGRADITEV NAŠEGA GLEDALIŠČA
V Pomurskem področju Slovenije, ki je močno oddaljeno od osrednjih slovenskih kulturnih žarišč, nimamo sodobno urejene gledališke dvorane in odra. ki bi omogočala pomurskemu ljudstvu kulturni užitek in razvoj lastnih igralskih moči. Danes si ne moremo predstavljati gospodarskega in političnega napredka naše dežele, ne da bi hkrati z njim ne rasla tudi kulturna in prosvetna raven naših ljudi. Gledališče, v katerem bi poleg rednega polpoklicnega ansambla nastopale vse močnejše gledališke družine iz Pomurja in od koder bi gledališki ljudje zahajali tudi na naše podeželske in mestne amaterske odre, kjer bi lahko gostovala tudi poklicna slovenska gledališča, ki bi dajala Pomurcem umetniško kvalitetne uprizoritve — takšno gledališče je postalo pereč kulturno politični problem v Pomurju.
Zategadelj se je Okrajni odbor SZDL v Murski Soboti odločil, da odločno podpre akcijo za zgraditev
takšnega gledališča v Murski Soboti.
Gledališka dvorana, ki jo bodo zidali po načrtih arh. Franca Novaka, bo stala v soboškem parku, gradbeni subjekt pa je soboška »Svoboda«. Okrajno vodstvo SZDL je imenovalo poseben akcijski odbor, ki naj že v letošnjem letu zbere na področju Pomurja toliko sredstev. da bo mogoče pristopiti k zidavi. Prvi delež, 109 borov, so konec marca že prispevale nekatere vasi na Goričkem. Akcija bo zajela vse sloje Pomurja, sleherno vas, slehernega odraslega človeka.
Brez izdatne pomoči odborov in članov SZDL, sindikatov in vseh ostalih organizacij, pa tako široke akcije ni mogoče uspešno izvesti. Zategadelj naj ne bo podjetja ali ustanove, delavca, kmeta in delovnega inteligenta, naj ne bo organizacije, ki ne bi podprla te važne kulturno-politične akcije vsega Pomurja, kajti gledališče v Soboti bo koristilo vsem ljudem naše pokrajine.
DOGODKI ZADNJIH DNI
Naša dolžnost je, da se najprej ozremo na najvažnejše zunanjepolitične dogodke preteklega tedna in šele potem spregovorimo o gotovo najpomembnejši	svetovnopolitični
akciji v zadnjem času, o obisku Hruščova in Bulganina v Londonu.
V naši državi se je mudil sedem dni belgijski minister za zunanje zadeve Paul Henry Spaak. Tudi ta obisk je mogoče šteti med tiste svetovnopolitične dogodke, ki gladijo vse večjo in solidno pot k utrditvi miru v svetu. Za razgovore, ki jih je Spaak imel z vodilnimi državniki naše dežele — med drugim se je sestal tudi z maršalom Titom — je sam izrazil mnenje, da so bili zanj »zelo zanimivi« in da je slišal stvari, za katere prej ni vedel. Ob tem obisku je bilo ugotovljeno, da med Belgijo in Jugoslavijo ni posebnih problemov. Šlo je tudi za to, da se poveča blagovna izmenjava med obema deželama in da se izmenjajo mnenja na vseh področjih, kjer sodelujemo skupaj. Z belgijskim zunanjim ministrom je prišel v Jugoslavijo tudi član biroja socialistične stranke Belgije Franz Tielemans. Prav gotovo je, da se bodo stiki po tem obisku med obema državama še boli okrepili. Treba je omeniti, da je Spaak povabil na obisk v Belgijo našega tajnika za zunanje zadeve Kočo Popovića, ki je vabilo tudi sprejel.
Te dni se mudi v Bolgariji naša parlamentarna delegacija, ki jo vodi predsednik skupščine Moša Pijade. Poročila v časnikih in po radiu govore, da je bila naša delegacija v Bolgariji prisrčno pozdravljena in sprejeta. Med drugim so delegati prisostvovali tudi izredni seji Narodnega sobranja Bolgarije, na kateri so med drugim obravnavali tudi prošnjo sedanjega predsednika bolgarske vlade Vlka Červenkova o njegovi razrešitvi predsedniških dolžnosti. Naša delegacija je doživela v bolgarski narodni skupščini naravnost burne ovacije, prav tako je bil tudi sprejet govor Moše Pijada. ki je govoril zlasti o politiki koeksistence, ki je že omogočila in bo še v nadalje omogočila razvijanje prijateljskih vezi s svetom. Izven dvoma je. da stiki dobrih sosedov koristijo in ustrezajo življenjskim koristim narodov obeh dežel, hkrati pa tudi mnogo prispevajo k splošnemu popuščanju napetosti v svetu.
Ko že govorimo o obiskih, je treba omeniti tudi bližnji prihod norveškega zunanjega ministra Langeja v Jugoslavijo. Minister Lange pride v našo državo 20. t. m.
Če pogledamo malo po svetu, opazimo, da je precej o ospredju dogodkov tudi misija generalnega tajnika Organizacije Združenih narodov Daga Hamarskjoelda na Bližnjem Vzhodu. Tajnik je do sedaj obiskal Egipt, bil je tudi že na področju Gaze, večno nemirnem vojaškem področju, od tam pa se namerava podati še v Bejrut. Za sedaj še ni mogoče govoriti o kakšnih konkretnih rezultatih njegovega »mirovnega pohoda«, tudi časopisne vesti so nejasne in zavite. Po vsej verjetnosti tudi sam tajnik med trajanjem svojega obiska na Bližnjem Vzhodu ne želi dajati izjav, ki bi morda škodovale njegovi nadaljnji mirovni poti.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Razveseljiv in omembe vreden kulturni dogodek
PRED PRVIM KONCERTOM AMATERSKEGA SIMFONIČNEGA ORKESTRA V POMURJU
Že lani. ko sta ob proslavi Dneva republike skupno nastopila salonska orkestra iz M. Sobote in Ljutomera, smo pisali, da se snuje prvi amaterski simfonični orkester, kar je edinstven primer v Sloveniji. Do sedaj še namreč iz kulturnih poročil našega časopisja nismo mogli posneti, da bi še kje drugje nastopal amaterski simfonični orkester.
S prvim skupnim nastopom je bil postavljen temelj simfoničnemu orkestru Pomurja. S takrat začetim delom so uspešno nadaljevali, tako da bomo že 26. aprila t. l. slišali celovečerni koncertni program, ki
bo obenem ena izmed letošnjih prireditev v okviru Praznika dela. Tako se bo kolektiv simfoničnega orkestra pridružil onim, ki s svojim delom po tovarnah in delavnicah gradijo novo socialistično domovino.
Združena salonska orkestra se po svoji sestavi ugodno dopolnjujeta, kar je omogočilo simfonično sestavo. Mimogrede omenjam, da simfonični orkester nima klavirja in ne harmonija, kar je pri številčno majhnem orkestru potrebno zaradi tega, da nadomeščata razne druge
inštrumente. Simfonični orkester Pomurja šteje 34 članov in lahko izvaja dela svetovne glasbene literature. Treba pa je še nabaviti oboo in pauke.
Večina članov simfoničnega orkestra je izšla iz glasbenih šol, kajti dotok godbenikov od drugod je le minimalen. Seveda bi se glasbene šole tudi ne mogle tako lepo razvijati, če bi naša ljudska oblast ne imela toliko razumevanja za njihov razvoj in delo.
Na svojem prvem koncertu bo simfonični orkester izvajal sledeča dela: Mozartovo uverturo k operi Don Juan; Schubertovo H-mol simfonijo (imen. Nedokončana); Straussov Jubilejni valček; Swendsenovo Romanco za violino solo (violino igra Vlado Kristl); Webrov Koncert za fagot solo (fagot igra Avgust Loparnik). Dirigenta sta: profesor Danijel Grum, ravnatelj glasbene šole v M. Soboti in Avgust Loparnik, ravnatelj glasbene šole v Ljutomeru.
Z istim programom bo simfonični orkester nastopil tudi v Ljutomeru. Radgoni. Lendavi in po možnosti še tudi drugod.	F. H.
Ljutomer — Glasbena šola
(Foto Kološa)
Na dnevnem redu VII. seje OLO Murska Sobota
ZDRAVSTVO - še vedno osrednji problem
kateremu bo treba tudi v prihodnosti posvečati vso pozornost
Sedma redna seja obeh zborov OLO Murska Sobota, v petek 13. t. m., je bila v glavnem namenjena razpravi o zdravstvu.
Iz obširnega poročila predsednika Sveta za zdravstvo, tov. dr. Lee Sedlaček - Novakove, povzemamo ugotovitev, da je zdravstvena služ-
ba v Pomurju v letih po osvoboditvi zabeležila nekaj pomembnih uspehov, da pa je sedanje stanje v zdravstvu še vedno osrednji problem, kateremu bo tudi v prihodnosti treba posvečati vso pozornost. (O problemih zdravstva smo v našem listu obširneje že poročali v eni prejšnjih številk, ko je o zdravstvu razpravljal Okr. odbor SZDL). Okrajni ljudski odbor pa ob tem priporoča vsem zdravstvenim ustanovam v občinah in zdravstvenim delavcem, da z isto skrbjo kakor doslej, tudi v prihodnosti storijo vse za izboljšanje zdravstvenih razmer v Pomurju, še posebej pa s poudarkom borbe proti alkoholizmu, tej nadlogi, ki zlasti v vinorodnih predelih naše pokrajine resno ogroža zdravje in delovno sposobnost ljudi. Omeniti moramo še zn zdravstvo pomembna sklepa OLO na tej seji: ustanovitev dečjega dispanzerja in dispanzerja za matere in otroke. oboje v okviru bolnišnice v M.
Soboti. Ti dve ustanovi odpirata prebivalstvu pokrajine ob Muri možnosti zdravljenja otrok do 7 let starosti doma, svojo zdravstveno ustanovo pa bodo dobile tudi matere z otroki.
Med ostale pomembnejše sklepe in odloke, sprejete na tej seji OLO. sodi vsekakor odlok o ustanovitvi Sveta za kmetijstvo. Iz podane obrazložitve je bilo razvidno, da je predlog za ustanovitev samostojnega sveta za kmetijstvo utemeljen, zato je OLO izvolil člane sveta, kateremu predseduje tov. Pavle Korošec. Hkrati z izvolitvijo sveta za kmetijstvo so izpopolnili z novimi člani svet za gospodarstvo, dalje svet za šolstvo in svet za socialno skrbstvo.
Na tem zasedanju so odborniki OLO sprejeli tudi odlok o začasnem finansiranju okrajnega ljudskega odbora za mesec april in maj, dalje odlok o začasni urbanistični in gradbeni dejavnosti v okraju.
Kako izpolnjujejo proizvodne plane
gospodarske organizacije v občini Ljutomer
Analiza realizacije letnih proizvodnih planov gospodarskih organizacij v občini Ljutomer za I. tromesečje — o tem so razpravljali na seji Sveta za gospodarstvo ObLO prejšnji teden — kaže, da so pri tem najboljši v rudniku Presika, kjer so v prvih treh mesecih proizvodnje dosegli 28% predvidenega letnega plana. Dokaj dobro pa izpolnjuje svoj proizvodni načrt tudi kolektiv Tovarne usnja, v Ljutomeru. Najmanjši odstotek so dosegla opekarniška podjetja, kar pa je
razumljivo, saj začnejo opekarne z delom šele aprila, na kar so se tildi dobro pripravile.
Na splošno tudi trgovska podjetja dokaj dobro izpolnjujejo svoje plane, razen trg. odkupnih podjetij, ki so bila doslej. izven sezone. Zadovoljivo realizira svoj plan tudi socialistična obrt: kljub težavam in motnjam v zimskih mesecih (redukcija električne energije), kažejo kolektivi teh podjetij precejšnjo prizadevnost.
Kakor je izpolnjevanje proizvodnega plana v merilu občine v splošnem zadovoljivo, pa je le nekaj podjetij, ki so v prvem tromesečju dosegla komaj 10% v dnosu na letni plan. Svet za gospodarstvo ObLO je sklenil, da bo v prizadetih podjetjih analiziral vzroke takega stanja.	M. M.
Nekdanji viničarji prvič
v delavskem upravljanju
Delovni kolektiv Vinogradniškega gospodarstva v Radgoni je 8. aprila volil organe delavskega samoupravljanja. Na ta dogodek so se temeljito prpravili že na sestankih podružnic in zasedanjih dosedanjega delavskega sveta. Posebno pomemben je bil ta dogodek za delavce — bivše viničarje, ki so tokrat prvič volili organe delavskega samoupravljanja.
Na dan volitev so se delavci začeli zbirati že v zgodnjih jutranjih urah v prostorih volišča pri Vidmu ob Ščavnici. Volitve so bile končanene že ob 11. uri, kljub temu da so imeli nekateri člani kolektiva tudi dve do tri ure hoda do volišča. Prihajali in odhajali so svečano razpoloženi. Volišče so si lepo
okrasili z zastavami, s svojim praporom in zelenjem.
Tega dne so delavci skupno z gasilci iz Sovjaka gostovali z igro »Dobri vojak Švejk« v Rožičkem vrhu.	m. g.
NAŠI GRANIČARJI NA OBISKU V »DIJAŠKEM DOMU« v LENDAVI Vojaki obmejne vojaške enote v Lendavi so pred dnevi obiskali v »Dijaškem domu« dijake nižje gimnazije. Prijateljski obisk je imel namen zbližanja in medsebojnega sodelovanja v bodoče. To naj bi se odrazilo na področju športne dejavnosti. Ob tej priložnosti so se vojaki in dijaki pomerili v odbojki in šahu. V prvem srečanju so zmagali dijaki z rezultatom 4:1, šahovski dvoboj pa so odločili v svojo korist vojaki.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 20. do 29. aprila:
V drugi polovici tekočega tedna v splošnem ugodno vreme, vendar nekoliko nestalno s pogostimi krajevnimi plohami ali nevihtami. V prvih dneh prihodnjega tedna nekaj dni stalnega, lepega vremena. Od srede prihodnjega tedna dalje sprva krajevne nevihte, pozneje pa trajen in obilen dež z močno ohladitvijo. Proti koncu tedna razjasnitev. ponoči pa nevarnost slane.
Dr. V. M.
ODKUP - IN KONKURENCA
Prispevek k članku »Potrošnik in trgovina«, ki je bil objavljen v 14. št. PV
v rubriki »Ta teden ob robu«
Kadar govorimo o potrošniških svetili ali sploh o trgovini in odnosu trgovine do potrošnika, govorimo med drugim tudi o cenah. čeprav cene niso edini predmet sicer obširnega delokroga potrošniških svetov. In če govorimo o cenah, razpravljamo predvsem o cenah tistih potrošnih predmetov, brez katerih si ne moremo zamisliti prehrane prebivalstva. Tak potrošni predmet so n. pr. jajca. Res je sicer, da jajca sama še ne pomenijo zaželjenega standarda, vendar kaže trgovina z jajci v naših razmerah na enega izmed problemov, ki niso v skladu s socialistično trgovino.
Že leta 1954 smo pričeli usmerjati ves odkup na podeželju preko kmetijskih zadrug. Pri tem je krepko pomagala tudi tržna inšpekcija. Ker so bila posamezna odkupna podjetja s svojimi odkupovalci tako močno zasidrana, je uspelo preusmeriti ves odkup preko zadrug šele lani. Kljub temu pa so še ostali posamezni nakupovalci; (tako n. pr. pri Živinoprometu Slovenija Rapoša iz Črešnjevec in Zver iz Lipe pri Vajda eksportu Čakovec). Kmetijske zadruge so pokazale, da so zmožne odkupiti vse pot rosne dobrine, ki jih pridela kmet in jih posredovati tržišču. Posamezne kmetijske zadruge so se pri odkupu precej okrepile. Okrepile so se predvsem tiste zadruge, ki imajo dovolj močno gospodarsko zaledje. Dogajalo se je celo, da so hoteli v nekaterih kmetijskih zadrugah ubrati popolnoma nasprotno smer svoje osnovne naloge ter se posvetiti izključno trgovini.
Še vedno:
5 odkupnih podjetij
Sistem odkupa grosističnih podjetij se pri vsem tem ni bistveno spremenil. Tako je ostalo v našem okraju še vedno 5 odkupnih podjetij, da ne upoštevamo tistih, ki prihajajo k nam samo od časa do časa. Podjetja: Vajda eksport, Boveks in Perutnina so si uredila v našem okraju odkupne postaje, dočim predstavljata domači odkupni podjetji: murskosoboški Agromerkut in ljutomerski Zadružnik ne samo odjemalca, temveč tudi dobavitelja vseh kmetijskih zadrug v Pomurju.
Z odkupom jajc se peča vseh pet navedenih podjetij. V okraju je 67 kmetijskih zadrug, ki so zbrale lani 11 milijonov 300 tisoč jajc.
Ta številka pa še seveda ne more upravičiti tako obširne odkupne dejavnosti. Koliko sredstev gre samo v režijske stroške (prevozi, dnevnice, amortizacija prevoznih sredstev itd.), saj je aktivnost odkupnih podjetij precejšnja. To dokazuje tudi dejstvo, da stojijo istočasno pred kmetijsko zadrugo kar' trije kamioni, se pravi, trije kamioni treh različnih odkupnih podjetij, ki zbirajo jajca. Ali lahko še pri vsem tem upoštevamo koristi skupnosti — potrošnika? Brez dvoma bi zadostovalo dvoje odkupnih
podjetij.	Tako bi bilo še vedno dovolj možnosti za zdravo konkurenco, pa tudi redna preskrba prebivalstva ne bi trpela nobene škode.
Kam pelje konkurenca
za vsako ceno
Povsod gledamo na to, da neka gospodarska organizacija z dejavnostjo opravičuje svoj obstoj. Najbolj pa se to odraža v rentabilnosti
podjetja.	Če pa hoče biti odkupno podjetje rentabilno pod takimi nezdravimi pogoji kot jih je ustvarila gonja za potrošnim blagom, mora iskati podjetje osnovne življenjske vire — finančna sredstva. In tu je nujno — če je odkupnih podjetij več — da konkurirajo. Konkurirajo pa na ta način, da dajejo n. pr., za jajce več kot so jajca dejansko vredna v odnosu do ostalega potrošnega blaga in kupne moči potrošnikov. Še več. Čisto vsakdanji primeri so. da dajejo nekatera odkupna podjetja kmetijskim zadrugam akontacije in to celo do 500 tisoč dinarjev. S tem zadrugo nekako poslovno navežejo nase, na drugi strani pa si ustvarjajo monopolen
položaj na tržišču. Naj navedemo samo nekaj takih predplačil, ki se seveda ne nanašajo samo na jajca temveč tudi na živino. Vajda Zagreb je dal Kmetijski zadrugi Veržej nič manj in nič več kot 1 milijon 446 tisoč 971 dinarjev predplačila v gotovini. Prav tako Slovenija Živinopromet 950 tisoč dinarjev. Perutnina Ptuj je dala KZ Cankova 200. KZ Pertoča 100 in KZ G. Bistrica 400 tisoč dinarjev predplačila. V podobnem položaju so Kmetijske zadruge Beltinci, Turnišče, Odranci,
Hodoš, Kobilje, Selo. Adrijanci. Moščanci, Črnelavci, Gomilice, Mačkovci itd., katerim je tako kreditiralo podjetje Boveks. Pravzaprav že
iz tega vidimo, da vodi kreditno polil ko kmetijskih zadrug v Pomurju dvoje ali troje odkupnih podjetij.
Če ne bi bil umetno povzročen pritsk na kmetijske zadruge s strani odkupnih podjetij tak kot dejansko je, in to predvsem v času ugodne konjunkture, ki jo znajo izkoristiti predvsem odkupna podjetja, bi se tudi kmetijske zadruge posvečale bolj razvoju zadružništva, naprednega kmetijstva in krepitvi socialističnih odnosov na vasi, kot pa
izključno trgovini in trgovanju. Razen tega ne bi bilo med potrošniki občutka. da je jajc vedno premalo, kar pa ni res.
Da bo lepša letošnja rast... (Foto Kološu)
Omejitveni ukrepi na železnici
niso v skladu s prometnimi potrebami Pomurja
Prebivalce Prekmurja, zlasti še one, ki prebivajo v krajih ob železniški progi M. Sobota—Hodoš, je dokaj vznemirila odločitev pristojne Direkcije železnic, da bodo od 1. marca naprej ob nedeljah zaprta vsa postajališča ob tej progi. Razburjenje potnikov je povsem upravičeno, saj je potrebno upoštevati, da se lahko, če potujejo ob slabem vremenu, zatečejo kvečjemu v stranišča na svojih železniških postajah V kakšnem položaju se znajde mati, ki nosi otroka v naročju, menda ni treba še posebej omenjati. Odločitev je vsekakor v nasprotju s kulturnim odnosom do potnikov. zato pa je tudi vredna javne kritike.
Tudi uveljavljena ukinitev nedeljske službe na postajališčih M. Sobota—Hodoš je razburila kmečke ljudi, posebno še vodstva KZ in druge poslovne ljudi v tem predelu; lani je bilo pač tako, da so prav
ob nedeljah naložili s poljskimi pridelki in odposlali največ tovornih vagonov, ker jih je bilo med tednom zelo težko dobiti zaradi potreb naših rudnikov.
Na soboški železniški postaji so ukinili nočno službo, čeprav jo v Gor. Radgoni in Ljutomeru še opravljajo. Kdor pa vsaj količkaj pozna železniški potniški promet v Pomurju, bo lahko potrdil, da sc prav v M. Soboti začne in konča potovanje večine potnikov, ki odhajajo in prihajajo v pokrajino, kar je tudi samo po sebi umevno, saj imajo največ opravka v okrajnem središču. Kam pa naj se podajo, če nimajo v mestu znancev ali bivališča, ko pripotujejo semkaj? Zaprta čakalnica jih ne more sprejeti, ker je ob prihodu zadnjega vlaka že zaprta, niti ne morejo dobiti potrebnih informacij, saj ni na postaji nobenega odgovornega uslužbenca. Hočeš, nočeš — primorani so vedriti pod milim nebom, pri tem pa se prav gotovo ne spominjajo s hvaležnostjo tisith, ki so izdali tako odredbo.
Dejstvo, da v zvezi s temi odločitvami niso porej povprašali za mnenje delavskega sveta ali sindikalne organizacije soboških železničarjev. daje povod za mišljenje, da je bila odločitev sprejeta zgolj po posameznikih med štirimi stenami. kar je vsekakor v nasprotju z osnovnimi načeli našega delavskega upravljanja. Drugo je seveda vprašanje, kako je prišlo do uveljavitve teh omejitvenih ukrepov, saj je mogoče s konkretnimi podatki dokazati. da ne bodo prinesli bistvenih gospodarskih koristi, prej kaj drugega: potniki, ki vstopajo v vlak na postajah med Hodošem in M. Soboto ali obratno, se ob nedeljah lahko celo zastonj vozijo, saj je onemogočena prava kontrola nad vstopivšimi potniki zaradi- manjših razdalj med posameznimi postajami razen tega pa stoji čez vsako nedeljo na soboški železniški postaji veliko število praznih tovornih vagonov, ki bi jih sicer lahko naložili že v nedeljo, odposlali pa v ponedeljek: tako pa se to zgodi šele v torek. Vse to prav gotovo zdaleč odtehta prihranek, ki ga bodo zabeležili pri plačah na teh postajali zaposlenih uslužbencev.
Če že ni vmes ravno zapostavljanje prometnih potreb prebivalcev enega dela Pomurja, potem pa je vsaj potrebno, da odgovorni činitelji trenutne denarne koristi podredijo gospodarskim potrebam prizadetega prebivalstva, ki tudi vse bolj odločno zahteva, da naj sedanje omejitvene ukrepe umaknejo in jih nadomestijo s takimi, ki bodo bolj dostopni za ljudi in poslovne kroge, ki imajo v Pomurju tako ali tako opravka z železnico.
S. K.
Še o nekaterih neizkoriščenih možnostih v obrtništvu
Kljub temu, da je v socialističnem sektorju obrtništva že sorazmerno lepo število kvalificirane delovne sile. je zmogljivost posameznih obrtnih strok še vedno manjša kot so dejanske potrebe. Razen z večjo storilnostjo v obrtnih obratih je povezana večja proizvodnja tudi z investicijami, ki pa jih obrtne delavnice ne zmorejo, posebno v kratkem času ne, čeprav je na trgu precejšnje povpraševanje po določenih predmetih.
Torej: na eni strani pomanjkanje delavnic, strojev in drugih naprav, na drugi strani pa je večina privatnih obrtnih delavnic neizkoriščenih. ker privatni obrtniki nočejo zaposliti več pomočnikov in vajencev, kajti tako se izognejo samoupravljanju. Delno vpliva na tako stanje v privatnem sektorju obrti tudi to, da iščejo kvalificirani delavci zaposlitev rajši v državnih obrtnih delavnicah.
Posebno v M. Soboti je več takih delavnic, so pa tudi v ostalih krajih Pomurja. Stvar je v tem: socialistični sektor obrti se bo postopoma vsekakor okrepil; za potrebe potrošnje bo imel dovolj izdelkov; ne bo pomanjkanja prostorov, niti strojev in orodja. Takrat bo konkurenca socialističnih obrtnih obratov taka, da ji privatne storitve ne bodo več kos. Vprašanje je, kaj bo takrat z nekaterimi privatnimi obrtni ti delavnicami in pripadajočim inventarjem, ki predstavlja delno že sedaj mrtev kapital. Nekateri lastniki privatnih obrtnih delavnic so že uvideli, da ni samo zanje, temveč tudi za potrošnike mnogo bolje in bolj gospodarsko, če dajo svoje delavnice v najem socialističnim obrtnim delavnicam, sami pa prav tako delajo v teh delavnicah. Tak je primer krojaškega mojstra Antona Šarotarja, ki je opustil privatno delavnic in sedaj uspešno vodi 16-član-ski delovni kolektiv krojaške delavnice »Kroj« v M. Soboti.
S popolnim izkoriščanjem zmogljivosti vseh obrtnih naprav bi naša obrt še v večji meri lahko zadostila potrebam potrošnikov kot to predvidevamo.
In končno:   kreditiranje zadrug, ki nikakor ni dovolj gibčno
Končno ni prav, da bi se krepile studi kmetijske zadruge izključno na račun potrošnika. Če pa se to dogaja, so v glavnem kriva odkupna podjeja, ki ponujajo za odkupljeno blago kolikor koli že. saj vedo. da je potrošnik neizogiben odjemalec, ki ne more vplivati na ceno. Škoda, pravzaprav neopravičljiva gospodarska škoda pa je, če ostane večji del razlike med odkupno in prodajno ceno odkupnemu podjetju, ki se ukvarja v glavnem s preprodajo pridelkov, saj ne predstavlja v naši gospodarski ureditvi odkupno podjetje nič več kot posrednika med pridelovalcem in potrošnikom. Zanimiva bi bila analiza, v kakšne namene so porabila posamezna odkupna podjetja ustvarjeni dobiček, ki je precejšen.
Končno bo treba razmisliti tudi o kreditiranju kmetijskih zadrug Kreditna politika bi morala biti vse bolj gibčna in kmetijske zadruge ne bi bile odvisne predvsem od odkupnih podjetij. Razumljivo je, da je tako poslovanje pri odkupu nepravilno, čeprav si kmetijske zadruge pri tem ustvarjajo kreditno osnovo.
Iz zapletenega klopčiča. ki se pojavlja na našem tržišču, je mogoče povzeti eno: čim večji je promet neke odkupne postaje pri takem načinu konkurence in trgovanja (z velikim prometom se lahko ponaša n. pr. Perutnina), tem večja mora biti ponudna odkupna cena. saj kmetijske zadruge niso vezane -v kolikor ne sprejmejo predplačila — da bi prodajale samo določenemu podjetju.
Dokler ne bo vsklajena in urejena tržna politika tudi v tem smislu, ne bo pravega sorazmerja med ponudbo potrošnih dobrin in blagovnimi skladi potrošnikov, kar pa je ena izmed glavnih nalog današnje stopnje družbeno-gospodarskega razvoja in težnje po stabilizaciji tržišča.	-j
K javnemu vprašanju, v imenu našega uredništva naslovljenem v prejšnji številki PV občinskemu gasilskemu poveljniku od Vidma pri Ščavnici, pod naslovom
Kako to mislite, tovariš Mauko.
občinski gasilski poveljnik od
Vidma pri Ščavnici?
objavljamo naslednjo njegovo izjavo:
Podpisani Mauko Franc od Vidma pri Ščavnici, obžalujem in preklicujem besede, ki sem jih izrekel o Pomurskem vestniku — list je o tem pisal v štev. 15 PV z dne 12. aprila 1956 — in se zahvaljujem uredništvu, da je odstopilo od pravnega postopka.
Franc Mauko.
Videni pri Ščavnici.
Dogodki zadnjih dni
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ne bi bilo prav. če bi šli mimo dogodkov. ki se odigravajo prav te dni o Španiji, kjer stavka preko 50.000 delavcev, največ rudarjev. Po februarski stavki študentov leta 1951 je to največja stavka v Francovi Španiji. Delavci zahtevajo višje plače in pravico socialnega zavarovanja. Ni dvoma, da bo vlada s silo skušala zadušiti to stavkovno gibanje, ki dobiva po pisanju nekaterih francoskih listov že politični značaj, kakor je to storila s študentovskim pred petimi leti. Kljub temu pa je zadnja stavka v Španiji jasen dokaz nezadovoljnosti španskih delovnih množic tudi do sedanjega političnega režima.
Nedvomno je šlager tega tedna obisk predsednika sovjetske vlade Bulganina in prvega sekretarja Komunistične partije SZ Hruščova v Veliki Britaniji, kamor sta prispela 18. aprila. Čeprav ni mogoče reči. da bo prišlo morda že do obojestranskega objemanja, pa bo sovjetski obisk o Londonu prav gotovo nadaljeval ženevski duh. ki vedno bolj obvladuje svetovno ozračje.
PROF. G. ŠILIH PRI VIDMU IN V BUČKOVCIH
V nedeljo, 15. aprila je predaval pri Vidmu in v Bučkovcih prof. G. Šilih iz Maribora o vzgoji otroka in družine. Obe predavanji sta bili dobro obiskani in splošna želja ljudi je, da Ljudska univerza z začetim delom nadaljuje.
Sadjarstvo v Pomurju
(Po referatu Frančeka Stajnka priredil S. K.)
3.
Kakor vsem ušem, prija tudi kaparju toplo in suho vreme. Zadnji dve leti pa sta bili deževni in zanj neugodni, zato se je število kaparjevih rodov dokaj zmanjšalo. To je zavedlo posamezne sadjarje, ki zatrjujejo. da kaparjevo delovanje popušča, v najboljšem primeru pa menijo, da bomo zgolj s površnim zimskim škropljenjem odstranili tega škodljivca iz sadovnjakov. Že ob prvem toplem in suhem poletju pa ga bomo spet zelo občutili, hkrati pa tudi spoznali, da mu moremo prav do živega samo s temeljitim zimskim in rednim letnim škropljenjem.
Cvetožer je stari škodljivec, ki nam lahko uniči vse cvetje na drevju. Popolnoma zanesljivega sredstva nimamo proti njemu. Najbolj učinkovito je zimsko škropljenje pred vegetacijo — marca, kar pa je spričo maloštevilnih ugodnih dni moči uresničiti samo z večjim številom škropilnic. — Jabolčni zavijač je škodljivec, ki zmanjšuje predvsem vrednost namiznega sadja. Čeprav se mu lahko uspešno zoperstavimo s pravočasno uporabo arzenskih škropiv, se proti njemu skorajda prav nič ne borimo. — Gobavec nam dela velike skrbi v nekaterih občinah. Organizirana borba proti njemu nam je lahko uspešna in jo bo potrebno uveljaviti povsod, kjer se pojavlja v večji meri.
Mnogo boli nevaren je murvin prelec, s katerim je okuženo vse Prekmurje. Čez Muro se je začel širiti leta 1954 in zdaj nezadržno napreduje proti meji ptujskega in mariborskega okraja, predvsem zaradi tega, ker ni izbirčen, saj žre vse. kar je zelenega (sad. in gozd. drev-
je, vinska trta, hmelj itd.). Na leto ima tri rodove, kar je pri gosenicah zelo redek primer. V manj okuženih krajih je najbolj uspešno mehanično uničevanje — z rezanjem in uničevanjem gnezd. V bolj okuženih okoliših pa je potrebno poseči po kemičnih sredstvih.
Češpljev kapar domuje pri nas že 20 let. Njegov znanilec so močno sajave češplje, ki potem zelo slabo rodijo. Zimsko škropljenje je proti njemu zelo učinkovito, poprej pa je potrebno slive še dobro razredčiti, saj imamo ponekod prave gozdove češpelj.
Tem škodljivcem se je pridružil še rdeči pajek — nevaren in izredno trdoživ škodljivec, ki mu s sedanjimi škropivi ne moremo prav do živega. Močne okužbe smo opazili predvsem na Goričkem in v okolici Ljutomera, vendar pa nam do lani ni povzročal večje škode. Do živega mu lahko pridemo samo s sistemičnimi sredstvi (svstoks. pestoks itd.), ki jih rastlina vsrka in s sokom prenaša v svoj organizem. Ta sredstva pa bi bilo potrebno uvoziti. Čeprav skušamo dobiti nekaj deviz, se nam to dosedaj še ni posrečilo, da bi potem lahko začeli s pionirskim uničevanjem tega škodljivca.
Zdaj pa poglejmo, kako smo oboroženi s škropilnicami za boj proti tej vojski sovražnikov sadnega drevja!
V okraju imamo 162 ročno-prevoznih in 24 motornih škropilnic, od tega 26 iz predvojnega časa. Na-
hrbtnih škropilnic sploh ne omenjamo, ker ne pridejo v poštev za akcijo širokega obsega zaradi svoje majhne zmogljivosti. Na eno škropilnico odpade 3.000 dreves. Za motorne in traktorske škropilne agregate bi to še kar nekako šlo, toda za ročno-prevozne škropilnice je ta številka zdaleč prevelika. Pomanjkanje škropilnic pa je toliko bolj občutno, ker niso enakomerno razdeljene po terenu. Še več: pomanjkanje škropilnic je pravo »ozko grlo« pri škropilnih akcijah, zato je več kot potrebno, da dajemo za nje vsa razpoložljiva sredstva — iz skladov za sadjarstvo in zadružnih organizacij. Letos se je tudi v tem pogledu obrnilo na bolje, saj je bilo nabavljenih okrog 40 novih ročno-prevoznih škropilnic.
Vodilna vloga pripada vsekakor motornim škropilnicam, ki prinašajo največji učinek, če jih tudi strokovno uporabljamo. Mnogo, sicer odličnih motornih škropilnic pa ne deluej zaradi okvar, ki so posledica nestrokovnega ravnanja z njimi. Za naše sadjarje pa so primerne tudi ročne škropilnice zaradi svoje enostavnosti in dostopne cene.
Odpor proti škropljenju sadnega drevja je v glavnem strt, premalo pa je še požrtvovalnosti in dobre volje. Srečujemo se z mnogimi težavami, še več pa je malodušja in malomarnosti. Mnoge kmetijske zadruge imajo posebne skupine škropilcev, ki so se zelo dobro izkazali in uspešno opravljali svoj posel (M. Sobota), marsikje pa škropljenje
POMURSKI VESTNIK, 19.aprila 1956
2
in njegove perspektive
odlagajo na zadnji čas. Res je sicer, da v tem primeru škropiva zelo učinkovito delujejo proti cvetožeru, toda zaradi kratko odmerjenega časa ponavadi ne moremo pravočasno opraviti vsega škropljenja. Letošnji januar je bil zaradi ugodnega vremena prav dobrodošel za škropljenje, toda s tem poslom smo rajši odlašali do februarja in marca, ko nam je dokaj ostra zima prekrižala račune. Koliko drevja bo mogoče temeljito poškropiti v tako kratkem času do začetka rasti, bomo še videli, vsekakor pa lahko rečemo, da bo precej drevja ostalo nepoškropljenega.
Pred vojno smo poškropili letno 6 odst. sadnega drevja, po osvoboditvi pa ti odstotki stalno naraščajo. Leta 1948. smo že poškropili 20, leta 1942 — 40, leta 1954/55 pa 64 odst. sadnega drevja. Ti podatki niso čisto realni, če jih svobodno ocenimo in primerjamo s podatki o porabljenemu škropivu. Drži pa eno: vsekakor velik napredek, ki pa je še vedno premajhen v primerjavi z napredkom v razvitih sadjarskih pokrajinah. Z novimi škropilnicami in z boljšim delovanjem zadružnih sadjarskih odsekov bomo lahko dosegli, da bo pri nas poškropljenega okrog 90 odst. sadnega drevja. Tudi kakovost škropljenja ni vedno zadovoljiva. Največkrat ostanejo višje veje nepoškropljene, kar vrednost škropljenja zelo zmanjšuje, saj se lahko škodljivci nemoteno naseljujejo na njih.
Letna škropljenja pa se še niso udomačila v naših sadovnjakih, čeprav ne zaostajajo za zimskimi in
jih v nekaterih pogledih celo prekašajo. Vzrokov je več: poleti je večje pomanjkanje delovne sile, največkrat je treba škropiti s takimi sredstvi, ki so strupena in škodujejo travi pod drevjem, slaba je bila tudi propaganda za letno škropljenje itd. Poletno škropljenje sadnega drevja pa narekujejo gospodarske koristi, saj drugače ne bomo mogli pridelavati kakovostnega namiznega sadja.
V sadjarski sezoni 1954/55 smo porabili 22 ton rumesan paste, 2 toni rumesan olja, 500 kg žveplenoapnene brozge, 100 kg tekočega pantakana, 50 kg lindane-olja in še nekaj drugih manj razširjenih sredstev, kar po svoje dokazuje, da smo se pri škropljenju precej pomaknili naprej. Očitna pa je pičla uporaba letnih škropiv.
Kmetijske zadruge bodo morale imeti tudi boljša skladišča, kajti nekaterim gnojilom, posebno še rumesanu, mraz zelo škoduje. Na to smo zadružna vodstva že večkrat opozarjali, vendar ne vedno z uspehom.
Škropiva niso predraga, razen tega pa je sadjarstvo deležno še 50-odst. okrajnega prispevka za rumesan. Vsaka pomoč je izredno dobrodošla, toda pripomniti moramo, da bo potrebno več sredstev dajati za sadne škropilnice.
Tretji vzrok za slabo rodnost drevja je neredno čiščenje in redčenje slabih kron. Sadno drevje je živo bitje. Odločilno vlogo pri tem ima listje, ki terja zrak in sonce. V gosti in nerazredčeni kroni je
listje podobno bolnemu želodcu, ki ne more prebavljati hrane. Drevesna krona mora imeti manj, pa zato bolj močne veje. Mnogo drobnega in za prodajo neprimernega sadja je posledica pregostih kron. Posle okrog čiščenja in redčenja krone lahko opravlja mladina, zato si odkrito želimo, da bi s pomočjo KGŠ prinešla v naše sadovnjake izboljšave v tem pogledu, kajti pregoste krone, porasle z belo omelo in limoni, naj bi se povsod umaknile zdravim in razredčenim vrstnicam, ki edino lahko dajo kakovosten pridelek.
V sadovnjakih imamo veliko narodno premoženje, toda oni nam še ne dajejo tistega dohodka, ki bi ga sicer lahko dali v naših razmerah. Zanemarjanje ali celo krčenje starih nasadov ob istočasnem urejevanju novih ne bi bilo pametno gospodarjenje. Zato vedno bolj govorimo o sanaciji in urejevanju sadovnjakov, da bi nam tako prinašali večje pridelke. Iz okrajnih skladov za pospeševanje kmetijstva smo že dali precej sredstev za take ureditve, ugotavljamo pa, da je za to vse premalo zanimanja med sadjarji. Čeprav je subvencija obsegala stroške za škropiva in umetna gnojila, se je za popolno sanacijo sadovnjakov odločilo samo okrog 40 sadjarjev. Tečaji in drugi poučevalni ukrepi niso prinesli zaželenega učinka. Za naš okraj je to premalo, pa četudi upoštevamo, da so mnogi sadjarji uredili svoje sadovnjake brez podpore. Najboljše stanje sadovnjakov je ugotovljeno v predelu Kapela — Radgona, najslabše na v ravninskih predelih in ob madžarski meji.
(Naljevanje prihodnjič)
Za vsako potrošeno in neplačano KWh električne energije    škodujemo
skupnosti in sebi
Posledica hitre povojne elektrifikacije podeželja, je veliko število odjemalcev toka in pomanjkanje električnih števcev. Samo v severovzhodnem delu Slovenije je 25 tisoč odjemalcev toka — pavšalistov (od tega približno 3400 na levem bregu Mure, to je nekaj manj kot polovica vseh potrošnikov).
Nekontrolirana potrošnja električnega toka je povzročala našemu gospodarstvu iz leta v leto precejšnjo škodo, saj so posamezniki pogostokrat trošili električno energijo, ne da bi za to plačevali kakršnokoli odškodnino. Letni obračun Elektrogospodarske skupnosti Slovenije je vsako leto pokazal precejšnji primanjkljaj zaradi potrošenega in neplačanega toka.
Da se uredi ta nepravilnost pri preskrbi prebivalstva z električnim tokom, je izdal Republiški sekretariat za gospodarstvo posebno določbo o rokih za obvezno nabavo merilnih naprav za potrošnjo električne energije. Predvidena je postopna ukinitev pavšalno plačanega odjema električnega toka in sicer v obdobju treh let. Uredba velja za razsvetljavo poslovnih prostorov, za motorje in aparate, razsvetljavo društvenih prostorov, za zadružništvo, poljedelske motorje in gospodinjstvo. Roki za posamezne kategorije so različni. Letos je predvidena namestitev merilnih naprav v občinah Murska Sobota, Ljutomer, Lendava. Radgona in to v naseljih oziroma ulicah z začetno črko od A do G. To velja za razsvetljavo poslovnih prostorov in za gospodinj-
stvo. Za motorje in aparate je predvidena letos montaža števcev pri vseh lastnikih ne oziraje se na sektor lastništva.
Podjetja Elektrogospodarske skupnosti bodo poslala vsem potrošnikom električne energije, ki nimajo števcev, posebna obvestila. Rok montaže je obvezen, ker bodo odredila v nasprotnem primeru podjetja Elektrogospodarske skupnosti prisilen odklop.
Ker se izračunava pavšalni odjem po letnem povprečju, in je v poletnih mesecih potrošnja najmanjša. je vsekakor najbolj umestno, da si oskrbijo potrošniki števce čimprej. Lahko se namreč zgodi, da tik pred rokom podjetja ne bodo mogla pripraviti dovolj števcev, kar bi imelo za odjemalce toka neprijetne posledice.
Z uvedbo strožje in bolj pregledne kontrole nad potrošnjo električne energije bo Elektrogospodarski skupnosti zajamčeno plačilo za vse potrošene kilovatne ure. kar se bo sčasoma ugodno odražalo tudi pri nadaljnji elektrifikaciji podeželja.
Ži
Končano je
pionirsko šahovsko tekmovanje
v občini Murska Sobota
V četrtek, 12. t. m. je bilo odigrano finalno tekmovanje pionirjev soboške občine v M. Soboti v prostorih hotela Zvezda Zbralo se je nad 50 pionirjev. Občinski moštveni prvak pionirjev do 11. leta so pionirji iz Kroga, od 11. do 15. leta pa pionirji iz soboške gimnazije. Občinski prvak pionirk od 11. do 15. leta so tudi pionirke iz Kroga.
Občinski prvaki bodo igrali v četrtek 26 t. m. v M. Soboti z ostalimi prvaki občin in se borili za najvišji naslov v okraju.
Društvo prijateljev mladine v M. Soboti je pionirje pogostilo, predsednik tov. Hajnšek pa je razdelil nagrade zmagovalcem. Na koncu tekmovanja je tehnični vodja turnirja Drago Bcloglavec odigral simultanko proti 28-tim pionirjem in zmagal z rezultatom 24 in pol proti tri in pol. Zmagala sta: Jože Novak in Danilo Hari, remizirali pa Franc Marič, Janez Kuhar in Ci-ner Dizider, ki je slep igral šah.
Pionirji iz Rogaševec so na občinskem moštvenem prvenstvu dosegli prvo mesto pred vrstniki iz Cankove, Gerlinec in Pertoč. Najboljši šahist, dijak Jože Bertalanič, je prejel knjižno nagrado.
Ta teden ob robu:
Takse, modrijani in zlobneži
Navada je že, da se ob vsakem novem ukrepu, zlasti še tedaj, če živo poseže v naše življenje, radi dalj časa ustavimo in o njem tudi pokramljamo. Sicer pa smo živi ljudje in nam tega ni zameriti!
Tako je bilo tudi takrat, ko smo prvič izvedeli o novih davčnih ukrepih — taksah in vsem, kar je bilo določenega okrog njih. In sprejemamo jih s kritičnim posluhom — drugače tudi biti ne more, kajti nobena stvar ni tako popolna, da ne bi imeli o njej tudi kaj »svojega« povedati. Drugo je seveda: ali so naše pripombe dobronamerne ali pa preračunane na to. da bi z njimi povzročali nezadovoljstvo in zmešnjavo v svoji okolici, drugače: ali imamo pred sabo dobro seme ali pa zgolj sam plevel!
Volivci Velike Polane so na svojem zboru predlagali, da bi bilo treba že letos oprostiti plačevanja taks tiste kmetovalce, ki bodo izkrčili šmarnico in jo nadomestili z drugimi, bolj donosnimi in koristnimi rastlinami. Takim opazovalcem bo tudi ustreženo, saj je smoter, ki ga zasledujejo zakonski predpisi o taksah za hibride, prav v tem, da bi domovanju samorodnic čimprej odklenkalo tudi v naših krajih. Ta
smoter pa je prav gotovo spregledal uslužbenec Ob LO Juršinci v Slov. goricah; uredbo je namreč tolmačil tako, da bodo morali kmetovalci plačati takso tudi za zemljo, na kateri je do nedavnega še rasla trta šmarnice, pa je tam sedaj ni več. Tako tolmačenje je kajpak napačno in ga ljudje tudi niso sprejeli. Razen tega je slišati ponekod tudi dobronamerne pripombe zastran taks na vprežna vozila; ne zdi se jim popolnoma prav, da morajo plačevati enake takse veliki in mali kmetovalci, kajti prvi vprežna vozila veliko bolj uporabljajo in si mnogi pridobivajo z njimi tudi postranski zaslužek, medtem ko pri drugih tega ne moremo opaziti v taki meri. V odročnejših in siromašnejših krajih vinogradniških Slovenskih goric pa je razpravo o taksah spremljala zahteva, da je potrebno bolje urediti vinski trg, zagotoviti prodajo namiznega grozdja in odpreti več takih obrtnih delavnic (kovaške, kolarske itd.), ki bodo služile izključno kmetijstvu.
Modrijani pa, ki so že nekdaj klicali iz tujine kralja Petra, napovedovali »prekucijo« itd., so sedaj spet privlekli na dan že povsem obrabljeno frazo o kmetijskih delovnih zadrugah. Zdaj so nam zagodli, če nam niso še nikoli, da nas bodo spravili v zadruge! Taki glasovi so bili dokaj živi okrog Domanjševec in Adrijanec — v glavnem zato. ker so SZDL in druge organizacije zanemarile svoje politično poslanstvo in niso ob pravem času zavezale ust njihovim avtorjem. No — pozneje so tudi takim govoricam napravili kraj in se dodobra
pogovorili o vsem, kar jih je bilo poprej tiščalo v vzdušje nepoučenosti.
In glejte: spet so dvignili svoje glave stari nergači, ki se ne morejo sprijazniti s tem, kar se pri nas dogaja, dasiravno je nekaterim izmed njih prav nova socialistična domovina omogočila, da dobro služijo in živijo. Na množičnem sestanku v Dankovcih se je zbralo 70 volivcev. Vse bi se bilo gladko izteklo, kajti navzoči so z zanimanjem poslušali razlago novih zakonskih predpisov in jih skušali tudi dojeti, če se ne bi s svojimi neumestnimi in razdiralnimi gesli oglasili stari znanci: mlinar H., za njim pa še M. L. in Š. Č. Slednji se je usodil tako daleč, da je na ves glas zakričal: »Pripraviti me hočete do tega, da bom moral prodati še svojo ženo in otroke«, čeprav je v tistem hipu pozabil, da prav tista država, ki »ga hoče pripraviti do tega«, daje štipendijo za šolanje njegovega sina. Po svojem sta se »znašla« tudi E. Šantavec in F. Števan iz Bodonec. Stari gnev sta iztresla kar na seji elektrifikacijskega odbora; prvi z žolčno izjavo, da je potrebno davčne vloge poslati nazaj, ker jih bodonski kmetje ne bodo izpolnjevali (vprašanje: kdo ju je pooblastil, da govorita v imenu bodonskih kmetov?), da naj samo pride kdo iz M. Sobote, če jo hoče pošteno izkupiti, drugi pa s tem. da je hotel preprečiti posel kurirju, ki je obveščal prebivalce o tem, da je treba izpolniti davčne prijave, in s svojo izjavo, ki ne sega dalje od njegovega praga: »Enkrat se moramo Bodončani postaviti na svoje noge!« Tako torej: Bodončani naj se po njunem mnenju postavijo na svoje noge, da bodo lahko z izigravanjem davčnih predpisov prišli do elektrike! Vsak trezen in razsoden človek, ki mu je napredek svojega kraja pri srcu, bo, lahko sam kaj hitro ugotovil, v katerem grmu tiči zajec, zato njunih izjav ne bi posebej komentirali. Povejmo le še to, da so take izjave vredne samo dveh nečlanov SZDL in da ima goreči zagovornik »bodonskih koristi« F. Šantavec dobro idočo kovaško obrt, zraven tega pa še lokomobilo z mlatilnico, kar vse mu omogoča, da živi kot lord — tako vsaj pravijo ljudje v njegovi okolici.
Razprava o novih davčnih ukrepih je potegnila še določnejšo mejo med tistimi, ki sicer kritično, a dobronamerno ocenjujejo naše ukrepe za stabilizacijo gospodarstva, ki še niso dali svojega modrijanstva v ropotarnico preteklosti ali pa hočejo s svojim zlobnim natolcevanjem izsiliti račune in se tako postaviti pred ljudmi kot njihovi vneti zagovorniki.	S. K.
GOZDNA POŽARA V SERDICI IN SOTINI
V ponedeljek, 9. t. m. je začel goreti mlad gozd v Benkovi grabi v Serdici. Ker je gozd na vidnem mestu, so požar takoj opazili vaščani in gasilci ter ga v pičle pol ure pogasili. Pogorelo je okrog 0.50 ha gozda, škode je okrog 70.000 din na mladih drevesih. Požar so po vsej verjetnosti zanetili otroci, ki so se igrali v gozdu.
Takoj drugega dne je začel goreti gozd v Sotini. Tudi ta požar so zanetili otroci, kar je bilo dokazano in tudi priznano od otrok in staršev, ki so v bližini otrok sekali veje. Požar se je z veliko naglico širil, ker je pihal močan južni veter, ter je zajel veliko površino. Pogorelo je 2,50 ha gozda, starega od 8 do 15 let. Po cenitvi komisije znaša škoda 700.000 din. Gorelo je na parcelah štirih lastnikov-privatnikov. Da ni nastala še večja škoda, se je treba predvsem zahvaliti revirnemu gozdarju Arpadu Kevešu in njegovim delavcem, s katerimi je bil na pogozdovanju v bližini izbruha požara, ter gasilcem in gasilkam društva Sotina in vsem vaščanom vasi Sotine. Po dveurni borbi so požar zaustavili 20 metrov pred državno mejo proti Avstriji.
Ta dva primera naj bosta v opomin vsem, predvsem pa staršem, naj posvečajo več pozornosti svojim otrokom, da le-ti ne bodo prišli do vžigalic, s katerimi so nam že tolikokrat povzročili velikansko škodo.
Križem kražem po Pomurju
LENDAVA
Na področju lendavskega matičnega okoliša je v minulem mesecu bilo rojenih tl oseb, od tega 6 dečkov in 5 deklic. Umrlo je 10 oseb: 4 moški in 6 žensk. Sklenjeni sta bili dve zakonski zvezi. Iz občine se je odselilo 17. a priselilo 26 oseb. Olah Julijana iz Dolge vasi je štirinajstič rodila deklico, Terezija Zver iz Dolgovaških goric pa dvojčka-dečka. Med umrlimi je Janez Koša iz Čentibe, ki se je obesil.
Člani dramske skupine DPD Svoboda iz Radgone so v zadnjem tednu nastopili prvič v Lendavi. Dramo v štirih dejanjih so odigrali v zadovoljstvo gledalcev, ki so topot skoraj napolnili veliko dvorano Nafte.
DOBROVNIK
Zadnjo soboto in nedeljo je nastopila na domačem odru igralska skupina 1ZUD »Šandor Petöfi« z madžarsko igro »A falu rossza«. Trije nastopi v dveh dneh in lepo štelice najlepše potrjuje uspeh dobrovvilo gledalcev iz vasi in bližnje okoli iških igralcev. Omembe vredno je, da je v igri nastopilo 22 igralcev.
GOMILICE
Vaščani že dve leti pričakujejo, da bi zasvetila elektrika tudi v njihovi vasi. V zadnjih mesecih so storili vse, da bo njihova želja kmalu uresničena. Na predvečer delavskega praznika 1. maja bodo svetili tudi v Gomilicah.
DOLINA
Minulo nedeljo so obiskovalke kmetijsko-gospodarske šole v Dolini pripravile dvourni kulturni spored, ki je obsegal nastop pevskega zbora in več solo točk. Prireditev je uspela.	-jo
TURNIŠČE
V zadnjih mesecih so še posebno aktivni člani 1ZUD Štefan Raj«, ki so v razmeroma kratkem razdobju naštudirali že drugo igro. Veseloigro Matiček se ženi« si je ogledalo mnogo domačinov in okoličanov, saj je bila velika dvorana Prosvetnega doma popolnoma zasedena. Še več! Topot niso nastopiti samo učitelji. V delo je bila vključena tudi vaška mladina.
KOBILJE
Člani mladinske organizacije se razen na prireditev pripravljajo tudi proslavo 1. maja. V počastitev delavskega praznika bodo organizirali svečano akademijo in izlet v bližnjo okolico. Z vojaki obmejne vojaške enote se bodo pomerili v šahu. V vasi pripravljajo ustanovitev Srelske družine.
Da so tudi bogojinski pionirji pridni, je dokazala igrica »Uboga Ančka«, ki so jo pred kratkim priredili na domačem odru. Obisk je bil precejšen, zlasti se je odzvala mladina. Igro nameravajo ponoviti tudi v Fokovcih in Sebeborcih.
Okoličani Križevec pri Ljutomeru niso zadovoljni samo s tem, da je v Križevcih kino; hočejo tudi boljše ceste, predvsem pa želijo, da bi popravili cesto med Križevci in Veržejem. No, pred kratkim so sicer uredili obcestne jarke in cesto nekoliko razširili, potreben pa bi bil tudi gramoz da kinoobiskovalci ne bi brodili, predvsem zvečer, po blatu.
V Radgoni so šele lani ustanovili čebelarsko društvo. Letos je v društvu že 47 aktivnih članov. V preteklem mesecu so priredili radgonski čebelarji tridnevni tečaj, ki ga je obiskovalo 28 čebelarjev. Na tečaju je predaval dr. Leon Kocjan, član Veterinarskega zavoda v Ljubljani.
Z ozirom na potrebe in splošno zahtevo prebivalcev Sobote, zlasti tistih, ki se ne hranijo doma, bo Tovarna mlečnega prahu odprla v ponedeljek, 23. aprila v svoji prodajalni na Trgu zmage
ZAJTRKOVALNICO.
kjer bo lahko vsakdo dobil toplo mleko (cena din 10.—) in žemlje (z maslom). To potezo Tovarne mlečnega prahu je treba vsekakor pozdraviti, saj bo s tem marsikomu, ki je vezan samo na gostilno, hranjenje znatno olajšano.
Zajtrkovalnica bo odprta od 5.30 do 10. ure predpoldne.
IZ VELIKE POLANE
SEKTORSKA KONFERENCA SZDL
15. aprila je bila v Vel. Polani sektorska konferenca SZDL za vasi Veliko in Malo Polano ter Brezovico. Odborniki so proučili naloge SZDL na vasi, razčlenili dosedanje delo in za bodoče sprejeli sklepe.
PRIPRAVE NA PROSLAVO USTANOVITVE OF
Da ne bi pozabili važnega zgodovinskega dogodka ustanovitve OF Slovenije, pripravlja nižja gimnazija za ta dan pester program. Nastopili bodo s pevskimi točkami, deklamacijami, prizorčki, fizkulturnimi točkami in lutkovno predstavo
»Meh za smeh«. Proslava bo 27. IV. ločeno za šolsko mladino in zvečer za odrasle.
LUTKARSTVO SE JE RAZMAHNILO
Lutkovne igre so zelo privlačne za šolsko mladino, pa tudi odrasli jih radi gledajo. Zato je letos učiteljski kolektiv posvetil pažnjo razvoju lutkarstva. Posebno požrtvovalno se je zavzel za to tov. Tone Dominko. V dobrem pol letu je dobila lutkarska pionirska sekcija nov oder, najpotrebnejše kulise, te dni pa lastno odrsko razsvetljavo. Igralci so v manjši meri učitelji, sicer pa pionirji iz višjih razredov gimnazije, ki jih to delo veseli. Do sedaj so naštudirali 5 igric in 6 predstav.
GASILSKE VRSTE SO SE POMLADILE
S požitvijo dela v LMS se je pri mladini pokazalo tudi zanimanje za delo v drugih organizacijah. To se je najbolj pokazalo pri gasilcih v Vel. Polani, kjer je samo enkrat pristopilo 7 mladincev. Prav pridno vadijo z motorko in proste vaje za gasilski festival v Mariboru. Upravi PGD bo še potrebno vložiti nekaj truda, da se tudi mladinke vključijo v takem številu kot je to bilo pred nekaj leti. Misliti bi bilo tudi na pionirski podmladek, za katerega so dani vsi pogoji.
IZ ROGAŠEVEC
Na zadnjem zboru volivcev je bila izvoljena posebna komisija za ureditev vaških cest, vendar ta komisija do danes še ni opravila posebnega dela. Nasprotno pa so zelo napredovale sosednje vasi Jurij, Sotina in Serdica.
DIJAKI »VAJENSKE ŠOLE« V LENDAVI SO DOBRI STRELCI
Mladinci Vajenske šole so svoje strokovno znanje, ki so ga v zadnjih mesecih dobili pri predvojaški vzgoji, pokazali na strelišču. Za mnoge je bil ta dan še posebno doživetje, saj so streljali prvič v življenju. Posebno pa je treba pohvaliti: Korena Franca, Roba Josipa in Kepe Jožefa, ki so bili med najboljšimi strelci.
NOGOMET
Zagorac(Krapina):Nafta  2:1 Mladost (Zabok):Sobota  2:0
POMURSKI VESTNIK, 19. aprila 1956
3
Da bo naše mesto lepše
Iz dneva v dan je naše mesto lepše. Ulice so tlakovane, dobili smo lepo urejeno tržišče, po glavnih ulicah moderno razsvetljavo. Tudi soboški grad je dobil drugo lice; škoda, da ni bil deležen iste pozornosti tudi park.
Z vsem tem pa še ne smemo biti zadovoljni. V soboških trgovskih lokalih je še vedno nekaj izložb, ki so pravzaprav bolj skladišča kot izložbe. Tako skladišče v oknu ima n. pr. trg. podjetje »Komisija«. Ni namreč dovolj, da je v izložbi, razstavljeno vsakovrstno blago, potrebno je to blago okusno razmestiti in ga tudi vsaj dvakrat mesečno izmenjati. Sedaj, ko bo vsak čas turistična sezona in bo prišlo tudi v M. Soboto več izletnikov, bomo morali še bolj paziti na take stvari.
LENDAVA
Taborniki so v letošnjem letu napravili več izletov v naravo. Zadnjo nedeljo so bili pod vodstvom tov. Milene Šalamon v Dolgovaških goricah. Okrog 30 mladih ljudi je v veselem razpoložnju preživelo nedeljsko popoldne.
Taborniško lutkovno gledališče je zadnje nedeljo nastopilo z igro v madžarščini Delavni lendavski lutkarji so v letošnjem letu izredno marljivi.	-jo
SOBOŠKA KRONIKA
Poroke, rojstva in smrti od 7. IV. do 14. IV. 1956.
Poročili so se: Jože Horvat, elektromonter iz Lukačevec in Ana Flegar iz Bakovec; Ludvik Sukič, uslužbenec iz Šalovec in Julijana Kovač, uslužbenka iz Adrijanec.
Rodile so: Magdalena Zrinski, uslužbenka iz M. Sobote, deklico; Ana Šandor iz Dolnjega Lakoša, dečka; Pavla Mesarič iz Satahovec, dečka; Marjeta Glavinar, šivilja iz M. Sobote, deklico; Nežika Ščavničar, delavska iz Nunske grabe, deklico; Helena Horvat iz Tišine, dečka; Marija Legen iz Rakičana, deklico; Šarika Ščančar iz Rakičana, dečka; Katarina Domjan iz Beltinec, deklico; Rozalija Cvetko, uslužbenka iz M. Sobote, dečka; Irena Banfi iz Vaneče, dečka: Helena Bodar iz M. Sobote, deklico.
Vse navedene so rodile v soboški porodnišnici.
Doma sta rodili: Marija Murec iz M. Sobote, dečka, in Kristina Horvat iz Pušče, deklico.
Umrli so: Marija Herbaj, stara 55 let, iz Lipe; Franc Kocet, star 55 let, iz Dolgovaških goric; Ana Gorenji, stara 70 let, iz Dolenec; Mihael Šebjan, kovaški mojster iz M. Sobote, star 62 let,; Jože Ncuhald, star 80 let, upokojenec iz Segovcc pri Radgoni; Marija Ošlaj, stara 56 let, iz Bogojine.
Sreča v nesreči z ročno granato. 30-letni Franc Barbir iz Šulinec je z očetom grabil listje v gozdu. V grmu je med listjem našel staro granato, ki je ostala tam menda še od minule vojne. Nenadoma mu je granata v roki eksplodirala in mu na srečo poškodovala le palec na levi roki.
Jože Janežič, star 61 let, soboslikar iz Veržeja, je padel z lestvice 2 in pol metra globoko in si zlomil desno stegno.
H.
KUPIM PARNO LOKOMOBILO (večjo). Pismeni ali ustmeni dogovor na naslov Heric Alojz, žaga Mezgovci p. Moškanjci.
Pomurski vestnik — Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomorski tisk« v Morski Soboti — Direktor in odgovorni orednik Jože Vild — Uredništvo: M. Sobota, Trubarjev drevored 3/II. — Telefon 1-38 Uprava in oglasni oddelek: Morska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki 641-T-608 v M. Soboti — Tisk Pomorske tiskarne v Morski Soboti
Okrajna gasilska zveza Murska Sobota
obvešča:
PRIZNANJE POČASTNIŠKIH ČINOV. Izvršni odbor Okrajne gasilske zveze je priznal čin gas. podčastnika tov.: Trstenjak Ivanu, Sinko Francu, Horvat Hermini, Harkai Ludviku, Martinec Kolomanu, Sečko Francu, Števančec Janezu, Deutsch Eriku, Forjan Alojzu in Zakoč Evgenu.
SVETI OKRAJNE GASILSKE ZVEZE. Za doslednjo opravljanje nalog je Izvršni odbor izvolil naslednje svete:
Strokovno tehnični svet sestavljajo: Blagovič Janez, Sočič Štefan, Flisar Karel, Flisar Štefan, Gomboc Franc, Rituper Zoltan in Hegedič Engelbert.
Organizacijski svet sestavljajo: Škerget Karel, Štelcl Jože, Larnsak Josip, Frahm Vilko, Svetec Aleksander in Gomboc Franc.
Gospodarski svet sestavljajo: Štubelj Miro, Flisar Karel, Blagovič Janez, Flisar Štefan. Sočič Štefan, Hrastelj Jože, Gomboc Franc in Pihler Ferdo.
Mladinski svet sestavljajo: Hegedič Engelbert, Blagovič Janez, Horvat Milan, Flegar Štefan, Horvat Hermina.
Sanitetni svet sestavljajo: Zavratnik Jože, Nemec Maks, Jakiša Viljem. Maček Franc in Rihtarič Ivan.
Kulturno-prosvetni svet sestavljajo: Černeka Zvonimir, Topolnik Ignac, Kardoš Geza. Rantaša Ivan in Kerčmar Janez.
Sekretariat sestavljajo: Flisar Karel. Štubelj Miro, Gomboc Franc, Sočič Štefan. Škerget Karel, Frahm Vilko in Blagovič Janez.
PROŠNJE ZA PODPORO. Slednjič pozivamo vsa PGD, da nemudoma vložijo prošnje za gradnjo domov, nabavo orodja in opreme, gradnjo vodnjakov in vodnih bazenov ter popravilo orodja in opreme. Zadnji rok je 30. aprila 1956. Poznejših prošenj ne bomo več upoštevali!
Iz pisarne OGZ
Selekcijsko posestvo Beltinci
bo v nedeljo, dne 23. aprila 1956 ob 14. uri na
JAVNI DRAŽBI
razprodajalo 2 stoječi pitališči na obratu Nemeščak.
Interesenti naj se javijo določenega dne in uri na licu mesta.
POSESTVO (2 ha) gospodarsko poslopje in zidano hišo krito z opeko, prodam za 1,150.000 din — Sotina št. 11.
RAZPIS
Upravni odbor Časopisno-založniškega podjetja »Pomurski tisk« M. Sobota razpisuje na podlagi pravil podjetja
službeno mesto poslovodje
KNJIGOVEZNICE LJUTOMER
Pogoji: kvalificiran knjigovez. — Nastop službe s 1. majem 1956. — Plača po tarifnem pravilniku podjetja.
Prošnje z navedbo dosedanjega službovanja in kratkim življenjepisom je treba poslati na naslov:
Casopisno-založniško podjetje »Pomurski tisk« Murska Sobota.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta
MIHAELA ŠEBJANA
kovaškega mojstra
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, nadalje vsem, ki so ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, z nami sočustvovali in pokojnika počastili z venci in cvetjem.
Zahvaljujemo se vsem, ki so ga v njegovi bolezni obiskali in ga tolažili, posebno dr. Vučaku za lajšanje bolečin.
Posebna zahvala za prekrasne vence Obrtni zbornici, Gasilskemn društvu, TVD »Partizan«, »Potrošniku«, Zavodu za komunalne storitve, mizarstvu »Javor«, Kmetijskemu gospodarstvu, »Panoniji«, delavkam II. brigade tovarne »Mura«, godbi »Svobode«, govornikoma in duhovščini.
DRUŽINI ŠEBJAN - RUŽIČ
MALI OGLASI
PRODAM HIŠO v surovem stanju z zemljiščem, Serdica št. 3. — Interesenti naj se javijo v M. Soboti, Titova 57.
ENONADSTROPNO VILO, nedograjeno, prodam po ugodni ceni. — Informacije Borovjakova 11.
ŽENSKO KOLO v dobrem stanju prodam.
—	M. Sobota, Bakovska 15.
GOSTILNO v Prosenjakovcih dam s 1. majem v najem. — Interesenti dobijo informacije v gostilni Varga, M. Sobota.
MOTOR, Diesel ali bencinski, od 4—8 KS, kupim. — Horvat Štefan, Boreča 14, p. G. Petrovci.
VINOGRADNIŠKO IN BRAJDNO TRSJE. žlahtna orehova drevesca še nudi Holc Franc, Gomila, p. Juršinci v Prlekiji.
HIŠO z gospodarskim poslopjem, leseno in delno zidano, s stavbiščem, prodam. — Madjer Štefan, Noršinci 49.
LEPO POSESTVO v bližini Maribora prodam. Jože Jakopec, Voličina 5 pri Mariboru.
PREKLIC. — Preklicujem izgovorjene besede proti Vaupotičevi in se zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Zelkova.
ZA NEVELJAVNO proglašam izgubljeno delovno knjižico št. 157792/2566. — Franc Cener, Černelavci št. 71, p. M. Sobota.
SPREJMEM VAJENCA v uk z ustrezajočo šolsko izobrazbo. Nudim stanovanje in popolno oskrbo. — Zver Ludvik, Inštalacija plinskih naprav in kleparstvo. Lendava.
PRODAM HIŠO z lokalom, primernim za vsako obrt. in travnik z vrtom. — Tešanovci št. 15.
POLOVICO NOVOGRAJENEGA MLINA na vodni pogon prodam. — Oglasiti se: Nemec, Hrastje-Mota, št. 6, p. Sl. Radenci.
KUPUJEMO stalno večje količine rezanega in okroglega lesa od jesena, bukve, oreha in hruške. — Ponudbe z navedbo količine in dimenzij pošljite na Tovarno športnega orodja »Elan«, Begunje na Gorenjskem.
POSESTVO, hišo, gospodarsko poslopje. 1,50 ha obdelovalne zemlje v Janhovi pri Apačah prodam. — Informacije na Krajevnem uradu v Apačah.
KMETIJSKO POSESTVO z gospodarskim poslopjem ob glavni cesti v Ivanjcih, veliko 5 ha, t. j. gozd, travnik, njive in sadonosnik, prodam. — Interesenti naj se zglase pri Martinu Fekonji, Ivanjci 20, p. Sp. Ivanjci.
LESENO STANOVANJSKO HIŠO, krito z opeko, z gospodorskim poslopjem in 1 ha travnika in njive v Nemčavcih prodam.
—	Nemčavci 34.
KINO
M. SOBOTA — Od 19.—22. aprila angleško-italijanski barvni film »Romeo in Julija _ od 24.-26. aprila ameriški film »Mito«.
BFLT1NCI — 21. in 22. aprila ameriški film »Človek divjega zapada«.
LENDAVA — 20.—22. aprila angleški barvni film »Henrik V«.
GRAD — 22. aprila belgijski film »Banket tihotapcev«.
ČEPINCI — 22. aprila angleški film »Izobčenec z otokov«.
RADGONA — 19. aprila finski film »Bela košuta«, 21. in 22. angleško-marokanski film »Othelo«.
RADENCI — 19. aprila angleški film »Tren-
tov zabavni slučaj«. 21.—23. aprila jugoslovanski film »Tri zgodbe«.
VELIKA POLANA — 22. aprila francoski film »Gospod Hulot na počitnicah«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - 21. in 22. aprila ameriški barvni film »Julij Cezar«.
RAZPIS
Kmetijska zadruga z o. j. Hotiza razpisuje mesto
HONORARNEGA BLAGAJNIKA
Pogoji: najmanj enoletna praksa v finančnem poslovanju. Primerna kavcija.
Plača: po dogovoru.
Pismene ponudbe pošljite na upravo zadruge do 30. aprila. Nastop službe s 1. majem 1956.
KRAVO BREJO — vajeno vprege, prodam — Rakičan št. 59.
SLAMO, prodam M. Sobota Cvetkova 5.
Tedenski koledar
Nedelja, 22. aprila — Leonida Ponedeljek, 25. aprila — Vojko Torek,	24.	aprila	—	Jurij
Sreda,	25.	aprila	—	Marko
Četrtek, 26. aprila — Rihard Petek,	27.	aprila	—	Ustanovitev OF
Sobota,	28. aprila	—	Pavel
OBVESTILO
GOZDNIM POSESTNIKOM
Uprava za gozdarstvo OLO Murska Sobota obvešča vse gozdne posestnike na območju okraja Murska Sobota, da je rok za vlaganje prošenj za sečnjo v sezoni 1956/57 (t. j. od 1. X. 1956 do 31. III. 1957) določen od 15. aprila do 5. junija 1956. Prošnje, vložene v tem roku, so takse proste. Prošnje, vložene po tem roku, torej po 5. juniju 1956, bomo obravnavali le v primeru, če količina lesa, ki je predvidena za sečnjo v sezoni 1956/57, ne bo že izčrpana.
Obrazec prošenj prejmete pri obč. lj. odborih in krajevnih uradih, ki bodo izpisane prošnje tudi sprejemali.
Uprava za gozdarstvo OLO Murska Sobota.
PREKLIC. Podpisani preklicujem govorjenje proti direktorju Francu Vrazu in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Viktor Fekonja, Ilovec 37, p. Miklavž pri Ormožu.
OKLIC
o začetku poizvedb zaradi osnovanja nove zemljiške knjige za katastrsko občino KRNCI v sodnem okraju Murska Sobota.
Z dnem 3. V. 1956 se začno poizvedbe za osnovanje nove zemljiške knjige za katastrsko občino KRNCI. Poizvedbe bodo v času od 3. V. 1956 dalje vsak delavnik od 8. do 15. ure v Sebeborcih, hišna štev. 70.
K poizvedbam naj pridejo vsi posestniki, hipotekarni upniki in vse ostale osebe, ki imajo pravno korist od tega, da se poizvedo lastninske pravice ali da se ugotovi istovetnost sedanjih označb parcel s prejšnjimi označbami, navajati smejo vse, kar utegne služiti za to, da se pojasni stanje stvari in da se očuvajo njihove pravice.
Posestniki zemljišč in drugi upravičenci morajo prinesti k poizvedbam odn. priložiti svojim prijavam v izvirniku ali prepisu vse spise, izpiske iz zemljiške knjige, sodne odločbe ali druge listine, kolikor so potrebne za obnovitev zemljiške knjige in kolikor jih imajo oni ali njihovi zastopniki.
Da se vsakomur omogoči vpogled v podatke, ki jih je sodišče do sedaj že zbralo, bodo razgrnjeni posestni listi, seznami parcel in lastnikov ter zemljiškoknjižne mape od 20. IV. 1956 do 30. IV. 1956 pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, soba štev. 8.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 17. aprila 1956.
OKLIC
o začetku poizvedb zaradi osnavljanja nove zemljiške knjige za katastrsko občino SEBEBORCI, v sodnem okraju Murska Sobota.
Z dnem 3. maja 1956 se začno poizvedbe zaradi osnavljanja nove zemljiške knjige za katastrsko občino Sebeborci.
Poizvedbe bodo od 3. maja 1956 dalje vsak delavnik od 8. do 15. ure v Sebeborcih št, 46 (osnovna šola).
K poizvedbam naj pridejo vsi posestniki, hipotekarni upniki in vse osebe, ki imajo pravno korist od tega, da se poizvedo lastninske pravice ali da se ugotovi istovetnost sedanjih označb parcel s prejšnjimi. Navajati smejo vse, kar utegne služiti za to, da se pojasni stanje stvari in da se očuvajo njihove pravice.
Posestniki zemljišč in drugi upravičenci morajo prinesti k poizvedbam v izvirniku ali v prepisu vse spise, izpiske iz zemljiške knjige, sodne odločbe ali druge listine, v kolikor so potrebne za osnovanje nove zemljiške knjige in v kolikor jih imajo oni ali njihovi upniki.
Da se vsakomur omogoči vpogled v podatke, ki jih je sodišče do sedaj že zbralo, bodo razgrnjeni posestni listi, seznami parcel in lastnikov ter zemljiškoknjižna mapa od 20. aprila 1956 do 30. aprila 1936 vsak dan od 7. do 14. ure na okrajnem sodišču v. Murski Soboti, v sobi št. 8.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 17. aprila 1956.
Iztok Avsec:
MESTNE RAZGLEDNICE
IZ
ITALIJE
(Vtisi s potovanja)
MESTO NA MORJU
Je nekaj, ne vem kako bi to opisal, kar človeka dobesedno prevzame, ko se znajde v Benetkah, na beneškem »tramvaju«, ki te pelje nikamor drugam, kot naravnost na trg Sv. Marka. Še danes, ko imam te vtise kolikortoliko že urejene, ne le v beležnici, temveč tudi v mislih, si občutkov tega prvega snidenja z Benetkami ne znam prav dobro razlagati ...

Imel sem priložnost, peljati se od Vidma do Trevisa, ki je približno 50 km oddaljen od Benetk in je potemtakem že njeno predmestje, z avtomobilom.
Sama sva bila s šoferjem. Ko sem mu povedal, da sem iz Jugoslavije in da sem novinar ter da me zanima skratka vse, je med nama hipoma zrasel neviden zid, ki naju je ločil ves čas vožnje.
Molk.
Od časa do časa so prekinile enakomerno brnenje motorja vljudnostne besede: »Ali želite morda cigareto, jugoslovansko?,. in »Ali želite morda še eno jugoslovansko cigareto?«, kajti možu so očividno ugajale.
»Hvala, prosim,« je bil vedno njegov tudi vljudnostni odgovor.
Sicer sva pa molčala.
Pokrajina, skozi katero sva se peljala, je ravna in rodovitna ter kultivirana s sodobnimi agrotehničnimi sredstvi in pripomočki. Ko sva brzela mimo neke traktorske postaje, ki je bila tik ob cesti, me je moj sopotnik vprašal: »Ali imate tudi pri vas traktorje?«
Že navajen odgovarjati na podobna vprašanja o naši državi, sem mu nemudoma odgovoril: »Seveda, saj jih tudi sami že vrsto let izdelujemo!«
Bil je začuden nad odgovorom.
Še bolj kot on, pa sem bil začuden sam nad zastavljenim vprašanjem.
Pravijo, da nisi videl Italije, te dežele pesmi in sonca, če nisi vsaj za dan dva obiskal Benetke in Neapelj. To me spominja na podobne trditve o Parizu, kjer prav tako pravijo, da nisi spoznal in videl Pariza, če nisi preživel vsaj en večer v slovtem zabavišču »Folies Bergère«.
Osebno bi se strinjal z obema trditvama.
In res skoraj ne moreš reči, da si videl Italijo, če nisi videl Benetk, to evropsko »turistično Mekko« Italije.
Tako kot je v Parizu vse, od vžigalnika do stekleničice za kolonjsko vodo, v znamenju ali obliki Eifflovega stolpa.
tako v Benetkah vse simbolizira gondola. Gondola v taki. ali gondola v drugačni obliki, je povsod. Na vseh spominčkih in okraskih in slednjič v vsakem beneškem kanalu.
Preden sem šel v Benetke so me opozorili, naj se nikar ne peljem z gondolo, ker me bo voznik prav gotovo prelisičil. In resnično sem bil hvaležen znancem za to opozorilo. kajti ko sem se pozanimal, koliko stane vožnja po beneških »cestah«, in seveda obvezno pod »Mostom vzdihljajev«, sem ugotovil, da bi moral v tem primeru peš domov.
Benetke...
Mesto na morju.
Benetke ...
Mesto brez hrupa, brez avtomobilov, motorjev, »Vesp«, koles; mesto brez običajnih prevoznih sredstev!
Benetke...
En sam muzej, en sam zgodovinski spomenik'
Benetke...
»Lido« zbirališče filmskih zvezd in modne ekstravagance!
Benetke .. .
Mesto, kjer se ves promet odvija po kanalih, ki so zamenjali cesto v našem smislu!
Benetke ...
izveš, nič ne opraviš brez napitnine ne vidiš nič brez vstopnine. No, v Benetkah vsaj ni treba plačevati vstopnine za fotoaparat, če ga imaš slučajno pri sebi kot je to »navada« v Parizu.
Benetke ...
Mesto, kjer žive vsi od turizma in trgovine’
In slednjič:
Benetke ...
Mesto sanj vseh mladoporočencev!

Benetke so mogočno mesto. Kako čudovito se celo podajo starim beneškim hišam, ki se zde, kot da bi bile sestavljene iz kock, televivizijske antene! Spet eno izmed srečanj starega z novim.	J
Tako kot so bile Benetke nekdaj »trgovska trdnjava« na Jadranu m Sredozemlju, tako so Benetke sedaj prav tako »trdnjava«, ki jo želi osvojiti vsak, še tako skromen turist
 Megla je legala nad mesto. Čez nekaj trenutkov, ko se
še ni popolnoma stemnilo, je bila tako gosta, da bi jo lahko z nožem rezal. Slišati je bilo le zvonenje »tramvajev«, ki
so opozarjali nase, medtem ko so vozili sem ter tja po kanalih, od postajališčca do postajališča. Odhajal sem iz me-
glenih Benetk z nedoločenimi občutki.
In konec koncev nisem vedel, kaj naj o njih napišem .. .
(Dalje prihodnjič)
POMURSKI VESTNIK, 19.aprila 1956
4