bPOSRSrvo Cene in sejmska poročila CENE TUJELU DENARJU. Zadnj« dni sa je dobilo na zagrebški borzi t valutah: 1 ameriški dolar za 56.10 Din. Pn« 6. septeiobra pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 8.0070—8.0370. 100 italijanskih lir za 296.95—298.95. 100 madžarskih pengov za 9.9086—9.9386. 1 ameriški dolar za 56.81—57.01. 100 francoskih frankov za 222.24. 100 nemških mark za 13.5430—13.5730. 100 čehoslovaških kron za 168.27—169.07. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 31. avgusta 1928 je bilo pripeljanih 207 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad od 100 do 125 Din, 7—9 tednov stari od 200 do 225 Din, od 3—4 mesecev stari 360 do 450 Din, 5—7 mesecev stari 480—500 Din, 8—10 mesecev stari 550—680 Din, 1 leto stari od 1000 do 1300 Din, 1 kg žive teže 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže od 16 do 18 Din. Prodanih je bilo 141 svinj. Kariborski trg z dne 1. septembra 1928. Na mariborski trg dne 1. septembra so pripeljali špeharji na 23 vozovih 52 zaklanih svinj, kmetje 8 vozov sadja, 24 voz krom pirja, 26 voz zelja, čebule in kumarc, 28 vo zov krme in 8 voz slame. Cene so bile sledeče: svinjsko meso 16 do 18 Din kg. Krompir 1 kg 1.25 do 1.50 Din, čebula 1 kg 2.50—3.50; zelje ena glava 25 para do 1 Din; kumarce komad 25 para do 1 Din. Pšenica 1 1 3 Din, ječmen 1.75 do 2 Din, ovea 1.50, koruza 3— 3.50, ajda 2.50, proso 3—3.50, fižol 3—4 Din, fižol v stročju 1 kupček 1 Din. Kokoši komad 30 do 35 Din, par piščancev 35 do 70 D, race en komad 25 Din, gosi 50 do 70 Din. Domači zajci 5 do 40 Din. Seno: 90—140 Din, otava 90—140 Din, slama 50 — 60 Din. Gobe so na mariborskem trgu po 2.50 Din 1 kg. Jabolka 1 kg 3—6, hruške 5—8, rane slive 7—9, breskve po 14016 Din. Iz hmeljskega trga. Iz podatkov TOI posnemamo, da bo znašal izvoz hmelja v kampanji 1928—1929, ki se je pričela dne 1. t. m., 2200—2500 ton v vrednosti od 700 do 100 milijonov Din. Slovenija izvaža 95—97 odstotkov vsega pridelka. Za kampanjo 1927—1928 je bil cenjen izvoz na 900, za 1926—1927 na 600 ton. — Celje, 3. septembra (Poročilo hmeljske sekcije gremija trgovcev v Celju.) Danes je trg malo bolj živahen. Povpraševanje je po prvovrstnem hmelju. Cena prvovrstnega hmelja je 35 Din, tretjevrstnega 32—33. Ponudba hmeljarjev je bolj rezervirana. — V Vojvodini, Sremu in Slavoniji je po poroCilu novosadskega lista »Deutsches Volksblatt« računati v hmelju s sred njim donosom. Za zgodnje sorte je obiranje končano, pri poznih se pa šele prične. V splošnem je hmelj ostal zdrav, na nekaterih mestih je rdeči jek napravil zelo veliko škode. — V Niirnbergu je promet miren kakor tudi cene stalne. Povpraševanje je posebno z,a prima hmelj, dočim za srednje vrste ni dosti povpraševanja. — V Žatcu (CSR) je bil haliran že 23. avgusta novi hmelj 1928. leta. Zaradi lepega vremena se vrši obiranje nemoteno. Dosedaj obrano blago je v barvi skoro vse lepo zeleno, deloma napram prejšnjim letom manjši v rasti, vendar pa z veliko vsebino lupulina, torej najtežje kakovosti. Za novi hmelj je že več interesa in je pri°lo tudi že mnogo tujih, zlasti nemških kupcev. Nakup se še ni pričel. Producentom se nudi za novo blago 2000 do 2200 ČK (za 50 kg), vendar se po tej ceni najde le malo prodajalceT, ker večina producentov čaka na boljše cene z ozirom na dejstvo, da zaostajajo rezultati obiranja za lanskicii za 30—50 odstotki. Od hmeljarjev je odvisno, če se prihodnji teden razvije kupčija. Tranzitni (naš in poljski) hmelj se je trgoval po 500—750 čK za 50 kg (neocarinjen.) Cene sadju im gzozdju. Na dunajskem sad nem trgu so se bosanske slive pocenile na 35—45 grošev za kilogram. Cene za ostalo sadje so bile v soboto: jaboika 60 do 120 gro šev, hruške 40 do 100 grošev, breskve po 80 do 220 grošev, slive po 40 do 80 grošev, češplje po 100 do 100 grošev za kg. — Na graSkem trgu so bile v soboto naslednj« cen« (prve številke pri producentih, druge pn trgovcih): hruške 50—100, 60—200, jabolka 20 —80, 30—80, breskvc 100—160, 160—280 grošev za kilogram. — Grozdje v Banatu: V Vršcu se je začela trgovina s svežim groz* djem, ki prihaja v koših po 20 kg na trg. Stane: portugiško 3—4 Din, navadna b«l» grozdja 4—5 Din in sortno grozdje 5—S Din. Cene lesu in dežalnim pridelkom. Ljubljana. Les: bj'astovi plohi, nežagani 40—120 mm od 18 cm naprej od 2.50 naprej franko vagon nakladalna postaja 2 vagona. Ten denca neizpremenjena. — Deželni pridelki: (Vse samo ponudbe slovenskih postaj, plačljivo v 30 dneh, dobava promptna.) Pšenic* baška nova 79—80 kg, 2%, 287.50—290, z« september 290—292.50, za oktober 302.50— 305, moka nova, 0 g, blago franko Ljubljana, pla-'-.ljivo po prejemu, 435—455, baška koruza 350—352.30, ameriška koruza La Plat«, promptna, zacarinjena, franko Ljubljana, 300—302.50, ovc-s novi za avgust 265—270, ječ men baški 70—71 kg, nov, rešetan, franko Ljubljana, plačljivo po prejemu po 325—327, rž, uzančno blago, mlevska tarifa, 300—302. Zaključek: 5 vagonov pšenice. Tendenca: mlačna. — Novi Sad: Pšenica bačka 237.50 —240, gor. bačka 240—242.50, potiska 240-« 242.50, banatska 230—232.50, sremska 232.50 —235, ječmen 240—245, pomladanska 290-« 295, oves 217.50—220, koruza 297—300, moka 0 g 360—370, št. 2 330-350, št. 5 320—330, 6t. 6 270—280, št. 7 235—245, otrobi 186—190. Promet: 47 vagonov pšenice, 9 vagonov ko ruze, 5 vagonov ovsa, 2 vagona sena, 10 vagonov moke, 2 vagona otrobov. — Budimptšta. Tendenca držana. Pšenica oktober 27.29 —27.22, zaključek 27.22—27.24, marec 29.76— 29.82, zaključek 29.80—29.82, maj 30.50—30.60, zaključek 30.58—30.60, rž oktob«r 25.80— 25.94, zaključek 25.92—25.94, marec 27.94— 28.06. zakliuček 28.04—28.06, koruza maj 2».2f —28.24, zaključek 28.22—28.24. Gospodarska obvestila. Razstava goveje živine na maribot slcem sejmišču. V torek, dne i. t. m., se je vršila na mariborskem sejmišču dobro obiskana razstava goveje živine iz okoliša mariborskega okrajnega zastopa. Razstave so se udeležil« med drugimi tudi te-le odlične osebnosti: voliki župan dr. Schaubach, sreski poglavar za Maribor desni br. dr. Poljanec in zastopnik sreskega poglavarja za Maribor levi breg BaČ, narodna poslanca Zebot in Falež, fi- nančni ravnatelj dr. Povalej, ref«rent za kmetijstvo pri velikem županu inž. Zidanšek, oblastni odbornik Supanič, oblastni poslanci: Pirnat, Levstik, Stabej, Janžekovič in Šerbinek. Iz Gradca je prispel k otvoritvi razstave dvorni svetnik dr. Reidl. Razstavo je otvoril s primernim nafovorom predsednik okrajnega zasto pa dr. Veble. Nato je spregovoril vel. župan dr. Schaubach, ki je izrekel svoje veselje nad napredkom na polju živinoreje in ji želi kar najboljše uspehe v bodoče. Na okusno okrašenem sejmišču je bilo razstavljenih: 39 bikov, 83 krav in brejih telic ter 42 bikcev in teličk marijadvorske pasme ter 12 krav in brejih telic, 2 bika in bikca pincgavske pasme. Po prefledu ocenjevalne komisije sta spregovorila še kmetijski referent g. inž. Zidanšek ter oblastni odbornik za kmetijstvo Supanič, nakar se je izvrSila razdelitev nagrad. Pri otvoritvi 3e sodelovala godba Katoliške Omladine. Tečaji za konserviranje sadja, zelenjave in brezalkoholne sadne pija- ie. Podružnica Sadjarakega in vrtn. društva za Maribor in okoliš priredi letošnjo jesen na oblastni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru tri tečaje: 1. l>ne 17., 18. in 19. septembra: 3 dnevni tečaj za konserviranje sadja in zelenjadi. — 2. Dne Ł0. septembra: enodnevni tečaj za izdelovanje sadnib sokov (brezalkobolnib. saunib. pijač). Uba tečaja sta namenjena pxedvsem gospodinjam in dekletom. — 3. Dne ti. oktobra: enodnevni tečaj za izdelovanje sadnib sokov (brezalkoholnib sadniii pijač). jNamen tega tečaja je izobraziti voditelje (vouneljice;, ki naj prirejajo nato slične tečaje po deželi. Vsi tečaji so brezplačni in se jiii morejo udeležiti zammanci iz cele oblasti. Fouk je teoretičen ler praktičen in traja vsak dan od y. do 12. in od 14. do 17. ure. Za prva dva tečaja se je prijaviti najkasneje do 15. septembra, za zadnji tečaj pa do 1. oktobra t. 1. na: Podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva, Maribor, vinarska in sadjaraka šola. Preselifev zadruge v Ptuju. V za- četku tega rneseca se je preseiiia nasa tukujšnja kmetijska zadruga na ZrinjsKo-i^rankopansko cesto 10, poprej t. Cuček. ker so ti prostori pnmernejši, bo mogla še v večji nieri ustreči svojim članom. Ob tej priliki pnporočamo to našo edino tovrstno gospodarsko ustanovo v Ptuju. Gesio boai: Vsak kmet in posestnik bodi so deiujoč čian zadruge, vse svoje odvišne pridelke prodaj zadrugi m tarn kupi polrebščine, ki jib rabiš za gospodarstvo. Tako se bo mogla zadruga razviti v korist zadružmkov in kmetovaicev celega okoliša ter izpolniti svoj namen. Čebelarska podružnica pri Sv. Lov rencu v Jsiov. gor. vabi-čebelarje in i vse, kateri se za čebeiarstvo zamma- I jo, na enodnevni poučni tečaj, kateri se vrši v nedeljo, dne 9. t. m. Predpoldne bode teoretično predavanje v j novi šoli, popoldne pa praktično pri j | čebelnjaku g. nadučitelja na šolskem j vrtu. Predaval bo g. Kosi iz Celja. Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino priredi na Marijin praznik, dne 8. septembra, ob treh popoldne pri čebelnjaku g. Petra Kač, Zg. Roje, poučno predavanje. Čebelarji in prijatelji čebel se uljudno vabite! Premovanje in razstava govedi pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Dne 15. t. m. je premovanje in razstava govedi marijadvorske pasme za cel tukajšnji okraj na dvorišču gostilne v Narodnem domu. Občine, ki nimajo plemenskih bikov, si jih ta dan lahko nakupijo s pomočjo subvencije oblastnega odbora. Pridite vsi zanimanci naše živinoreje na to razstavo, ker bo na koncu potem tudi predavanje o živinoreji. Premovanje plemenske žirine za pomursko pasmo v PonikTi ob j. žel. Dne 28. avgusta je bilo v Ponikvi I. premovanje plemenske goveje živine za pomursko pasmo. Premovanje je oskrbel živinorejski odsek kmetijske podružnice. Darila so bila po 300, 200, 150, 100 in 50 Din. Razdelilo se je 7100 Din. K tej svoti je prispeval obl. odbor mariborski 5000 Din, okrajna blagajna v Šmarju 1600 Din in domači občinski odbor 500 Din. Prvo premijo je dobil »Podrepškov« bik iz Ponkvice, krava in telica pa »Šucevi« iz Okroga. Pred razdelitvijo premij so gg. člani komisije v kratkib nagovorih spodbujali navzoče živino rejce k nadaljnemu delu in napredku. Izzvenela je cela prireditev v veliko zahvalo oblastneinu odboru, domači občini in okrajnemu zastopu. Vsi ti zastopi so trdno v rokah SLS, ki se je pokazala tukaj zelo velikodušno. Podpore so bili deležni umni živinorejci brez ozira na politično opredelitev. Upamo, da bo živinorejski odsek to upošteval pri svojem bodočem delovanju.