SPOMNITE ■E SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM PAROM! ttXXXJ hm ERISKft frl/JJL ^ AMEBIC A IN LA'ix! rXT»T»T> ~ -FOREIGN DOMOVIN > AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 152 CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, AUGUST 5, 1946 LETO XLVII1—VOL. XL mi drobne vesti iz Slovenije «*™ Mali narodi so izgubili (Došle preko Trsta) V POLNI KOMNIZEM. -Begunec mi je dalje slikal razmere takole: Vse odnose med oblastniki in ljudstvom ureja komunistična stranka. Samo ta govori v imenu "ljudstva." Ta stranka pripravlja v vseh stvareh uvedbo popolnega komunizma. Trenutno še ni mogla vsega izpeljati, toda za vsako stvar imajo svoj načrt, kako bodo vse pretvorili, da odgovarja konceptu čiste komunistične države. Zasebna lastnina se počasi uničuje in kar je še ostaja, je pod tako kontrolo, da ni nihče v resnici gospodar nad svojimi stvarmi. MITINGI.—Da ljudi pripravijo na komunizem, se vrše ne- prestano udarja proti Ameri" kancem in Angležem, češ, da so to kapitalističhe države, pa da bo že prišel tudi zanje čas. Tako skušajo ljudi vzgojiti zase. POSNEMANJE MOSKVE. — Rekel sem, da govore le o mesecih To pa le v slučaju, če se vlada ne bo vmes vtaknila z OPA Predsednik Narodne zveze j sovjetih in njih politiki. Pa ne mesarjev je na predvečer 61. samo govore, ampak skušajo konvencije te zveze preroko-i prav v vsem posnemati vse, kar val, da se bodo znižale cene je ruskega. Vse svoje organiza- mesu v prihodnjih par mesecih j cije urejajo po moskovskem na najnižjo stopnjo zadnjih 4' zgledu, za vsako stvar iz javne"!let, ako se ne bo vtaknila vmes ga življenja porabljajo ruske iz-j vlada s svojo kontrolo, raze, imena naprav in zavodov, K temu bosta pomagala dva označujejo z ruskimi okrajša-,faktorja, je rekel predsednik! vami Vse oponašajo, kar so se Adam Gllth. Edeil bo ta> da naučili pri Rusih - kot opice. jbo(lo ]edenice polne mesa> dru_ NAGLICA. — Radi se baha-' j bo pa tH) da bodo gospod;, jo partizani, da bodo oni Slove-' je same skrbele za nižje cene nijo v dveh letih napravil, tako s tenij da ne bodo -hotel.e kupQ_ že pri prvem glasovanju prestano sestanki, mitingi. Ljudje hodijo na sestanke, ker mo- komunistično kot je Rusija. Po-rajo. Na vseh teh mitingih: ulic-1 našajo se, da bodo oni izvršili v nih, kvartnih, masovnih, se go-j dveh letih, kar so Rusi v dvaj-vori samo o politiki v komuni-] setih. Pri tem ljudje govore, stičnem smislu. Na vsakem mi- da je tudi Mussolini mislil, da tingu se govori o sovjetski poli- bo primorske Slovence v par le-, ... „ . tiki, hvalijo Rusijo in Stalina, tih naredil za Lahe in fašiste,!1"1Je'. Je reke Guth slavo pojejo Titovi modrosti in pa ni bilo niti močnika iz tiste'meso :,e res neka-' draz^e' toda govore o sreči, da smo sedaj moke. "svobodni." Zraven pa se ne; vati, če bodo cene previsoke. Na konvenciji, ki se prične danes v hotelu Statler bo 5,000 ! delegatov. Cene mesu že zdaj niso iz "Boljše (Dalje na a. strani' Skoro vsi vladni uslužbenci so dobili večjo plačo Kakih 5,000,000 je dobilo od 10 do 50% večjo plačo Washington. — Skoro vsak, ki dela za Strica Sama, je dobil zvišano plačo razen predsednika Trumana in njegovih glavnih liomočinikov.. Tako je odločil kongres, predno je šel na počitnice. Zvišano plačo je dobilo do 5,000,000 vladnih uslužbencev in scier vse od 10 do 50%, nekateri več, drugi manj. Ta zvišana plača bo prizadela vladno blagajno ali davkoplačevalce za $1,- 700,000,000 na leto. Kongres je zvišal plačo sebi, armadi od prostaka do generala, poštnim uslužbencem, federal nim sodnikom, poslanikom in uslužbencem v državnem oddelku za tujezemske zadeve. Tudi za kabinetne uradnike, je bila priporočana višja plača in sicer od $15,000 na $19,000 na leto. Toda kongres jim ni hotel dati priboljška. poslaniki in ambasadorji niso dobili povišane plače že od leta 1855. Takrat je bila določena letna plača $10,000 za poslanike in $!7,500 za ambasadorje. Zdaj bodo dobivali prvi $15,000, drugi $25,000. JCongresniki niso dobili zviša ne plače že od leta 1925. Do zdaj so dobivali po $10,000 na leto, zdaj bodo imeli po $15,b00. Od tega je pa določenih $2,500 za "stroške," torej ta vsota ni davku podvržena. ---o- Nevarnost za obuvalno industrijo New York, — Narodna zveza izdelovalcev obuvala pravi, da bo morala vsa obuvalna industrija nehati z obratom, če OPA ne bo zvišala ceno za kože. Tako pa stroj arne ne morejo dobiti kož, tovarne čevljev pa usnja ne. Ako ne pride pomoč takoj, bo produkcija obuvala padla v avgustu za 90%. --o- SVOMNITE SE SLOVENSKIH BliOUNCKv S KAKIM DAROM j te vrste meso zastopa samo-ka-! kili 15 odstotkov vsega mesnega pridelka. Navadnega mesa .je pa dovolj in to po zmernih j cenah. Kar dviga cene boljše-jmu mesu je pa dejstvo, da da- VČERAJ NAS JE PREGNAL DEŽ, JUTRI PA MENDA SPET nes £0SP°d'inje kupujejo bolj- .. še vrste meso. Mesa /a juho Kopalci in pikmkarji v Cle-!se na primer) malo proda( ker velandu in okolici so morali hoče ysaka gospodinja imeti včeraj popoldne iskati streho J To ^ ra;ij _ kcr j možje dobro služijo. Kadar pa stopinj, potem je- bo povpraševanja po ste.a. kih, bo tudi cena istim padla." Med 4 In S popoldne je kazal1 toplomer 90 začelo pa grmeti in vsul se je blagodejen dežek, ki je pognal toplomer na 75 stopinj.. Toda za zemljo dež ni bil dosti koristen, ker ga ni bilo dovolj. Padlo ga je komaj eno stotinko palca, kar ni dovolj Washington. — Kongres, ki za letino. je služil pod dvema predsedni- Vremenski urad ne vidi za koma, je odšel zdaj na dolge danes dežja, pričakuje ga pa; počitnice. V osmih letih bodo Kongres je odšel na dolge počitnice domov jutri v nekaterih okrajih. —--o- Kruh, moka in močnati izdelki so podraženi ;to najdaljše počitnice za naše i zastopnike na kapitolu. Pri- jhodnji ali 80. kongres se bo sestal šele v januarju. V novembru bomo pa videli, če se ame-Washington. — od sobote jrižki volivci strinjajo z seda-naprej morajo ameriške gospo- niim vodstvom vlade, to je z dinje plačevati en cent-več za jdemokrati- ali bodo P°slali povprečen hleb kruha. Isto-jv PrihodnJ'i kongres republi-časno je bila zvišana cena mo-!kansko večino-ki, makaronom, rezancem in' Ravnokar zaključeno zase-večini močnatih izdelkov. jdanje kongresa ima rekord, da To zvišanje je odobrila OPA i'e nasprotoval v glavnem ve-v petek, ki je izjavila, da je bi- j Jjni d 0 m a č 5 m priporočilom la prisiljena to storiti, da se zagotovi pritok moke v peka- rije. Te cene bodo pa v veljavi Tiumanove administracije, da se je pa v glavnem strinjal z sedanjo inozemsko politiko. Velikih 5 je zmagalo pri vprašanju, kdo bo predsednik na mirovni konferenci; predsednik bo vedno eden izmed velikih petih. Pariz. — Mali narodi so pokazali, da ne držijo skupaj in tako so izgubili prvi boj na mirovni konferenci. Velikih pet je namreč predlagalo, naj bi bil predsednik mirovne konference vedno samo eden izmed petih: Zed. države, Rusije, Anglije,! Francije in Kitajske. Ti bi se vrstili dan za dnem, vsak dan'nje bivajoč ■ I samo toliko časa ,da odbor za 1 Mno«° sedanjih kongresnikov kontrolo cen določi, če bo mo- se bo v januarju zopet vrnilo ka po 21. avgustu še pod vlad-ina kapitol, toda mnogo bo tudi novih obrazov po jesenskih volitvah. no kontrolo ali ne. Hlebci kruha, do 2 funta težki, bodo 1 cent dražji, od 2 io 3 funtov težki 2 centa, od 3 3o 4 funte težki 3 cente. -o- Kampanjski stan bo v Hanna poslopju John E. Lokar, osebnf tajnik fet"in njegova žena Katarina guvernerja Lauscheta, je do- sta se z letalom smrtno pQne_ spel v Cleveland, da bo odprl srečiia včeraj prj vasici Tal]_ glavni stan za Lauschetovo !madge blizu Akrona. Žena je kampanjo v Hanna poslopju, bila na mestu ubita, ko je le-Mr. Lokar bo tukaj načelnik' talo treščilo na zemljo, mož je guvernerjeve volivne kampa- pa umrl dve uri potem za po-nje. škodbami. PILOT IN ŽENA UBITA VČERAJ Z LETALOM Akron, O. — Bivši armadni piloti Harley Bardy, star 29 Truman je letel domov, da bo volil Washington. — Predsednik Truman se je podal v svojem letalu domov v Independence, Mo., kjer bo v torek glasoval pri primarnih volitvah. Bardy je bil na letališču ves dan in jemal prijatelje na zračno vožnjo. Ob 5 popoldne je vzel še svojo ženo in 10 minut zatem je treščilo letalo na zemljo. Letalo je bilo njegova last -o--- ameriška domovina zbira prispevke za begunce Ameriški državni tajnik James F. Byrnes, tfč vodi ameriško delegacijo na mi' rovni konferenci v Parizu. Byrnes je sicer dober sodnik, toda, zelo slab diplomat. BIVŠI JOLIETČAN UBIT TUKAJ V AVTNI NESREČI V soboto večer je bil ubit na cestnem križišču v Westiake pri Clevelandu Vincent P. Er-,'f;ly 'vkro:: "S M bivši Jolietčan. Vozil se je v avtu z Štefanom Veres, iz 1780 W. 24 St., pri katerem je stanoval. Ranjen je bil tudi Veres in pa neki Brown, ki je vozil drug avto, s katerim je treščil v Ve-resov avto. Ranjenpi so bili odpeljani v sv. Janeza bolnišnico v Cleveland. -o- Dohodki dežele se večajo, toda proračuna ne morejo balancirati Washington. — Predsednik Truman poroča deželi, da bodo dohodki dežele za tekoče fiskalno leto za $8,100,000,000 večji, kot je pa napovedal v januarju. Kljub temu pa še vedno ne more balancirati proračuna. To se pravi, da ne more znižati izdatkov na toliko, da bi ne presegali dohodkov. Predsednik je povedal, da je ukazal raznim vladnim agencijam skrčiti izdatke za $2,200,000,000, pri čemer bo najbolj prizadeta armada, ki mora zmanjšati izdatke za $1,-650,000,000. Toda .izdatki armade bodo kljub temu znašali $18,500,000,000. V svojem poročilu je Mr. Trum-m poudarjal, da je absolutno proti temu, da bi se zmanjšali davki, dokler re bo minila nevarnost inflacije ter je napovedal preostanek vladni blagajni za leto 1948. -o- Aha, sodnika je pa le dobro slišal Chicago. — Jack Jefrries, star 24 let, se je zagovarjal pred sodnikom na obtožbo neke ženske, da jo je v kinu nadlegoval. Jack je rekel, da slabo sliši in zato tudi ni vedel, če ženska ne mara njegove ga-lantnosti. Toda ko je sodnik izrekel: "Petdeset dolarjev in stroške," je pa Jackie dobro slišal. , Mary Gregorich ali pa njenih riti za korist malih narodov,; otrok: Justina, Karolina, Al-ampak samo kimati velikim šti-, be rta in Adolf. Nekdaj so ži-rim. Pred nas so postavili svo-jveli v Uniontown, Pa. Pišejo je odloke, katere moramo spre- j mu naj na naslov: Sgt. Planine jeti, hočemo ali nočemo, ob -j Maks, Y-1459, "x" Special Re-enem nam pa milostno dovolijo, ception Camp, APO S-592, C. naj podamo svoja "priporoči-j M. F. la," ki pa vzpričo moči velesil! nimajo nobenega pomena.'" drug. Mali narodi so pa zahtevali, naj bo odprta nominacija uvedel kateremu koli iz 21 narodov. Sovjetski komisar je očital malim narodom, da hočejo ovreči odločitev ministrov štirih velesil. Odgovorila sta mu ho-landski in avstralski delegat, ki sta očitala Molotovu, da hoče spremeniti konferenco v navadno kavčukasto štampiljko. Za "velike" so glasovali: Zed. države, Bela Rusija, Kanada, Kitajska, Francija, Norveška, Poljska, Anglija, Češka, Rusija, Ukrajina in Jugoslavija. Za "male"' pa so glasovali: Avstralija, Belgija, Grška, Indija, Nova Zelandija, Nizozemska n Južna Afrika; Etijo-pija pa ni glasovala. Tako je bilo 12 glasov proti 8 za '"velikih pet." (Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Na obisk v Kanado— j Mr. in, Mrs. Yerak iz 18812 jCnickasaw Ave., sta se odpeljala v Montreal, Kanada. Praznujeta namreč 26-letnico sreč-i iega zakonskega življenja. Obe materi, otroci in prijatelji jima želijo srečno potovanje in mnogo zabave. Teto išče— Planine Maks, glediški igra-ec, rojen v Trbovljah, nazad-v Mariboru, bi rad za naslov svoje tete Sorodnico išče— j Slavka Žvab bi rada zvedela Ukrajinski delegat Manuil-iza naslov svoje tete Francke ski je izjavil, da bo njegova de- žvab (to je hUo njeiK) dekliško legaei j a podpirala odlok veli- |ime) .rojena kih štirih, da postane Trst cju v Lescah pri Ble-, Piše ji naj na naslov: Slav-mednaroden, vendar je pa mne-rki, žvab, UNRRA DP Centre nja, je rekel, da bi moral spa- Peggez> B 1H 2, Lienz, Ostti-dati Trst k Jugoslaviji. |rol> Austria> Angleška delegacija je mne-i,- , j , , J . , v (-sito presenečenje— nja, da oo konferenca sprejela n .,„ rvi .,' , .. ... v.:' i Po ,58 mesecih službe pri vse zaključke velikih štirih, i • , „ ... , ... . ,, ameriški zračni armadi, se e kar se t;ice mirovnih pogodb z . , . bivšimi sovražnicami. Izrazil je * ° PfVrm k svojim Ameriški državpi tajnik fi^M upanje, da se na. 1. mfm,, nes in riiski komisar Molotov sta'ci ne bo odprlo vprašanje Tr-i^ }?.eon,W- AvC se sprijela na vprašanju, če so sla in da bo konferenca spre10, Sluzi1 je PO. evropskih boji-predlogi velikih štirih že kar J jela odločitev velikih štirih, "odločitev," ali "sugestije." j postane Trst mednaroden. Byrnes je čital iz zapiska zborovanja ministrov, da je rekel Molutovu v sedmih slučajih, da smatra predložen spored za konferenco samo za "sugestijo." Byrnes je tudi rekel, da on ne smatra zadeve glede predsednika konference powebno važnim in da je edino važno to kako bo konferenca glasovala v tej ali oni zadevi. Molotov je pa rekel, da bo svetovno mnenje razburjeno in zmešano, če bi hoteli mali narodi ovreči zaključke velikih štirih.. Ko je Molotov izgovoril "svetovno mnenje," se je Mr. Byrnes pomenljivo nasmehnil. Odgovoril mu je avstralski' minister Evatt, ki .je izjavil: J "Mi ne bomo prišli nikamor, j kadar bodo podane take izjave! (kot jo je dal Molotov) vselej, ar hoče kd< da ne soglaša z velikimi mi. Mali narodi nimajo name- novala se bo REdwood, (la ščih. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu Sliši se, da konferenca ne bo obisk iz Texasa— polagala nobene važnosti na iz-! v Clevelandu sta bila za ne-javo podpredsednika jugoslo-1 dni »a obisku naša Cleve-vanske vlade, Edvarda Karde- ilandčana Jim in Charles šepic, lja, ki je izjavil, da Jugoslavi- j ki vodita v Houston, Texas, do-ja ne bo priznala zaključka ■ bro idočo trgovino z barvami, štirih ministrov glede Trsta, i »a debelo in drobno. Dospela Ker je ruski komisar Molotov rsta z letalom in se včeraj vr-sam pristal na to, da postane ini'a po isti poti. Zelo smo ju Trst mednaroden in ker je Ju-| bili veseli videti in upamo, da geslavija poslušna dekla Rusi- llils kmalu zopet obiščeta s svoje, nima tort?j nobenega pome- '"jima ženicama. na, kar govori Kardelj. Neurn- 'jVo počitnice_ nost bi bila misliti, da se bo | Frances Pire in -Bertha De-Kardelj uprl volji Molofcova, bevec sta se odpeljali v Kana-odnosno Stalina, razen če je1 do na počitnice za 10 dni. Prebilo Kardelju naročeno iz Mo-j bili jih bosta v letovišču blizu skve, naj tako govori. i Toronto, Ontario. M nogo za---o--bave jma želimo. NOVA TELEFONSKA j P)ijflzen obisk_ CENTRALA BO ZA j V družbi Mrs. Anton Zad- MESTO EUCLID nik iz Norwood Rd. sta obiska- naše uredništvo Mrs. Frank V Euclidu so napravili novo ^ kadili k in Mrs M> kadar hoče kdo samo namigniti, telefonsko centralo, naznanja i 1 ' ' .„ rs>- ^»y . štiri- Ohio Bell Telephone Co. Ime,'2 NeelyviHe, Missouri. Tukaj j 1 bosta ostali en teden in prija- ... j , „„A , telji ju lahko obiščejo na 1222 na napraviti razdora med ve- služila kakih 2,000 od lemalcev XT , „ , , ni štirimi, jminak samo po-'po Euclidu t.h «,1. Norwood Rd- Mrs" Zadnik likimi štirimi, ampak samo po- po Euclidu. Večina od teh od-skušajo obdržati samostojnost jemalcev je imela dozdaj cente konference.'" tr'alo KEnmore. Z novo cen-Belgijski delegat Paul Henri tralo bo dobilo telefon v hišo Spaak je napadel velike štiri,; mnogo ljudi, ki čakajo na to. ker so popolnoma prezrli male narode, ko so pripravljali mirovne pogodbe in da zdaj vprašujejo male narode, naj jim dajo sugestije potem, ko so jim vzeli skoro vsako priliko do izražanja. Grška delegacija je prinesla pred konferenco zahtevo po albanskem in bolgarskem ozem lju ter obenem izjavila, da bo i zahtevala vojno odškodnino 0d!ljanstv0 vsem otrokom, roje-Italije in vseh drugih, ki so in-!"1111 od ameriških vojakov in vadirali grško zemljo. "Velesile so se zbrale," je go- Ta nova telefonska centrala se nahaja na Lakeland Blvd. in 260. cesta in je začela obratovati včeraj. -o- Postava priznava otroke ameriških vojakov Washington. — Predsednik _ j Truman je podpisal postavo, ki podeljuje ameriško držav- voril Spaak, "ter pripravile mirovne pogodbe, ne da bi se o tem posvetovale z nami, malimi narodi. Vrhu tega nam hočejo diktirati, kako bomo glasovali na konferenci, kar pomeni, da ne moremo ničesar sto- njih tujezemskih soprog. Na pikniku Thompson Co. bo 27,000 oseb Danes bo piknik uslužbencev Thompson Co. Vse tovarne tega podjetja bodo danes zaprte. Piknik bo v Euclid Beach parku. Pričakujejo do 27,000 oseb. nam je povedala, da zelo rada čita Ameriško Domovino, k-i jo redno dobiva, pred vsem pa, kakopak, Jakatovo kolono. Hvala za obisk in mnogo zabave jima želimo v naši lepi metropoli. V Minnesoto— Mrs. Frances Legan iz 1108 E. 77. St. se je podala za par tednov na obsik k svoji prijateljici Ivani Prevetz v Hibbing, Minn, želimo ji mnogo zabave in srečen povratek. Peta obletnica— Danes ob 7:15 je bila darovana v cerkvi sv. Vida maša za ranjko Marijo Lenarčič v spomin 5. obletnice njene smrti. Mašo je daroval Rev. Edward Gabrenja, ki se mudi v Cleveland kot gost na počitnicah. 1 -o-- VAM JE TUKAJ DOBRO. ZATO SE PRI VSAKI PRILIKI SPOMNIMO NA BEGUNCE a r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. IIEnderson 062« Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. 2a Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland In Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland In Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolico po razna&alcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00. čstrt leta $2.50. Posamezna itevllka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per yew; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. a. S. $4.00 for Q months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. O. 8. $2-50 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 8 months, $2.60 for 3 months. Single copies 6 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. No. 152 Mon., Aug. 5, 1946 Razmišljanje o kolaboraciji "New York Times" prinaša 24. julija daljši dopis o terorizmu Titove vlade proti katoliški Cerkvi in duhovščini. Dopis trdi, da je bilo ubitih, odkar Tito vlada, najmanj 230 duhovnikov. Poroča dalje o .ropu cerkvenega premoženja in o uničenju katoliških šol in zavodov. Pri preganjanju Cerkve hodi Tito — tako trdi dopis — tesno po stopinjah Adolfa Hitlerja. Posebej omenja dopisnik, da ne trpi Titovina katoliškega časopisja. S tremi udarci hoče vlada streti katoliško Cerkev: oropati duhovščino sredstev za vzdrževanje, uničiti katoliške institucije, in preprečiti vsako socialno delavnost Cerkve. V šoti se učitelji bore proti veri in uče katoliške otroke protiverske pesmi, katerih ena se glasi: "Nosim kapo titovko in se bojujem proti Bogu na oltarjih, proti duhovnikom in menihom." V tem značilnem dopisu list poroča, česa dolže reži-movci duhovščino in iz kakšnih vzrokov so bili tako številni pripadniki tega stanu pobiti. Pravi, da so bili obdol-ženi, da so "reakcijonarji," da so "nasprotniki režima" in da so "sodelovali s fašisti." Da so katoliški duhovniki nasprotniki komunističnega režima, je zelo razumljivo. Komunizem in krščanstvo sta si ob zamisli, kako urediti človeško družbo nasprotna kot ogenj in voda. Na to, da imenujejo komunisti in njihovi sopotniki katoličane "reakcijo-narje" smo navajeni tudi v Amčriki. Daje nam pa dopis povod, da se pomudimo pri očitku, češ da so duhovniki "sodelovali s fašisti." Pri tem si moramo biti najprej na jasnem, da na svetu nista samo fašizem in komunizem kakor bi to rada vtepla v glavo komunistična propaganda. Katoličani so bili vedno proti fašizmu in komunizmu, ker so za tako ureditev države, da ostane človeška svoboda nedotaknjena in da ne postane državljan samo slepa mravlja v velikem termitskem mravljišča fašistične ali komunistične države. Poleg fašizma in, komunizma je še pravilna uredba družbe v resnični demokraciji. Če je tedaj kdo proti komunizmu, iz tega še ne sledi za mislečega človeka, da*je dotični za fašizem. Tako so tudi slovenski katoličani nasprotovali (in vedno bodo) komunizmu, zato pa še ni nobeden prijatelj fašizma. Ne pozabimo dalje, da je fašizem in z njim nacizem' obsojen od Cerkve. Kako naj bi bil torej duhovnik za fašizem, če drži resnično s svojo Cerkvijo? Tisti, ki očita duhovščini fašizem, ali ne ve kaj je fašizem, ali pa ne pozna naukov katoličanstva. Mogoče je še tretje, da je pač nepošten obrekovalec. Slovenija je bila zasedena štiri leta od Italijanov od-nosno Nemcev. Tudi v tej dobi fašistične ali nacistične okupacije je ljudstvo moralo živeti. Živeti je moral kmet, obrtnik, trgovec, delavec v tovarni in rudniku. Četudi je kmet sovražil nemškega nacista, vendar radi tega ni mogel vreči pluga v Savo in vse popustiti in iti v gozdove. Od česa naj bi v tem času živel on, njegova družina in vsi, ki jedo plodove zemlje in kmetovega truda? Okupator bi bil samo vesel, če bi kmet napravil samomor in če bi slovenski narod sam sebe izstradal. S tem pa, da je oral in sejal, žel in spravljal v žitnico, je tudi delal z okupatorjem, ki je tudi živel od truda njegovih rok. Kdo more radi tega slovenskega kmeta po pameti obsoditi? Ali naj je dalje trgovec zaprl1 svojo trgovino radi tega, ker je bil Italijan v deželi? Kako bi sicer narod dobil potrebno blago? Ali naj je obrtnik kar zaprl svojo delavnico in nehal s svojim delom, da se ustavi vse gospodarsko življenje? In isto velja o raznih tovarnah in rudnikih. Če bi delavec pustil delo, ne bi zaslužil za življenje, če bi podjetnik zaprl tovarno, bi pognal delavstvo v stradanje. Gospodarsko življeje je pač trpelo pod okupatorjem, bilo je od njega odvisno, toda ustaviti ga bi pomenilo narodni samomor v veselje sovražnega okupatorja. Če pa ne izvrši takega narodnega samomora, pa mora na neki način sodelovati z okupatorjem, ki ima oblast v rokah. Tako sodelovanje najdete povsod. Nemci so danes okupirani, niso pa tako neumni, da bi se zato odpovedali življenju in sodelujejo radi ali neradi z okupatorji — zavezniki. Naš narod v starem kraju ječi pod nasilnim komunističnim režimom, pa ga prenaša, kakor pač more, ker bi upor pomenil samomor. In če vzamete partizane same, so ti delali isto. Jože Vidmar, predsednik OF je več kot leto dni prejemal plačo kot dramaturg ljubljanskega gledališča, prejemal to od okupatorja — Laha. Zdi se, da so to razumljive stvari. Naj dodamo, da je tako sodelovanje utemeljeno tudi po mednarodnem pravu, ki govori o razmerju začasno okupiranih do okupatorja. Toda komunistična propaganda je naenkrat tako sodelovanje proglasila za kaznjivo kolaboracijo s sovražnikom in na tej podlagi režim v Titovini sedaj uničuje svoje nasprotnike. Če hočejo najti tako sodelovanje, ga bodo seveda našli prav povsod in vsakega človeka ob taki obdolžitvi lahko spravijo s sveta. Tudi duhovščina, kateri se očita kolaboracije, je morala ostati na svojem mestu in storiti, kar je pač bilo mogoče. V vseh okupiranih državah so razpravljali o kolapora-ciji s sovražnikom. Povsod so iskali resničnih izdajalcev, ki so delali v korist okupatorja, Toda drugod so postavili načelo, da je krivična in napačna le tista kolaboracija, ki je združena s kakim zločinom, z namenom koristiti sovražniku. Take kolaboracijoniste so tudi drugod obsojali. V Titovi Jugoslaviji pa se ne vpraša po zločinskem dejanju, ampak le po osebi, ki se je hoče režim iznebiti. Zato se šteje kot zločin, če je bil kdo proti komunistom, ki so zaenkrat zmagali. In če je bil kdo proti komunistom, so ga kar v naprej dolžili, da je bil za fašiste. Ali ni vsa Francija preživljanjala 4 leta nemške armade? Ali ni Češka izdelovala večinoma vse orožje za Hitlerja? Pa kdo danes zmerja Francoze in Čehe s kolaboristi, izdajalci? Ali je res kaj zločinskega biti proti komunizmu? Ali je res kaj napačnega postaviti se v bran komunističnemu ubijavcu in roparju? Ali je taka obramba že kako sodelovanje z okupatorjem v njegovo korist? Dokler bo človek po naravnem pravu imel pravico, da brani svoje življenje in svojo posest, toliko časa ne more nihče po pameti obsoditi samoobrambe naših ljudi v starem kraju. Za pametnega človeka je čisto jasno, da še ni nikak zločin, če je kdo proti tistemu, ki ima slučajno moč. Ropar ima tudi moč, zato pa še nima prav in odpor proti njemu še ni zločin. Komunist je danes v Jugoslaviji tisti, ki ima moč, toda' iz te moči še ne sledi nobena pravica. Zlasti pa si moramo biti na jasnem, da noben odpor proti komunistični revoluciji še ni bil proti narodu in domovini. Če je bil kdo prepričan, da je komunizem nesreča, je skušal svoj narod obvarovati te nesreče. Delal je v korist svojega ljudstva in ne v njegovo škodo. Tako je bilo stanje na Slovenskem. Večina naroda je vedela, da mu grozi komunistična revolucija z diktaturo ljudi kot so Tito, Kardelj, ljudi, ki jim je v dosego svojih namenov vsako najgrše sredstvo dobro. Proti temu so se borili in teh ljudi so se branili. Tako je s tistim "sodelovanjem s fašisti," ki ga Titova vlada in vsa komunistična propaganda očita slovenskim katoličanom in slovenski duhovščini kot omenja citirani dopis v "Times"-u. Tako je "sodeloval" v resnici ves narod, ki ni maral komunizma in ki ni hotel napraviti samomora. Komunistični režim se samo hoče iznebiti svojih nasprotnikov, zato proglaša nasprotovanje komunizmu za zločin. Ljudstvo v starem kraju je danes izročeno na milost in nemilost samovolji in krutosti tiranov. Ti brezobzirno uničujejo vsakega, ki jim nasprotuje. Morda je ena naj-grših potez Titovih partizanov, da v svoji hudobiji svojim žrtvam hočejo z lažmi vzeti poleg premoženja in življenja tudi — dobro ime. V ta namen po svoje zlorabljajo besedo kolaboracija. Dolgo je zločinski Titov režim varal svet s svojimi lažmi, sedaj večina spregleduje. Nekaj pa bo seveda ostalo zakrknjencev, ki ne bodo hoteli nikoli videti resnice o Jugoslaviji, ker so našli v Titu svojega malika, pa se boje, da bi se jim razbil. Odpri srce, odpri roke. . . Ali bi hoteli bralci te kolone včasih tudi nekoliko ŠTUDIRATI? Tukaj imata za spremembo nekaj takega, kar se ne bo dalo samo z očmi preleteti in se tu pa tam malo posmejati — ako hočete imeti kaj od tega branja, morate ŠTUDIRATI. Malo niže spodaj je natisnjenih 19 členov kot poskus bodočega "International Bill of' Rights." Morebiti bi mi lahko dejali: bodoče "Mednarodne Listine Človeških Pravic." Če jih prečitate, boste videli, da za nas Amerikance ti členi niso nič kaj posebno novi. Če Pa skušate med branjem misliti na primer na "Titovo'" Jugoslavijo, boste takoj videli, da se tam nič ne ravnajo po takih načelih. * * * Zavolj'o tega, ker se še marsikje po svetu ne ravnajo po takih načelih so začeli ljudje z glavo in srcem misliti na to, kako bi se ameriški "Bill of Rights" razširil na ves svet.... In ob takih mislih se je pred kratkim rodilo teh 19 členov, ki naj bi jih vsakdo premislil in še kaj svojega dostavil, ako se mu ne zdijo dobri, kakoršni sc v sedanji obliki. Morda se bo našel tudi med bralci te kolone kdo, ki bo ob tem branju — mislil, oziroma ŠTUDIRAL. Pa je treba še malo več povedati, kako je the 19 členov nastalo. * * * Pri organizaciji Združenih Narodov (UN) so sklenili, da bodo ustanovili posebno stalno j komisijo, ki se bo pečala z, vprašanjem "človečanskih pra-j vie in svoboščin." Za sedaj je kftmisija šele za poskušnjo sestavljena. Predsednica te začasne komisije je Mrs. Eleanor Roosevelt. Pod njenim vodstvom je imela tekom aprila in maja ta komisija 18 sej. Najvažnejši zaključek teh sej je ■bil, da je komisija sklenila pozvati UN, naj v prvi vrsti sestavi in proglasi za ves svet veljavno "Mednarodno Listino Človeških Pravic." Pri septem brskem ^splošnem zborovanju Združenih Narodov je pričakovati, da bo komisija za "človečanske pravice in svoboščine" 'za stalno imenovana. $ * * Ko je bilo enkrat znano, da je tista komisija sklenila pozvati Združene Norade, naj proglasijo za ves svet veljavno "Mednarodno Listino Človeških Pravic," je nastalo vprašanje, kako naj se sestavi besedilo tiste listine. Razni odbori ljudi, ki se za to reč zanimajo, so začeli sedeti skupaj in za posku-š-njo tako listino sestavljati. Eden takih odborov je tudi znani "Common Council of A-merican Unity," ki ima med drugimi na svojem odboru tudi guverner j a L a u s c h e t a. Ta "Common Council" je sestavil spodaj objavljena člene, ki naj bi sestavljali bodočo "Mednarodno Listino- Človeških Pravic." Ti členi, ki si jih lahko tu o-gledate in jih PREŠTUDIRATE, torej še ne pomenijo končno besedilo, ampak je samo PREDLOG. * * * Če vas pri tej reči nič drugega ne zanima, naj vas zanima tole: PRVIČ: Kako vse drugače bi bilo danes življenje v JUGOSLAVIJI, ako bi se tam ravnali po načelih, ki so izraženi v tem predlogu . . . DRUGIČ: Kako je to, da se nam Amerikancem zdijo ZA NAS ta načela kar samo po sebi razumljiva, dočim mnogi med nami proslavljajo "TITOVO JUGOSLAVIJO," ki se danes na vsa taka načela — požvižga . . . Zdaj čitajte in ŠTUDIRAJTE! * * * Mednarodni zakonik človeških pravic Člen I. Vsak človek ima enako pravico, da mu javni zakon zavaruje življenje in svobodo. Člen II. Vsak človek ima pravico do svobode vesti, vere, verskega združevanja, verskega pouka, življenja po veri in bo-gočastja. Člen III. Vsak človek ima pravico do svobode lastnega mišljenja, kakor tudi, da se pouči o mišljenju drugih; sredstva za tak pouk se mu ne smejo zabranjevati. Člen IV. Vsak človek ima pravico, da svobodno izrazi svoje mišljenje v govoru, v tisku, potom radia, v pismu in s pomočjo umetnosti. Člen V. Vsak človek ima pravico, da se svobodno shaja z drugimi za dosego raznih ciljev: političnih, gospodarskih, poklicnih, vzgojnih, delavskih, družabnih, kulturnih znanstvenih in verskih. Člen VI. Vsak človek ima pravico da skupno z drugimi svobodno ustanavlja društva političnega, gospodarskega, poklicnega, vzgojnega, delavskega, družabnega, kulturnega, znanstvenega in verskega značaja. Člen VII. Vsak človek ima pravico, da svobodno vlaga pritožbe, bodisi sam ali skupno z drugimi. Člen VIII. Vsak človek ima pravico, da svobodno uporablja privilegije, ki mu jih daje njegovo državljanstvo, kakor je določeno v ustavnih predpisih njegove dežele; pri tem ne sme biti nihče zapostavljen. Člen IX. Vsak človek ima pravico, da si svobodno prepove neutemeljene preiskave in zaplembe; to velja za njegovo osebo, hišo, stanovanje in lastnino; izjema je, kadar prestopi javne postave, ki morajo biti take, da zadenejo vse državljane enako, in pri tem ne sme biti nobenega zapostavljanja. Člen X. Vsak človek ima pravico, da se svobodno upre policijski odpel javi, zaporu, obsodbi in kazni, razen na P9dlagi zakona, ki je v veljavi ob času, ko je kdo zagrešil postavni prestopek; prav tako se.vsak človek lahko svobodno upre večji kazni nego jo je zakon določal takrat, ko je dotični zagrešil prestopek. Člen XI. Vsak človek ima pravico, da se svobodno upre neutemeljeni aretaciji ali zaporu; vsak človek, ki je bil aretiran in poslan v zapor, ima pravico, da se nemudoma sodnij-sko preišče zakonitost njegovega pridržanja v zaporu in da se mu pove, česa je obdolžen. Člen XII. Vsak človek ima pravico, da se brez nepotrebnega zavlačevanja sodnijsko ugo- ■ "•»■«.•11» čt ferjamete iT pa nt Začel sem šteti: ena, dve, tri ... in tako naprej. Skrbno sem pazil, da ja ne bi kakšne nu-mare preskočil in tako dobil slabo spričevalo v računstvu. Še moj svak, profesor Remec, ' ki mi je v mladih letih skušal jvtepsti v glavo številke, bi bil j ponosen, ko bi me slišal, kako j mi je šlo zdaj gladko: ena, dve, I tri in tako naprej. Škoda, da ni j bilo našega prestolonaslednika j tukaj, to bi zijal, ko bi videl, : kako zna ata šteti. Akrobolt, če i ne! tovi, v koliko je zapadel kazenskemu in civilnemu zakonu, in v koliko si je ohranil človečanske pravice; te ugotovitve se morajo spraviti na dan pri pošteni javni obravnavi pred nepristranskim sodiščem; pred tem sodiščem mora obtoženec imeti možnost, da se vsestransko zagovarja, se posvetuje s svojim postavnim branilcem in se da po njem zastopati. Člen XIII. Vsak človek ima pravico, da si poišče delo pod varstvom zakona, ki se v popolnoma enaki meri nanaša nanj kakor na druge brez vsakega zapostavljanja ali prednosti; vsak ima pravico, da vrši svoje delo v razmerah, ki odgovarjajo njegovemu dostojanstvu in .vrednosti kot človeškega bitja. Člen XIV. Vsak človek ima pravico, da si poišče priliko za izobrazbo in za odpočitek; pri tem se ne sme nihče zapostavljati in nikomur se ne sme dajati prednost. Člen XV. Vsak človek ima pravico, da zahteva od zakona zase varstvo, zoper vsako neutemeljeno zapostavljanje, to se pravi, če bi kdo skijšal občne 1 postave v njegovem slučaju tolmačiti drugače kot za koga drugega, kar se tiče njegove o-sebe ali premoženja. Člen XVI. Vsaka država ima dolžnost, da po svojih ustavnih določbah ustvari učinkovite u-krepe, ki bodo zagotovili izvrševanje pravic in svoboščin, ki so izražene v teh izjavah. Člen XVII. Vsaka, država ima dolžnost, da po zakonu in v resnici zabrani vsakemu človeku, ki je pod njeno jurisdik- rDalje na 3 strani) DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) (Nadaljevanje s prve strani) nisti čistijo. Ti ljudje so da~ ČISTKE.—Znano je', da vsa-! 3ali velike podpore OF. Tako ka revolucija pretaka kri in;so dokazali komunistom, da končno požira lastne otroke. Po-'; imajo denar. In ti jih sedaj či-sebnost komunistične partije je, j stijo od tega denarja. Kdor je da mora vedno koga počistiti z' manjši grešnik, temu samo vse zemeljskega površja. Najprej ( pobero za njegovo neumnost, pobija nasprotnike, potem jza-* bolj nevarne pa pošljejo tudi na čne spravljati s poti premalo prisilno delo, tako da ti njihovi zavedne in nazadnje -svoje last- buržujski prijatelji spoznajo ne pristaše. , komunizem do konca. Ker niso V Sloveniji so komunisti naj- i verjeli škofu, kaj je komuni-prej poklali vrnjene domo-1 zem, jih sedaj tega uči vlada, brance. Ta strašni pokoj več j čistke so deležne tudi razne kot 8,000 ljudi, neoboroženih, j partizanfke, ki so se valjale s nesojenih, pobitih samo, ker soj partizani po gozdovih, sedaj pa bili proti komunizmu, je nare-1 niso več za nobeno rabo. Podilo tudi na nekatere komuni-j metali so jih iz raznih kasarn ste težak vtis. Vsi niso mislili, I in nagnali domov in na delo. da bodo morali bresti skozi to-, Nekaj se jih je rešilo po raznih liko krvi, ko so se predali par- uradih, pa jih tudi tam mečejo tizanskemu vodstvu. Vršilo se polagoma na cesto kot izžete li- Edino to me je nekoliko skrbelo, če bom preležal tukaj na plohu privezan ves dan in štel. Aha, saj prav zato so me pa zvezali, da bi jim ne ušel od štetja, mi je treščilo v možgane. Nič drugega ne bo, sem si mislil, kot da se hoče gospod padar prepričati, če se vsa kolesa v moji tikvi vrtijo pravilno. No, videl bo, da sem tam še kar zakej, čeprav je kolesje že nekam razškatljano in'da pri tem in onem nanjka po nekaj zob. Pa sam ne vem, kako je to prišlo, da se mi je začela našte-vanka ustavljati. Do kakih 25 sem jo še 'dobro rezal. Ko sem izgovoril 30, sem že nekaj premišljal, če sem rekel prav, ali nisem, ko sem bil pa pri številki 32, sem moral, pa že precej napeti možgane, da sem številko spravil v vrsto, kakor je pravilno. Potem ni šlo pa več naprej. Nekaj se mi je za-bliskalo pred očmi, močno je zašumelo in v tistem hipu me je pa že nekdo treščil po glavi s kladivom ali z ušesi od sekire, potem pa vse tiho je bilo . . . kot pravi»neka Aškerčeva balada. je vse v taki tajnosti, da niti člani vlade niso bili poučeni, kaj se godi. Pa si je upal eden ministrov vprašati predsednika Kidriča, kaj je na govoricah o pobitih domobrancih. Zahteval je pojasnila, ker so ljudje hodili vpraševat, hodili tudi partizani sami. Kidrič mu je odgovoril: "Molče trobental je — ne vprašaj me." To se pravi, pobili smo jih, ti pa ne sprašuj. Minister, ponižni hlapec stranke, je pokimal. Drugo čiščenje je bilo čiščenje raznih ofai-jev. Ljudje pravijo tako tistim prismodam, ki so noreli za Osvobodilno fronto (OF) in jih sedaj komu- mone. Da se babnice upirajo in protestirajo, je naravno, pomaga jim pa to nič. Mnogo pa se govori sedaj tudi o novih čistkah med partizani samimi. Kardelj je že napovedal čiščenje. V glavnem bo to obstojalo pač v tem, da bodo odvisne uradnike-partizane pometali na cesto. Kdor pa je bolj sumljiv bo pač izginil, tako, da bo o tem vede'a samo OZNA. SMRTNE OBSODBE izvršujejo večinoma na bivšem ljubljanskem streljišču. Tam so že( Avstrijci med zadnjo vojsko j streljali one, ki so bili proti-avstrijskega mišljenja. Kaj vem, koliko časa sem bil na urlaubu s tega sveta, ko sem se zopet zganil, odprl oči in gledal okrog sebe. Poleg'mene so stali zdravnik in obe strežnici. Zdravnik si je slačil kavčukaste rokavice, bolničarki sta me pa gledali, menda kaj bom rekel. Kaj naj rečem, vas vprašam? V prvem hipu mi je sililo na jezik, da bi se nekoliko pomenili med štirimi očmi, kdo me je udaril po glavi in mi zmešal računsko nalogo. Pa 1 me je prehitel gospod doktor, ki me je ves srečen potolažil: "Operacije bo treba, ne gre drugače!" Šur, zdaj pa še to, zmenet-je. Kar operacijo, kakopak. Pa še kako je golantno rekel, kot bi me povabil na marjaš v soboto večer. ' "Na operacijo da bo treba?" se začudim in vse je po meni zagomazelo, kot bi bilo v dirkalni tekmi po mojem hrbtu 7 milijonov mravelj v švarmliniji. "Aha, ne gre drugače," mi prijazno zatrdi zdravnik. "Če ste pri volji, pa se boste vle-gli kar zdajle in jutri zjutraj bomo rezali." "Oho!" sem se ustavil, "tako hitro pa to ne gfe pri nas. Pa kaj je taka sila, ali kaj?" "Sile se reče ravno take ni, toda če hočete sami sebi dobro, ne odlašajte.'" "Vi, slišite, kako pa vse tako natančno veste? Šur, zato ste me ■ pa panali, da zdaj lahko pravite, kar hočete." ' "Bil sem notri v vaših spodnjih prostorih in sem vse natančno videl kako je tam. Nekaj bo treba odrezati, nekaj prišiti, nekaj prestaviti na pravo mesto, pa boste zopet fant od fare,'" pojasnjuje doktor. "Vi da ste bili v mojih spodnjih prostorih? To morate pa komu drugmeu povedati, pa ne meni. -Kaj mislite, da sem v Ameriko res na prežgani župi priplaval?" sem vneto jezikal nazaj, da ne bo mislil, da sem šele od včeraj na svetu. "I, no, jaz sicer res nisem bil tam notri, ampak z inštrumenti sem vse to ugotovil. Torej, kako bo z operacijo?" "Kako naj bo. Kar mora bit, mora biti, je rekla ongava Katrca, ki si je moža vjela, pa ki ji je hotel uiti že kar spred oltarja. Nekaj dni boste počakali, da spravini doma vse v red. Kaj mislite, da nimam jaz drugega dela kot na operacije hodit?" sem godrnjal. "Okej," je rekel doktor, vzel iz žepa svoj notes in začel listati po njem. "Od prihodnje sredte čez en teden vas pa že lahko vzamem na dilo." ' "Velja," sem vzkliknil ves vesel, da sem se vsaj začasno izmazal, "drugo sredo bom jaz tukaj." • ViŠžirskžl polena ' Liga Kaloliikih Slovencev v Ameriki SPISAL NARTE VELIKONJA "Ko je obtoženec dvignil ro- f "Ali veste, kaj je to? Na oče-ko k dolgo v naprej premišlje-j tovem domu biti nič! še manj nemu zlodejanju, je splašena : kot hlapec! In hlapec je po-kobila oznanila zločin. Zločin: stal gospodar. Slišali ste, da je, 'hoteč 'zabrisati sled, hitel je vdovo kljub temu snubil, skriti čevlje. Hitel je domov.! Prepozno, pravi priča, vdova Videč, da ga je opazila botra, j sama, prepozno — in mu je to je obdolžil pred možmi zločina ! povedala. Da je bilo prepoz-kobilo. Nemo žival. Toda ne-110, je povzročil Kosmač in je ttia žival ga je izdala!" j zaradi tega Matijec odlašal Mrzlo, svinčeno so padale 1 snubitev. Ali se ni tistikrat po-fijegove besede v dvorano, i rodila prva misel na umor? Privzdignil je polo papirja v Misel na maščevanje je dobila roki in dvignil glas. : nov sunek. Po poroki Sfe je vo- "Toda pravica in resnica, ti 1 zil nazaj z železnico. Narav-sveti božji hčerki, sta hoteli še ; nost domov, Ne, čakal je dru-več dokazov. Stavljeno je bilo i žbo pri znamenju. Pred vo-vPrašanje obtožencu, zakaj ni | zom je bil plašljiv konj, ki se lovil kobile, če jo je videl. Da, i je prav na tistem mestu že zakaj je ni lovil? Zato, ker sejsplašil. To so povedale priče je iztrgala pred njim, je odgo-; pod prisego. Ali so kaj pija- Zgled društva sv. Jeronima št. 153 KSKJ v°r. žival se boji zločinca!" "Pram je mrtev!" je vzdih-nil sam pri sebi Tine, "in kobila ne more govoriti!" 'Toda povzemimo vso stvar 1 °d začetka. Rajni Kosmač in Mohor sta govorila o nevesti.:. , , . tv. • , , , .. Tr v , kal nevesto, hlapca gospodarja , le hotel »J1V0 Kosmač, ste ., M , ' . A1; . ni? — je vprašal natakarico na Brezjah. Moral bi bil že sam vedeti, da niso trezni, saj so že po poti tja pili žganje. — Ali so kaj pijani? To se pravi: Pijani so se prevrnili, če splašim konje. In čakal je, ča- 11. Matijec je za to željo rajnkega vedel. Pri hiši je tolada vdova po bratu. Matije jo je snubil! Prepozno! Toda ko sta se sprla 'zaradi Klančarja in je Matijec posodi denar, da ga vrne, jezen, Pravi priča, takrat še ni bilo m Matevža Kosmača,! Ali je imel kdaj lepšo priliko, da udari po vseh? Da vse ugonobi?" Kljub sopari je mrzel dih plaval nad dvorano. Občinstvo je lovilo besede z odprti-; mi usti in se ni niti genilo. Go-prepozno. Takrat je Matijec j vornik je spet prenehal ter se upal na vdovo in grunt. In ! uprl svoj živi pogled v porot-Po delu tega grunta je segala nike. Toda Tinetu se je zdelo, Nesrečna žrtev. Takrat se je j da gleda vanj, da išče v nje-sPočela prva mržnja. Slišalij govo dušo. V neprijetni za-ste opis obtoženčevega značaja ! dregi je pogledal proti poroten vidite ga sami, kako se ob-lnikom in tudi ti niso gledali v naša. Miren, redkobeseden, I govornika,' temveš vanj. "Stradam zase! Potuhnjen, zakrk-j hove gledam!" je pomislil ter njen značaj, pravijo ljudje. • se premeknil na klopi. Značaj, ki sam zase grize svo- j "Slišali ste, kako se mu je ! jo misel. Najbolj nevaren zna-! ponesrečilo. Ali naj pokaže, čaj,!. Ali je kdaj popival? Ni- da se mu je? Ne, stregel ji je! | koli! Ali je kdaj plesal? Ni- i Z dobroto je hotel zakriti svo-1 Ameriki koUI" I je zločinsko dejanje!" "Tistikrat, ko je potem ne-j "Z dobroto!" je cvililo v sr-Sel mojo ženo čez zid!" se je ! cu Klančarju. zSenil sam pri sebi Klančar. j "Tistikrat, tistikrat, ko je pre-1 našal mojo ženo čez zid! Saj j0 Je le za šalo in izzvali so ga," , Se je pogovarjal. L, , . . .,,, , ..m , v . -v . i Stopi naprej m povej!" Tineta Tak značaj se maščuje, pa ; . j 1 Jv. , ' , v . rn , x„ . je tresla vročina, toda pred oc-pove vzroka. Tak značaj To društvo stoluje v Straha-ne, Petin. Njegov blagajnik, Joseph Sedmak Jr., nam poroča, da je društtvo sklenilo podpirati enega slovenskega bogo-slovca v Praglia, Italija, tako dolgo, da bo postal novomaš-nik in prišel do svoje službe v vinogradu Gospodovem. V ta namen je za prvi obrok društvo poslalo na Ligo $50. Zares, ^ja-ko lep sklep. Društvu se zahvaljujemo in obenem iskreno čestitamo. O tem sklepu takoj poročamo v Praglijo in naročamo, naj tam izberejo enega bogoslovca izmed onih, ki se zdaj oglašajo za bogoslovje, da bo dobival podporo od društva sv. Jeronima. Dotični bo potem sam pi-šal društvu in se zahvalil.' Ni dvoma, da si bodo potem redno dopisovali in člani tega odličnega društva bodo imeli veli ko veselje s tem novim podjetjem. Zapisal sem, da je to zgled. Tukaj dodam, da je to jako lep zgled. Dopisnik omenjenega društva, brat John Pelhan, je pa zapisal v Glasilu, da je to eden od posnemanja vrednih sklepov tega društva. Katero društvo se bo torej zglasilo in posnelo zgled društva sv. Jeronima?! Pa res! Zakaj naj bi si samo društvo sv. Jeronima nakopalo" na svoje ra-~ me tako lepih zaslug? Ali nimamo še celo vrsto drugih društev, ki bi smelo veljati o njih: "Klobuk dol' pred njimi!" Torej — oglasite se! Resolucija "Zaradi te dobrote trpi!" tae je oglasilo v Tinetu. "Kaj ti je storil, da ga pehaš v smrt? Dva. Franceta in Matijca. ne Ničesar ne pozablja,! t" "O, usmiljeni Bog!" je zajokal Klančar. "Ona moja žena je bila njegovo prvo dekle! on je hinavec, potuhnjen,ec, srakoper, farizej, ki ničesar ne Pozabi!' "Potem, ko je mislil, da ima Srunt- že v pesti, saj tak človek ni zmožen ljubiti —" "Moj Bog!" je jeknil Klančar. "Pa sedi, kakor da se nje-ne tiče,l" Matijec je res sedel skoraj brezbrižno na klopi in poslušal govor kot v daljavi. Kakor ^a govore o drugem, njemu ne-znanem človeku. mi mu je lebdel spačeni grozni obraz gališkega kmeta, ki je korakal po zraku, in ta grozni, prestrašni občutek ga je tiščal na klop, kakor da je iz svinca. "Mlad sem še in samo trpel in služil in garal sem doslej. Za ostro besedo garal." "In potem je prišlo tisto izročilno pismo. In Franca je govorila tisto njivo za večne maše," je nadaljeval državni pravdnik. "Branil se je grunta, pravijo priče. Branil. Na videz! Tista njva je šla za večne maše! Če ne bi bilo Kosmača, bi ne bila šla." Franca je onemoglo pritrdila z glavo. sprejeta na letnem zborovanju Lige v Clevelandu "Liga Slovenskih Katoliških Amerikancev z zadovoljstvom jemlje na znanje, da se je v ustanovilo UDRUŽE-NJE AMERIŠKIH ORGANIZACIJ PROTI KOMUNIZMU. Liga jemlje na znanje, da so se v tem UDRUŽENJU sporazumele mnoge ameriške organizacije, ki jih sestavljajo Ameri-kanci, potomci narodov srednje in vzhodne Evrope, za skupno delo proti komunizmu. Liga pristopa kot članica k temu U-DRUŽENJU, istočasno pa po-zivlje vse slovenske ameriške centralne organizacije, da tudi one čimprej slede LIGINEMU zgledu in se včlanijo pri omenjenem UDRUŽENJU." Naslov UDRUŽENJA PROTI KOMUNIZMU je za sedaj: Stephen M. Tkatch, 409 Tenth Ave., Munhall, Penna. slovenski svet na Goriškem in na Tržaškem, v Istri in v Slovenski Benečiji z ostalim slovenskim narodnim ozemljem v eno celoto." Hvala vsem v imenu naših rojakv v Evropi. Zahvalno pismo Ligi katoliških Slovencev Lienz-Peggez, 5. junija 194G. Pred tedni smo dobili iz Ri; Govor Liginega blagajnika na zborovanju v Kulturnem vrtu (Nadaljevanje) 5.) Peti očitek je podoben četrtemu, samo da se omejuje na manjši krog slovanstva. Vi veste, da je vedno bolj očitno dandanes, da je žal, zelo žal, z drugimi Slovani vred tudi slovenski narod padel pod železno peto komunizma. Dolgo nismo mogli verjeti, da se zbira nad njim ta žalostna usoda. Lah- maod dr. Kreka pošiljko sicer |ko si miglim da vag je nekaj potem ko je že mislil, da 1 "Sami vidite, da ne bi bila ima grunt, izda rajni Kosmač šla. In obtoženec na to njivo Franci vdovi v prepiru tisto vozi tisti usodni dan gnoj. Na brantijo z njivo. In vsi upi pa- to njivo, ki ni njegova, tem-tfejo v vodo. Grunt pade v vo- j več zapisana bratovi duši. Če d0 in Matijec Mohor je spet ne bi bilo Kosmača, bi bil brat nič pri hiši." ! brez večnih maš! In tisti Kos- Državni pravdnik se je od- mač orje v kotlini, v globoki dehnil. kotlini. Ali ni prilika, da ga | Franca je lezla vase. V pod- udari konj? In ga je udarila zavesti ji je oživela v spominu kobila!. Resolucija sprejeta istotam "V dneh, ko slovneski narod s skrbjo gleda, kaj bo z njegovo Primorsko in z njegovim e-dinim izhodiščem v svet, s Trstom, izjavljamo, da smatramo za vprašanje pravičnosti in stalnega miru, da se združi ves ponošene a še vedno dobro o hranjene obleke. Dr. Krek nam je sporočil, da je pošiljka prišla za naše revne begunce od Vas iz Amerike. Ko Vam sporočamo, da smo to pošiljko prejeli in smo jo v veliko veselje naših beguncev mednje razdelili, se Vam za Vašo ljubeznivo pozornost in požrtvovalnost lepo zahvaljujemo. Kako so bili ljudje tega daru veseli in kako jim je bilo ustreženo, boste lahko razbrali iz priloženih pisem, ki so jih napisali nekateri od tistih, ki ;o prejeli Vaš dar. V tem splošnem pomanjkanju, ki tukaj vlada, je zelo dobrodošel vsak poraben komad obleke in seveda tudi hrane. Kupiti ne moremo ničesar, ker mnogo naših ljudi nima niti beliča, pa tudi se kupiti ne da. iato nam je bil Vaš dar izdatna pomoč. Ko Vam iAekamo toplo zahvalo, pa si dovoljujemo priporočati se Vaši naklonjenosti tudi še zanaprej. Nasi begunci se vas bodo hvalež-io spominjali in bodo za Vas mnogo molili. Le s tem Vam ; danih razmerah morejo povrniti dobroto in skrb. Prejmi-:e od nas vseh najlepše pozdrave. Za Socialni odbor: MATIJA ŠKRBEC preds., PERNIŠEK, tajnik! Gornja lepa zahvala naj bo namesto prošnje LIGINEGA tajnika, ki bi se glasila: Poši-jajte še nadalje kaj obleke in obuvala, ako le morete še kaj pogrešiti. LIG IN tajnik še vedno sprejema in še vedno razpošilja. Prosim! Nekaj nadaljnih prispevkov v LIGINO blagajno Father John prejel za bogo-slovce $240.00. 'Dr. Sv. Hieroni-ma, Strabane, Pa. $50.00; Fr. Grill, Chicago,- 111., $100.00; Johnu Potokar, Cleveland, O., $50.00; Neimenovana iz Cleve-landa $20.00; Frances Kompa-re iz So. Chicago, 111. $15.00. Po $10.00: Mrs. Jalovec in Neimenovan. Po $5.00: društvo sv. Elizabete iz Duluth, Minn.; društvo sv. Družine iz La Sale, 111.; A-gnes Bukovec, Mrs. J. Gerbeck, Mrs. Strubel. Po $3.00: Mrs. L. Arko. Po $2.00: Ann Rogel, Neimenovan, Theresa Rozich, Neimenovana. Po $1.00: John Pelhan, Neimenovan. tudi med mojimi spoštovanimi poslušalci, ki še vedno dvomite, da je to res. Vem, zakaj dvomite. Zato dvomite, ker si nikakor ne želite, da bi bilo to res. O, kako rad bi tudi jaz delil z vami vaše mnenje! Toda kaj pomaga' zatiskati oči pred dejstvi, ki jih dandanes ves objektivni svet priznava in razglaša. Mi nismo in ne moremo biti za to, da se današnje stanje v Sloveniji hvali in proslavlja. Ce bi vedel, kaj narediti, bi rekel več. Rekel bi: Mi nikakor nismo za to, da pustimo sedanje stanje v Sloveniji nedotaknjeno. Toda jaz z vami vred ne vem, kaj bi mi mogli storiti, da pride do skorajšnje spremembe. Toda vsaj toliko je jasno kot bel dan, da kot katoličani in sploh pametni ljudje ne bomo klicali slave tistim, ki so s TUJO pomočjo naš katoliški narod doma zasužnjili. In ko izrekamo svojo sodbo in obsodbo nad stanjem v Sloveniji, nas zadeva očitek, da smo se izneverili ljubezni do svoje rojstne domovine in škodujemo pred svetom dobremu imenu slovenskega naroda. V tem očitku je zopet dvojna u-sodna zmota: a) Prvič je zmota v tem, če kdo misli, da je sedanje stanje v Sloveniji — ljudska volja. Da ni ljudska volja, dokazujete že nehote tudi vsi tisti med vami, ki še danes ne verjamete, da je vladar današnje Slovenije komunizem. Vi ravno tako dobro veste, kot vem jaz, da naš narod doma komunizma ne mara. Vaša zmota je samo v tem, ko mislite, da bi se komunizem ne mogel naprtiti narodu brez njegove volje. Žal, prav v tem je pa bistvo vseh komunističnih zmag: ZOPER VOLJO NARODA! Bodimo si v tej reči že enkrat na jasnem ! b)- Drugič je zmota v tem, da kdo misli: Ce kaj rečem zoper sedanjo vlado v Sloveniji, bom napravil vtis pred A-merikanci, da sem zoper Slovenijo. S tem jemljem svoji stari domovini dobro ime. . . Ne, bratje in sestre! Le opazujte javno mnenje med Ame-rikanci, ki so se vendar enkrat zbudili iz svoje brezbrižnosti za vse, kar se dogaja po širokem svetu, tako tudi v Sloveniji. Kdo. so tisti, ki jemljejo dobro ime današnji Sloveniji? Ponov-, no rečem: Kdo jemlje dobro i-me današnji Sloveniji? To so 'današnji njeni vsiljeni voditelji, bolje rečeno: tisti, ki se predstavljajo svetu kot njeni voditelji, v resnici pa ftiso. Tisti jemljejo Sloveniji dobro i-me, ki so v resnici njeni tirani, njeni komunistični diktatorji. Naša sveta naloga je, da neprestano pred prebujeno Ameriko delamo oster razloček med slovenskim ljudstvom in današnjo komunistično "vlado" Slovenije. Iz nesrečne Goriške nam bolj in bolj prihajajo obupni apeli, naj med Amerikanci razprši-« mo napačen vtis, da Slovenec ili Slovan pomeni toliko kot comunist in rabelj. Zdaj naj pa mi molčimo k temu, da nekateri naših rojakov tu med nami podpirajo to mnenje A-merike s tem, da na vse grlo dopovedujejo sebi in ostali A-meriki, češ: Kar je danes na Slovenskem, je ljudska volja! NTi večjega škodljivca za svoj narod, kot tisti Slovenec, ki to ogromno neresnico trobi na u-•tesa Amerikancem in drugim svobodoljubnim ljudem. Mi nočemo biti med škodljivci našega naroda, ki ga tako ljubimo. Iato se ne bomo dali v nobe-lem slučaju zapeljati v to zmo-;o in bomo še nadalje delali, 'tar najbolj ostro razliko med tašim narodom in med njegovimi komunističnimi vsiljivci. (Konec prihodnjič) Rev. Alojzij Medic OF M, Box 608, Lemottt, Illinois, tajnik. ODPRI SRCE, ODPRI ROKE . . . (Nadaljevanje z 2 swanl) cijo, da bi s svojim početjem kakorkoli kakemu svojemu sodržavljanu kratil pravice in svoboščine, ki so v tej izjavi označene. Člen XVIII. Pravice in svoboščine, izražene v tej listini, morajo vsaka zase in v primernih medsebojnih odnosih, veljati enako za vse ljudi v državi, pa naj bodo državljani ali nedi^avljani; veljati morajo sa vse enako brez ozira na raso, spol, narodnost in vero. Člen XIX. Določbe pričujoče istine naj postanejo del mednarodnega prava in prestopki ;eh določb naj spadajo v juris-likcijo mednarodnega razsodišča. * * * Tako se "torej glasi teh 19 členov. Kaj pravite? Ali se tudi vam tako dopadtejo kot meni? Za zaključek .pa tole povem: "Common Council for American Unity'" razpošilja raznim ljudem ta svoj predlog v ŠTU-DIRANJE in KRITIKO. V redu! Poleg drugih vprašanj pa tudi tole vpraša: "Kaj mislite, kako naj bi se DRŽAVE PRISILILE, da odo brijo tako listino in se tudi res po njej RAVNAJO?" * * * Kako Ali veste vi? Da ne ve, to slovesno izjavlja — Za plot. BELO B0BIJ0 VEČ POMOČNIC ZA CAFETERIJ0 SE SPREJME *V)ena nekdanja obsodba ter segala kruto v njeno zaupanje Pretresimo, kaj pravi obtoženec? Da je zagledal kobilo vero v Matijčevo nedolžnost. | čez polje, da je mislil, "da je Stresla jo je mrzlična misel ocl udarila kobila, da je privezal čudne groze, uprla je pogled v svojega konja ter tekel gledat, vdani Matijčev obraz, strmela ka je. To more trditi prav za-v govornika kakor otrok, ki nič pisatelj in pa človek, ki Posluša gr o zn o povest o stra- ie to naprej premislil. Pokalu, ki lovi deco, pa ima zavest, žite mi kmeta, celo novega go-znaj ne velja, ker je molil, spodarja, ki bi pustil, da mu "Nedolžen je!" se je utrdila zdivja konj po na pol zrelem v mislih. "Nedolžen pride v žitu, in ki bo mislil, da je konj s»nrt. Tako me je gledal, ko koga udaril. Pokažite mi ga, sem mu povedala, da ne mo- ki bi mu sploh prišlo na misel, ^m biti njegova žena! Kot da mora ' svojega, privezati, ^trok vdano brez sovraštva in (Dalje prihodnjič). Jeze! In tega ne vidijo,! Tega i —-o—--- °troka ne vidijo!" i Kupujte Victory bonde! MALI OGLASI Za cementna dela kot pločnike in driveways pokličite John Zupančič 18220 Marcela Rd. Tel. KE 4993 (Mo- x) Thomas Flower Shop SLOVENSKA CVETLICARNA CVETLICE ZA VSE SLUČAJE Lepo delo ln točna postrežba 14311 ST. CLAIR AVE. Tel. GL 4316 Tudi izkušeno žensko za pecivo Delo je v čisti, zdravi okolici Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo $29 za 40 ur dela na teden Hrana in uniforme zastonj. Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company soba 901 700 Prospect Ave. Aluminum modlarji Dobra plača od ure Squeeze modlarji Dobra plača od ure in dober zaslužek od kosa Ugodni delovni pogoji Lake City Malleable , 5000 Lakeside (156) Za prekladanje tovora Nickel Plate tovorno skladišče E. 9. St, in Broadway Plača 93% c na uro čas ln pol za na 8 ur. Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E. 9th & Broadway (152) Sprejme se prvovrsten mehanik Najboljši delovni pogoji $1.281/2 na uro Apply White Motor Co. 1421 E. 49. St. (161) mšu.tM!iMm Bakrene mreže naprodaj Naprodaj je 15 velikih bakrenih mrež, vinski sodi, električni čistilec preprog. Pokličite EX 6384. (152) Katoličani v Tokiju. — Zapadni in orientalski katoličani so skupno prisostvovali pri verskih obredih pred lurško votlino v Tokiiu. Nad 2,000 duhovnikov, redovnic in laji-kov je zastopalo Zed. države, Avstralijo, Francijo, Iitalijo, Belgijo, Nemčijo, Korejo in Japonsko. Ta božja pot je posnetek originalne v Lurdu na Francoskem. WIDG0FS PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah MALI OGLASI Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $15 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — EN 0487 _Govorimo slovensko (x) — "-;-?-1—--- Furnez naprodaj Naprodaj je furnez na premog; v dobrem stanju. Zzla-site se na 19502 Kewanee Ave. ali pokličite KE-4891. _^____(154) Moški in ženske ki morajo nositi opore (trusses) bodo dobro postreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore. Lekarna je odprta ob nedeljah. Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 8:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaurta ves dan ob sredah. Prijatel's Pharmacy • SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th Poslednji dnevi Pompejev ROMAN Jone je sedela poleg Glavko-ve počivalnice. Sedeži so bili obloženi z želvovino, na njih pia iso ležale mehke blazinice, okrašene z babilonskim vezenjem. Namizni okraski so bili mali kipi bogov iz brona, slo-nove kosti ali iz srebra." Tudi niso pozabili blagoslovljene solnice in hišnih larov. Nad mizanri s sedeži vred je plavalo bogato izdelano nebo. Na vogalih vsake mize so bili postavljeni svetilniki, kajti dvorana je bila umetno temna, dasi je zunaj še sijalo solnce. S tri-nožnikov, ki so bili porazdeljeni po dvorani, *se je dvigal prijeten dim mire in kadila. Na stranski mizi so bile razpostavljene prekrasne vaze in srebrne posode. Pričeli so, namesto naše molitve, z daritvijo bogovom (li-batio) ; prva na vrsti je bila Vesta, boginja domačnosti. Ko so zadostili temu običaju, so sužnji natrosili cvetlic po sedežih, poči.valnicah in po tlaku, glave gostov pa so ovenčali z venci iz rož, prepletenimi s pisanimi trakovi in z bršlja nom. Bršljan so smatrali za sredstvo proti unčinku vina. Zato je bil bršljan le v možkih vencih: kajti ženske niso pile, — vsaj javno ne, ker bi to bilo proti modi. Dijomed je smatral umestnim, imenovati stoloravnatelja kar je bila imenitna služba in so jo določali navadno z žrebanjem, včasih pa — in tudi v našem slučaju--ga imenoval gostitelj sam. Dijorried je bil v nemali 'zadregi, koga naj imenuje. Stari senator je bil preresen in preslab, dabi mogel polonoma vršiti dolžnosti te častne službe. Edii Panza bi bil že boljši, toda ta izvolitev bi bila razžaljen je za senatorja, ki je bil po svojem dostojanstvu na višjem mestu. Ko je tako sam zase presojal Vrednost ostalih gostov, se je .srečal njegov pogled z živahnimi očmi Salustovimi, in kakor po nekakem hipnem navdihu jen ju je imenoval veseljaškega epikurjeca za stolorav-natelja ali za "arbitrem biden-di." Salust je sprejel to čast s primerno skromnostjo. "Jaz sem," je dejal, "milost, kralj vsem onim, ki znajo prazniti vrče. Za slabe pivce pa niti Midas ni bil bolj strog — zato se le pazite!" Sužnji so podali gostom srebrne skledice z dišečo vodo za očiščenje prstov, nakar je šele pojedina pričela, in mize so se šibile pod prvo jedačo. Malobesednost v (Začetku je omogočila Glavku in Joni, da sta včasih kaj malega zašepeta la, kar je zaljubljencem več ko naj vesele j ša zgovornost. Jul i ja ju je opazovala z iskrečimi se očmi. "Kako hitro bom jaz na nje nem mestu," je mislila v duši. Klodij za srednjo mizo je opa. zoval Julijo in kmalu uganil, kaj vse to pomeni. Sklenil je, da porabi to priliko v svoje namene. Govoril je ž njo čez mizo v izbranih galantnih frazah. Ker je bil odličnega rodu in čed da jo je bilo komaj mogoče razumeti. Zdaj strune, čujte, voščijo pozdrave skoz cvetje sencam, ki .jih Bakli je izbral; poredni Pan Aridajni sred dobrave ljubav v teh nežnih zvokih je priznal. sem bolj obzir ne je Jaz sem — Pij!" VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v va še polno zadovoljstvo pii dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: Nad 25 let v tem uradu DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Av« (July 31, Aug.2, 5) ne zunanjosti. Julija seveda ni ostala neobčutna za njegovo pokornost. Salust je znal voditi živahno delavnost sužnjev. Nositi in de_ liti so morali vrč za vrčem, ča-šo za čašo in to vse tako hitro, kakor da je nameravaj do konca izprazniti one velike kleti, ki se nahajajo še danes pod Dijome-dovo hišo. Trgovec je že začel obžalovati imenovanje takega stoloravnatelja, ko je videl, kako se amfora za amforo prazni in zopet polni. Sužnji so z vidno gorečnostjo izpolnjevali Sa-lu,stove ukaze, in Dijomedu je kar kipel obraz, ko je videl, kako radi ubogajo stoloravnatelja. "Oprosti, senator," je dejal Salust, "opažam, da postajaš len; toda tvoji škrlatni naši vi ti tu nič ne pomagajo! — Pij!" "Pri bogovih," je zaječal senator kašljaje, "pljuča so mi že vsa razgreta! V svoji občudovanja vredni naglici prekašaš samega Fetona. Jaz slaboten, zato moraš ravnati z mano." "Jaz ne, pri Vesti! nepristranski vladar. Ubogi senator je tako moral ubogati stoloravnatelja. Aj, vsako čašo je bil bliže stihijskim valovom. "Polagoma, polagoma, kralj moj," je prosil Dijomed, "pričenjamo že —" "Izdajstvo!" — ga je prekinil Salust! — Tu ne trpimo nika-kega Bruta — nikakega izdajstva na kravljevski časti!" "Toda naši ženski gostje?" "Ljubijo pivce. — Ali ni*Ari-jadna ljubila Bakha?" Pojedina in zabava se je nadaljevala. — Gostje so postajali čedalje bolj zgovorni in glasni, —dessert ali zadnja jedača je že bila namizi in sužnji so že oelili dišečo vodo za končno očiščenje. — Nakrat se je odprla kakor začarana neka miza, postavljena nasproti gostom, in iz sredine je pršela hladna voda, ki je poškropila mize in goste. Nato je izginilo pregrinjalo nad njimi in zagledali so na vrvi plesalca, kakršnih je bilo v Pompejih mnogo in slovečih. Ta je začel razkazovati svoje vesele vratolomnosti ravno nad 'glavami gostov. Človek, ki ga je le vrv držala nad glavami gostov, je plesal in skakal tako smelo in predrzno, da bi dandanes povsod vzbudil velik strah pod seboj, Pompejci pa so se silno veselili teh prizorov, in pohvala je bila toliko večja, kolikor bliže je že bil ob padcu glavi kakega gosta, nad katerim je izvajal svojo vratolomno umetnost. Posebno je še počastil senatorja, da je ravno nad njim padal z vrvi, pa jo je zopet zgrabil v tistem hipu, ko je družba že menila, da se mora razbiti črepinja Rimljana, kakor pleša onega pesnika, ki jo je orel smatral za želvo. Naposled je plesalec hipoma prenehal, kar je posebno veselilo Jono, ki ni bila navajena takih zabav. Od zunaj je zado-nela godba. Ali takoj je začel še bolj divje plesati, melodija se je premenila —in on je zopet obstal, in po različnih melodijah je tudi izjaval najrazličnejše vaje in plese. Končno je godba udarila prav veselo melodijo, plesalec je napravil še en vratolomen skok, pa se nalahno spustil na tla in odskakljal iz dvorane. Zdaj so sledili razni umetniki d'rug drugemu. Godci, ki so bili postavljeni zunaj na terasi, so zaigrali neko nežno in mehko melodijo, ob kateri, so peli naslednjo pesem, ali tako nalahno, Kakor trte rosni viri v pivske radosti kipe, zvoki vsi ob naši liri Afrodito naj slave! popoldne v SND na 80. cesti. la pesnika Z nežnim pogledom, niči za SND na 80 St. Theresa Lekan ' . . ... ... . 'In Helen Zupančič; za SND v Maple Salust ,ie poklical sužnja m Heights Theresa Glavič in Ana For-rnu zašepetal nekaj na uho, na- tuna; za skupna društva Helen Zupan-1 ■ , ■ čič ill Veronica Skufca. Zdravnika dr. kar je tia za nekaj trenutkov ,perk0 in dr skur ln dr j p^ Seje prinesel v eni roki garfo, v dru- so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni gi pa mirtino vejico. "Ah, jaz ne znam igrati," je dejal pesnik. "Potem pa moraš peti tej mirti. To je star grški običaj — Dijomed ljubi Grke — jaz ljubim Grke — ti ljubiš Grke DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE. ŠT. 162 KSKJ. Sprejema članice od 16 do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $250 do $5.000; bolniška podpora je $5, $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva pa do 16. leta. Odbor za leto 1945 je - J. Pač k slavi gromko zovejo trom-pete, na boj njih klicev tira nas vihar, ljubav pa šepeta, kjer cvete, in šepetaje le se daje v dar. . . v . , . .sledeč: Duhovni vodja Rt. Rev. B. .. lil tO se lil vse, kar l'lponikvar; preds. Helena Mally, pod- mava midva oba od njih. Sicer i preds. Marjanca Kuhar, tajnica Maria . , . , i • v . • Hochevar. 21241 Miller Ave. Tel. lVan-pa uvajam takoj ta običaj jaz |hoe c0728. blagajničarka Frances Ma- _ jaz kralj' _ Zapoj, podlož- cerol. Zapisnikarlca Julia Broezvar; nadzornice: Frances Novak, Mary Sku- Krašovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HEnderson 9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar, John Pianecki in John Mlakar; zastopnik za delniško konferenco SND Michael Te- predsednica Helen Mirtel, tajnica Sophie Hočevar, 9914 Elizabeta Ave.; bla-J gajničarki Mary Tauchar Jr.; zapisnikarlca Josephine Hočevar. Nadzorni odbor: Helen Mirtel, Antonia R*>" lih in Mary Zeleznik. Zastopnica An- lich. za klub SND John Znidaršič, za i tonia Rolih. Seje se vrše vsak prvi JPO-SS in SANS Frank Baraga, četrtek ob 7 uri v SDD na Prince Ave. Seje nik, zapoj!" Pesnik je vzel s sramežljivim smehljajem mirtino vejico in zapel po kratki predigri s pri-roža jetno donečim glasom naslednjo pesem: Zveni tok, premili, zveni, kakor vzdihijaj na uho, poslušalcem razodeni: ljube glas zveni tako! Bogovi ljubezni volijo kralja Nekoč so praznovali pir bogovi vsi ljubezni, a kmalu je nastal prepir, bili so silno jezni. Naj preje slast in smeh, radost, ly in Dorothy Sterniša. Rediteljica in zastavonošinja Frances Kasunič; zastopnici za skupna društva fare sv. Vida Johana Krall in Marjanca Kuhar; za Norwood Community Council, Marjanca Kuhar in Mary Milavec. Zdravniki: M. F. Oman, Angeline De-jak-O'Donnel, J. M. Seliškar, J. F. Seliškar. A. J. Perko, A .Skur, L. J. Perme in C. G. Opaskar in dr. F. J. Makovec. Seje se vršijo vsak prvi pon-deljek v mesecu v novi šoli »v. vida soba š 12 ob 8. uri zvečer. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek in vsakega 25. v mesecu v ravno istem prostoru se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu SND soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled no* vih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informaciie se obrnite na društvene zastopnike. Ne vem, zakaj in kako, toda pri zadnjih besedah te pesmi je Jone še bolj zardela. Glavkjpotem pa srd in jeze ost pa se je osrčil, da jo je pod mizo prijel za roko. '"To je lepa pesem," je dejal Fulvij, ki je naredil obraz strokovnjaka. "Ah, ko bi nas ti hotel osrečiti," je zašepetala Panzova žena. "Ali želite, da zapoje Ful-j vijj" je vprašal kralj zabavej ki je pravkar pozval družbo,1 naj pije na zdravje rimskega senatorja, in sicer po eno čašo' za vsako črko njegovega imena. Fuj, fuj! Tako je torej to? Pst, tiho, ljubo dete! Posnemala sva hip samo poredne amorete. Drobir imel ni za norost še pravega sodnika, a niti bog ni čisto prost, potreben je vodnika. "Volimo kralja," rekli so, "in uničimo prepirov zlo!" "Ali še vprašuješ?" je dejala stara gospa, ki je odlikova- Poljub bi prav prijeten bil, kaj, srček moj, med nama, Če kralj pošten bi vse miril bi se ljubila sama. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Predsednik Frank Znidar; podpredsednik John Pezdirtz; fin. tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 7131; bolniška tajnica Frances Leskovec, 19516 Shawnee Ave., tel. IV 6429; za-pisnikarica Anna Grajzar; blagajničarka Mary Jerkich; nadzorniki: Anna Skolar, August F. Svetek in Jennie Zagorc. Zdravniki: dr. A. Skur, dr. Carl Opaskar, dr. Carl Rotter, dr. Louis Perme in dr. Raymond Stasny. Častni duhovni vodja Msgr. Vitus Hribar. duhovni vodja Rev. Celesnik. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v lovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do 11- ure dopoldne ter 24. in 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema ot-loke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan. DR. PRESV. SRCA JEZUSOVECA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Anton Hlabše. 1082 E. 72nd St.: tajnik Frank A. Turek, 985 Addison Rd.; blagajnik Andrei Tekauc, 1023 E. 72nd Place; zapisnikar Matija OblaK. 1235 E. 00th St ; nadzorniki: Anton Pozelnik. Louis Lavrič in John Martinčič. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v SND ob eni uri popoldne v dvorani St. 3. staro poslopje. Asesment se pobira na seji in vsakega 25. v mesecu na domu tajnika od 6 do 8:30 zvečer. DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA. ŠT. 138. C. K. of OHIO Predsednik Joseph Meglich, podpredsednik John Hrovat st., finančni in bolniški tajnik John Hrovat ml./ 21601 Ivan Ave.; blagajnik in zapisnikar Frank .A. Turek; nadzorniki: George Turek, Joseph Kostanjšek, Joseph Pajk. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v sobi št. 2 nove šole sv. Vida. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. ŠT. 191 KSKJ Duhovni vodia Rev. Anthony Bom- bneh. predsednik Leopold Troha. pod PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik in blagajnik Charles Benevol. 821 Alhambra Rd.; podpredsednik Frank Kastelic, tajnik Martin Valetich, 15331 Glencoe Ave., tel. KE 6433; zapisnikar Joseph Hochevar. Nadzorniki James Kastelic, Frank Vi-demsek in Jack Jane. Stje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 3. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. DRUTVO "MOTHER OF PERPETUAL HELP," ŠT. 1640 REDA KATO' LIKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja Rev. Victor Tpmc; g*, borštnar Frank Martich, 15416 Macau--ley Ave., tel. iVanhoe 4518; podboršt- : nar Steve Stefančič; bivši broštnar Boštjan Trampus; govornik Matt Veliko-nje; zapisnikar Anton Grošelj, 15615 School Ave., tel. POtomac 8934; fin. tajnik John Jalovec, Jr., 704 E. 162 St., tel. POtomac 9166; blagajnik Frank Trepal Jr.; nadzorniki: Jospeh Prišel, Frank Mesce, Louis Kozel; konduk-torja: Frank Nagode in Mike Anzlin Jr.: stražnika Frank Perme in Anton Arh; zdravnik dr. Carl G. Opaskar, 740 E. 152 St.: tel. GLenville 3134. Se-( je se vrše vsako drugo nedeljo v mese-cu po osmi maži. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Lowrence Zupančič, 652*1 Schaefer Ave.; podpredsednik Louis Erste, 6205 Whittier Ave.; tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St.; pomožna tajnica Rose Erste,, blagajnik Frank Bogovic, zapisnikarlca Marion Kuhar, nadozrniki: Joseph Nemanich, Jennie Krall in Marion Kuhar. Seje se vrši-,. jo vsako četrto sredo v mesecu v sobi št. 6 nove šole sv. Vida. Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in iili pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno pro-si, da se redno udeležujejo sej in sporočalo o ni hI delo'-anju na društvenih sejah. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Fredsednik John Sever, 1101 E. 71 St.; podpredsednik Frank Česnik; tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl.; zapisnikar Frank Kuhar; nadzorni odbor: Frank Kuhar, Frank Virant in Andrew Champa. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND, soba št. 4. staro poslopje. Tajnik pobira asesment vsakega 25. v mesecu. SLOVENSKO KATOLIŠKO PODPORNO DRUŠTVO SV. ALOJZIJA Fredsednik Joseph Lekan; podpredsednik Joseph Papež, tajnik Frank Zore, 3518 E. 80 St.; blagajnik Dominik Batnik; zapisnikar Anton Zidar. Nadzorniki: Matt Zupančič, John aken M Anton Skerl. Zdravniki: dr. Perko, dr. Skur in dr. Folin. Seje se vrše četrto: nedeljo v mesecu v SND na 80. cesti; ob eni uri popoldne. DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA, NEWBURGH Predsednik Josepn Globokar; podpredsednik Anton Skufca; tajnik Louis Hočevar, 9914 Elizabeth Ave., BR 0359; blagajnik Joseph Zupančič, zapisnikar Lou it; Gliha. Nadzorni odbor: Fred Krečič, Anton Glavan, Frank Hrovat. Zdravnik dr. A. J. Perko. Seja vsako četrto nedeljo v mesecu ob i 1 uri popoldne v SND na 80. cesti PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ Predsednik John Gorišek. podpred-1 sednik John Kodrič, tajnik Frank Ma" j1 SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO | predsednik Flank Ncvoselc; tajnica £erol, 1172 Norwood Rd., blagajnik j pjiijgxVO SRCA MARIJE (staro) i Matilda Ropret. 19601 ICildeer Ave., tel.; Damjan Tomažin, zapisnikar Joe Grdi-| prRdsednica Julia Brezovar, pod-KE 2863; blagajnik Alfonz Sajovlc, | nadzorniki: Primož Kogoj, Fr. Lau- 1 pretisednica Cecilija Škrbec, prva tajni-] Kildeer Ave.; zapisnikarlca Mary; rich, J. Kodrich; zastopnik za skup-. ca Mary otoničar, 1110 E. 66th St., Meršnik. Nadzorniki: Frances Globo- aa društva sv. Vida Jože Grdina. | Tei HEnderson 6933; druga tajnica kar, Mary Stmkel, Mildred Skufca. | Seje so vsako četrto nedeljo po- i Anna Znidaršič, blagajničarka Louise Zdravniki: dr. Anthony Skur, dr. Carl; poldne ob eni v novi šoli sv. Vida. pikš, odbornice: Mary Skul in Geno- I Rotter, dr. A. Perme. Seje se vrše vsa-,------- • - - vefa supan; nadzorni odbor: Jennie ko drugo sredo v mesecu v SDD na | PODRUŽNICA ST. 14 SMZ | Brodniki Marv stanonik, Fiances Ba-Recher Ave. ob 8 uri zvečer. Predsednik John German podpred-, rediteljica Frances Kasunic; za- 1 sednik Ivan Tancek, tajnik in blaeaj- , *L^ j za skupna društva fare sv. VI-nlk Karel Ribar; zapisnikar Geo. Tu-!Mary Tekavcc {£ Mary Pilatov: rek, nadzorni odbor: Joseph Ferra, Jo- I za ' klub drustev SND in konferenco seph Podnar, J. Serša Seje se vrše SND. Marv stanonik in Julia Brezo- DRUŠTVP SV. KRISTINE ST. 219 KSKJ Duhovni vodja Rev. A. Bornbach, ) predsednik Matt Tekavec-, podpredsednik Frank Pike, tajnica Theresa j Zdešar. 20601 Arbor Ave., blagajnik j Anton Tekavec, zapisnikarlca Helen Kolman. Seje se vrše vsako drugo ne-I deljo ob 2 poooldne v dvorani sv. ! Kristine. Visitors to the American Legion State convention to be held in Cleveland August 17-20, today were assured of special seats for t sti. Bolniški asesment 65 centov na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 146 KSKJ Duhovni vodja Rev. Julius Slapšak, predsednik Joseph Kenik, podpredsednik Math Zupančič, tajnik John J. Kaplan, 9108 Union Ave.; blagajnik John E. Mauer, 3522 E. 82. St. zapisnikar John Zirmanin. Nadzorni odbor: John Nose, Math Zakrajšek ln Anton Skerl zastopnika za SND na 80. sredo v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. (Soba št. 1 v novem poslopju) . DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štefe, tajnik George Turek, 16011 Waterloo Rd, tel. KEn-more 9731, blagajnik Thomas Kraič, zapisnikar Matt Debevec. Nadzorni odbor Frank A. Turek, Frank Štefe in Charles Koman. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje; na St. Clair Ave. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. ŠT. 18 SDZ ived-ednik Joseph Kalčič. podpredsednik Frank Marolt; tajnik Frank Merhar, 1021 E. 185 St.: zapisnikar Anton Strniša, blagajnik Anton Vider-vol, nadzorniki Louis Lavrič, Frank Oblak in Victor Hočevar; zastopnik za klub društev SND in za konferenco Frank Modic; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsako tretjo DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ Predsednik Anton Strniša Sr., podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Joseph J. Nemanich, 7505 Myron Ave.; blagajnik Louis Kraje, aa pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v sobi št. 2 v nove šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1:00 pred selo in 25 v mesecu v dvorani zvečer ob 6:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članl- uradu SDZ. cesti: Joseph Lekan (81 St.) in John sCboto meSecu ob 7:30 zvečer v gl. Peskar; za SND v Maple Hts.: Charles Hočevar in Louis Zupančič; za Skupna društva fare sv. Lovrenca: Dominic Blatnik in Frank Hrovat. Društveni zdravniki: dr. A. J. Perko, dr. John Follin in dr. A. Skur. Društvo sprejema člane od rojstva pa do 60 leta in je na dobri finančni podlagi. Seje vsa-ko prvo nedeljo v mesecu ob 1 uri popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica TerezHa Lekan, tajnica Jennie Milavec, 4445 E. 156 St.. zapisnikarica Mary Filipovich, blagajničarka Frances Zimmerman. Nadzornice: Veronica Skufca. Mary Skufca in Mary Paulin. Društveni zdravniki so: dr. Perko, dr. Škur in dr. J. Folin. Seje DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ _______ _______ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, !se vsak tretji torek v mesecu ob predsednica Theresa Lekan, podpred-j 7:30 zvejier v slovenskem narodnem sednica Theresa Godec, tajnica Mary domu na E 80 st Pucell, 3535 E. 81 St., blagajničarka -Antonija Debelak, zapisnikarica Josephine Mulh. Nadzornice: Agnes Žagar, Ann Tekavčič in Frances Adler; ban-deronošinja Antonia Debelak; zastop- SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Jernej vsako drugo sredo v meiecu ob osmih var: za JPO-SS Anna Erbežnik. Za zvečer v Turkovi dvorani na 16011 Wa- | pI.e,"si{avo novih članic—vsi slovenski terloo Rd. 1 pravniki. Društvo zboruje vsako dru- jgo nedeljo v mesecu ob 2. uri popol- SLOVENSKA ZVEZA DRUŠTEV NAJSVETEJŠEGA IMENA Duhovni vodia Rt. Rev. J J.. Oman; predsednik Matt Intihar; podpredsednik Jakob Resnik; tajnik Frank Hochevar, 21241 Miller Ave.; blagajnik Fred Mrhar; zapisnikar Anton Me-ljač; nadzorniki: Lawrence Povšek, Michael Kolar in Štefan Štefančič; maršal Edward Tome. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januarja, aprila, julija in oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere. Možje in mladeniči, pristopite v lokalno društvo Najsv. Imena v vaši župniji, ter boste postali obenem tudi člani zveze. dne. Članice se sprejema od 16. 40. leta. do SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB V EUCLIDU ............ ..... Predsednik Andy Jerman, podpred- j p0nikvar, župnik fare sv. Vida; nad CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M. Commander Josephine Stwan; Lieut. -Commander Christine Glavan; Past ; Commander Mary Bolta; Chaplin j Mary Stanonik; Recording and Sick enef'it Secretary Julia Brezovar; Financial Secretary Pauline Debevec; Sgt. Pauline Zigman; Mistress at Arms Mary Mahne; Picket Mary Petschauer. Auditori*: Frances Tavcar, Jean E. j Paikkk, Ursula Unetic. Metelng every firstt Wednesday every month. DRUŠTVO DVOR BARAGA. ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Uradniki: Duhovni vodja Msgr. B. s:ednik Anton Sternad, tajnik Michael Boich, 22571 Ivan Ave., blagajnik Frank Smaltz, zapisnikar John Gabre-nja; nadzorniki: Matt Intihar, John Jamnik in John Omarza. Zastopnika za klub društev SDD: Louis Modic, Anton Mihalich; za kozmopolitan ligo Matt Intihar in Tony Mihelich. Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. GOSPODINJSKI KLUB NA JUTROVEM Predsednica Emily Silbitzer, pod- borštnar Frank Perme Sr.. podboršt-nar Anton Hlabše, bivši borštnar Joseph Krizman. finančni tajnik Charles Baznik, 1580 E. 133. St.; blagajnik Edward Baznik, tajnik-zapisnikar Frank Svegel, nadzorniki: Lawrence Zupančič, Frank Skerl, Ludwig Marolt; spre-voditelja Louis Erste, Frank Znidaršič, in oskrbnik pri pogrebih Frank Perme Sr., 1133 Norwood Rd. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu bo 7:30 zvečer v novi šoli sv. Vida. Asesment se tudi pobira vsako prvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 dopoldne v novi šoli. SEDAJ V ZALOGI za takojšnjo inštalacijo SONNER CAS CONVERTORS ZA REZIDENCE IN INDUSTRIJO POPOLNA ZALOGA VELIKOSTI ZA VSAKO GRELNO ZAHTEVO. spremenja furneze za premog in boilerje v avtomatično gretje Kompletno z vsemi Minneapolis-Honeywell Kontrolami POKLIČITE ZA PREGLED IN PRERAČUN HANN 15505 EUCLID AVE. At Taylor MU. 4200 Heat in i; <4/ Plumbing Supplies Since 1907 ŠTEFAN M. ROBASH, ZASTOPNIK