Katolišk cerkven list Danica ishaja 1., 10. in 20. dne vnacega mesen na celi poli, in velja po ponti sa celo leto 3 gld.. sa pol leta 1 gld. 6«kr., » tiskarnici •prejemam* na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako oni dnevi sadenrjo v nedeljo ali prasnik, iside Danica dan poprej Tetivi XIX. V Ljubljani 1 prosenca. 1866. List 1 sa OT9 & 1 V Veliko duhovnov in več samostanov po Laškem moli vsak dan lepo molitev za sv. Cerkev v njenih sedanjih stiskah. Tudi Slovencem bodi dana in priporočena za novo leto; taka-le jc: Oratio. Molimo. Piissime Pater Omnipotens per coaeternam tibi Sa- Predobrotljivi vuegamogočni Oče, po s teboj so večni pientiam tuam Dominum nostruin Jestim Christuni ob- tvoji Modrosti Gospodu našem Jezusu Kristusu tc po- secro, ut afflietae Ecclesiae tuae subvenias, eamque ad nižno prosim, pridi na pomoč svoji (Cerkvi v njenih pacem .unionem et tranquillitatem reducas juxta supre- stiskali, in poverni ji mir, edinost in pokoj, ako je to muiB-tumu honorera et beneplaeitum. Amen. Pater, v tvojo naj vikši ču^l, In tvoja sveta volja. Aim n. Ave, 01. Očenaš, Cešena M., Čast bodi. Trije paragrafi za noro ieio. so odgovorile naj mlajše: „Mč smo uro molitve;" — §. 1. Pripoveduje se, da zvezdogled je šetaje visoko stegoval glavo in po zvezdah gledal brez pomislita, kod in kam da stopa. Telebi pa v jamo in polomi si berklji obe. Neka starka to vidi, se zmuza in ga podraži, rekoč: „Kaj ? — ti hočeš vediti, kuj s« na nebu godi, in ne veš, kaj ti je pod nogami!" — Kdor želiš ob koncu ravno pričetega leta zdrave noge imeti, ta nauk. Pa že kaj več: Dobro glej zapomni si na svoje stopinje, glej pod noge; — zvezde z neba, to je, Božje razo den je — ti bode svetilo, da se nc spotakneš. Nikar pa v zvezde ne drezaj: nikar ošabno nc preiskuj, česar zapopasti nisi zmožen, temuč ponižno vervaj; čc ne, — ne boš kar nog polomil, ampak um zmešal in mir serca pokopal. §. 2. Gerški zgodovinar Plutarh pripoveduje, kako si je neki star Špartanec zoper deželno šego pustil sivo brado rasti. Vprašan, čemu to, jo djal: „Da me moja brada vedno spominja, da naj ničesar ne storim, kar bi bilo nespodobno za mojo starost." — Ti pa, bistri Slovenec, Slovenka! ta modri nauk nekoliko razširi ter reci: Jaz nosim na čelu znamnje — ne le olikanega Slovenca, Slovenke, temveč znamenje otroka Božj ega; to znamnje me ima v novem letu varovati, da ničesar ne storim, kar bi bilo nespodobno : 111 o j i m 1 a d o s t i, mojemu stanu, moji starosti, moji deželi, mo]i veri. §. 3. Geršk pesnik ie svoje dni prepevajo razkazoval solnce, kako se pelje na zlatem vozu, obdano z dvanajsterimi krilatimi in olišpanimi devicami razno ve likosti. Na vprašanje, č'mu so tako razločne postave, srednje: „Me smo ure časnih opravil;" — naj večie: „Me smo ure spanja, jedi, pijače, kratkočaRa." Kaj praviš k temu bravec V Naj veči, pa naj bolj posvetne, naj bolj prismojene in nespametne!! To ti je bilo ravno in Čisto popolnoma po ne ve rs ko; keršansko pa je po zgledu betlchemskega Milenčiku iz nebes: „ Kasti kakor v starosti, tako tudi v modrosti." — Kdor se je pa vender po poslednjih v starem letu zvergel, je delal po malikovavsko in poslanec nove zaveze mu svotva, kako naj se ozdravi v novem letu, rekoč: „11 o tlite v modrosti in rešite čas!" Veliki Anzelin razlaga št. Pavlove besede: „Čas rešiti se pravi v |»o|irešnjem času storjene grehe s pravo »pokornostjo obžalovati in s celim sercera k Bogu se sprooberniti." St. Avguštin uiiemu in»etu v zdravilo pravi: „Cas si zamoreš rešiti, ako tiste uni in ure, ki sijih dosihdob postopajo, igrajo in marnovaje zapravljal, odsihdob posvečuješ lo sumi službi Božji in svoji duši." Kako se to ume, ti ne bom razlagal: IJm ti je ilan, Ak ni>i zaspan! IVi oti ho fin „IJa9e pitO^e." Kn dan v Ljubljani leta IHilfi. (Spisal Jož. K «1 varit) L Spomni ««»• ti«-ko imeli dati živeža. Bledi in upadeni obrazi so se srečevali po ulicah in vderte oči si nasproti gb-dalc, ko da bi prašale: ali mi premoreš kaj dati? Merlič za merličem se je nosil na pokopališe, — in stradavci so jim „ blagor vam" vpili. Nič se ni pristu-dovalo, in reči, ki se sicer človeku po naravi merze, so se tako prilegle, kakor naj bolje dišeče jedila. Kdor se je nasitil, je bil naj srečnejši, in kdor se je lakote zgrudil, ni bil objokovan: zakaj slehern je enake osode pričakoval. — Pač je bilo po človeško se nadjati, da vnn-rjeni tako strašni šibi, s kterima je Bog ljudstva obiskoval, jih bote gotovo omečili in jih zopet na pot pokore pripravili, t), prazno upanje! Le prekmali je ljubi Bog pale vidil, da je hudobija ljudi velika na zemlji, in da so vse misli serca vedno le v hudo obernjene, in žal mu je bilo, da je stvaril človeka na zemlji. (I Mojz. 5, U.) — Enaki nekdanjim Izraelcem, glasovitim zastran terdovratnosti, so tudi ljudje sedanjega veka. Ko jih Bog s svojimi šibami kroti, vpijejo in poboljšanje • »le tajo: j>a berž ko Bog kazni odverne, že je pozabljena vsaka obljuba in zopet darujejo svojim prejšnjim s»'dinerim malikom , ki se napuh, lakomnost, nečistost, ncvošljivost, požre.šnost, jeza in lenoba imenujejo. (»las vpijočega v t«*j dušni pušavi: ,,Poravnajte Gospodovo p-»t!" ni pristojin ušesom, ki jili le po sirenskih glasih tako imenovanega razjasnjenega, prav za prav pa ro-varskega sveta žegeta. Vstajali so posvetni modrijani, ki so z besedo in s peresom le svobodo pridigovali, jo hvalili in v nebo povzdigovali. Posebno po večih mestih so si velike derlutli pridobivali, ki so po svobodi hrepeneli in si niso nič več in nič bolj želele, kakor proste biti stare vlade, starih davščin in stare vere, in tako prosto imeti meso in življenje. Konec te pesmi je bil na vse zadnje, da se je kvasilo, kakor neumnež v 13. psalmu: „Ni Boga." — Pa to ni bila tista svoboda, ki jo nam Jezus Kristus priporočuje, rekoč: „Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega" (Mat. 22, 21.), — in prav zato je tudi Gospod Bog za sedanji nepokorni in nehvaležni svet novo šibo omislil, ki jo bomo spoznali v sledečem razdelku. (Dalje nasl.) Bablion. (V promislik ob koncu leta.) Prečudno je , kar nam Beros, Horodot id. pišejo od mesta Babilona; človek bi kmalo ne verjol vsega, ako bi tudi sveto pismo tega ne pričalo. Izaija imenuje Babilon preslavno mesto med kraljestvi, visoKo čast in lepoto Kaldejcev. Nabuhodonozor je to mesto ogledoval in v svojem napuhu rekel: Ali ni to mesto, ktero sem jaz sozidal, ga postavil za sedež svojega kraljestva v moči svoje mogočnosti in v slavo svoje časti? Na to povzdigne Jeremija svoj glas in reče: „To govori Gospod vojsknih trum: Debelo zidovje mesta Babilona bode razkopano, njegove visoke vrata požgane, in — če se Babilon tudi do neba povzdigne ..." Babilon, lepo mogočno mesto, kakoršnega morebiti še ni bilo in ga ne bo, je z njegovimi čudapolnimi stolpi kralj Bel sozidal. Kraljica Semiramida ga je zelo razširila in ozaljšala. Ko jc bilo razdjano, ga je zopet Nabuhodonozor sozidal, z lepimi hišami, verti okinčal, in z močnim in visokim zidovjem obdal. Herodot takole piše od tega mesta: Razprostiralo se je na lepi široki planjavi in je bilo čvetero-voglato, na vsako stran je imelo 20 stadij (stadija je 600 stopin), okoli in okoli njega je bilo 00 laških milj; zidovje okoli mesta je bilo 50 komolcev debelo, po njeni se je lahko ti voz vštric vozilo, visoko je bilo 200 komolcev; imelo je 100 vrat, skoz ktere se je hodilo iz mesto in v mesto: in 50 stolpov. Vse vrata in njene podpornje so bile iz litega železa. — Deodor pravi, 30.000 mož je to zidovje delalo, in vsak dan ga naredilo eno stadijo na dolgost. Ne le samo to zidovje je bilo občudovati, ampak tudi stolp, kterega je dodelal Nimrod, in pa viseči verti. Ta stolp, kterega so kmalo po vesoljnem potopu začeli zidati, in so takrat nedodelanega pustili, je bil tako visok, da je v oblake segal. Herodot piše: V Babilonu je bil štiroglat paganski tempelj Jupitra Bela, vsaka stran je bila stadijo dolga, v sredi svetiša je kviško kupel močan in debel stolp, stadijo visok; na njem spet drugi, in tako 8 stolpov eden na drugem. Od tal do verlia stolpovega so bile speljane prostorne stopnice, po kterih so bili seintertje narejeni veliki in lepi sedeži, da se je popotnik na dolgi pot tje gori mogel opočiti, zakaj visočina je bila 300 sežnjev. Viseči verti so bili zavoljo svoje krasote, visokosti in senčnih dreves imenovani čuda sveta. Njih zidane, toliko kakor zidovje okoli mesta visoke podpornje so bile postavljene na terdno skalo; na podpornjah so ležali lepo rezani kamni, na ktere je bila perst toliko na debelem ali visoko nanesena, da je naj veči in naj de-belši drevje lahko ondi rastlo in sad rodilo. < >d deleč so bili viditi ti verti kakor gojzdi v zraku aH v višavi. In ta Babilon, kraljica vsih mest, je zavolj svojega napuha in razuzdanosti v grobljo spremenjen , po kteri se kače vijejo. Tamkaj, kjer je bila mogočnost, zvezdoznastvo in druge učenosti; tamkaj, kjer so bile čuda sveta; tamkaj, kjer jc prebivalo znajdeno, zvedeno in bogato ljudstvo ; tamkaj, kjer je stalo naj lepši, naj terd-nejši mesto sveta, ki bi človek mislil, da bo vedno stalo, — tamkaj najdeš zdaj ie majhno revno vasico Baldah. Tako se na svetu vse spreminja... Tudi zdaj so mesta z velikimi in krasnimi dvorovi, v kterih bogatini veselje tega sveta vživajo; mesta, ktere deleč slove z obertnijo, kupčijo, zvedenostjo in bogastvom; mesta z močnimi terdnjavami obdane. Toda — kdo ve ? čez kaj let bodo morda enake babilonskim podertijam. Človeške dela in znajdbe, človeška mogočnost in visokost mine; — eno pa je, ktero se ne stara in ne postara — večnost! ! J. Jereb. Ogled po Slovenskem in dopisi• Iz Ljubjane. Naj Danica nekoliko pove od poslednje pridige mil. škofa v svetem letu 10. t. m. Beseda Višji-pastirja navadno vernim bolj globoko v serce sega, bodi si to tako ali tako, in verni v obilnem številu prihajajo poslušat besedo Božjo, ktero ozna-nujejo njih višji pastirji. Posebno rad poslušam ozna-novavea besede Božje, kteri z mirno in pohlevno besedo zbuja k premišljevanju. Tako pazljivo sem pa vender le malokdaj poslušal, kakor zadnjo nedeljo v sv. letu, ko so milostlj. knezoškof govorili od besed Krustusovih: „Poslednji so pervi, in pervi poslednji." Večkrat sem že sicer bral te besede in jih slišal razlagati; da imajo pa toliko resnice za družinsko življenje, in da so tako važne za presojo v zgodovini, tega nisem umel. Pridiga pa je bila v kratkem takole: Revšina se na tem svetu vedno zaničljivo pogleduje; bogastvo in imenitnost se visoko ceni. Že sv. apostelj Jakop svari verne v svojem času, da naj ljudi lepši oblečenih nikar ne čislajo višej od revno oblečenih. Sv. Avguštin govori od deržave Božje in od deržave pozemeljske. Ko bi bila na svetu deržava samo bogatih in pa deržava samo ubogih, bila hi deržava ubogih terdneiši in močnejši od deržave bogatih. Bogati ja rodi obilnost, mehkužnost in spridenost; potem nastopi razpad. To kaže zgodovina Rimljanov; zgodi vina kupčijskih narodov. Pozemeljska sreča je minljiva. — Potem so bili zgledi iz zgodovine izhodnje-rimskega cesarstva. Neprestrašeni oznanovavec resnice in pravice sv. Janez Zlatoust, — dvornik Evtropij, — cesarica Evdaksija — in vsa slava in imenitnost Carjigradova kam je prišla! (Razmere iz-hodnje rimskega cesarstva so tudi nekako podobne našim, tedaj njihova zgodovina znanilni izgled našemu veku. Pis.) — Vsa lepota kraljeve hčere jc od znotraj. Revni in zaničevani ljudje sploh raji molijo, bližnjega se poprej usmilijo kakor premožni; iz darov revožev se stavijo naj lepši cerkve, ker njih veliko po malo daje, in torej veliko skupej pride. Vdova, ki je vinar v dar dala, je več dala, kakor bogatinje, ki so po zlatu daiali. Zavoljo ubogih in revnih Bog imenitnim dobrote deli in jim milost in usmiljenje skazuje. Priden posel prinese blagoslov celi hiši. Ubogi so naj bliže j Bogu; Sinu Božjemu naj bolj podobni. Kteri so naj bližej kralja, dobivajo častne naslove, svetinje, — in svet jih nehote čisla. Ubogi so pa Sinu Božjemu v revšini podobni. — V stari zavezi je Bog obetal Abrahamu in njegovemu zarodu srečo na tem svetu, rodovitnost zemlje itd. V novi zavezi so pa bile perve besede: „Ubogim se evangelij oznanuje. Blagor mu, kdor se nad menoj ne pohujša!" Sin Božji je bil v hlevu rojen, njegova mati je bila sicer kraljeve rodovine, vender pa revna; in umirajoči Zvcličar na križu ni imel kam glave nasloniti. „Blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško kraljestvo!" je govoril Jezus na gori. — Uboštvo je veliko breme, toraj pravi Modri: „Bog, varuj me prevelike revšine;" bogastvo jc tudi breme. (Ložej pride kamela skoz šivankino uho, kakor bogatin v nebesa.) Evangeljski mladeneč je spolnoval desetere Božje zapovedi, ali' ko mu je Jezus rekel: ,,Prodaj vse, kar imaš, daj ubogim in hodi za menoj," se je zbal in Jezusa zapustil. Ubogi ima veliko dušnih darov, bogatin ima telesnih, zemeljskih darov; zamenjata jih, in obema se pomaga. Sv. Pavel je o svojem času milodarov nabiral za uboge kristjane v Jeruzalemu, ali ti ki so dajali, niso zaničljivo gledali unih, kterim so kaj dali, — premoženje so pokladali h nogam aposteljnov. — To jc prava enakost, braternost; ali svet in njegovi osrečevavei jc in* poznajo; kar obetajo, ni nič novega; le keršanska resnica je edino pravo zdravilo zoper bolezen, za ktero človeški rod boleha; to je edina prava pot, po kteri se pride do prave sreče; modrijani, ki človeka stavijo v eno versto z živalijo in njegov zarod izpeljujejo v toliki in toliki starosti od opiee, ljudstev ne bodo osrečili. Pred svojo smertjo poklice Jozve starašinc izraelskega ljudstva, jim našteva vse dobrote, ktere jim je Bog skazoval; v spomin jim kliče vse obljube m tudi kazni, ktere jim jc Bog napovedal, in sklene s teini besedami: „Pred vami je blagoslov in preklestvo, sedaj pa izvolite; jaz pa in moja hiša se bova deržala (»o-spoda.'* Tako jc tudi dan danes: resnica in pravica je nam znana; deržirno se je. To bi bil v kratkem bistveni obseg posled. govora mil. škofa. Naj ho to vse Njeiuu na čast in slavo, ki pošilja vernim učenih in modrih oznanovavcev Božje besede. Kdorkoli. Iz Ljubljane. (I)opis.> — Jok v č i ta v nie i. „1 kaj pa je bilo? So pa že spet rajali in premično igrali ali sokolarili, da ga je kdo spustil prepriserčne ljubezuiee! Lc delajte tako in kvarite mladino, ki prihaja k takim igram; bote že vidili, kako bote enkrat odgovor dajali slovenski, morebiti celo duhovski prenapeteži!'* — Res je to; paziti je treba ne le, kako se igra in sokoli, ampak tudi, kaj se igra in poje vpričo vsakoverstnih, tudi mladinskih gledavcev in poslušaveev, da bi bilo na vsako stran bi «*z nevarnosti in dušne škode. Ali — ne bojte se: djanje, ktem je unidan jok napravilo v eitavniei in mnogim privabilo solze v oči, je bilo blago djanje, kt< r«» ji bode vseskozi v čast in hvalo. Sedemdeset ubogih otrok, šol skih dečkov in dcklic, je dobilo v dar popolnoma novo obleko, ktero so jim za Božič bile napravile blage či-tavniške gospe in gospodičine s podporo mnogoterih dobrotnikov, in ktera sc jim je v nedeljo pred Svetim dnevom očitno podelila. To jc bila slovesnost, da nikoli take! Pričel jo je g. dr. Vončina, popisal v kratkem otrokom njih veselje ter pokazal, kako podobni so v svojem uboštvu Božjemu Detetu v bctleheinskih jaslicah, in kako naj mu bodo podobni tudi v pridnem učenji in lepem obnašanji vpribodnje, ker tako bod«» resnično hvaležni za prejete darila. Na to jim razdeli oblačila. Otroci gredo v bližnje sobe, ter se vsi napravijo v novo obleko. Vmes poj o čitavniški pevci spodbudne pesmi. Ko pridejo vsi novi nazaj in se vstopijo spet v sredi sobane, stopi g. dr. Blciweis na oder, ter f)ove obilno zbranim deležnikom, komu da gre perva ivala za to dobrotno delo. Častiti g. Orlovi hiši, kor ta je sprožila lepo misel, ki se je zdaj tako lepo do-veršila. Hvala gospein in gospodičiuam, ki so tako pridno ob petkih zvečer pletle in šivale v eitavniei in doma; hvala drugim dobrotnikom, med kterimi so pre svetli knezoškof sami, in dobrotnieam; hvala zlasti tistim, ki so skerbeli za obutalo itd. Izreče pa tudi serčno željo, da bi se to hvale vredno djanje ohranilo še vpribodnje, da bi napredovalo in se ponavljalo vsako leto v eitavniei — ne sicer zato, da bi nas ljudje hvalili, temuč da bi se skazovala dobrota in v nji razodevalo blagovito slovensko serce. Za njim se povzdigne stari g. dr. Orel na oder, in obraea hvalo, ktera st- je dala njegovi družini, na vse tiste dobrotnike in dobrotniee, kteri so pomagali, da se je lepa misel tak<» lepo v djanji E-polnila. In — k otrokom obernjen —: hodite hvaležni, pridni in pobožni, in glejte, dabote, kadar odrasete, v čast slovenski domovini in slovenskemu narodu. Zdaj j>a z menoj zakličite: »Dobrotniki naši živili! Blage dobrotnice — gospodičine in gospe — živile!" Ginljivo je bilo slišati, kako so veseli zavpili otročiči, in gledati, kako so tresli potem domu vsak svojo culico io nesli pod pazho ali na rami vsak svojo Štruco, s ktero so bili na zadnje obdarovani. — Da bi se želja travniškega vodja ohranila in spobiovala tudi vprihodnje 1»ri tolikih potrebah in ubo^m drulinali po Ljubljani, — 5 g daj! — Rokodelski družniki pod vodstvom za vse dobro in blago neutrudljivo gorečega gosp. prof. dr. L. Vončiua-1 a so bili tudi lotos Ljubljančanom v večer sv. Štefana napravili kaj prijetno božično veselje. Bila je pa tudi dvorana v Reduti vse skozi in po vsili prostorih napolnjena, ker od pošteno veselih rokodelcev so tudi kaj veselega in dobrovoljnega, .še tudi kaj podučivnega pričakovali. Podobe z živimi osebami so kazale razne dogodbe egiptovskega Jožefa iz sv. pisma in poslednjič jaslice s pastirji iu ss. 3 Kralji. <1. žl. Goldenšteinu, vredovavcu, se mora priznati čast, da je res mojster v tacih rečeh. Kaj tacega sc ne vidi v vsakem mestu. Med prikazami vmesni čas so spolnovali s petjem, govori in dvogovori. Razni družniki v obeh jezikih in raznega naroda te družbe so se neprestrašeno in moško odrezovali pred tolikim raznim , tudi naj višjim »•beinstvom , da je bilo vse veselo in jim polivalo klicalo , luskalo in dleskalo. Blagor ranjcemu očetu Kol-pingu, kterega je bil tudi eden deklamovavcev omenil, — blagor mu, da je vse hvale vredne kat. rokodelske družbe na dan spravil! Bog daj, da bi se po njegovi smerti kakor košato drevo iz gorušičnega zerna zmiraj bolj po vsem svetu razširile in vkoreninilc. — Družba v pomoč bolnih in obnemoglih se je v praznik sv. Štefana na mestnem streljišu vstanovila ter si zbrala vodja mest. župana g. dr. K. II. Kosta, namestnika g tergovca Fr. Rcsman-a in glavnega denar-ničarja g. Al. Samasa-ta, kontrolorja g. L. Biirgerja in pisavca g. žl. P. Radie a. Zraven teli ima šc v šestih oddelkih mesta v vsakem svojega denarni carja in po »Iva odbornika. So pa tile: V stolni duhovni i de-narničar hišnik g. Ant. Miklavčič < št 257.), odbornika gg. Fel. Vajdinger (št. 15*) in Pavel Polegck (št. 112). za duhovni j o sv. Jakopa: den. gosp. Fr. Debevec (10, hišnik in ključar, odboru, gg. Ant. Lakner (54i in Toni. Pirnat (14«). V kapucinskem predmestji gg. Fr. \Vaidhauscr <•'»), Fr. Legat (52) in Andr. Zi terer ("»). Za t J rad i še gg. Jan. Mauser (2.'J), Jak. Spoliarič 112) in Vil. Rost (4<>). Za šenpetersko duhovni jo gg. Jan. Novak »-iT i, Mat. Šrajner (95i, Jak. Zupančič i7.'i). Za Tomovo gg. Jan Komar (4<>), Fr. Tonn-c W \i, Jan. Zitcrcr Družba ima do zdaj do pol četerti sto družnikov in upati j«-, da se bode pri taki vravnavi hitro razširila. K n c zoš k o f i j s k o Al o j z i j e v is če let a 1 •*<»>"). Konec Šolskega leta 1 s t >5 bilo je v Alojzijevišei 5.'» učencev . ki so hodili v očitne šole gimnazijske. Izmed fvi pr.jelo jili je konec leta 1<> ča-tna darila: 14 bilo jih j<- pohvaljenih: 27 imelo jih j«- pervi red (eden teli izveršil spraševanje |»o šid>kih praznikih); 2 pa sta bila bolna, toraj nista dobila -pričal. Osmošolcev bilo je 5, ki -o prestopili letos v veliko semenišče. Kden omenjenih 2 bolnikov, Val. Pretnar iz 4. razreda, mladeneč prav spodbudnega vedenja, )•• umeri novembra. Ii l*ostojiie. Tudi pri nas -o napravili Božični kres ubogim .soUkim otrokom, ki jim pomaujkuje po .rebuc oprave, .la razcapani in skoraj bosi morajo ho- diti v merzlem zimskem času. Iz raznih dobrovoljnih doneskov in darov se je toliko skupaj nabralo, da je štirdeset otrok, dvajset dečkov in dvajset deklic, ob-darovanili z verlino obleko in gorko obutvo. Darila so se delile v prostorni šolski sobi, kjer je bilo postavljeno božično drevce, lepo okinčano in razsvetljeno; obilna množica otrok in odrašenih je bila zbrana pri tej milo-sereni slovesnosti. Hvala dobrotljiviin dariteljeni! — Sveto leto je tukaj in v okolici močno obudilo pobožnega duha; marsiktera duša se jc tudi k pokori obernila. ki je dolgo časa poprej v grehu nemarno živela, sicer pa tudi ni ostalo brez tacih, kterih noben svet čas ne spreoberne k svetosti. Cas svetega leta je v nekterih krajih tudi drugačne lepe dari pinesel. Za posto jnsko dekliško šolo se je dobila deržavna obligacija za 150 gl.: za boljše zvonilo pri tukajšnji podružnici sv. Anton sti dali dve pobožni roki 150 gld. V S tu dene m pri farni cerkvi sv. Jakopa so dobili ravno v sredi svetega leta novo zadosti veliko in soglasno zvonilo; lepo se vjc-rnajo glasovi e s 15 centi, a s 7, in cis s 4 centi teže. Iz Maribora, t (Kaj je z »Matico?" Nekaj o tukajšnji gimnaziji, in katoliški rokodelski družbi.) Bliža se konee drugega leta vstanovljene „s 1 o-venske Matice." Po novinah se je že popraševalo, kaj da odbor dela? V »Novicah" smo le enkrat glas odborov zaslišali, da še gradiva za letopis pomenjkuje, in naj se podvizajo, ki mislijo kaj spisati. Pa takovi glasovi, vabeči k delanju na duševnem polji, ostanejo skorej vselej glasovi v veter. Kteri bi bili sposobni delati, imajo dovolj svojih opravil, ali si pa mislijo: kaj čem pisati? se bode že druzih našlo, ki bodo željam odborovim ustregli. Treba bi bilo pred vsim, da bi se bil načert za letopis napravil in razglasil, in da bi sc bili naravnoč znani pisatelji slovenski o pravem času povabili, da naj spišejo, kar se želi. Mislimo, da bi ravno »Matica" imela biti sredotočje, ki bi majhno število pisateljev lepo družilo, ter jim pogum dajalo za blagor domovine se truditi, kar posamezni pisatelji na svojo roko pri nas zavolj majhnega števila bravcev tako hitro storili še ne bodo. — Zares moramo obžalovati, da se že drugo leto Matieino koncu bliža, pa ne da bi bili kaj veselega in spodbudivnega od „Matice" slišali. Čemu je bil odbor izbran? Mesca junija je opravilni oddelek odborov pervo svojo sejo napovedal, in vnenjim odbornikom tudi tvarine razgovorov naznanil s prošnjo, naj odborniki, ako k seji priti ne morejo, pismeno svoje misli naznanijo. Gotovo jih je mnogo svojo dolžnost izpolnilo; nikjer pa zvedili nismo, kaj se je bilo sklenilo. Ali se je tedaj čuditi, da Še za letopis, o kterem se je imelo v oni seji pogovarjati, pripravnega gradiva došlo ni?" Gospoda! to ni dobro. Kar je govoril prevzvišeni bi-škup diakovski gospod Strosmajer v zagrebškem zboru glede jugoslov. akademije in vseučilišča, ki že eeterto leto čaka dovoljenja, to velja tudi o naši ,,Matici." Ti-hota o delavnosti odbora škoduje „Matici" moralno in materialno. Neizmerna škoda moralna je. da leta tečejo in se za duševni napredek zapuščenega slovenskega naroda nič zdatnega ne zgodi. Skoda materialna je pa, da marsikdo videči, da ni znamnja zdravega življenja od »Matice," neče pristopiti, češ. da je še čas pristopiti. ko se bo kazalo, da bo zares kaj iz ,,Matice." Tako se pa sučemo po rimski poti: Matica čaka več členov, — a prihodnji členovi čakajo Matice. Da po tem potu svojega namena ne dosežemo, je očitno. Tedaj, gospoda! stopimo na den. Čeravno v začetku za tiskanje knjig ..Matica" veliko potrošiti ne more, pokažimo vsaj svetu, da delamo. Naj bi se le v eni pošteni kn jigi pokazalo, da nam je zares mar izpeljati prevozni nomen ..Matičin." bode tudi zaupanje, ki sedaj drema zopet oživelo. Čc bi kje še ne bilo zadosti obresti , nase stroški poplačajo, naj pa členi doplačajo, kar še menjka; gotovo ne bode nihče gledal na tiste solde, ako le dobro in koristno knjigo dobi. — Morebiti pa z „Matico" le zato tako terdo gre, ker se hoče djansko dokazati, da brez plačanega tajnika vender lc ne ide? Naj že bo; čeravno bi to bil žalosten dokaz, kajti družba sv. Mohorja v Celovci tudi nima tajnika plačanega, pa vender vsako leto lepili knjižic med narod spravi, ker ima blagih domoljubnih sere, ki sc žertvu-jejo za dobro stvar in domoljubje v djanji kažejo. Kavno ta obzir jc vodil one členove in odbornike, ki so glasovali za to, da se tajnik „Matičin" nc plačuje, naj bi istina njena berže si opomogla. — Neki učitelj zgodovine na tukajšnji gimnaziji, rojen Nemec, ne more več mirno spati, odkar si je graški rektor Schmid toliko „lorberja" pridobil s svojim govorom o priliki obletnice popolnjenega vseučilišča. Slišimo namreč od več strani po celo verjetnem viru, da omenjeni učitelj po vsej sili dijake v veri bega in moti. Med drugim je pri povesti, kako da je Mojzes ljud izraelski skoz rudeče morje prepeljal, dijakom pokazati hotel, da on še kaj več ve, ter je prežvekal plesnjevo pravljico, ktero je že stari nevernik Artapan (Evzeb. praep. evang. 9, 27.), neveden v izraelski zgodovini kakor vsi njegovi neverni verstniki, povedal, da je namreč Mojzes dobro poznavši kraj, navadni odtok morja(ebbe) pričakal, ter izraelce po suhem prepeljal!! — Kakor so zavernili gg. bogoslovci v Gradcu svojega poopieevavnega rektorja, tako bi pa tudi lehko sami učenci na marib. gimnaziji svojemu premodremit profesorju tole v prevdarek dali: da je namreč njegovo modrovanje že zato prav telebasto, ker so za Izraelci Egipčani, ki so gotovo muhe rudečega morja ravno tako dobro poznali, kakor poznajo Kranjci svoje cirkniško jezero, v pomorsko brezdno vdarili in se v njem potopili.— Pa ni nam do tega, da bi čenčerije slabovernega učitelja tukaj odbijali; samo to želimo in prav serčno priporočamo, naj gg. učitelja verozakona svoj namen izpolnita in to stvar berž pri cerkveni oblastii, ne pa pri gimnazialnem ravnatelju naznanita. Kar zadeva pravo-vernost učiteljev vseli, je vsled postave biškup sodnik, ki ima ravno zato gimn. komisarja, kteri to stvar preiskovati in razsoditi mora. Le nikar plašljivi ne čakajmo , da nam prederzneži tudi še naj dražji reč, zaklad sv. vere, pri mladini ukončujejo, kakor se to v Gradcu v višili šolah sedaj prav očitno godi. — v Konečno kaj veselega. Na god sv. Štefana je obhajala tukajšnja kat. rokodelska družba obletnico svojega ustanovljenja pred 10 leti. V jutru je bila slovesna služba Božja v stolni cerkvi, opravljana po prečast. g. stolnem proštu. Na večer so napravili rokodelci igro: „Egipt. Jožef;" potem so predstavili v živih podobah prihod in počeščenje pastirjev pri jaslicah Jezusovih. — Rokodelska družba sc prav krepko vede pod svojim marljivim pervosednikom v. č. gospodom profesorjem Kovačičem, ki je zares duša cele družbe, ki vsled tega šteje okoli 90 družnikov, kar je za ta čas, ko obertnija tako slabo gre, v resnici veliko, in za Maribor, kjer sc mojstri za toliko hvale vredno napravo v obče še ne menijo, čudovito in ravno zato očitno znamenje, da katoliške naprave, ako se le pravi možje dela lotijo, povsod zmorejo. — Iz Gorice. — Opomba v „Umn. Gospodarju" št. 12 od 19. decembra W>5, vsled kterega naj jaz na Goriškem nabiram doneske za spominek Slomšckov, in da naj se naročniki za „Zukunft" pri meni oglašajo, ni po moji volji; priletnost in dvojne službine opravila mi ne pripustijo se s tem pečati. Preč. gg. dekani naj }»<> dekanijah nabrani denar za omenjeni spominek po pošti v Maribor poslati blagovolijo. Jaz odrajtam tu v u namen po Danici pet goldinarjev. Matej Pire, korvikar in stolni kooperator v Gorici. Iz Gorice. K temu, kar je bilo undan rečeno zastran darov za sv. Očeta . naj pristavim v bolj natančno določilo to le: Od L 18fi0 do lHtio j.- goriška nadškofi ja poslala sv. Očetu 14.22fi frankov; onnnjenih l."»4<> fr. je letos po nadškofii nabranih; — Goričani so zadnji dan ljudskih vaj v letošnjem sv. letu darovati lti."> gld. — Bog jim stoterno plačuj njih ljubezen do vesoljnega Očeta katoličanstva! Iz Kohorida, 22. grud. Sveto leto je pri kraju: blagor mu, kdor ni zamudil prijetnega časa t rospodovega obiskovanja! Tudi v naši fari sc je obhajalo, kakor upamo, sv. leto k pridu več sto duš; zakaj spovcdnice so bile od pervega do zadnjega dne obilno oblegane, posebno pa kvaterno sredo in četertek, ko so nam čč. gg. duhovniki iz štirih duhovnij pomagali. Tudi procesije so našo cerkev obiskovale. Gospod Bog pa naj nas vse obišče z milostjo svojo ter naj vedno pri nas ostane! Iz Amerike. Iz Krov-Vinga so pisali prečast. gospod Fr. Pire naslednje prav ginljive misijonske naznanila do našega premilostnega gospoda knezaškofa. Prečastitljivi, Milostni knez in škof! Ker gre h koncu cerkveno leto, naj mi bode do voljeno svojemu preljubljenemu domačemu višjemu pa stirju in nepozabljivemu svojemu dobrotniku sporočiti « svojem misijonu med Indijanci očipivanskega rodu id« r zave Minesotej in o svojem delu ined njimi — danes, ko nastopim osemdeseto leto svoje starosti. Ker so sv. Oče v Kimu tudi nam podelili preveliko dobroto svetega leta, sem imel najprej v čveterih so seskah belili katoličanov, med Francozi, Nemci in na pol Indijanci toliko opravila, pa po šestih okrajih svojih žc spreobernjenih Indijancev, da mi ni bilo mogoče na to misliti, novih dušic si pridobivati svoji cedi. Odložil sem toraj popolno podučevanjc tistih že odrastlib Indijanov, kteri so sc mi ponudili za sv. kerst iu iiridružil razun veliko otrok le nekaj divjakov, večidel bolnih, na novo Kristusovi čedi. Bilo je pa letos med belimi in med Indijanci tolik« bolnih, ua so me klicali dan na dan na pomoč, naj jim k zdravju pomagam. Z Božjo pomočjo pa /. izverst nimi svojimi homeopatičnimi zdravili mi je tudi res šlo večidel po sreči, kar mi je tako zaupanje pri nejever nikih pridobilo, da so me kaj radi sprejemali in me poslušali. Iz svojega letošnjega popotovanja nimam kaj po sebno imenitnega povedati, če ne znabiti tega. da sem vstanovil v Namgos-Okang-u t pri tako imen. .,postervjeiu jezeru") nov misijon. Našel sem tu prav dobre, delavne in nepopačene Indijane, kteri so mi obljubili, da sprejmo sv. vero, če dobe duhovnika, kteri bi jih podučeval v sv. resnicah. V ravno tem kraju mi nekega dne na sproti priveski v malem, iz brezovega lubja narejenem čolničku divjak, in zraven njega sedi njegova žena ter žalostno pogleduje na umirajoče dete, ktero ji v naročji leži. .Taz ga nagovorim, mu pripovedujem «» potrebi sv. vere pa sv. kersta, in slednjič prašam. bi mi li ne pri volil, da kerstim bolno dete. Ko mi odgovori, da nc. se inu ponudim za zdravnika in ogledujem otroka, <••• bi mu bilo še pomagati: to je dojiadlo divjaku. Det« je bilo zelo umazano po obrazu, neizrečeno zateklo it kaj kaj blizo smerti. Namočim svojo belo rutico v vodi očedim dete po obrazu, pri tem pa stisnem rutic,da je voda ccrljala na čelo, in -ieer v podobi sv. križa: sam pri sebi pa -eni tiho izrekoval besede sv. k« r>ta Tako je prejelo bolno dete za sil«i sv. kerst. -tari-i jk* že vedeli niso za to. „Glej, rečem materi, zdaj je tvoje dete očiščeno, je lepo in čisto kakor angelj!" Mati se mi zahvali in poljubi svojega otroka, g. Ig. Tomazin pa (kteri me je spremljal na tem potovanju) se mi prijazno smehlja, ker se je bil udeležil dobrega dela, pridobitve ene duše, in je bil tudi kerstni boter. Moje telesno zdravilo sicer ni pomagalo, bolno dete je uinerlo še tisti dan, ali njegova duša se veseli v nebesih in Boga za me prosi. Tako sem v tridesetih letih svojega misijonstva že veliko na smert bolnih otrok terdovratnih indijanskih starišcv rešil in vpeljal v večno zveličanje; upam da me bodo kdaj serčno pozdravili v nebesih. V Leech-Laku (Lič-Leku) sem oznanoval sv. evangelij mjovernikom in protestantom, ter natanko jim razkladal resnice kat. cerkve; moj predragi sodelavec v misijonu, gosp. Tomazin, pa je prijazno k sebi zbiral otroke, jih vadil v indijanskem branji in podučeval v našem katekizmu: sedaj že prav dobro molijo in pojo. Vsled tega jo k meni prišlo osem indijanskih glavarjev, naznani vsi mi, (hi bi se sprcobemili, če bi jaz pri njih ostal, ali pa kak drug dober duhoven, da bi jih podučeval v kat. veri. Ti glavarji že, kar je bila vojska, dobro poznajo moč naše vere. Takrat so taborili tri milje pred Krov-vingom v nekem temnem gojzdu in ravno so na-rnerjali prihodnji večer nad Krov-Ving planiti in vse bele pomoriti, ako bi se jim ne vdali, ko jaz k njim pridom in jih v krepkem govoru pomirim. (M takrat me imajo radi in mo zvesto poslušajo: protestanti se nočejo več imenovati, pa tudi njih učenikov ne več terpeti mod sabo. Na tem popotovanji som obiskal tudi svojo Indijance ob Misisipu, v Mičimičikang-Pakegamu in v Sand-Laku, ter jih veliko že pokristiianjenih podučeval, otroke kerševal. pa tudi ozdravil mnogo bolnikov. V Sand-Laku j«- bil tudi stari glavar bolan; svetujem mu, da naj bi sprejel vero in se dal kerstiti: ta pa pokliče vse svojo podložno možake k sebi in jih praša, kaj bi oni storili, ko bi katoliško vero sprejel? Odgovore mu, da bi oni ravno to storili. T<» bi so pa le zgoditi moglo, ko bi kak duhoven stalno pri njih ostal. O kako živo potrebujem dobrih iu v indijanskem jeziku zvedenih pomagavcev. da bi popolnoma podučil in spreobernil divjaško svoje Indijance, ali kaj čem V Samemu gre to počasi počasi spod rok, od vsih svojih učencev pa, ktero som z velikimi stroški iz Evrope sabo pripeljal, sc v tem zanesti morem lo na 2 ali 3. (Škofje namreč duhovno radi dajejo evropejskim izsclccm, kteri so pri pomanjkanji duhovstva tudi silo zanemarjeni in zapu-šeni. Vr.» Ce bi so toraj iz blagodarjone ljubljanske škofije kak dober duhoven oglasil za moj indijanski misijon, prosim, premilostivi Gospod in knoz! ne odrecite mu postavnega privoljenja za št. pavelsko škofijo v Mincsoti, da se udeležite tudi Vi vsega blagra, kteriga tukaj dober in iskren duhoven storiti zamore. Ko bi bil jaz sedaj še toliko tenlen in krepek na duhu in telesu, kakor som bil pred 25 leti v Mičigan-u. gotovo bi pri svojih ljubih Očipvanih še veliko več storiti mogel, kakor som z Božjo pomočjo pri Otavagčanih; toda s sivo moje glave padajo že zadnji lasjo. Vendar delam za pridobitev duš, kolikor največ morem. Se to jesen som popntoval v svoj naj daljši misijon Ked-Lake, d«*vet dni dah-č; spremljal mo jo tje samo nek Francoz in nazaj star Indijan. Vendar ta težavna pot ni nič škodovala mojemu ostarelemu življenju, doživel sem pa mnog., dušnega vesolja. Sprejemali so me vedelo in gostoljubno, mo gostovali, poslušali moje pridigo in tudi sprejemali moje nauke Veliko so jih je z vliko gorečnostjo udeležilo odpustkov sv. leta. Mnogo iti nekaj odrastlih sem kerstil in z Božjo pomočjo tudi veliko bolnikov ozdravil. Naposled sem pa vendar le mogel hiteti, da bi ne bil kje v vodah zamerznil s svojim misijonskim čolničem. Kaj težko sem se ločil od svojih otrok v Kristusu. Od tu se vernivši, obiskal sem mali svoj indijanski misijon Kass-Lake, kjer stanuje kakih 30 družin. En dan sem se pri njih mudil, kerstil neko bolno ženo pa nekaj otrok; ko bi bil pa utegnil mesec dni pri njih ostati in dan na dan jih podučevati, gotovo bi bili vsi ti dobrovoljni Indijanje sv. korst sprejeli. Ko pridem nekega večera v mesto Leech-Lake, od koder sem koj drugo jutro dalje proti domu hotel po-potovati, pride k meni Indijan in mi pripoveduje, da je njegov oče za smert bolan in želi, ua naj k njemu pridem. „Agava bemad isid" (le prav malo je še živ) mi pravi. Koj grom z njim, in 8 milj daleč stopava po slabih potih in temnih gojzdih. Sredi pota nama široko in do kolena globoko močvirje pot zapre; bilo je pa že čez in čez promerznjeno. Da bi v globokem blatu čevljev ne popustil in pa nogovic, jih slečem in grom bos čez. Ali joj! kakor stopim, se mi vdere led pod nogo, in moje že kervave noge se globoko pogrezujejo v blato, — spomnim se kervavega križevega pota svojega Gospoda in Zveličarja in prenašal sem vse lahko. Ko pridem na suho, so bile noge vse terdo in zamorzle: zmočil som jih in dergnil s suknjem, tako sem jih zopet ogrel in oživil. Brez škode na zdravji sem dalje popotoval. Pridom do male, s hlodov sostavljene hiše starega Indijana; bila je v kaj lepem kraju, n:: "ni strani vert, na drugi prelepo jezero. Kar začudi se bolnik, ko me zagleda, ni so me nadjal; poda mi slabotno desnico in veselja mu soize oči zalivajo. Kaže mi strašno rano, ktero mu jo v 4 letih naredil napersni rak in prosi mo, naj ga podučim, kako naj bi so z Bogom spravil in srečno umori. Obljubim mu vse to in ostanem en dan pri njem. Do-končavši svoje duhovno opravilo, se prijazno posloviva s sladkim zaupanjem, da se kdaj v nebesih zopet vidiva. To je stan mojih misijonov med Indijanci; v prihodnje se pa z Božjo pomočjo nadjam še veliko boljoga pri svojih Očipvanih, če mi le kmalo v pomoč priteče nekaj gorečih sodelavcev, in pa čc mi Božja previdnost pošlje potrebnih pripomočkov, da izpeljem, kar na-merjam. Zaupajo v to se priporočim vsim prijatlom svojega misijona, se izročim njih blagovoljnosti in molitvi tor ostanem z naj večim spoštovanjem vedno Vaše milosti, svojega Gospoda in Kneza ponižni in pokorni Frančišk Pire, s. r. kat. misijonar. V Krov-Vingu v Minesoti, 20. listop. 1865. Bi. a j Je Hej norega po širokem srefnf Razne novice. Belgiški kralj Leopold je zapustil 80 milijonov frankov lastnega premoženja. — V Parizu in v Noapolnu še zmiraj kolera roji; po 12 do 15 na dan jih umerje samo po bolnišnicah za to hudo boleznijo v Parizu — brez teh, kar jih vzame po hi-ah. Vso tako kaže, da na spomlad bode dalje marširala, in fmterkati utegne na vrata pri tacih, ki sv. leta niso v lise pustili. — V novi Italii je sedanjo dobo 108 škohj brez pastirjev! — V Kanadi se je bil zgubil škot iz Kvebeka. Iskavei zadenejo na trumo divjakov in jih vprašajo, če poznajo tostoga škofa. „Kaj pa, da ga poznam," je eden odgovoril, „sej sem ga tudi jedel." Tudi laški „liberaluhi" jedo škofe. Kdaj jih bodo že siti V! Pa tudi njo nesreča je vse polagoma, kakor pred nekaj časom Kavurja. Undan je N igra-ta, ministra kraljeve hiše, mertvud kar poniči povečorjal. — Za spominek Lamorieierov je že podpisanih čez i i m.« mjO frank, in so podpisuje ven no ven... Katoličan«tvo ve častiti spomin svojih mož. — V kloštre hodijo po navadi reveži juhe prosit; Italija nova si je izmislila ložji pot: ona hodi v cerkve, kloštre itd. ropat in naj veči rop ima še odmenjen, namreč sploh cerkveno premoženje pojužinati, — nekako tako, kakor je „Danica4< pred nekaj časom popisovala, de turčini delajo po samostanih v Hercegovini. Pravijo pa, da je neki uradnik, denarski opravnik, s posebnim priporočilom francoske vlade ponudil laški vladi GOO milijonov na cerkveno premoženje, vendar pa s tem posebnim pristavkom, da bi se ne postavilo na prodaj. Tako si hoče nova naropana Italija le še dalje z ropom pomagati, ki nc verjame, da en krivičen vinar deset pravičnih uje, in se toraj ni čuditi, da ima za leto 1806 nezmerni primankljej ali pod-nič z 2»i4 milijoni! Ce pa ta gladovna mavra tudi vse cerkvene dobra pogoltne, naj ne misli, da bo prenasitosti počila: gladu bo poginila! — Mlgsp. mondovski škof je undan birmoval v Milanu. Neki časnik pripoveduje, da ena birmank je rekla, da ji je ime Italija. Mil. gosp. so jo birmali za Marijo. — Rim ima namen, vestminstersko nadškofi jo razdeliti v dve nadškolijstvi, ker je za eno samo preobširno. Ko je 1. 1850 Pij IX to nadškofijstvo vstanovil med velikim napihovanjem anglikanizma, jc imelo l,lo0. dolarjev; orgije same .so bile vredne 10.«M» dolarjev... Luter je nekje v svojih omiznieah rekel, da peklenšek zlasti takrat v cerkvah kuri, kadar se v njih krivoverstvo oznanujejo. (New. Jork. Ktzg.) Umazano pisaštvo v Parizu preseda že celo široko-rokavskim duhom. „Presse" vpraša, „če jc kazališe nravnišc čedniše) kakor občinstvo?" Lepa ti je to solaljudstva, če se morajo take vprašanja staviti! — „France" in en i, da je setlanje francosko občinstvo boljše, kakor pa ,,slovstvo,— da to slovstvo ljudstvo zapeljuje k zaverženosti, ne da bi ga dvigalo, čed-nejšega, delalo; da debel dim razširja v glavah, ne da bi jih razsvitlovalo. — Pač žalostna hvala taeega slovstva iz ust samih „liberaleev!" — Slovstvo tedaj ima ljudstvo likati, boljšati, blažiti, iz perstenosti k lepšim občutkom povzdigovati; ne pa ga v blato vabiti in tisati. Žalostno pa je, da ravno na nravnost se premalo pazi. Koliko razdjanjo delajo masikteri berklarski in drugi potuhnjeni trajmavrarski listi med občinstvom! Ako se razširja n. pr. le živinska — ne rečem že človeška — kuga; kako hitro se delajo pregraje, n upravljajo >traž«-, da bi n<* mogla dalje! — J«* mar nravnu kuga manj nevarna, manj škodljiva? - - .,Unita" pravi, da je skorej vse evropejsko časništvo v frajinavrarskih rokah. Ali ni to sladko pripo-ročevanjv- z;i naročevanje?... Glejte torej, na kaj se nano-ate, da vam mišice v papirji pošte no prinašajo, ki bode ostrupila vaše serce in blagoslov vaši niši spodkopala! — (liovarska gred.)„Unita pripoveduje, da v Florencii so s»' nabijali ob zidovih napisi: ,.Prcč staro in novo ministerstvo! Ljudovlado hočemo !" Ta list očita ministru, da j«- on sam tega kriv, ker tudi ,,ab ba s s o!" ima svojo nepreprosljivo logiko. (Kdor namreč dopusti A, mora dopustiti tudi H, C in zmiraj dalje.) Začne se namreč reči „abb:isso" preč) z jezuiti, in ,,abbasso „abbassata" kličr: tedaj „abbasso<4 nmihe, „abbasso'4 redovnice, „;ib-basso" duhovne, „abbasso" škofe, „abbasso" papeža, ,,abbasso" ministre stare, „abbasso" ministre nove, in potlej? In potlej tisto „hočemo ljudovlado" obsega še veliko družili „abbassatov," velja namreč: „abbasso" posestnike, „abbasso" bogate, „abbasso" gosposko, ,.ab-bas.-o*' dcržiiio, živi naj pekel!"... Take so rovarstva in njili nasledki. — S a m o t «i. O «.*iih«>!h , ti -vrtiš«-! Ki zakrivaš /iv altar. /.>lj'i". />!jn«> H t«- i? Da /a-.i/i j »r« "»ti nu s.- jtl.uu. r; i zaupljivi-ti«-r «lvi"iii< i>» v ii»-l»«"». O !jiih>-/.ni ti ognjišč! — Tu p-diladam ua altar, N:; r »t'> moriše Lastil«- volje /gavni ilar; Tit p«.žigam kri/«- znane, Kr. ja druzg.-i n- jM./.nam, Pr«d s.» »»kali mi ran«*, Tu > jM jM lutn si igram. O onebje ti blišobe, Ki temnoto mi vedriš! Potrebuje um svitlobe, Goste megle razpodiš. Kot večernica priplava, Kakor morska zvezdica, Mi resnice pot naznava Mila tvoja lučica. Ti zakladov hiša zlata, GnAd globoko si morje, Cez kraljestva si bogata In tez krone vse zemlje; Krona tvoja blagoeena — Ta na veke me slavi, Zunaj tebe sama pena Je, ki sapa jo podi. O nebeško veseliše! Kajski hlad obdaja te; Ti neba si preddvoriše, Le prestop do neba še. Zemlja v prah se mi poniža, Ko odtegnem se ljudem; Družba viših se približa, Zlega več se ne zavem. Počivaljše ti si mirno, Terdna skala sred morj&; Tu počije serce verno, Tu naročje je neba. Kakor mati me objema Božje duh nazočnusti, Svete iskre v meni vnema Serce večne milosti. Ko viharji siloviti Se na morji razserde, Kakor dete izročiti Hočem tebi v varstvo se. O življenje ti presrečno , Ti edini zemlje dom! V tvojem varstvu krono večno V sveti družbi spletal bom. Lovro Mene iger. Duhorshe spremembe. V goriški nadskofli. Dekan pri stolni goriški cerkvi jc imenovan vis. čast. gosp. korar in višji šolski ogleda Janez Budal; — gosp. sem. vodja dr. Hrast je izvoljen škofijski svetovavec; — gosp. Jak. Bizjak je postal drugi duhovni oskerbnik v kaznivnici v Gra-diški; — namesto njega pride za kaplana v Komen g. Štef. Mozetič; — na tega mesto za kaplana v Ajelo g. Ant. K one j on iz Strasolda, in tje gre za kaplana g. Jan. Mondini; — namesto tega v Kampolongo za kaplana pa g. Jan. Z c i. V lavaiitinski školii. Dva gg. župnika sta nagle smerti umerla: Marka S o d j a pri sv. Janži, in Ant. Lobenwein v Ribnici. R. I. P. — Za provizorja sta postavljena: g. Henrik Križan pri sv. Janži, in g. Jak. Mastnak v Ribnici. Prestavljena sta gg. kaplana: Jož. Sorgiehner iz Trcbovelj v Griže, in Jer. C o ca j k sv. Martinu pri Šaleki. Dobrotni rtarori. Za sv. Očeta Pija IX. N. P. 1 tolar za 2 gld. st. d. — A. P. 1 tol. za 2 gld. st. d. — M. S. 1 tol. za 2 gld. st. d. — M. F. 1 dvajsetico. — M. S. 1 dvajset. — J. S. 1 dvajset. — Nekdo *J dvajsetic. Pervih sedem s pristavkom: ,.Bog Jim daj stanovitnost in naglo tolažbo!44 — Janez B. 2 dvajsetici st. d.; Polona F. 1 dvajsetico; Anton P. 2 gld. n. d. v sreb.; France G. 1 gld. B.; Jera A. pol gld. ii. dn. v sr. — Iz cerkljanske fare s prošnjo „Sv. CK'e! blagoslovite nas iu sprosite nam stanovitnost v veri in goreeno-t v dobrem:'4 46 gld. 17 kr. st. in nov. denara. — J. St. križavee t. j 2 gld. 12 kr. st.: „Benedic hereditati tuae.44 — Za Slomšekov sponi. G. J. Brence t gld.; Pol. Ferlan 50 kr.; g. L. Kušar 30 kr.; — g. A. Potočnik 1 gld.; g. Fr.v Grive«-1 gld.; Jera Ambrožič 50 kr. — G. Blaž Madon, fajm. v Sempa«i 1 gld. _ G. J. Jan 2 gld; — g. J. Škotic l gbl. Gosp. mis. Pire it za ve žilo. A. M. in J. St. po križavee t. j. 4 gld. 24 kr. st. dn.; in M. L. 2 tolarčka po 1 gld. sr. s pristavkom: „Bog blagoslovi Kolone«*!44 i/. Kr. — O. J. L., duh« ven v K. 5 gld. — G. J. Jan 2 gld. Pogorori z gg. tlopisorarei. G. Fr. O. pri sv. P.: Smo preeej naročili in upamo, da /.e imate. — G. J. C. v Gor.: List poslan, cena v njem zaznam. — O. —I— v M.: Preserena hvala zdaj iu vselej! — G. J. J. v G-Hvala za blagost; sicer vravnauo, kakor želite. — G. 11. v P.: Po vaši volji vravnauo. — G. L. v K.: Hvaležno prejeli. — G. P. v. G.: Vse opravljeno. — G. Ž.: Zastran V-čanov si ne upamo preveč pritiskati, ker to ni naša rrč. Ijudnost ! — — G. V. v Gr.: Hvala za pri-