Leto 1904. 477 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos LXXX1X. — Izdan in razposlan dne 31. decembra 1904. Vsebina: Št. 168. Dopustilnica za lokalno železnico od Jindfichovega Hradca v Vobratyn. ins. Dopustilnica z dne 27. decembra 1904.1. za lokalno železnico od Jindrichovega Hradca v Vobratyn. Na podstavi Najvišjega pooblastila podeljujem v porazumu z udeleženimi ministrstvi okrajnemu za-stopu Kamenice ob L., po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, v zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238), in pa zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne železnice, katero bo kot lokalno železnico z ozkim tirom napraviti od postaje Jindfichov Hradec na progi državne železnice Gornje Gerekve — Veseli čez Kamenice ob L. in Černovice v Vobratyn. § 1. Za železnico, ki je predmet te dopustilnice, uživa koncesijonar v členu V zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) omenjene ugodnosti. § 2. Koncesijonar je dolžen, gradnjo dopuščene železnice dokončati najdalje v dveh letih, računaje od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu ter vzdrževati po nji obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo. Da se bo držal gorenjega roka za gradnjo in pa da izvrši in opremi železnico, kakor zahteva dopustilo, naj dâ koncesijonar na zahtevo državne uprave zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev. Ako se ne bi izpolnjevala zgoranja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina. § 3. Da izdela dopuščeno železnico, se podeljuje koncesionarju pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov. Ista pravica se podeljuje koncesijonarju tudi zastran tistih dovlačnic, ki se morda naredé in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi. § 4. Koncesijonarju se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopustilnice in po dopustilnih pogojih, postavljenih po ministrstvu za železnice, in pa po semkaj merečih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), potem po zakonih in ukazih, ki se dadö morda v bodoče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne na-redbe in prometni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, toliko, kolikor se bo to z ozirom na posebne pro- (Slovenisch.) 122 metne in obratne razmere, sosebno na zmanjšano vozno brzino, zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in gledé tega bodo veljali posebni obratni predpisi, ki jih izda ministrstvo za železnice. pravi oseb in reči se bo v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, ki bodo vsak čas veljala pri avstrijskih državnih železnicah. § 5. Koncesijonarju se daje pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih postavi, naredi delniško družbo, ki stopi v vse pravice in zaveznosti koncesionarja. Koncesijonarju se priznava pravica, da do zneska, ki ga določi državna uprava, izda prednostne delnice, ki uživajo gledé obrestovanja in raz-dolžbe prednost pred osnovnimi delnicami. Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam, preden nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila iz doneskov poznejših let, se ne sme odmerjati z več nego s štirimi odstotki. Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave. Pri tem veljaj to načelo, da se ne. smejo razen stroškov, ki se res uporabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnice, vštevši nabavo vozil ter za dotacijo glavnične reserve, katero določi | državna uprava, in se prav izkažejo, prištevši inter-kalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in pa kar bo morda res kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakršni drugi stroški. j Ako bi bilo po dogradbi železnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti k napravni glavnici, če je privolila državna uprava v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih , naprav in se stroški prav izkažejo. Vso napravno glavnico je odplačati v času, dokler bo trajalo dopustilo, po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državna uprava. Družbena pravila in pa obrazci osnovnih in prednostnih delnic, ki se izdadé, potrebujejo odobrila državne uprave. Ta določila se uporabljajo tudi na deželno brambo in črno vojsko obéh državnih polovic, na tirolske deželne strelce in na orožnike, in to ne samo ob potovanju na račun državne blagaj-nice, ampak tudi, kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun na orožne vaje in prigledne zbore. Koncesijonar je dolžen, pristopiti k dogovoru, sklenjenemu med avstrijskimi železniškimi družbami zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pripomaganja z osebjem in z vozili za večje vojaške prevoze, dalje pri-I stopiti k vsak čas veljajočim predpisom o železništvu I za čas vojske in pa k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija 1871. 1. o prevozu takih bolnikov in ranjencev, katere je na račun vojaške bla-gajnice prevažati ležeče. Vsakčas veljajoči predpis za vojaške prevoze po železnicah, in pa vsakčas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarja moč in veljavo z dnem, katerega se začne po dopuščeni železnici obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdadô šele po tem času. pa se ne objavijo v državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarja veljavnost tedaj, kadar se mu priznanijo uradoma. Te dolžnosti ima koncesijonar samo toliko, kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom na sekundarni značaj te proge in na olajšila, dodeljena vsled tega gledé naprave, opreme in vrste obrata. Koncesijonar je dolžen, oddajajo službe se ozirati v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe. § 7. Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnostne straže, finančne straže i. e.) naj slično veljajo znižani tarifni postavki, veljajoči za vojaške prevoze. §6. § 8. Voj aščina se mora prevažati po znižanih ta- Dopustilna doba in ž njo vred v § 9, lit. b) ifnih ce nah. Za uporabljanje vojaške tarife ob od- ! zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset (90) let, računaje od današnjega dne, ter mine po izteku tega roka. Državna uprava sme izreči, da je izgubilo dopustilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se ne bi izpolnile dolžnosti, v § 2 ustanovljene o dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, kolikor bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §11, lit. b) zakona o dopuščanju železnic. § 9. Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, bo vodila ves čas, dokler traja dopustilo, za račun koncesionarja država, in koncesijonar naj upravi državnih železnic povrne stroške, ki ji res nastanejo vsled tega obratovanja. Načini, kako je voditi ta obrat, se uravnajo z obratno pogodbo, ki se sklene med državno upravo in koncesijonarjem. § 10. Koncesijonar ima dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) vsak-čas dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje skupno rabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se šele napravijo in bodo v državnem obratu, in to tako, da bo imela državna uprava pravico, prosto določevaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po vkupno porabljani železnici ali posameznih njenih kosih. § H- Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana, odkupiti vsak čas po nastopnih določilih : 1. Da se določi odkupnina, se seštejejo letni čisti doneski, kar jih bo imelo podjetje v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti doneski najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donesek ostalih petih let. 2. Ako se odkupi železnica pred pretekom začasne davčne prostosti, ustanovljene v § 1, je za ostalo dobo davčne prostosti tako najdeni poprečni j čisti donos teh petih let odkupna renta, ki se izplača 1 davka prosto. Za čas po preteku davčne prostosti je hkratu ovedeti odkupno rento tako, da se od donosov, privzetih v poprečni račun, izračuni davek z dokladami vred po odstotnem postavku dotičnih let in se odbije od donosov. K ostanku se z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je odslej plačevati od odkupne rente po § 131, lit. a) zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetinke tega čistega donosa. 3. Če bi se železnica odkupila po preteku začasne davčne prostosti, določene v § 1, tedaj je ob preračunu letnih čistih donosov z davki, dokladami ter drugačnimi javnimi davščinami, ki zadenejo odkupljeno železniško podjetje, ravnati kakor z obratnimi stroški. Če ni bilo davčne dolžnosti gledé vseh let, privzetih v poprečni račun, tedaj je tudi za davka prosta leta preračunih davek z dokladami vred po odstotnem postavku dotičnih let ter ga odbiti od donosa. K tako najdenemu poprečnemu čistemu donesku pa je z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je plačevati od odkupne rente po § 131, lit. a) zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetinke teh čistih doneskov. 4. V zmislu spredaj stoječih določil ovedeni poprečni čisti donesek je potem koncesijonarju kakor odškodnino za odkup železnice v še ostali dobi dopustila izplačevati v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti. 5. Ako bi se pa železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom ali kadar bi po določilih v odstavkih 1 do 3 najdeni poprečni čisti donos brez pribitka, navedenega v odstavkih 2 in 3, ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je potreben za pogojeno obrestovanje in razdolžbo v nabavo novcev v deželni banki kraljevine Češke s poroštvom te kraljevine vzprejetega hipotečnega zajma, in pa za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državni upravi odobrene delnične glavnice ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dâ država za odkup železnice, v tem, da država sama izplačuje namesto koncesijonarja spredaj navedeni hipotečni zajem dotlej, da bo povsem poplačan, v dogovorjenih rokih dospelosti ter plača spredaj navedeno letnino za delniško glavnico v polletnih obrokih, 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti, ter da povrne koncesijonarju rentnino, ki jo je plačevati od te odkupne rente. 6. Državi se pridržuje nadalje pravica, da sme kadarkoli na mesto še ne dospelih rentnih plačil, ki jih je po določilih spredaj stoječih točk plačevati koncesionarju, plačati glavnico, ki je enaka znesku glavnične, diskontovane vrednosti tega plačila, raču-naje obresti od obresti, po štiri od sto na leto — seveda odbivši pribitek, obsežen morda v zmislu določil odstavka 2 v teh plačilih. Ako se država odloči plačati to glavnico, plačaj jo v gotovini ali v državnih zadolžnicah, kakor si to izbere sama. Državne zadolžnice je pri tem računati po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju uradno zaznamovali na dunajski borzi o državnih zadolžnicah enake vrste. 7. Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država, izplačavši odškodnino, predpisano v št. 1 do 6, brez daljnje odplate v bremen čisto, oziroma samo še z nepoplačanimi ostanki z odo-brilom državne uprave vzprejetih zajmov obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi premičnimi in nepremičnimi rečmi, vštevši vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last koncesijonaja, in postranska opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve, kolikor niso bile že določilu primerno uporabljene z odobrilom državne uprave. 8. Sklep državne uprave o izvrševanju državne odkupne pravice, ki se mora zgoditi vselej z začetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči železniškemu podjetju najpozneje do 31. dne oktobra neposrednjo zadnjega leta pred odkupom. V tej izjavi se določi: a) čas, od katerega se opravi odkup; b) železniško podjetje, ki je predmet odkupa, in drugi iinovinski predmeti, ki naj bodisi kakor pritiklina železniškega podjetja, bodisi v založbo terjatev države ali iz drugih pravnih naslovov preidejo na državo; c) znesek odkupnine, ki jo država plača železniškemu podjetju, eventualno s pridržkom poznejše izprave odkupne cene (št. 1 do 6), ki jo je ovedeti začasno, s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja. 9. Državni upravi se pridržuje pravica, vro-čivši odkupno izjavo postaviti hkratu posebnega komisarja, ki naj pazi na to, da se stan imovine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi. Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave počenši pritrditve posebnega komisarja. Isto velja o vsakem prevzetju novih dolžnosti, ki segajo čez mejo rednega opravilnega obrata ali provzročujejo trajno obremenjenost. 10. Koncesijonar je dolžen poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, ki je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov. Ako bi koncesijonar ne izpolnil té dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve koncesijonarja in brez sodnega posredovanja prevzeti v fizično posest oznamenjene imovinske predmete. Počenši s časom odkupa se bo odkupljena železnica obratovala za račun države, in potemtakem so vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški 1 pa na škodo državi. Cisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do J časa odkupa, ostanejo železniškemu podjetju, ki pa : mora tudi samo poravnati vse iz gradnje in obrata železnice do gorenjega časa nastajajoče obračunske dolžnosti in drugačne dolgove. 11. Vlada si pridržuje pravico, da na podstavi odkupne izjave (št. 8) vknjiži državno lastninsko pravico na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, ki preidejo vsled odkupa na državo. Koncesijonar je dolžen, državni upravi, ako bi se to zahtevalo, na razpolago dati pravne listine, katere bi bile morda še potrebne z njegove strani. § 12. Ko mine dopustilo in tistega dne, katerega mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, vštevši vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last koncesijonarja, in postranska opravila, in pa iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve v obsegu, povedanem v § 11, odstavku 7. Ko mine to dopustilo, in pa tudi, ko se odkupi železnica (§ 11), obdrži koncesijonar last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetja in pa kar bi imel po obračunih terjati, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih in pridobljenih iz lastne imovine, katera si je koncesijonar zgradil ali pridobil sam po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da té reči niso pritiklina železnice. » § 13. Državna uprava ima pravico se prepričati, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo. Državna uprava ima tudi pravico, po odposlanem organu pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornih organih, pošiljanih ob stroških kon-cesijonarja, kakorkoli se ji zdi primerno, pregledovati, da se izvaja gradnja po projektu in pogodbi. Ako se napravi delniška družba, ima komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikor-krat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, ki bo veljal za predstoj-ništvo družbe, in pa v velike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom, do-pustilu ali družbenim pravilom, oziroma kvarne javni koristi; toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, si izprositi takoj odločilo ministrstva za železnice, katero je dati brez odloga in katero veže družbo. § U- Državni upravi se nadalje pridržuje pravica, da se smé, ako bi se poleg vsega poprednjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopustilnih pogojih ah v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopustilne dobe. Wittek s. r. ii>7 V (Sloveniscii.; 123 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja v založbi c. kr. dvorne in državne tiskamice na Dunaju, 1. okraj, Singerstraße št. 26, tudi v letu 1905. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, romunskem, malo-ruskem in slovenskem jeziku. Naročnina za celi letnik 1905 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj Znaša za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskamice na Dunaju, 1. okraj, Singerstraße št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in posamezne kose državnega zakonika. Naročilu pa je ob enem priložiti zanj pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samö, če se je plačala prej naročnina zanj. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo Letnik 1849. za . . . . 4 K 20 h Letnik 1868. za . . 4 K — h Letnik 1887. za . . 5 K — , 1850. » • • . . 10, 50 , 11 1869. . (i — , 18S8. . 8 , 40 , 1851. * • • • 2, 60 , » 1870. » • . 2 80 , 1889. . 6 — , 1852. • • 5, 20 , 1871. * • . 4 — , 1890. . 5 , 40 , 1853. . . 6, 30 . a 1872. . 6 40 , 1891. . 6 , 1854. . . 8, 40 , « 1873. * • . 6 60 , 1892. . 10 , 1855. • • 4, 70 , » 1874. . 4 60 , 1893. . 6 , 1856. » • • . . 4, 90 , * 1875. . 4 — 1894. . 6 w , 1857. . . 5, 70 , s 1876. . 3 — , 1895. . 7 , 1858. • • 4, 80 , * 1877. » • . 2 a — , 1896. 7 ^ „ 1859. . . 4, It » 1878. » • . 4 60 , 1897. . 15 b , 1860. . . 3, 40, 1879. . 4 60 , 1898. 6 __ , 1861. . . 3, 1880. . 4 40 , 1899. . 10 b , 1862. . . 2, 80 , 1881. . 4 40 , 1900. . 7 , 1863. • • 2. 80 , 1882. . 6 — , 1901. . 6 . 1864. • • 2, 80 , 1883. . 5 — , 1902. . 7 , 50 , 1865. • • 4, 1884. . 5 — , 1903. . 9 , 1866. • • 4, 40 , 1885. . 3 60 , 1867. • . 4, J» n 1886. e • • 4 n 60 11 Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po tistih cenah kakor nemška izdaja. Prodajna cena za letnik 1904 se naznani začetkom januarja 1905. 1. Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta. NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celö niso došli ali pa so mu došli nedo-Statni, naj se reklamirajo najdalje v Štirih tednih naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, 111. okraj, Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (V» P°le = 2 strani, stane 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samri vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskamice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarini.