AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, MARCH 6, 1945 SLOVENIAN MOKNINw DAILY NEWSPAPER LETO XLVIII—VOL. XLVIII v 44 NARODOV PRIDE NA ZBOROVANJE Na 25. aprila bodo položeni temelji za svetovni mir v San Fran-ciscu Washington. — Načrti za konferenco Združenih narodov, ki se prične 25. aprila v San Fran-ciscu, se že oblikujejo. Povabila na to zborovanje .so bila razposlana vsem vladam Združenih narodov, razen Poljski, tako naznanja državni urad. Ako bodo vsi sprejeli povabilo, bo na tem zborovanju zastopanih 44 dežel. Sporoča se tudi, da je Francija odklonila vzeti pokroviteljstvo nad tem zborovanjem zaeno z Rusijo, Anglijo in Ameriko Vzrok je baje'ta, ker Francija ni bila udeležena na zborovanju v Dumbarton Oaks-, kjer so napravili program za svetovno mirovno organizacijo Zdaj so veliki trije, Roosevelt, Churchill in Stalin, dali šele v javnost svoje zaključke na Jalti glede načina glasovanja v tej novi ligi narodov. Po tem programu bo imel vsak narod pravico prinesti pritožbo proti temu ali onemu narodu in pritožbo bo dobil v roke postavljeni koncil. Toda pravico glasovati, če se začne z oboroženo akcijo proti temu ali onemu napadalcu, bo imelo samo pet velesil: Amerika, Anglija, Rusija, Francija in Kitajska. To tudi v slučaju, če je ena izmed teh napadalka. In če ena izmed teh petih glasuje proti oboroženi akciji, je oborožena akcija neveljavna. Na tej točki je vztrajal Stalin. Kakšen namen je imel s tem, bo pokazala šele zgodovina. Ta nafon glasovanja koncem konca ne pomeni drugega, kot to, da dokler bodo veliki trije držali skupaj, bo na svetu mir in nič dlje. Ako bo organizirana do 25. aprila nova poljska vlada, bo tudi ta lahko poslala zastopnike na to konfei-enco, drugače pa ne. Poljska ima zdaj dve vladi, eno v Londonu, eno v Varšavi. Prvo priznata Ameriška in Anglija, di*ugo pa Rusija. Nobena ni dobila vabila na konferenco. -o- KRALJ PETER JE ODOBRIL VSE TRI REGENTE London. — Jugoslovanski kralj Peter je odobril tri regente, ki bodo vladali do volitev, kjer naj bi narod odločil, če hoče imeti republiko ali kraljevino. Ti trije kraljevi namestniki ali regentje, katere je predložil kralju v odobritev Tito, so: Srdjan Budisavljevič, Anton Mandič in Dušan Sernec. Prvi naj bi zastopal Srbe, drugi Hrvate, tretji Slovence. Značilno pa je, da ni nobenega izmed regentov iz Srbije, kajti Budisavljevič, ki naj bi zastopal Srbe, je doma iz Like in je živel vse življenje v Zagrebu. j o Ameriški tanki so že vdrli v Kolin Mama zahteva od sina, | GENERAL ROATTA da naj konca vojno . London. — Feldmaršal Montgomery, ki, je bil vedno poslušen sin, je zdaj dobil ukaz, da mora končati evropsko vojno do 23. marca. Lady Montgomery, viar-šalova mati, je napovedala konec vojne do tega dneva. Pravijo, da je pisala svojemu sinu feldmaršalu tozadevno pismo z naročilom, naj gleda, da bo vojna do 23. marca končana, druga- ' če. . . Zbornica ne mara busov Mestni odbornik Prince lahke vrste za mesto je zmagal z restrikcijo Clevelandska mestna zborni- u ^ Shore Blvd. ca je sinoči pn seji onemogoči- ,, . . la nakup 50 lahkih busov za me-1 testna zbornica je sinoči z 31 sto. »Zbornica/ je glasovala za:f0tl 1 ,glaTSU odobrila predlog, predlog z 16 glasovi, proti je bi- b° ^Shor® BJvd/ °d lo pa tudi oddanih 16 glasov. N°ttingham Rd" vzhodno do Tako je predlog prepadel. Odso_ ten je bil odbornik Kovačič, ki je iz mesta, in ki bi bil gotovo glasoval za predlog z odbornikoma Princem in Puclom. Vodstvo mestne ulične železnice je proti lahkim busom, češ, da bo najprej skušalo dobiti velike buse in šele potem, če teh ne bo mogoče dobiti, se naroči manjšega tipa buse. Proti predlogu je gasovalo 15 republikancev in demokrat Križek. Za( predlog 15 demokratov in republikanec Mc-Caffery, -o-— Poslanec obtožuje vlado, da troši papir Washington. — Podosek poslanske zbornice preiskuje rabo papirja pri vladi, ker hoče ta tiskati 265 strani debelo knji- JE ZBEŽAL IZ ZAPORA V RIMU Rim. — General Mario Roat-ta, bivši načelnik tajne policije pod Mussolinijem, je ušel iz bolnišnice, kjer je bil zaprt ra,-di vojnih zločinov, radi katerih se vrši zdaj obravnava. Med drugimi je obdolžen tudi vojnih zločinov nad slovenskim narodom. Ušel je kmalu zatem, ko ga je obiskala njegova žena, katero so zdaj oblasti prijele. Zaprli -so tudi nekega vojaškega zdravnika. Obravnava proti generalu se bo nadaljevala kot bi bil prisoten. -o- Nemci so razstreliti most pri Duisburgu. Sodijo, da bo Kolin v rokah ameriške armade najkasneje v četrtek zjutraj. Tretja armada prodira proti Coblenzu. Windward Rd. samo za rezidence. Boj je til zelo hud, toda odbornik Joins J. Prince je imel v boju dovolj podpore od meščanov, ki zahtevajo ta del bulevar-da za rezidfnčni okraj. To pome)i, da ne bo smela priti v ta o< raj bulevard nobena nova trgovina. Smejo pa ostati te, k se sedaj tam nahajajo. Winjward Rd. veže 185. cesto in Lfke Shore Blvd. malo pred vzhodno mestno mejo. —-o-- Nocoj bo odlikovanih več članic Si Clair Grove Na sej društva St. Clair Grove št. 98 W. C., ki se vrši nocoj v SJD na St. Clair Ave. bodo predle zlate znake vse tiste članiie, ki so pri društvu 25 let. I mm a teh so: Josephine Mežniršič, Mary Barle, go, katere naslov je: "Rodovit-1 .* A""* v ', v -i ,, -T-. ' L, i Stella Bradech, Carolina Bre SSSJ^^JS? —V A*» Haffner, Pau. ine Sesek, Gabriela iz Ohio je izjavil, da je škandal, da vlada na tak način troši ljudski denar in tako potreben papir. -o-— Ruska armada je začela obstreljevati Stettin London. — Armada maršala Žukova je vrgla nemške čete nazaj proti Stettinu na Baltiku. Rusi so okupirali Star-grad, trdnjvo 19 milj vzhodno od Stattina, nato so pa začele ruske baterije obstreljevati pristanišče. S tem so Rusi obkrožili tri nemške armade na Baltiku, katere štejejo skupno do 200,000 mož. Rusi zdaj prodirajo v dveh močnih kolonah proti Stettinu; ki je pristanišče za Berlin, 70 milj južno. Glavna zapreka pred Stettinom je bila trdnjava Stargrad, katero so Rusi dobili v pest po kratkem boju. -o-- Vesela vest Pariz, 5. marca. — Tanki prve ameriške armade so si danes utrli pot eno miljo daleč v Kolin od zapadne strani. Od slavne kolinske katedrale so oddaljeni samo še dve milji Pehota 104. divizije se je pa približala mestu od vzhodne strani in zatrjuje se, da bo ves Kolin v ameriških rokah najkasneje do četrtka zjutraj. Odbor SND v Lorainu SND v Lorain, O. ima za letos sledeči odbor: Predsednik Louis Balant, I. podpredsednik John Kozjan, II. podpredsednik Frank Zgonc, finančni tajnik in poslovodja John Tomažič, blagajnik John K u m š e. zapisnikarica Bivši vojak umrl v Lorainu Steve M. Stambol, star 37 let, stanujoč na 1876 E. 33. St. v Lorainu, si je v soboto 24. februarja z britvijo prerezal vrat. in izkrvavel. Lanskega. oktobra je bil odpuščen iz armade radi poškodb, ki jih je dobil v Fort Lewis, Wash. Ta poškodba ga je ovirala, da ni bil za nobeno delo, kar ga je gnalo v smrt. V armado je stopil februarja 1941. Pogreb je bil 27. februarja z vojaškimi častmi iz cerkve sv. Vida. Vabilo na sejo Jutri večer ob osmih bo imel važno sejo Euclid Rifle kub v 7 Frances Brešak; nadzorni odbor: John Brus, John Suštaršič, Frank Ravnikar; gospodarski odbor: Frank Debevep, Anton Jevc, Rafael Kobal; veselični odbor: Paulin Piškur, Frank Piškur, Mihael ičierne. Direktorske seje so vsak 3. pondeljek v mesecu v dvorani št. 2. Slovenskem domu na Holmes Ave. Predsednik apelira na vse člane, naj se gotovo udeleže. Važna seja Krožek št. 3 Progresivnih Slovensk vabi svoje članice na sejo jutri večer ob osmih v navadne prostore na Recher Ave. Unjijted Press poroča, da jei Pfc. Edward Godenschwager, ki je včasih stanoval na 9305 Rosewood Ave. v Clevelandu, z dvema drugima tovarišema zajel 43 Nemcev v bližini Modrath, Nemčija, pa še s prazno puško. Fantje so ležali v neki luknji, ki jo je napravila granata, do-čim so Nemci pridno pošiljali proti njim topovske istrelke. To je bilo pa fantom kmalu odveč, pa je eden izmed njih skočil iz luknje, stekel naravnost do nemške pozicije in vrgel ročno granato med Nemce. Nemci so se ustrašili, pa dvignili roke kvišku. Amerikan-ci so jih postavili v vrsto, 43 jih je bilo, pa lepo odpeljali nazaj do ameriške linije. Ko so ujetnike oddali, je Godenschwager povedal tovarišema, da je imel svojo puško ves ta čas prazno. Vile rojenice so posetile družino Mr. in Mrs. Edward Turk, 1053 E. 71. St. ter ji prinesle (zalo hčerko prvorojenko. Ma- , . „ Smakal, • terino dekliško ime je bilo Jo-Magdale^a Zupančič Ana ■ hin je bil poklican pred enim lePm in ppslan čez morje pred ^timi meseci. ■ Dan pred vojo smrtjo je še pisal starše« in povedal, da je dovršil že 22etalskih misij nad sovražno dežlo. Njegov brt S/Sgt. Edward služi nekje n Južnem Pacifiku r ri inženirska koru, brat John je bil pa nedvno' častno odpuščen iz armad- Naj mladi slovenski junak pokojno, spi v 'daljni tuji zemlji, preostalim izrekamo naše iskreno sožalje. m in m Lt. in Mrs. Lewis C. Stava-nja sta na obisku pri njegovih starših, Mr. in Mrs. Louis Sta-vanja, 18218 Nottingham Rd. Poročnik Stavanja se je nedavno vrnil iz službe v Italiji in je dobil zdaj kratek dopust. P0 dopustu bo šel na službeno mesto v Washington, D. C, IS ft Bi Mr. in Mrs. L. Lindich sta prejela iz Italije vest od sina Sgt. Louisa, da se je sestal tam s svojim prijateljem Johnom Cergol, s katerim se nista videla skoro tri leta. Samo 60 milj sta drug od drugega: Louis ga je obiskal in dva dni sta prebila skupaj v veselih pomenkih. Fronta prve ameriške armade se razteza južno od Duesseldor fa in se je danes pomaknila naprej od ene do štirih milj. Južno od Duesseldorfa je danes dosegla Reno na novi točki s tem, da je okupirala kraj Grimlinghau-sen. Poročila s fronte trdijo, da je streljala tam na Amerikance skupina civilistov ,obstoječa iz 39 Poljakov, 18 Rusov, treh Jugoslovanov in 16 Nemcev. Vse te so zaprli in njih usoda še ni znana, ker niso bili v uniformah. Tretja oklepna edinica prve armade je prešla mestno mejo v predmestju Bockelemuend. Takoj se je vnel boj z Nemci od hiše d0 hiše. Vse mesto je zavito v oblake črnega dima. Nemci so razstrelili pri Dues seldorfu pred 9. ameriško arma do^ vse mostove. Samo en železniški most še stoji pri mestu Wesel. Ta kraj bo v dveh-dneh počiščen Nemcev. Deveta armada je okupirala industrijsko mesto Homberg, predmestje Duisburga. Skozi dim lahko vidijo ameri. šk ivojaki v Kolinu 512 čevljev visok stolp slavne katedrale, ki stoji še iz 13. stoletja. Topništvo in pehota so dobili povelje, naj pazijo, da ne zadenejo katedrale.. V predmestju so se Nemci le slabo branili. Glavno silo so potegnili med razvaline v središče mesta. Pehota je začela čistiti hiše in tovarne Nemcev. Kjer so videli v kaki hiši močno nemško posadko, je pridrvel ameriški tank in začel bruhati krogle neravnost v poslopje. Pred Ko-linom.so danes zajeli kakih 4,000 Nemcev, ki jim je bila odrezana pot do Rene. Tretja ameriška armada prodira proti Coblenzu ob Reni, do koder ima samo še 45 milj. Natančnih poročil o gibanju 3. ar- ske baterije. Kadar bo pa gen. Eisenhower pripravljen, bo poslal svoje čete preko Rene in potem Raj h ne bo več dolgo vzdržal. NE NESITE SUKENJ ŠE POD STREHO ZA PAR DNI Včeraj so imeli na zapadu snežni vihar in vremenski prerok misli, da se pomiče mrzel val proti vzhodu. Zato svetuje, naj za par dni še počakamo s suknjami in gorkimi odejami, pred-no jih spravimo do druge zime. Mrzel val bo morda zadel Cleveland danes popoldne ali ponoči. Toplomer je kazal danes zjutraj sicer 50 stopinj nad ničlo, toda proti večeru bo padel do kakih 20. Včeraj je kazal toplomer 64 stopinj. --o- Iz raznih naselbin New York, N. Y. —- Iz vojnega ujetništva iz Nemčije se je po osmih mesecih oglasil Sgt. John Petrich, ki je služil v ameriški armadi pri padalnih četah in bil 17. sept. 1944 ranjen na Ilolandskem. Piše, da se je sestal z več vojnimi ujetniki iz Jugoslavije. Milwaukee, Wis. — Dne 16. februarja je umrla na svojem domu, zadeta od srčne kapi, Kristina Možina, stara 63 let in doma od Beljaka na Koroškem. V Ameriki je živela 38 let. Zapušča moža, štiri hčere, sina (pri vojakih) in tri sestre.—Dne 14. febr. je umrl Louis Švigel, star 58 let. Doma je bil nekje na Dolenjskem in v Ameriki 35 let. Zapušča sina, brata in več vnukov.—Istega dne je umrl Peter Fortuna, star 78 let - -----,rojen pri made poveljstvo ne pusti v jav- Mokronogu na Dolenjskem, od-nost, da tako drži sovražnika v koder je prišel v Ameriko pred negotovosti. Sodijo, da so izgubili Nemci v tej zavezniški ofenzivi ob reki do 100,000 mož in je dvomljivo, da bi mogli kaj uspešno braniti zaveznikom prehod čez Reno. Zavezniki imajo zdaj v oblasti 68 milj obrežja Rene in tukaj nekje bodo udarili preko. Kdaj in kje, to ve samo vrhovno poveljstvo. Zaenkrat bodo mehčale desni breg Rene samo topov- 59 leti. Nekaj let je živel v Ca-lumetu, Mich., od leta 1912 pa v Milwaukee ju, kjer zapušča ženo, tri hčere in več vnukov. Crowburg, Kans. — V državni bolnišnici v Osawatomieju je 14. feb. umrla Mary Marso, stara 58 let in doma iz fare Ar-tiče pri Brežicah na Štajerskem. V Ameriki je bila 33 let. Zapušča moža in hčer, ki živita v Utahu, ter sina v armadi. rs NEMCI V OKUPIRANIH MESTIH ŽELIJO DA BI VSI NACIJI VISELI SKUPAJ Ameriški poročevalec Cassidy poroča iz nekega nemškega mesta, katerega so pravkar okupirale čete 9. armade. Ameriški tanki so še bobneli skozi mesto, ko se je zbralo meščanstvo na trgu na javni shod. Vse je prišlo skupaj, da slišijo, kakšne ukaze jim bo dalo ameriško poveljstvo. Ko so čakali, so slišali nacij-ski voditelji mnogo gorkih od meščanov. Psovali so jih z bo-jazlj ivcij ki pošljejo druge v boj, a sami se drže na varnem zadej. Ljudje so preklinjali nacije, ki so jim prinesli šest let mizerije ter izražali željo, da bi Hitler, Goebbels, Himmler in Goering vsi skupaj viseli na enem drogu. Poročevalec pravi, da je prvič slišal iz nemških ust besedo "na-zij" kot psovko. Ako se more to mesto smatrati kot tipično nemško mesto, potem se bodo z okupacijo* Nemčije odprle zatvorni-ce obtožb in psovanja na nemške nacije od strani naroda, ki bo metal nanje odgovornost za vse, kar je doletelo Nemčijo. Nhi|R!0 vojne SONDE In Hamke TRIJE VOJAKI SO UJELI SAMI 43 NEMCEV, PA ŠE S PRAZNO PUŠKO gospodarskega i stališča Patini u |l v ' da morajo iz-k ®Ju» Juniju, juliju K Sra?°J"Ških suke".i> ■tirih J10 1,1 hlač kot v I ^menfSTih ^tošnjega i Še ' da bodo morali I Katl na blago za * , c'ia h . * i C d°bila let0« v Viških en° četrtino to- L O02' kolikor bi VZroktUa Jih je namreč % v\ler*u je poman j-* * * ' Sska r 'Meri* flrma. ki izde-aWn'Vetala> je spo-a"ide!a ducira- ako de-?Ponde]",0dsotnostde- >bou d0 1)etka ^lo JfJPa20%. Za- v tretje delati samo ! teden •' pa ravno tako 0d Pri°'Seb »a vsa-K Yjfi cev> leta pitan Je izračuna-Varovalna r • * r v.oji!y _ He J n° vPliva na >jaifl Prebivalstvu. yftIedno b°ij sit- > PO ikl' ki se dre-S oj ' Voz- Mesar-^Sa L j° gospodi-"Zlt 86 z°Pet za-X je do- a>ave XT Pa ne kaže -^Povedujejo 'Ni ;mmanl cigaret, '\\> m ijudje » U01J sitni. fe dzborniCe Je 'da se določi d0 R na 300 , 'ti. ^kosesme k :> je bila •>o bilijonov, i9la 235 Č je znašal ŽakSaj 40 bili- k ' ° Jerije za 7. ' IsSe ,ladi; Vlada bih jO- SoNukc. ^ii0m zoppet "V aJsano ci-1 ^ S aCCo On tf» f' ^Jt nazna-' vSto? ne b0 več rts^ -- S izniči . AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 6, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland S. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto »7.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.25. Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. S. and Canada. $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada. $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.io per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. ■ 4 Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 52 Tues., Mar. 6, 1945 teh slučajih belgrajska vlada delala z vso silo proti večini slovenskega katoliškega naroda. Toda lačnim socialističnim ovčicam, ki se leve v komunistične kožice, je treba močne hrane. Druga pa je, pravi Proletarec, da bi naš urednik lahko citiral tudi izjave škofa Rožmana, "v katerih obožuje Hitlerja kot branilca krščanstva in zaščitnika Slovencev." — Hvala Bogu, da naš urednik tega ne more citirati, ker takih izjav nikjer ni. Zakaj jih pa ne citira, če jih ve in če jih more dokazati, Proletarec? Le na dan ž njimi! Urednik Proletarca je očividno prav toliko podkovan v raznih faktih, o katerih hoče debatirati, kot neki Vatro Grill, ki pravi, da je "dr. Lojze Kuhar glavni urednik ljubljanskega Slovenca." V resnici Lojze Kuhar ni noben "doktor" in še nikoli ni bil ''Chief Editor" Slovenca. Seveda, njih backi vse lepo pozobljejo, kar jim veleučena gospoda servi-ra. Zato je morda dobro, da jih od časa do časa damo klečat radi njih velikega nepoznanja faktov. »»»»»»» I1 H"l' I Hitler in Stalin sta zažgala plamenico te vojne Kongresna knjižnica v Washingtonu je tiskala krono-log, ki prikazuje razne dogodke, kateri so bili posledica sedanjega svetovnega požara. V tem kronologu je odstavek, datiran 23. avgusta 1939, kateri je bil tista vžigalica, ki je zanetila zažigalno vrvico, ki je vodila k sodu smodnika, kateri se je razletel in užgal ves svet. Na tisti dan sta dva velika diktatorja, Hitler in Stalin, podpisala medsebojno nenapadalno pogodbo. Takoj zatem je Hitler povedal v obraz angleškemu poslaniku, da bo vsak akt Poljske proti Nemčiji smatral za izziv, ki ga bo s potrebnimi odredbami zadušil. Na 29. avgusta je Hitler zahteval, da pride kak poljski zastopnik v Berlin še pred polnočjo istega dneva. Isti dan je Hitler tudi pograbil Slovaško na poziv domačih kviz-lingov, ki so ga prosili varstva pred Poljaki. Poljska je vztrajla na tem, da ji ni treba pošiljati v Berlin še posebnega zastopnika, ker imaNtam svojega poslanika, kateremu naj nemška vlada pove, kar želi. Na 30. avgusta se je zglasil pri zunanjem ministru von' Ribbentropu angleški poslanik, ki je zahteval, naj nemške zahteve obravnava poljski poslanik. Na 31. avgusta je Nemčija naznnila, da smatra svojo zahtevo do Poljske zavrnjeno, ker se ni zglasil v Berlinu zastopnik Poljske v določenem času. Prihodnji dan je Nemčija invadirala Poljsko. Anglija in Francija sta obvestili Nemčijo, da če ne potegne svojih čet nazaj iz Poljske, da bosta primorani izpolniti svoje obligacije napram Poljski. To je bil pr.vi akt. Na 17. septembra, to je 25 dni potem, ko je podpisala nenapadalno pogodbo, je Rusija invadirala Poljsko. Med Rusijo in Nemčijo je bil poleg nenapadalne pogodbe tudi sporazum, da bo Rusija zakladala Nemčijo z surovim materialom in živili, dočim ji bo dala Nemčija izdelane produkte. Isti dan je Rusija tudi obvestila Finsko, da bo«spošto-vala njeno nevtralnost. Rusija je zagovarjala svoj vdor na Poljsko s tem, da je poljska vlada zapustila svoj narod in da torej poljska vlada ne obstoja več. (Kakopak, poljska vlada naj bi čakala na nacije in na komuniste!) Končno sta si Stalin in Hitler Poljsko razdelila ter podpisala noro "prijateljsko" pogodbo 23. septembra. Na 28. septembra je podpisala Estonija z Rusijo medsebojno prijateljsko pogodbo, Latvija je storila isto na 5. oktobra. Obe sta dali Rusom letalskem baze in druge točke v oblast. Obema državama je Rusija uradno priznala njiju neodvisnost ter se zavezala, da se ne bo vtikala v njiju notranje zadeve. Vznemirjena vsled ruskih zahtev je Finska mobilizirala 9. oktobra, drugi dan je pa Rusija podpisala z Litvo slično pogodbo kot z Estonijo in Latvijo. • ? Predsednik Roosevelt je naprosil Rusijo, naj rie grozi z vojno Finski, toda na 14. oktobra je Rusija zahtevala od Finske, da odstopi ozemlje za varnost Leningrada in obrežja Litve, katere neodvisnost je Stalin obljubil varovati. Dogovori med Rusijo in Finsko 13. novembra niso uspeli in 26. novembra so Rusi obdolžili Finsko, da je obstreljevala rusko ozemlje. Finci so to z dokazi zanikali in so ponudili, da vzamejo svoje čete z meje, kjer naj ostane samo obmejna straža in pa carinski uradniki. Kljub temu je Rusija invadirala Finsko 30. novembra. , Predsednik Roosevelt je ta akt Rusije obsodil, vsled česar so ga začeli ameriški komunisti zmerjati kot netilca vojne. Poslali so piketno stražo pred Belo hišo in sabotirali So produkcijo v naših vojnih industrijah. To so bili prav tisti sopotniki, ki so si prošlo jesen skoro izrabili noge v kampanji za izvolitev Roosevefta. Gornji fakti niso izmišljotina našega urednika. Kdor ne verjame istinitosti tega, naj se potrudi v Washington v kongresno knjižnico in tam bo videl vse črno na belem zapisano. Danes pa tisti, ki so prvi prižgali plamenico za sedanjo svetovno vojno, najbolj vpijejo po maščevanju proti drugim, a sami so nedolžni kot belo jagnje. Dve je imenitno pogruntal! Proletarec se trudi na Arse kriplje, da bi zmanjšal učinek članka našega urednika v "Cleveland News," kjer je dokazano, da je Tito usiljenec, ki ga večina Jugoslovanov ne mara. Proletarec vije roke, češ, zakaj ni naš urednik povedal, da je volitve v Sloveniji, kjer je Slovenska ljudska stranka dobivala pri vseh volitvah 70% glasov, kontroliral njen politični aparat skupno z belgrajsko vlado. Če bi naš urednik zapisal kaj takega, bi* lagal. SLS je namreč dobila tako ve-.čino tudi leta 1923, ko so današnji partizani delali proti federaciji Jugoslavije in s-tem proti SLS in leta 1925, ko so orjunaši, ki se sedaj objemajo s Proletarcevimi ljubljenci partizani, z orožjem v roki napadali volivce SLS'. To tudi Proletarec dobro ve, ali vsaj vedeti bi moral, da je v obeh > >' t B I »! >»M » » I BESEDA IZ NARODA Takole je papež govoril Miliel Blagoslovljen bodi Gospod! Iz vse te vzdihujoče tuge in žalosti, prav iz dna srce trgajoče stiske posameznih ljudi in celih narodov, vstaja zarja nove nade in upanja. Vedno večje' je število tistih plemenitih duš, ki se jim pojavlja misel, vsak dan bolj jasna in močna misel, da se mora po sedanji splošni svetovni prekuciji začeti doba dalekosežne obnove sveta, vsestranske in popolne preureditve sveta. (Kakšen optimist je papež še v teh žalostnih dneh, je pri teh besedah sam pri sebi vzkliknil Mihel.) Kaj vidimo? Na eni strani gre naprej in naprej ta strahotna morija na bojnih poljanah in to z vedno novim orožjem, ki je vsak dan bolj smrtonosno. Na drugi strani se pa sestajajo državniki, vodilni možje narodov, k "skupnim sestankom in razgovrom, da bi na svojih konferencah ugotovili temeljne pravice in dolžnosti, na katerih naj bi se ustvarilo novo občestvo držav. Skušajo najti novih potov, ki vodijo k boljši bodočnosti, v večjo svetovno varnost, bolj vredno človeškega dostojanstva. (Mihel misli sam pri sebi: Ravno te dni sedijo nekje skuT paj Roosevelt, Churchill in Stalin. Glejte, glejte, kako se papež zanima za njihovo konferenco !) Kako prečudno nasprotje! Na eni strani taka strahotna vojska, ki bi človek o njej dejal,' da gre do meje človeške blaznosti! Na drugi strani pa istočasno ta precej lep napredek v zamislih in predlogih za trajni mir! Brez dvoma,ni vse samo zlato in človek bi marsikaj pripomnil glede vrednosti, praktičnosti in učinkovitosti tega ali onega predloga. Ni da bi človek vse te predloge in načrte brž pohvalil. Resnica pa ostane, da se je začelo resno delati v tej smeri. (Mhiel si misli: Papež ni nič drugačen kot. mi navadni.ljudje. Glavno mu je, da pride na svet mir in ostane na njem. Naj ima zasluge za bodoči trajni mir ta ali oni, to mu je vse eno. Vendar pa tudi sam vse načrte in predloge premisli. Kar mu je všeč, pohvali. Kar mu ni, to kritizira. Prav ima! In njegova kritika ni kar tako!) (Se bo nadaljevalo.) glej, da tudi tebe kaj takega ne zadene in te." Tako je rekla tudi Johana, žena Pavla Bizjaka. Ona v naši naselbini prva prečita Ameriško Domovino, zato najprej zve novice. Oni dan je rekla: "Čakajte, dedci, boste vedeli, kaj je dobra žena pri hiši. Se boste že učili." Mrs. Antonija Sila pa pravi, da če prej umrje kot njen Jože, ki da je tako razcartan, bi ne vem kaj dala, če bi videla, kako si bo sam pomagal naprej. Zato je pa moje mnenje in verno polagam mo>žičkom na srce, naj varujejo naše ženice, ki so naš največji zaklad (kadar so pri štedilniku), ker so vse tako dobre kuharice. Dajmo jim priznanje s tem, da bomo krožnike čisto polizali in rihte na vso moč hvalili. To jim bo podaljšalo .življenje, vam rečem. Se reče, kolona "Ce verjamete al' pa ne," nam je zdaj nekoliko premešala naše domače življenje, ker ženice hodijo sedaj pokonci, kot bi bile same na svetu. Vendar pa kolono radi čitamo in kar vse povej, kar ti je na srcu, Jaka, bomo že kako prestali tisto zabavljanje doma od naših boljših polovic. Z ppisovanjem, kako si zdaj gospodinjiš, si ustregel vsem: možem, ker zdaj vemo, kaj imamo, dokler imamo naše gospodinje, ženicam pa tudi, ko vidijo, kako je njih stan ob-rajtan. Torej naprej, ti kliče clevelandski hrib. Pozdrav! France s hriba. Razno iz Hubbard Rd. Na hribu protestirajo proti koloni Kar nas je moških na cleve-landskem hribu, smo s'e skupaj zbrali in soglasno sklenili, da mora Jakatova kolona prenehati. Vzrok je, ker strašno slabo vpliva na naše ženice in jim daje puhu j sanje. Tako vsi pravimo. Ko sem se oni dan nekoliko namrdnil doma, češ, da večerja ni po mojem okusu, mi je Johana vrgla nazaj: — "Ha, ha, po Jakatu se špeglaj, pa boš vedel, kaj je žena. Le Ker je bila do^ga zima in huda, da nisem mogel nikamor od hiše, niti do brivca nisem mogel, zato so mi pa lasje tako zrastli, da mi kar čez kamižolo visijo. In ker sem imel že lase | tako dolge, se pa še bril nisem, j da so mi muštace precej zrast-le, kakršnih še nitem imel v m< j ji zgodovini. Ko sem pa dolgem času zopet prišel v naše slavno mesto Madison, jne niti poznali niso več in ko serA šel od trgovine do trgovine Kupovat razne potrebščine, so me kar začudeno gedali, kdo da sem. Prav gotovo so mislili, d» se mkakšen "Aimiš." Sa'j veste, da so take vrste ljudje, ki nosijo dolge brade in tudi v avtomobile ne verjamejo tef se raje vozijo v kočijah. Mnogi v mestih teh ljudi sploh ne poznajo, ker jih menda niso še jiikdar videli in menda tudi ne še slišali o njih. To so farmaraki ljudje, ki tudi v nedeljsk0 delo ne verjamejo. Zato se tudi jaz precej po njih ravnam. Oni ob nedeljah ne delajo, krave sicer pomolzejo tudi ob nedeljah, vendar pa tiste mleko stran vržejo, ker se jim zdi pregrešno, ko je bilo itaniolženo v nedeljo, prepovedan dan za delo. Njih navad sicer ne bom opisoval, vendar, se mi pa zde precej pametni in sicer bolj kot liste, ko se vedno tišči v delo. Bog je rekel in jaz to tudi verjamem, ker se mi zdi pra- vilno: Šest dni delaj sedmi dan pa počivaj." Tega se tudi jaz kolikor mogoče držim. Ta narod se je pr^d davnimi leti na-selil semkaj iz Francoskega, zato govore tudi svoj jezik. Nahajajo se največ v okolici Burtona, kjer ima tudi naš prijazni Bouha svojo farmo. Kajne, France, da je tako? Le prikimaj, saj veš, da je res tako. Torej, v Madisonu so se- mi čudili, ko se/n tak prišel tja, ker sem prej navadno prišel tja precej nališpan. Zato se me pa kar nageldat niso mogli. Če bi ne bil pokazal denarja, bi ne bil dobil, kar sem zahteval, ker sicer imam veljavo pqvsod, če sem kot se šika. Ko sem se tako sprehajal po madisonskih ulicah, sem pa stopil še gori k našemu brivcu Johnu, ki ima svojo lepo urejeno brivnico tik ob bus postaji. Pa nikar ne mislite, da sem' stopil k njemu zato, da bi me obril in očistil. O, kaj še, stopil sem tja zato, da sem mu povedal ,da kadar bo kukavica zakukala, tedaj me bo pa dobil na svoj brivski stol in nič prej. Saj sem vam že povedal, da on zna tako strič, da vam napravi glavo dolgo ali pa široko, kakor pač sami želite. Jaz mu navadno naročim, da napravi meni bolj dolgo glavo, ker moje noge so že precej zlezle v život in to od samega napornega dela, ko dan na dan pre-neseiji toliko vode k mojim kokoškam. Torej, ko sem stopil v brivnico, sem opazil, da sta tam dva brivca, kajti naš John se že pripravlja na spomladansko sezono, ko od vseh strani privre v ta naš preljubi Madison vse polno ljudi iz vseh krajev in držav. Obiskovalci pravijo, da ni nikjer lepšega kraja kot je Madison-on-the-Lake. Gotovo mora biti tako, ker sicer bi jaz tukaj ne bil, ker sem v svojem življenju, seveda dokler sem mogel biti, bil precej izbirčen. Zato sem pa tudi prebrodil toliko držav v naši Uniji, zato pa še vedno trdim, da je v Madisonu oziroma na Hub-bardu najlepše. Zato se je pa tudi naš brivec John z vso vestnostjo pripravil, da bo postregel obiskovalcem teh krajev in tudi domačim kar najbolje bo mogoče. Tudi ta novi brivec izgleda kaj prijazen in najbrže tudi izvrstno striže. Zato pa oba prav toplo priporočam vsem našim bližnjim in daljnim sosedom. Naš brivec John je tudi naročnik Ameriške Domovine in jo kaj vestno prebira, ker se zanima za novice iz Clevelan-da in še posebno rad pa prebira Hubbardske novice. Kot sem že rekel, je John jako prikupi j iv človek in govori per-fektno po ljubljansko, da je kar prijetno znjim kramljati. Ljudje v naših krajih so ja-. ko zaposleni, da se niti ne dajo odtrgat od svojega dela, le jaz se od časa do časa odtrgam od doma in grem firbec past krog naših ljudi. Pravijo, da sem tako firbčen, da v vsako stvar vtaknem svoj nos. Oni dan sem se. bil ustavil pri Sterleto-vih na Bennet Rd. Povedali so mi, da so svojo kmetijo prodali nekomu iz Clevelanda, a ime sem pa pozabil. Ko se bodo ti ljudje naselili tu koncem marca, jih bom pa že obiskal in kaj več poročal. Upam in želim, da bodo ti naši sosedje prav zadovoljni med nami; žal da bomo prijazne Sterletove izgubili iz naše okolice. Ustavil sem se bil tudi pri Matevž Maukotovih na Doc.k Rd., in pri Gregoričevih tudi na Dock Rd. Na Gregoričevi farmi pa gospodarijo oče Mi-helich,. ker Gregoričevi "ronajo Štacuno" tam na 74. cesti v Clevelandu. Očeta včasih ob-iščem, da malo pokramljava, saj ko bi mi čas dopuščal, pa bi se marsikje ustavil. Seliškarjev Tone me je bil III(H» Ce verjamete al' pa ne JlillllllMIUHIIi V življenju je vedno najboljše, če gre človek vsaki stvari brez odlošanja do dna. Tako se * že pred davnim časom povabil na mošt, sedaj bo morda pa še vina zmanjkalo, ko nisem prišel ob pravem času. Lansko leto mi ga je t)il prinesel pokusit, letos pa ga ni nič na spregled. Ne vem, ali je v kmetijo tako zaljubljen ali so ga zameti obdržali doma, da ga nikjer več ne vidim. Tudi iz Euclida in Newbur-ga prihajajo rojaki k nam na obiske. Mr. in Mrs. Godec in njih prijazne hčerke so bili prišli v vizite k našemu sosedu Perparju, s katerim so si ne-jak v sorodstvu. Pridejo vselej, če jim le gazolin dopušča, kajti brez tistega se pa ne morejo nikamor pel j at. Prav prijazni so ti ljudje, kot sem že večkrat zapisal, kako so Newburčani prijazni in družabni ljudje. Prav takrat so bili tam tudi Mr. in Mrs. No-vinc ter Mr. in Mrs. Arko iz Euclida. Saj pravim, ti ljudje so pa že tako družabni, da bi človek najraje videl, da tp kar tukaj ostali. * V tako prijazni družbi smo se marsikaj pogovorili. Povedali so mi, da jih jako zanimajo novice iz Hub-barda in da jih veseli, da se še vsaj en človek dobi na svetu, da kakšno pošteno in resnično pove. V slovenskih in angleških časopisih smo čitali, da je dal svoje mlado življenje na bojnem polju Sgt. Charles Kržič iz poznane Kržičeve družine v Geneva, Ohio. Padel je v bojih na Luzon otoku 26. januarja 1945. Tem potom izražani Kržičevim naše globoko soža-lje. Takole vidite gredo drug za drugim, pa ni nobene pomoči, dokler ne poneha to nečloveško klanje; le žal, da se bo vse predaleč zavleklo in da bo še marsikateri mladenič izdihnil na krvavih poljanah. Vsakega je škoda, pa ko bi se v resnici šlo za domačo obrambo, bi se še kako potrpelo, ampak .. . saj vidimo, kaj se godi. Pozdrav, Frank Leskovic. Zavezniški letalci in Paveličevi ustaši 'Iz glavnega stana 15. zračne sile, 21. februarja (ONA). -Po koncu vojne se bo imela vsa drhal fanatičnih teroristov ki so popolnoma pod nemškim vplivom in se imenujejo ustaši, zagovarjati pred zavezniško komisijo za vojne zločine -in to ne le za zločine proti svojim rojakom Jugoslovanom, temveč tudi proti ameriškim letalcem, katerih so pomorili večje Jštevilo. Ustaši so najstrašnejši zločinci na vsem Balkanu — najbolj podla tolpa pokvarjencev. Njih število cenijo na približno 10,000 mož. Letalcem 15. zračne sile je bilo naročeno, naj se jih ogibajo, ako jih zadene usoda, da morajo pristati v zasedeni Jugoslaviji: Ponovno se je prepetilo, da so poklali ujete letalce. Tozadevna poročila so bila že od tukaj vposlana komisiji za vojne zločine v London. Nemci, ki so spoznali, da jim ustaši utegnejo mnogo koristiti z netenjem notranjih spo-ro^ v Jugoslaviji, so že dolgo pred vojno podpirali ustaško gibanje in pozneje tudi pomagali ustanoviti teroristično Pa-veličevo Hrvaško. Ta drhal profesionalnih morilcev in divjakov bo eden težkih problemov povojne Evrope. lahko takoj prePrif| kaj ni na stvari. cf| vajal zaključke sj| ščinah. Recimo, (®J spodtakne, nimaPl pomena začeti s k1®! cami, dokler se "e!l čem so- se mu stoFi Tako sem storil J sem si ustvaril k0®J nje o juhi, da je "JI vedel vzroka. šels * ri'do dna, to se r® žlico poslal v k1'" TK čine in ž njo PrlJj dan, čujte in str!®l pristni — fižol'tj nov vagonov Pff J® prosa tristo mljF prašičev, in vs^ 1 ve — kaj pa se t°j® — juha s kis«*1 JI rihte pa še svoj W jedel in če moram na licuW1 "i' tudi te ne bom; Jjt rečem, da ne bi Jp svoji strašni Je župce, ampak ^.T v taki kombinaClJ |i krat — ne! Ce bi hotei j razpoložen, ko J svojem srcu v J bi z veliko P°J1 krožnik z J vzdignil s stolni ri, dvignil ki'°2' J glavom (pri telfl J toliko previden J ne zlil za vse skupaj v J mahu treščil se pa vsedelJJ mizi in z vi"0*- | šal: '«Kdo je P" J Ijo, ar'Pr»2J pravil V n m Toda jaz nis^1 J štatvah, zat0 JK tam pri kroz"1 f vase in skusil možganih d°£ L šel fižol v j"" l žol. \ m Kar je res J vek odprte g'J lu znašel na j J sem svoje m1 J jo začel sem dognal * a fižol, j-ajec >nj] moko sem vtei>1 nimi rokam1- J vse pošteno- J in fižol. JfJ harca Berta J in v nedeljo 11 J la. Torej 3° J va znamenj naravnost 118 J I kuhali fižo1 Jo j vodimo l stvo—nobe»yl torej fižol v J j ešen fižol I njie Vi\ krožnik dicJ.J bil ves P^Z'pij sihom in e))S| tan z bel° ka ti meni rihta, na^ I slana. Ji "Prised5-, . ti jazno P°vVl mi, ki vem, ^ Jj "Pa res Irovarjarii, ^ j j-Jj ma nape**'1 ,|ff njivec I ti od sebe j bilo, trdno zaf^jjfJj jo sline i55 p I naško del®- Jj sem urised6' I AMERIŠKA DOMOVINA. M^tCH 6. 1945 Zelo dober kup Na 1162 E. 61. St. se proda-sta dve hiši; sprednja je za 2 družini, 4 in 4 sobe, zadej je pa hišica 2 sob; na prostoru so 4 garaže. Se mora prodati radi bolezni in cena je jako zmerna. Zglasite se na 1176 E. 71. St. ali na 6704 St. Clair Ave. _(54) je moral z vsemi trčiti. Vsi so bili že precej floboko pogledali v kozarec. "Vesel bodi, fant, in s< nikar ne drži kislo!" je kričalBrum-nov Tine, ki je imel turi tako gibčen jezik, kakor njegcva mati Mica v Zapolju. (Dalje prihodnjič.) Se hočete slikati? ★ ★ * * Tistim, ki so bili prizadeti po požaru East Ohio Gas Co. naznanjam, da imam ielo dober posnetek v filmskih slikah vso pogorelo okolico, li je bila vzeta na film kak teden po katastrofi po vsem prostoru ter zelo jasno prikazuje porušeno naselbino iz bližiie in daljave. Kdorkoli vidi to sliko, vidi v njej prav tiste dogodke, ki so se takrat dogajali. Ta slika bo zgodovinska. Posebno bo zanimiva za kraje izven Clevelanda. Parkrat sem jo že poslal z drugimi v druga mesta. K tej sliki pa želim do&ati slike od prizadetih, ki so ostali živi. Takole nameravam narediti: Vsaka taka družina naj bi se zglasila pri meni (nekatere sem že tako slikal), da se dogovorirr.o za dan, mogoče za kakšno nedeljo popoldne ob lepem vremenu. Slika od ostalih bi bila vzeta tam, kjer je zgorela rijih hiša. To bi bilo potem vključeno v ono filmo, ki je bila posneta v splošnem. Vse to bo po-. polnoma brezplačno. Ta slika bi bila gotovo zgodovinska za poznejša leta. Zglasite se pri meni ali telefonirajte. ANION GRDINA 1053 E. 62 ST. HEnderson 2088 Doma in v svetu POVEST Spisal Zvoran Zvoranov "Bog vam povrni!" je dejal on, spravil denar in ji dal še zadnjič roko. "Z Bogom!" "Bog naj te varuje na vseh potih.! Piši včasih, kako se ti bo godilo!" Urnih korakov je stopal France po cesti, da bi kolikor mogoče kmalu dotekel Toneta. Nobene jasne misli ni bilo v njegovem srcu, le grenka, velika žalost • . . Tiho in mirno je stalo Zapo-Ije v mračnem jutru, tam na ovinku se je belila kapelica in pred njo je stala suha, skluče-na žena, Francetova mati, in je med solzami priporočala sina Božji Porodnici . . . Na drugem koncu vasi pa je sedelo ob oknu bledo dekle, Strugarjeva Anica in gledala skozi motne šipe na cesto, ki ?e je vila po ozki dolini proti rgu. Težke in žalostne so bile dekletove misli in na skri-/aj, da bi je mati ne zapazila, si je obrisala solzne oči, ko je zagledala daleč pod Zapeljem dve temni postavi, ki sta izginili čez par minut za gričem. Bila sta France in Tone, ki 3ta 'hitela na trški kolodvor, da se odpeljeta proti Trstu . . . IV. V tržaškem predmestju sta; lobila Strmčev France in Grud-j iov Tone še tisti teden delo v ve-' ^ iki tvornici za železo. j « Zapoljčani, onadva in še I Srumnov Tine in Tončkov Ja- I nez, ki sta že prej tam delala, so I tanevali skupaj v bližini tvorni-j I e. Pri stari, gedrnjavi gospo-: I linji, ki jim je tudi kuhala, soj I imeli nizko, veliko sobo z dve- I ma oknoma na dvorišče. I Prv0 nedeljo po svojem priho- I du v Trst je,sedel jFrance sam I .ob. ptari, šepasti mizi in pisal I Anici. Njegovi tovariši so bili'I šli v gostilno, ker so bili tisto ! nedeljo vsi prosti. | I Velike, nerodne so bile črke, a 1 besede so bile iskrene in prisr- 1 čne. Kakor bi govoril ^ Anico, 1 ji je pisal in pripovedoval o svo_ I jem prihodu v Trst, v to šume- I če, veliko mesto, 0 morju, ki je I videti večje, nago je cela dolina, I kjer leži Zapolje, o delu, ki ga I je kmalu dobil itd. In nazadnje I je sklenil pismo s pozdravom I nanjo, na mater in na vse znan- I ce. . . Večerilo se je že, ko je stopil iz hiše, vrgel pismo v bližnji nabiralnik in šel iskat gostilne, v kateri so bili prijatelji. Kmalu jo je našel in vstopil. Gost, težek vzduh, prenapolnjen s tobakovim dimom ga je skoraj vrgel nazaj, plinove svetilke so gorele motno nad mizami, krog katerih so pili, igrali in kričali delavci v vseh mogočih jezikih. A vendar se je slišala največ italijanščina. Po dolgem iskanju je dobil svoje prijatelje bolj v ozadju. Prisedel je k Tonetu, ta mu je! nalil v kozarec vina in France. K. S. K. JEDNOTA + + + + P0S0JU1E DEHAR članom in nečlanom na zemljišča in posestva po 4% obresti brez kake provizije i ali bonusa ★ ★ ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih, Za pojasnila in informacije pišite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET . ' JOLIET, ILLINOIS PELO DOBIJO DELO DOBIJO • THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice | ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. 3 ženska za čiščenje 3:30 zj. do 12 Popust pri nakupih Stalno delo. Plača The Halle Bros. Co. _(53) žensko se sprejme Sprejme se žensko, ki bi prišla čistit in prat enkrat na teden. Pokličite LI 9425. (54) MALf OGLASI Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite _ KE 5200 550 E. 200. St. ____(X) Hiše naprodaj Proda se hiša na 74. cesti, za 2 družini, fuhiez, 4 garaže, lot 40x175. Moderna hiša na Loekyear Ave., 5 sob, nov furnez. Za podrobnosti se zglasite pri George Kasunic 7510 Loekyear Ave. HE S056. (64) Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. - " > Ako iščete dobrega popravi j a lca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in lino delo. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) j Pomagajte Ameriki, Kupujte vojne bonde in znamke. V BLAG S P G M I li FRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE SOPROGE IN MATERE Frances Torkar ki je za vedno zatisnila svoie mile oči dne G. marca 1944* Eno leto že'Te krije hladna zemlja, mirno in sladko zdaj v grobu spiš Ti, ki si nam brezmejno vdana bila vse skozi do zadnega si dne. Draga soproga in ljuba mati, prazen je dom, ko Tebe več ni; ■zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni marku kjer ni noči. Žalujoči: LOVRENC TORKAR, soprog; LOVRENC, STEVE in ADOLPH, sinovi. Cleveland, O., 6. marca 1945. MALI OGLASI Za dohodninske davke Vam točno izpolnita pole GEO. R. HAMILTON in EDWARD PRIJATEL 1003 Marshall Bldg. Ure: 9 zj. do 4 pop. Na 870 E. 152. St. pa zvečer od 7 do 10 Pridite zgodaj, izognite se dr en.ju Prihranite denar. (Mar,3,6,8,10,12; --- Kupim harmoniko Rad bi kupil harmoniko : 120 basi. Kdor bi jo prodal naj pokliče DI 5398. (54; Junaštvo in % Zvestoba °«nski roman iz časov francoske revolucije. gubljeno oko, bo že obvladala svoja čustva in me ljubila kot svojega moža. Seveda je res zelo grdo, da je tako mala reč, kakor poškodba zunanje lepote, mogla le za hip omajati "večno ljubezen in zvestobo," o ka- j teri je Izabela vedno sanjarila. Toda ona je bila že kot ot- ; rok taka; najmanja pega na ( obrazu nje punčike je že bila i kriva, da je vrgla ljubljeno ig- , račko od sebe. | Prosil sem Marto, naj za Boga ne sili v sestro z očitanji. 1 Ako se mi njeno srce iz lastne-ga nagiba ne nakloni, je njena , roka zame brez pomena. Nato j sem odšel v svojo sobo. "To..je j bilo! Marta jo je imenovala po , imenu I'*« rekel sem ne popolnoma brez trpkosti. "Visoko vzra- ; sli častnik z lepo uniformo, ki ■ naj bi se kmalu izpremenila v še ponosnejšo z zvezdami in odlikami, če bi se njene sanje uresničile, ta je bil njena obo- ( ževana igračka, njena punči- , ka! In zdaj je ta lepa punčika dobila grdo pego, izgubila eno ; lepih modrih oči. Seveda ni ; mogla punčike sedaj več gleda- r ti in jo je vrgla proč! Kako sem se mogel jeziti nad ubogim -otrokom? Ne ona, punčika je ■ bila vendar kriva!" Ko se je zmračilo, prišel je Salis. Pisala sva si sicer včasih, toda videl ga nisem že čez tri leta. Ni se dosti izpreme-nil. Ista visoka, vitka postava, isto fino začrtano, bledo obličje z duhovitimi potezami in 0-težnimi očmi. Seveda ni nosil uniforme, a .njegčva meščanska obleka je bila pri vsej pri-prostosti odlična in je izdajala plemiča. Na prvi pogled je 0-čaral Isabelo, ki je bila s svojo sestro v sobi. Kaj je morda že našla novo punčiko? vprašal sem sočutno samega sebe; kajti Izabela ni nič skrivala obču- j dovanja, ki ji ga je zbujal tujec; zaman jo je Marta karala | s pogledi. , Salis. je seveda najprej po-prašal, kako je z Iiedingom in z mano. Nato je na našo proš- \ njo pripovedoval, kar je pred < kratkim doživel. Govoril je ze- i lo trpko, kako je ravnal z njim njegov predstojnik, in vsaj na-čina gotovo ni bilo moči odobravati. Njegovi koraki pri d: ' Affry-ju pa so ostali brez uspeha. Zdaj se bo obrnil do vojnega ministrstva in, če je treba, do legislative, kjer ima dobre prijatelje. 'Skušal bo na vse kriplje, da dobi polkovni-ško mesto v francoski armadi. K prejšnjemu polku pa se ne vrne več, kakor hoče d'Affry. Pustili smo, da je končal govoriti. Nikdar ga nisem videl takega. Toda baš taki sami na sebi tihi, boječi ljudje, kakor je bil mirni Salis navadno, lahko v razdraženju napravijo take korake, ki bi jih prej gotovo grajali. Ko je dal duška svoji'nevolji, povedal sem mu Keyserjevo in našo prošnjo. "Priložnost imaš, da nasuješ žarečega oglja na oberstlajt-mantovo glavo s tem, da rešiš njegovemu bratu življenje," rekel sem h koncu. "Obenem si i pridobiš srčno hvaležnost nas vseh; kajti majorja Bachman-na ljubi in spoštuje ves polk kakor očeta." Salis je ostrmel za hip, nato pa je zmagala njegova plemenitost. "Major Bachmann je častitljiv mož," je rekel. "Bog ve, cUi bi ga rad rešil, ako bi mogel! Toda ne bo mogoče!" "Poskusi, Gaudenc!" sem pfosil. "Ti imaš mnogo upliv-nih prijateljev v ministrstvu in med poslanci, kakor si ravnokar povedal. Poskušaj enkrat, kaj zmore njihovo prijateljstvo." (Dalje prihodnjič.) fevef n^ - reveg J m,10gih dru£ih> a i, °a Salisa!" sem vz- k ^02nam ga. Skozi in taz Pomenita duša. Nje-pljetl • po novih idejah vo * Se lahko moti, »ko ne!" ie\5S!im ° njem tudi Prišel ml Keyser- "Zat0 m, Ko in vas tedaj K°spod MuoS; progite 1 B^ci ^ dobrega go- za na> Rekel bi: °?tale vjetnike" ti ne r.,1' da bi vse izpu-eba, k. 110 modro in tudi b'sp*/ 0stalim ne grozi Sr?ann pa j« izgub-. v°lucii l Pred namerava-»i in i 0 s°dišče. Požu-" blagoslovi vaš • Ja Je hotel Keyser po-Uaj J* sern ga popravi tm, Je zS°dilo s temi | H da I!'- 0 nekaterih | NC "Skriti v tem ali Vedel lesta; o večini pa KakihPTbedati nič ®ot°- iaštei častnikov, ki 'H« p0. imenih, je bilo ijimi";^ saint Germain, ?il>ma poročnik Mail" W^Eachmann. Po- ■fey ,c videi' kl 8em bil !U Vali pn umirajočem ^ c'°uleurju v Tui- ^ovai t2en način>" J« ! Sdnifey8er- "Ko -H »ljeVo ,J1 veliki' oddelek! Lte iz TuilerijJ HjJ aj0ce v stopni- j *eCtega Vzeli naši vo-l I fešiij 1 tako sk°ro I Potem gotove smrti. Ko Soi'o do la ^gu Ludovika PoSej. ,Zadlijega postre- II uteij'Potili so' mu !,illso' r ni nosil uni- me-1 S boi je slučajno °če SJUj0Če- Tako 'je Ji čez še ne Stje o dovika XVI. ' ? el aint Germain. 'VlJet0 kovanje v S Se , . t),e' ko je gospo. : ^ato f a Za Patrov 111 do J6 šla z velikim r.-'ml fVorila nekaj S/J*> ker trajalo je > tat66 je vrnila. vs^Jsedel in napi_ I Si v . U]n° Pr0Si1' h V,n ecer obišče. To S, ^tro ^ bil0 je > ^ povzetje Mari- Jožek 0(lne-M^ Jm čakal, da se ' ^ "i bi-< nssledn'iic Mir ^ i p se opravi-i > i. ^0ral tudi za ^ napraviti . kateremu Hu pa b0 pri.. bC5«7HlzMar-s, l/ ^ io 0 tabeli. Re-C Prvi utis ne- že pre- : niirnej-J ij h>i ednjič morda • iS Jedno odrekla. i 'Si bi !el<) k zve- "S bib «e čutila sre. ^ hi Wo 'v- °da ub0^r° f Se i4obnJeče izogib- ■n, . 11 Priložnosti z veliko lju-<' SV0j0 sestro; v N ne more gle-n>jem^nega obličja. lu še malo ; piat! *ne 2acellj0 iu zakrival iz- V sredini je videti skupino nemških ujetnikov, katere preiskujejo vo jaki .4. divizije 3. ameriške armade, ko so jih zajeli na bojišču ob Roer reki v Nemčiji, kjer so poleg vihrali tudi silni znežni viharji. Ob strani pa je videti naše vojake, ki čakajo nadajjnega povelja, da priskočijo na pomoč našim, ki so že prekoračili omenjeno reko. ■ NAJVEČ PLAČAMO V GOTOVINI | ZA VSAK RABUEN AVTO | tfffflPT"'"!! 1 ........ ................................ ..................................'.MBiwmw—nmrMfJti OGLASIMO SE PRI VAS NA DOMU \ Tistim, od katerih kupimo avto zdaj, bomo dali : nizko številko za prioriteto za nov avto, kadar se začne : zopet produkcija istih. . E L L HARMON, INC. I PONT I AC 2926 Mayfield Road FA 8356 | NAZNANILO GOSTILNIČARJEM j NAPRODAJ IMAMO ' „ 5,000 GALON O V C 1ST EG A OHIO CONCORD VINA ; Izdelek grozdja iz našega vinograda. Dopeljemo ga brezplačno v ■ j mesto,, proda se v steklenicah ali sodih. f Pokličite 5204 GENEVA, ali pišite JOSEPH D. C Oil OD AS d.b.a. COUNTY LINE WINERY GENEVA, O. "In zastran tega boste obsojeni?" "Poleg tega ima še neki pro-kleti črnec svoje prste vmes." "Črnec? Ali ga poznate?" "Kaj še! On pač trdi, da je videl naju, ko sva se prepirala in pretepala," odgovori Fu-Ta ng. "Kaj pa hoče od vas? Ali vas morda ima na piki?" "Tako se mi zdi. Rad bi me pogubil. "Kaj pa je izpovedal proti vam?" "Da sem jaz umoril Tse-Kunga. Pa to mu še ni zadosti. Še nekaj drugega mi hoče podtakniti. Trdi, da naj bi bil jaz poprej nekaj naredil v Diabolo močvirju." "Je pač prejkone ,res tako, kaj?' 'vpraša Timbelton ter se zaupno namuzne. "Kako vam more priti kaj takega na misel! Tse-Kung je mislim nekaj takega izpovedal pred svojo smrtjo, ali Tse-Kung je bil vedno velik lažnji-vec." "Vi tudi mislite, da je najboljše, če tajimo vse." "Dokazati mi ne more nihče." "To je zelo veliko vredno. Kaj vam hočejo, če nimajo dokazov? Naj narede, karkoli hočejo! Kaj vas briga izpovedba umirajočega človeka, ki morda ni bil več pri pameti! Lahko v*as še dolgo naskakujejo. Vi j se jim lahko smejete na vsa usta." "Imate prav. Jaz se jim smejem," se zarezi Kinez, ki so mu bile všeč besede svojega so-druga. "Kaj mi morejo? Tse-Kung je mrtev; kar je izpovedal, me ne briga, zakaj, jaz še vedno vztrajam ob tem, da je bil velik lažnjivec." "Toda kaj pa vendar pravi črnec proti vam?" vpraša Tim-bleton, ki se je poizkušal vsiliti v Kinezove skrivnosti. "On trdi, da je naju slišal v krčmi "Pri zelenem Mušelnu," kako sva se jaz in Tse Kung pogovarjala o Diabolo močvirju." "Saj sta se tudi, kaj?" "Morda je govoril o njem Tse Kung. Ali kaj naj to briga mene!" "Vi ste tudi bili v Diabolo močvirju, kaj?" "Vi menite, da vem kaj o tistem dekletu?" "Ste ji pač vzeli denar, ali ne!" "Jaz? Nikdar!" vzklikne Fu Tang, ki se ni dal izpraše-vati. "Morebiti je to storil Tse Kung, ali jaz ne vem ničesar o tem. Morebiti je to stvar naprtil meni, da se tako otrese suma in dobi svobodo." "Vi torej niste bili zraven? Meni pač lahko poveste." "Kaj pa mislite! Jaz ne vem ničesar o celi stvari. Črnec trdi, da je naju slišal ,ko sva se pogovarjala o tem. Tse-Kung je lahko besedičil o tem, ali jaz nisem, zakaj, meni je cela stvar popolnoma neznana." Timbleton je uvidel, da se ni dalo za sedaj ničesar opraviti, ker mu Kinez še ni popolnoma zaupal. Zato ni več silil vanj, nego jel pripovedovati o svojem tepežu, radi katerega je bil odveden v zapor, ter si rekel, da bo imel prihodnji dan morda večjo srečo. CLEVELAND ORCHESTRA SEVERANCE DVORANA Čet. 8. marca 8:30 Sob. 10. marca 8:30 JOSEPH KNITZER, violina Vstopnice: Severance HaU, CE 7300 Od stopinje do stopinje Jožu a je povedel Armenijo pogovarjaje s sarkastičnim smehljajem z njo po stopnicah z verande Wilsonovega gradu. Odspodaj je čakal hlapec z dvema krasno opremljenima konjema. Kakor je izgledalo, si je Jo-zup. prizadeval, da bi se priljubil Armeniji. Lepa, ponosna žena je nosila črno jezdno obleko in črn visok klobuk, okoli katerega je bil ovit svetlomo-der pajčolan, čigar konca sta se vila za njo, ko se je s pomočjo svojega spremljevalca Jozuata spela na konja. Nato je tudi on sam zajezdil svojega konja. Hlapec je ostal v Wilson Castle. "Raztresenosti, Mylady!" za-kliče Jozua Armeniji, ko se je pognal po cesti, držeči v mesto. "Verjemite mi, v tem slučaju so raztresenosti najboljše sredstvo, da človek prežene bridke misli in vtise." In bridek usmev se pojavi na bledih licih ponosne Armenije. "So vtisi in čustva, Mr. Jozua, ki kljubujejo vsemu," odvrne ona. "Kam jo kreneva?" "Proti srebrnim rudnikom, Mylady, če je vam prav. Rad bi vam pokazal*tovarne in ru-dokope." "Vse je zopet v polnem tiru, pa ste kljub temu potrti?" vpraša Armenija. "Poprava podrtih jam je požrla ogromne svote. Vendar se i tolažim z dobičkom, zakaj, rudniki so neizčrpni, in venomer prihajajo do novih žil. Sčasoma bo povrnjeno, kar je bilo izgubljenega." Jozua in Armenija jo nista krenila proti mestu, nego proti jamam, da si jih ogiedata. Tu fle bilo zopet vse v polnem tiru. Rudarji so prihajali in odhajali. Ob vhodih je kar mrgolelo delavstva. Srebrno rudo so odzgoraj odbirali ter jo potem obdelovali. Armenija je vse opazovala z zanimanjem. Jezdila je z Jo-zuatom od jame do jame; Dokaj daleč proč pa opazi nekaj vdrtin, ki so bile še vse v neredu. "Kaj pa je tisto tamkaj le?" je vprašala. "Samov rudnik, Mylady, eden najbogatejših." "Ali še ne obratuje?" "Doslej mi ga še ni bilo mogoče popraviti," prizna narahlo Jozua. "Ali se plašite pred stroški?" "Moja sredstvla so isJčrpa-na." Armenija je sedaj ošinila srebrnega kralja s pogledom, v katerem so bile zapisane besede: "To mi pravi srebrni kralj iz Nevade?" "Midva bi lahko naredila kupčijo, Mylady," se okrene Jozua do Armenije. "Pomaga-no bi nama bilo s tem obema." "O kakšni kupčiji govorite, Sir Jozua?" "No, najbolje je, če je človek odkritosrčen ter pove, kar ima na srcu," odvrne Jozua. "Kar povejte, Sir Jozua!" "Rad bi popravil Samovo jamo in vi bi si radi zopet pridobili Edvarda." "To sta dve želji, ki sta si zelo različni," odgovori Armenija s trpkim usmevom. "Eno je izlahka izpolniti, druga je neizpolnjiva." "Nikar ne recite, tega," Mylady! Je še ena možnost, ki vam nudi izpolnitev vaše želje." (Dalje prihodnjič.) -o- Kupujte vojne bonde! J^aznanilo in Z,ahH)ala Žalostnim in globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bog poklical in izgubili smo iz naše srede našo preljubi jen o in nikdar pozabljeno soprogo iri skrbno mater Jennie Itterbar ki je vedno v božjo voljo vdana in sprevidena s svetimi zakramenti po dolgi in mučni bolezni zatisnila-svoje blage oči in zaspala 9 spanje dne 31. januarja 1945 v starosti 59 let. Doma je bila iz Dolenje vasi pri Ribnici. Po opravljeni slovesni sveti maši v cerkvi sv' ROJENA MERHAR smo jo položili k večnemu počitku dne 4. febr uarja 1945 na Calvary pokopališče. Tem potom se želimo globoko hvaležni prisrčno zahvaliti Monsignor Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za podeljene svete zakramente, za opravljene molitve ob krsti pred pogrebom, za spremstvo iz Jos. Zele in Sinovi pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče ter za opravljeno pogrebno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede in za ganljiv tola-žilni govor. Enako tudi prisrčna hvala Rev. Francis Baragi in Rev. Andrew Andreyu za navzočnost in asistenco pri sveti maši. Iskreno se želimo zahvaliti vsem, ki so bili v prvo pomoč in tolažbo in nam na en način ali drugi kaj dobrega storili v teh najbolj tpžkih in žalostnih dnevih, kakor tudi iskrena hvala vsem, ki so pokojno pokropili, vsem, ki so culi ter se udeležili svete maše in pogreba. Prisrčna hvala tudi I\(Ir. Frank Zobec, ki je prišel iz Bellevue, Ohio, pokojno pokropit in se poslovit od nje ob krsti. V globoki hvaležnosti se želimo prisrčno zahvaliti vsem onim, ki so v blag spomin pokojni okrasili krsto s krasnimi venci in sicer: Pvt. Joseph in Fred Merhar, Mr. Jernej Dimnik in hči, Mr. in Mrs. Anton Kuhel in družina, Mr. in Mrs. Joseph Merhar, Grovewood Ave., Miss Jennie Bukovec, Albina, Carolyn, Eleanore in Albert Merhar, Grovewood Ave., Mr. Karl Bojc, Mr. in Mrs. Anton Kozel, Mrs. Margaret Krai in sinovi, Mrs. Caroline Bojc, Mr. in Mrs. Frank Zobec, E. 66 St., Thomas Replan and Family, Mr. Anton Vidervol in družina, Mr. in Mrs. John Simoncic, St. Clair Ave., Mr. in Mrs. Mike Hornung and Family, Mr. in Mrs. Frank Jasko, Mr. in Mrs. Leo Zupančič, Mr. in Mrs. James< Slapnik Jr. in družina, Mr. in Mrs. Tino Modic and Family, Mrs. Frances Koplan and sons, From,Friends and Neighbors on 66th St., From the Boys at John's Tavern, Fisher Body Cleveland Plant 1, Employees of The Johnston & Jennings Co., From Night Ward Boys at C«le General Hospital, Friends at Fisher Body Shaper Department, Carniola Hive 493 T. M., The Jester Club, From the Boys at Foote Burt Co., SŽZ No, 25, From the Employees at Foote Burt Co., Ward 24 Crile General 'Hospital, Wellman Bronze, Boys of Johns'ton and Jennings. Prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki so v tako obilnem številu darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše, namreč: Mr. John Arko, Mr. in Mrs. Anton Kuhel, Mr. Jernej Dimnik, Mr.' in Mrs. Joe Merhar, Miss Jennie Bukovic, Miss Albina Merhar, Mrs. Caroline Bojc, Mr. In Mrs. Frank Pavet, Mrs. Margaret Krai in družina, Mr. in Mrs. Anton Kozel, Mr. in Mrs. Stanley Bronski, Miss Frances Boyce, Mr. in Mrs. Frank Lavrich, Miss Frances Kuhel, Miss Rosalie Kuhel, Mr. in Mrs. John Zobec, Bellevue, Ohio, Mr. in Mrs. Simon Zaletel, Mr. in Mrs. Frank Zobec, E. 66 St., Mr. in Mrs. James Merhar, Miss Josephine Rupar in Pvt. Joseph Merhar, Miss Ann Korenchar, Mr. Merhar, E. 159 St., Mr. in Mrs. Frank Zobec, Glass Ave., Mr. in Mrs. Anton Zbasnik, Mr. Peterlin, Mr. in Mrs. Anton Bavec, Sr., Mr. in Mrs. Gulan, Mr. in Mrs. Frank Jaklich, Mr. Frank Trdan, Employees of Mueller Electric Co., Mrs. Jennie Logar, Mrs. Mary Levstek, Mr. in Mrs. Frank Matoh, Mr. in Mrs. John Zgonc, Mr. in Mrs. Frank Zakraj-sek, Mrs. Julia Brezovar, Mr. Charles Zobec, Mr. in Mrs. Joe Sternad, Mr. in Mrs. Primožič in družina, Mr. in Mrs. Edward Kosmac in Pauline Gorshe, Mr. in Mrs. Joseph Hočevar, Mr. John Gnidica, Mr. Tony Pozelnik, Mr. in Mrs. Rudolph Zgonc, Mr. in Mrs. Andrew Kotnik, Mr. in Mrs. Mosnik, Mr .in Mrs. Frank Oblanar, Mr. Frank Skully, Mr. in Mrs. Frank Levstek, Mr. in Mrs. John Simoncic, Mr. Al Zupančič, Boys at John's Tavern, Mr. Frank Simon, Mrs. Frank Jeric, Mr. in Mrs. Anton Jakopič, Mr. in Mrs. J. Macks, Mr. in Mrs. A. Abrams, Mr. in Mrs. Joseph Somrak, Mr. in Mrs. Frank Stephen, Mr. in Mrs. Joe Petrich, Mr. in Mrs. Stupar, Mr. "in Mrs. Frank Bartell, Mr. in Mrs. Frank Krainz, Mr. in Mrs. J. Delgaudio, Mr. in Mrs. Matt Dolenc, Mr. in Mrs. John Grdesu, Mr. in Mrs. Louis Krajc, Mr. in Mrs. Joe Yarshen, Mr. in Mrs. Rudolph Tekaucic, Barberton, O., Mr. in Mrs. Rudolph Otonicar, Jr., Mr. in Mrs. Joseph Jernejcic, Mr. in Mrs. Schuster, Mr. in Mrs. Cernilogar, Mr. A1 Kopec, Mr. Frank Boyce, Mr. jArmush, Mr. in Mrs. Edward Solomon, Mr. in Mrs. Von Paynic, Mr. in Mrs. Joe Mese, Mr. in Mrs. John Radell, Mr. in Mrs. Chester Krakowski, Mr. in Mrs. Joseph Boyce, Mr. in Mrs. Matt Modic, Mr. in Mrs. Nousak, Mr. in Mrs. Gornik, Mr. Frank Kavcic, Mr. Doljak, Mr. in Mrs. Hro-vatin Mrs. Robert Lappin, Mr. in Mrs. Joseph Zgonc, Mr. in Mrs. Frank Cimperman, Sr., Mr. in Mrs. Steve Smigelski, Mr., in Mrs. John Pershen, Mr. in Mrs. M. Tomezak, Mr. in Mrs. Herbert Johnson, Mr. in Mrs. William Korošec, Mr. in Mrs. Frank Radell, Mr. in Mrs. John Kromar, Mr. in Mrs. Frank Jasko, Mr. in Mrs. Anton Femec, Mr. in Mrs. John Cimperman, Mr. in Mrs. Frank Cimper- Preljubljena in nikdar pozabljena soproga in draga mati, Bog Te je poklical in morala si se ločiti od nas in žalostna so naša * ^ Tebe ni več med nami. Ko smo ob krsti zbrani zadnjič gledali Tvoj mili obraz nas je tolažila edina misel, da si rešena trpljenja ^ jena legla k večnemu počitku, kj"er ni trpljenja ne skrbi. V ljubezni in hvaležnosti Te bomo ohranili vedno v sladkem spomin^ Bog naj Ti podeli večni mir in nebeška luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: MARKO MERHAR, soprog PFC. FRANK, PFC. MARKO, JOHN, JOSEPH, EDWARD, in STANLEY, sinovi FAY, JOSEPHINE in MARY, sinahe VNUKA in VNUKINJE V stari domovini pa po pol sestro Cleveland, Ohio, 6. marca 1945. AMERIŠIA DOMOVINA, MARCH 6, 1945 JL______t.-.'..- i.'.Bj—JJ----11 I"—.»..■—g------ ■■■■"- TRPLJENJE MLADE I MATERE ROMAN 1885 1945 man, Mr. Dale Garben, Mr. in Mrs-Smole, Miss Julia Turk, Mrs. Skander >n I« Mrs. Mary Prijatel, Mrs. Dolenc, MrS' ^ dac, Mr. in Mrs. Charles Karlinger' j Mary Luznar in hči, Mr. Henry Zalok®^ in Mrs. Bojc, Mr. in Mrs. Kosec in d Mr. in Mrs. Kotar, Mr. in Mrs. Debela^ Joseph Jaklich, Mrs. Mae Baraga, Mr-Gorshe, Mrs. Frances Sray, Mr. in | Kozlowski, Mrs. Ahlin in družina, " ^ sie Valconcih, Mr. in Mrs. John Blatn'*1 1 Luzar, Mr, in Mrs. Dejak, Mrs. Turk žina, Mr. James Vidervol, Mr. in MrS' ji Strauss, Miss Mary Knaus, Mrs. Zlal° jA Mrs. Frances Koplan and sons, Mr. iP Joseph Adams, Employees of pf Typewriter Co., Mr. in Mrs. Katz and j| ily, Mr. in Mrs. Bell, Mr. Tom R^^fl Mr. in Mrs. John Perne, From Friend* ^ Street, Mrs. Mary Muhse, Mrs. Mich*'^ rich, Mr. in Mrs. Albert Mayer, Mrs. v rencic Margo, Pvt. in Mrs. L. Loush''1'f in Mrs. Macerol, Mr. in Mrs. Martin 0 JMlr. in Mrs. Stare, Mr. in Mrs. Rudolf nicar, Sr., Mr. in Mrs. Frank Sik, M«"- .< Simcncic, Sr., Mr. in Mrs. Frank * družina, Mr. in Mrs. Frank Adan»»c». jf Ohio, Mr. in Mrs. V. Soldacki, Mr. ,n jf Joe Ahlin, Mr. in Mrs. Joe Petric, (I Tekaucic, Mr. in Mrs. Anton Bavec, ^ in Mrs. Anton Lausche in hči, Mr-John Merhar, E. 41 St., Mr. in M'*' jt Oblak, Mr. Adamic in družina, Mr-Louis Evans and family, Mr. in Mrs-Leblang, Mr. in Mrs. Joseph Repar. ^ Prisrčno se zahvaljujemo vse11*' ^ dali svoj£ avtomobile brezplačno PrI ^ bu, in sicer: Mr. Virgil Delgaudio, Mr' ey Zbasnik, Mr. Modest Tomezak, Mr' Lavrich in Mr. Herbert Johnston. J Nadalje želimo izreči našo is^1"®^ J hvalo članicam društva Carniola H«ve y T. M., podružnice št. 25 SŽZ, in društva fare sv. Vida, ki so se ^ sf skupne molitve ob krsti pokojne in mile v cerkev in do groba. ^ Iskreno zahvalo želimo izreči so nam izrazili sožalje s poslanimi s° kartami in pismi. Našo skreno zahvalo naj prejn*e ni zavod Jos. Zele in Sinovi za vso postrežljivo naklonjenost in za lep0 pogreb. Če smo slučajno pomotoma kak f prezrli, prosimo, da nam oprostite* želimo vsem najprisrčneje zahvalit'-