IGRA-VRTILKA. Otroci stopijo v krog in pojejo: »Napravili smo pester krog in zdaj še zaplešimo! A A nihče se nazaj ne ozre, in samo Tone obrne se!« Pri zadnjih besedah se obrne otrok, ki smo ga imenovali v pesmiei, tako da je obrnjen z licem nazven in ne proti sredini kroga. Tako gre dalje, dokler ne gledajo vsi otroci nazven. Poje se pa tudi lahko kot zadnja vrsta: »pa vsak okol' zavrti se!« Tedaj se krog razreši in vsak otrok se obrne parkrat okoli samega sebe. UGANKE. Rešitev zadnje ufjanke: soglasniki in samoglasniki. Nova cganka: Imam edino sestrico, a noče meni biti slična. Je črna ona, bel sem jaz, bolj mraz ji je, a meni vroče. Beži pred mano, pa vendar ne, da daleč bi se odstranila. Tudi jaz sledim ji dan na dan, Pod isto streho pa doslej še videl naju nihče ni. Ugauka: 1. Po strehi se lovi, pa mačka ni. Okrog peči se vrti, pa kuharica ni. 2. Mnogim je edino zdravilo, a če mora biti, potem mora biti in vsakemu se bo milo storilo! SMEŠNICE. Ni razumela. Zdenka: »Mati, kdaj pa bomo jedli Stare Slovane?« — Mati: »Kako to?« — Zdenka: »Učili smo se danes, da so bili v župah.« Mali lovec. Sinček očetu, ki odhaja na lov: »Ata, ti se bojiš zajca!« — Ata: »Kako to?« — Sinček: »Če pa vzameš vedno psa seboj!« Dobro razumel. Oče sinčku: »Kako si mogel biti tako grd in reči teti, da je neumna. Pojdi in povej ji, da ti je žal!« — Sinček je šel k teti in ji rekel: »Teta, ne zameri, meni je zelo žal, da si ti neumna!« MAČJI PLES. Nekoč je šel kmet Matija pozno večer s polja domov. Truden je bil in so je naslonil na vrata preše, da bi si malo odpočil. Kar začuje za seboj tiho godbo. Obrnil se je in je pogledal skozi špranjo v vratih v prešo. Kaj je videl! Ves prostor je bil razsvetljen in poln mačk. Ena je stala ob zadnji steni in je igrala gosli, druga je piskala na piščal in tretja je drgala bas. Mnogo drugih mačk pa je plesalo. Matiji so usta ostala kar odprta od začudenja. Šele pozno ponoči je šel dalje proti domu, kjer je že vse spalo, ko je prispel. Drugega jutra je sedel pri zajtrku in je premišljeval, ali je vse to res doživel, ali pa samo sanjal. Tedaj se je priplazil črni domači maček ob steni k veliki peči. Matija ga je pogledal in mu je zaklical: »Hej, črnač, ali si bil sinoči tudi ti na mačjem plesu?« Maček se je prestrašil, začel je pihati in je naposled skočil skozi odprto okno. Nihče ga odtlej ni več videl. MAČKA IN MIŠEA. Mačica in Miška sta potovali skupaj. Prišli sta do velike vode, pa nista mogli prek. Vzell sta slamico ter sta jo položili čez vodo. In mačica je rekla miški: Miška, idi ti prva prek!« Ali miška si ni upala in je rekla: »Mačica, iti najpopoprej ti!« Tedaj se je mačica napotila na slamico. Ko pa je bila na slamici, se je ta prelomila in mačica je padla v vodo. Tedaj se je miška tako smejala, da ji je počil trebušček. Miška je hitela k čevljarju ter ga je prosila: »Čevljarček, zašij mi moj jadni trebušček!« Čevljar je odgovoril: »Miška, daj mi ščetin, potem ti zašijem trebušček!« Nato je stopila miška k prešičku in ga je prosila: »Prešiček, daj ti naeni ščetine, jaz ščetine čevljarčku, čevljarček mi bo zašil trebušček.« Prešiček je menil: »Miška, ti mi daj moke!« Potem je šla Miška k mlinarju, rekoč: »Mlinarček, ti meni moke, moko dam prešičku, prešiček itd.« Mlinar je rekel: »Miška, daj mi pšeničke!« Miška je skočila na polje in je prosila: »Poljce drago, daj mi pšeničke za mlinarja. On mi bo dal itd.!« — Polje je zahtevalo: »Miška, prinesi gnoja!« Miška je stopicala k volu ter je rekla: »Voliček, daj mi gnoja za poljce! Ono mi bo dalo pšeničke itd.!« — Vol je zahteval: »Miška, daj mi vodice!« Takoj je šla miška k potočku in ga je najorosila: »Potoček mili, daj mi vodice. Dam jo voličku in on meni gnoj. Ta gnoj bom dala itd.!« — Potoček je izjavil: »Miška, vzemi, koliko hočeš!« Miška je torej vzela, koliko je mogla nositi, in je nesla voličku. Voliček ji je dal gnoja. Gnoj je nesla na polje in je dobila pšenico. Pšenico je dala mlinarju, kjer je dobila moko. Moka je dobro došla prešičku, ki je rad dal ščetine. Miška je nesla ščetine čevljarju in ta ji je zašil trebušček. Tako je miška vendarle dobila, kar si je želela.