263. številka. Ljubljana, v petek 16. novembra. XVI. leto, 1883. I >hnju vsak dan svroer, izimii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstr ij sk o-ogersk e dežele za *se leto Iti gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., t. jeden mesec 1 gld. <+0 kr. — Za ;>jnbljano brez pošiljanja na dom za vBe leto II gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bp p 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. — Za tnje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., ca se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v lijnbljaui v Frana Kolmana hisi .Gledališka stolba". D pravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse admuiistrativn* stvari. Nemški „Schulverein". u Ko je pred štirimi leti grof Taaffe stopil vladi na krmilo in je avstrijska notranja politika jela kazati videz, da hoče narodom svojim dati naravno in postavno določeni položaj, tedaj zagnalo je liberalno na?e nemštvo presrdito borbo proti vladi in slovanskim narodom v Avstriji, ker je veljalo braniti „stare pravice" in dati zadoščenje žaljenemu samo-ljubju. V bojne te vrtince potegnilo se je vse, kar je moglo služiti namenu: skrajnej opoziciji in ne-oticijalnemu ponemčevanju! Brez dvojbe bi ae v tem „tohu vabohu" bil tudi nemški „Schulverein" hipoma izprenienil v arsenal, zameniti bi bil moral šolsko torbo z vojnim tornistrom, tudi če bi bil prvotno za kaj druzega namenjen, na primero za mirno povzdigo nemdluga šolstva odločen, in bi sploh poprej, v zlatej dobi avstrijskih Nemcev, bil beli dan zagledal. To že drugače ne bi bilo šlo. nKdor ima šolo, ima narod1' je staro politično gaslo, katerega tudi Nemec v sili ne pozabi. Uprav zato je liberalna nemška stranka v sili, „politično zatirana in stiskana" šla ter osnovala društvo, ki bi ono gaslo uresničevalo, po onem gaslu pomnoževalo strankarsko vojsko in mirnim potom pridobivalo narode za nemško stvar. Temu društvo ime je: „Deutscher Schulverein". Sin razuzdanih nemških trenutkov je torej nemški „Schulverein", rejenica mu je bila strastna iunja, in še pred njegovim rojstvom mu je bila osoda napovedana, da bode zbral pod svojim praporom vojsko, ki bode kipela od sovraštva zoper Denemške narode in ljuto napadala — celo njihovo deeo! Po tem takem se pač ni čuditi, da za boj ustvarjen in vzrejeu, za boj vzdrževan in plačevati „Schulverein" ne seje baš miru in ljubezni in da molčijo Muze, mirujejo Modrice — tudi pod njegovim orožjem! Nemški „Schulverein" ni šolsko društvo, nego v prvej vrsti le politično, agitatorno sredstvo nemško liberalne, nekedaj ustavoverne straDke. V tej sodbi nas ne motijo „Schulvereinova" pravila, in pesek, ki se je vlani v Graškej deželnej zbornici metal slovenskemu interpelantu v oči, se nas nikakor ne prime. Naj ima „Schulverein" lepe namene, obrnjene samo na prid avstrijskih državljanov, samo na njih izobraženje, pomagaj revnim občinam, zidai jim šole, plačuj in vzpodbujaj jim z nagradami učitelje: to je vse hvalevredno. Ali pesek iz očij — in če pogledamo pod prevarljivo to krinko, skriva se nam pod njo sama preverljivost, podkupljivost, narodno in politično ubijalstvo, strankarska sebičnost v malem in velikem! To nam očituje vsaka vrsta poročil o „Schulvereiuovih" zborih in shodih, to nam kaže vsak korak „Schulvereinovih" patronov. Ali imajo krinko, in t nju t.ltparijo v prvej vrsti vladne organe, ki morajo dopuščati skrito politično agitacijo, v drugej vrsti pa sodržavljane nemške in ne-nemške, h katerim prihajajo kakor požrešni volčje v ovčje) koži k ovcam. Le s takim skrajno frakcijskim, agresivnim namenom bi se mogla izgovarjati tudi nesramnost, s katero se odlikuje „Schulverein"-ov ljud v svojih ofenzivnih naskokih- Razpostavljene ima svoje agente povsod, večinom jako veljavne osobe, c. kr. uradnike, advokate, šolske ravnatelje, graščake, same take osobe, ki njim ne gre tolikšna zamera, če nedolžnim žrtvam vrv krog vratu zadrgnejo in jim Žepe popraznijo. Le-ti agitatorji ne ognejo se potem nobenega in zalezujejo celo može, katerim že stan in poklic, socijalna stopnja ne dovoljujejo, kakorkoli podpirati „Schulvereinove" tendencije. Ali ni več kot predrzno in nesramno, če Ljubljanski kazinotje preloputnejo ministerskega predsednika, samega grofa Taafleja s puščico za „Schulverein", kakor se je to baje zgodilo letos v slavnostnih, cesarskih dnevih? In tako gre stvar tudi sicer; udove in sirote krvavi krajcar se jim ne smili, zasebnikov testament se ne sklene brez „Schulvereinove" priče: vsakdor pasti mora v nastavljene mreže, omamljen od sladkih besed, obetov in groženj. Denarju, ki se steka po tacih žlebovih v blagajno parlamentarne nemške vojske, se pač ne pozna, da je izžet in prisleparjen od moža, ki ga je dal za stvar, njemu čisto tujo in neznano, celo sovražno! Kako nesramno pa da se s tem nesramno pridobljenim denarjem nabirajo in plačujejo hlapci vsakdanjega življenja („Landsknechte"), katerim je po tem dehti „Danajfdske darove" mej ljudstvo, to mi Slovenci predobro vemo. Kako fezerji nemškega „Schulvereina" hote po slovenskih krajih urodoviti svoj „pfennig", da nam po židovsko havzirarsko usiljujejo z zvijačo, lizunstvom in tihotapstvom svoje šole, da celo s pritiskom od v/goraj navzdol, s celim svetovalskim in nadzorniškiin aparatom: vse to je znano in menda ne bode nič bol|še po drugod, kjer je liberalno nemštvo v nevarnosti. To brigantno počenjanje „Schulvereinovih" patronov mora vsak poštenjak že iz ozirov do javnega JLiSTEK. F. S. Vilharjeve skladbe. (Ocenil K o bo rt Bež o k.) Colligite membra, ne pereant! Dasiravno v Slovencih ne živimo tako lehko-nvšljeno, ne uživamo tako hitro kakor v kaki metropoli, vender je tudi za nas umestno, da se v navadnem življenji kakor v slovstvenem gibanji včasi zabeleži kaka znimenitost, ter se temu ali onemu delu, temu in drugemu umotvoru postavi za časa dostojen „monumentum aere perennius". Pesniki kakor skladatelji pošiljajo zatorej v ljudi, v malomarni pozabljivi svet, svoja izbrana dela. Tudi občeznani, čislani narodni skladatelj F. S. Vilhar podaril je „svojemu narodu" — kakor lehko čitaš na prvej strani — prvo knjigo svojih skladeb. V največej obbki imaš tu 30 skladeb pred Beboj: 27 lastnih skladateljevih; 3 kompozicije njegovega očeta M. Vilharja so pa upletene mej druzimi. Prvi del te knjige obseza „samospeve", drugi BmoŠke zbore", tretji „mešane zbore" in četrti Bskladbe za glasovir". Ne pomnimo, da nas bi bila v preteklem ietu kaka novost bolj razveselila, kakor le-ta: nesmo se mogli načuditi požrtvovalnosti, energiji in ljubezni skladateljevi do svojega naroda; lastnimi močmi je obelodanil tako obširno in imenitno delo, ka-keršnega ne pamti do sedaj slovenski muzikalni svet. Že znana, biskupu Strossmayerju posvečena „Mornarjeva", katero je posebej že ,,Glasbena Matica" 1. 1882. založila, krasi po pravici prve strani. — O tej pesni sem že poročal o priliki, ko nem delovanje „Glasbene Matice" ocenil v „S!ov. Narodu" 15. januvarija t. 1. Na kratko naj ponav Ijam tu omenjeno vsebino: „S tem je oni gospod krenil na čisto novo pot v Slovencih; posnemajmo ga! Če me vse ne vara, uatal je mej nami slovenski Schubert; naj napreduje v tem smislu! Kako slično z besedo prične v „allegro rissoluto" s celim taktom (*/*), kjer kliče pesnik dekletu, kHtero se mu je izneverilo: „ne-zvesta bodi zdrava"; kjer strastno premišljuje, da bi bil prisegel na njeno zvestobo, vali se tudi godba v živahnejšem razmerji (rythmu), 3/* taktu z „andante aileetuoso". — Koderkoli se je mornar kn tal. po deželah, Ajer lepe so deklice, obraza njih lepota, sneg beli njih života, zmotila nista ga", — to ti tudi glasovi pripovedujejo; razmerje se je izpremtmilo (V* takt). Ker ni rešitve več, ker je dekle druzega vzela, se napoti mornar zopet na morje: „le jadra spet napnimo" itd.; — Vilhar mu hitro sledi v burno hitečih os m i nk ah (allegro). „Po zemlji srečno hodi, moj up je šel po vodi, le jadrajmo za njim!" konča se pesen pomenljivo i „andante atleetuoso". „Ružici" (besedo Ilarambašiceve) za tenor ali sopran v d-dutu se je z ozirom na nežnost, katera se tesno besede oprijema, skladatelju popolnem posrečila. Sicer ne odrekamo primerne vrednosti tudi sledečim samospevom: „Ukazi" (besede Preširnove) in Stritarjevej „Oj zakaj si se mi udala"; ali odkritosrčno i?povemo, da nas neso navdušile, morda skladatelja samega ne: transkripcije so, prevodi po besedah. Premišljujoča (refleksivna) glasba pa ti malokedaj zadosti; že radi tega ne, ker se ni po navdušenosti skladateljevej porodila. Poslednjemu samospevu pa, „Nezakonska mati" (Preširen), gre vsa hvala: ker ustvaril jo je genij navdušen po krasnih slovili; preskrbno je izdelana in prijala ti bo slično „Mornarjevej". Že po kratkem, krepkem uvodu v g—mollu označi se ti kot prava bali a d a: zelo melodijozni , (piasi recitativo" poČenši z besedami: „ Kaj pa je tebe treba bilo" itd. — popelje te v laskavi es-dur (2. odstavek, andante); vse čisto vsebini primemo, ker tu b5 mlada nesrečna mati predočuje vse sladkosti preteklih dnij: non, ki je sam bil ljubi moj" — primerjajo jih s sedanjo bC'do: ršel je po sveti Bog ve kam, tebe in mene ga je sram!" — Glasovir r i ten u to nehaje z d podaje ti po krat- reda in morale zaničevati in odvračati. Avstrijskemu nemštvu je le čestitati, da se njega boljši, konservativni del tako skrbno in dosledno ogiblje nSchul-vereina", da ima tudi ono še mož, katerim je blaginja monarhije bolj pri srci, nego vladohlepnost in brezobzirnost politične stranke, ki si hoče iz svoje mizerije sedaj pomagati s „Sebulvereinom". Kako so pa manevri nemškega „Schulvereina" vzamejo in ujemajo s politiko miru in sprave mej narodi avstrijskimi in aii vlada naša modro dela, dajoč toliko svobode temu društvu, tega pretresati si ne dovoljujem. Ali najbrž bode zavladalo tudi v merodajnih krogih prepričanje, da nemški „Sehul verein1' ne pospešuje v sedanjih razmerah teženj pravične politike v Avstrji, če bi tako društvo sploh bilo primerno v državi avstrijskej. V tej veri nas potrjuje novica zadnjih dni j, da je namreč minister pravosodja uradniku ua Štajerskem prepovedal, le od sile služiti „Schulvereinovej" stvari. Danilo. Ruski nazori. (Konec.) „Nam očitajo, da vzbujamo sovraštvo „naših mogočnih sosedov" ter sejemo nezaupnost in zavist mej ruske državljane. To brezpogojno ni resnično. Ko nam svetujejo ozirati se na mogočne sosede, gotovo nemajo v mislih razrušeue Turčije, a Nemčijo in Avstrijo; pa poglejmo fakta. V Nemčiji pripada devet desetin slovanskega naroda k poljskemu plemenu; to res ne ljubi Nemcev, pa žalibog tudi nas ne. Od naše strani ne bi bila pametna začenjati sovraštvo z naš m starim in vernim zaveznikom, jedinim, ki se ni udeležil zveze proti nam v Krimskej vojski, in diploinatićne campagne 1863. leta za to pleme, ki je do zdaj nuin bilo vedno sovražno, kar je žalostno, a žalibog resnično. Avstro-Ogerska je v čisto drugačnem poloiftji: večja polovica (19 milj.) njenega prebivalstva so Slovani, pa zato se jej ni treba bati panslavizma. Pausla\iiem nikakor ni brezpogojno sovražen Avstriji, ua eunemi quaud meme! Če te države ne ljubijo Slovani, je zato ne, ker je v n enoj organizaciji neka napaka, ki brani Slova nom tako dobro in svobodno živeti, kako: druge narodnosti. Pa ta napaka 86 lahko odpravi, ker tiči le v krivem vzgledu avstro-ogerske vlade, katera neče dovoliti skromnih in pravičnih tirjatev mnogoštevilnim slovanskim državljanom. Ko bi se te pre-membe v Avstriji zvršile, postal bi na mah pauslavi-zem prijatelj Avstrije. Slišali smo že očitanja, da s svojo odkritosrčnostjo dražimo naše sosede; pa po našem mnenji je prvič odkritosrčnost najboijše sredstvo k sporazum- ljenju, in drugič mi ne dražimo nikogar, a jih le po prijateljski svarimo, kazoč jim meje, katerih presto piti ni varno. Mari poslednje vzhodnje vojne neso prouzročili sovražniki Rusije, ker so mislili, dajeta v vsem pripravljena odjenjati? Zaradi te napačne misli zavrgli so skromna zahtevanja, katere smo mi izjavili za Slovane; vojne ne bi bilo, ko bi bil« naši protivniki znali meje, katerih ne smejo prekoračiti. Mi ponovimo še jeden pot: — odkritosrčnost v resnih delih je najboljše jamstvo za mirni konec. Obdolženja, da mi netimo v narodu neprijazna čuvstva proti sodržavljanom neruske narodnosti, so težka, a neso resnična. Ulični izgredi proti Nemcem zde se nam neumni in nedostojni. Mi znamo zgodovino in vemo ceniti zasluge Ostermanov, "VVittenstei-nov, Milnnichov, Nesselrodov in sto drugih manj znanih, pa ravno tako vestno i/.polnujočih svojo dolžnost proti našej domovimi. In tudi mi ne bomo pozabili zaslug slavnega zaščitnika sebastopolja in zmagovalca Plevne, a spominjajoč se vojnih uspehov ruske vojske ne moremo prezreti hrabrosti Častuiitov poljsko narodnosti in katoliške vere. A naša znanost? Ali se nemarno tu zahvaljevati v visokej meri Nemčiji in Nemcem? Ali neso bili oni naši prvi učitelji? ali bi mogli pozabiti imen Schlotzerov, MUllerjev, Eulerjev in drugih? Mari še zdaj ne dovršuje svojega izobraženja mnogo mlajših naših učenjakov v Nemčiji? Ne, nas nikdo ne moro kaj takega dolžiti. Ne moremo prezreti še nekega drugega očitanja. Vi užigate v slovanskih narodih nade, pravijo nam, ki se ne dado uresničiti, — jako ostro očitanje, pa k sreči neresnično. Mi i e.smo krivi, če nekatere vročekrvne glave mej Slovani, nezadovoljne s svojo osodo, ne morejo ruzumeti, s kakimi težavami bi bilo združeno, ne govorimo njih osvobodenje, a že zboljšanje njih sedanjega stanja, in preveč zaupajo na sposobnost Rus'je, rešiti jih iz bede. Poslednja vojska je pa vender dovolj jasno dokazala, da Rasi,a ne zapeljuje onih, ki vanjo zaupajo. II koncu moramo povedati, da smo v tem spisu večkrat paualavisto za menili z Rusi. To je čudno, i pa ni napačno; v posledujej vojni pokazali so se vsi ! Rusi od carja do poslednjega kmeta panslaviste. Kur J se pa tiče upliva naših društev na zgodovinske do-: godke, bil je ta jako pretiran in obstoji samo v tem, j da so slovanska društva najprej naravnost in odkritosrčno izrekla, kar je b lo na srci vsej Rusiji." Politični razgled. X«»ir«tuj> ii globoko hvaležnost in uepozabljiv spomin umrlemu. Ranjki pa ni bil le delaven ua svojem polji mej ozkimi šolskimi stenami ali v tihem prostoru prirodoslovnega kabineta, bil je skozi vsa leta svojega bivanja v Krauji dušu narodnemu socijalnomu življenju. Čitalnica izgubi v njem svojega najunetej-šega delavnega Člana, voditelja svojih izvrstnih veselic in zabav, pevski *bor neutrudljivega pevca, njegovi prijatelji pa nenadomestljivega zabavnega tovariša. A kaj je bil ranjki požarnej brambi, pove naj najbolje napis ua krasnih trakovih lavorovega venca : .Prvemu neutrudljiverau oskrbniku". Zaradi njegovih posebnih zaslug udeležili so se člani požarne hrambe polnoštevilui sprevoda ter so nosili tudi krsto. Ako omenim še, da je bil gosp. Škaberne mej meščani sploh jako priljubljena osona ter je imel v/giedno uravnano družinsao življenje, prepričan bode vsakteri da je ranjki res zaslužil tak sprevod, kaker^uega še ni imel nikdo v Kranj:. Ljuds-.i učene in usenke, gimnazijalna mladina, njegovi kolegi, požarna brimb*, Čitalnica s svojo zastavo, pevci, nositelti prekrasnih vencev, katerih je bilo čez dvajset, premikali so se lepem redu pred krsto, katero je vod da prečastita duhovščina in pri katerej so svetili gg. trgovski pomočniki. Kakor dolga je pa bila vrsta sorodnikom ranjcega sledečih žalujočih, zaznamujem najbolje, ako rečem: udeležitev je bila občna. Ko na gomili odmoli duhovnik ter pevci, ki so že pred stanovanjem peli ^Nad zvezdami", zapojo ganljivo nagrolmico „Usliši nas Gospod!", porosilo se je marsikatero oko in marsikatera kaplja je pala na z venci pokrito gomilo ranjcega, ki, kakor je prof. Šuklje omenil v svojem govoru zvečer v družbi zbranih prijateljev, ne kot nevreden ampak kot vreden sin našega naroda počiva ravno mej našima pesnikoma, Preširnom in Jenkom. Dragi ranjki! Našel si svoj prezgodnji grob mej Gorenjci. Prvi si izmej učiteljev Kranjske gimnazije na tem prostoru. V srci svojih kolegov, učencev in prijateljev ostaneš nepozabljiv. Bodi ti zemljica lahka! —r. Domače stvari. — (P r e m i 1 g. knezoškof dr. Pogačar) podaril je novej cerkvi Jezusovega srca v Ljubljani 1000 gold — (Volilni shod), katerega je sklical g. poslanec Janko Kersnik, bode prihodnjo nedeljo 18. t. m. ob 4. uri popoludne v Mengišu pri Županu Janezu Levcu. Povabljeni so vsi volilci kmetskih občin političnega okraja Kamniškega. — (Slovensko gledališče.) Druga redna slovenska predstava vršila se bode v 19. dan t. m. (sv. Elizabete dan). Predstavljal se bode jako zanimljiv igrokaz v treh dejanjih „Alfonz" kateri se je predstavljal zadnjikrat 1877. 1. v popolno zadovoljstvo občinstva. Zbralo si je dramatično društvo imenovani dan v ta smoter, da je možno tudi vnaojim prijateljem slovenski igri prisotnim biti tej predstavi — ker je v dan jesenskega somnja. — (Umrl) je g. Anton Žičkar, župnik v Loki na Si.a.,ei>kem, 58 let star. — („Slovensko društvo" v Mariboru ima v nedeljo 2. decembra svoj 5. občni zbor. — (Imenovanja v g o r i š k e j na lš ko fiji.) Konsifttorijalnimi svetniki so imenovani: Dr Josip Gabrielčič, rektor osrednjega seminišča in profesor; dr. Ivan FJap, profesor cerkvenega prava in cerkvene zgodovine in Don Andrei Maruš i ftj kateliet. ua gimnaziji. — (Posojilnica v Krškem.) It Krškega se nam poroča: V nedeljo in sredo so Be domoljubi pri nas posvetovali o ustanovitvi posojilnice v Krškem. V sredo je bil v tej zadevi k nairi pr šel strokovnjak v teh denarnih zavodih, inženir u. Voš-njak iz Celja, in tajnik ondotne posojilnice, g Ver-šec Ta dva gospoda sta zbranim Krškim domoljubom razlagala bitstvo, korist, uredbo in poslovanje posojilnic; na to sta se navzočna naša rodoljuba, gg. Pfeifer in dr. Mencinger, naprosila, da prevzameta vodstvo in osnovanje nove posojilnice v Krškem, katera se utegne torej v kratkem oživeti, ko se ta tako odlična moža domoljubnega dela lotita. — (Iz Radeč) se nam piše v 15. dan t. m.: Početkom tega meseca prevzeli so graščino Neudorf pod Kumom trapisti, došli iz Mitrovice v Albaniji, a preje prognani iz Francoske, v najem za več let ter se tudi že naseliti. Dozdaj je v imenovanoj graščini sedem redovnikov in prior, kateri bo pretečeni teden, oboroženi s tisočaki, posedli grad ter k njemu spadajoča zemljišča. V kratkem pride še 19 trapi-stov. Po rodu so Francozi, a govore tudi dobro nemščino v lorenskem dialektu. — (Imenovanja.) Gg. c. kr. kancelisti: Bevec, dozdaj pri sodišči v Mokronogu, Sočnik pri onem v Zatičini in Črček v Logatci imenovani so vsi kancelisti pri sodiščih v Ljubljani. Na njuna mesta prišli so, ne da bi se službe razpisale, v Mokronog g. A. Dopler in v Zatieiuo g. Canjko, oba žandarskn, resp. vojaška kompetenta; v Logatci kan-eelist ni še imenovan. — (Narodno kmetsko društvo) na Slatini prične v nedeljo 25. t. m. s primerno slav-nostjo svoje delovanje. Povabljeni so vsi narodnjaki. — ( „P reki sud") proglašen je v Oseškem in PoŽeganskem okraji, zeradi ponavljajočih se roparskih umorov. — (Iz Loč) se piše „Slov. Gosp.", da pri sadjerejci in vinogradniku I. lVpelnjaku v Gradišji, Zbelovske fare, letos že drugič cveto in zore jagode. — (Ponudbene obravnave.) Dne 15. decembra 1. 1. ob 10. uri dopoludne boste pri c. kr. poveljništvu vojaškega pristanišča v Pulji dve ofertni obravnavi. Prva zadeva malarska dela v poslopjih pomorskega erara v Pulji za čas od 1. januvarja 1884. 1. do 31. decembra 1885. 1. Ta dela so pro-računjena na 1400 gld. — Druga pa zadeva vzdr-žavanje poslopij v Vodnjanu. Ta dela so prora-čunjena na 1500 gld. — Pri c. kr. poveljništvu pomorske akademije v Reki bo dne 10. decembra ofertna obravnava, katera bode zadevala ponudbe ravnost poleg slavnopozuaue, že zdavnaj narodne Fleischmanove, je ob sebi umevno; druga pa je, se bo li toliko priljubila kakor srcu tako ušesu narodovemu slično onej; želimo jej vsekako takšen laskav uspeh iz celega srca. Kar se tiče mnogovrstnosti, obšimosti in pravilnosti, se sme 4. del zbirke, obsegajoči „skladbe za glasovir", v prvej vrsti ponašati z nekako dovršenostjo. „Spomenice" v 3 točkah, druga za drugo s pomenljivimi napisi, — neso nič druzega, nego moderna, fino zgrade na sonata po programu. Tedaj imaš pred seboj glasbo po načrtu? Vsekako. Sicer se je komponist ravnal po skromnem Beethovenovem načelu, kateri je v poslednjih sonatah tudi sem ter tja dodal posamičnim odstavkom kolikor toliko pomenljiv napis, n. pr.: L' Adieux, Tren nung, Heimkehr, in druge jednake nazive. Tudi Vilhar delal je tako in ne zanikam nika kor gotovega uzroka takšnemu početju: kajti deuašnji svet hoče videti tudi v glasbi iste misli pred seboj, katere so morda navdihnile posamičnega p es n i k a - s k 1 a-datelja; muzikalni čitatelj sledi mu v uajskritejše zatišje. Ušesu dopadal bo skoraj najbolj prvi odstavek s Heinejevo reminiscenco: w „Osamljen bor na sjeveru stoji, (tdjo goli penje se brieg, Drium ga livata, plastem bielim Zamata ga lud i stiieg. On sanja o jugu i palmi, Koja daleko gdje Na žaru pečine sama Nieino tuži i raro." — Drugi moderato-odstavek je kontrapunktično dovršen: veseli naj se ga strokovnjak; sonata konča se v krepkem, čilem con moto, iz katerega se včasi začuje pesnikova želja: „Zuji van do pred kuću, Gojeno cvieče mavi, Jednu l' ružu nadješ tu, Moj joj pozdrav javi." Dve parafrazi podari nam le ta oddelek: Sarafan-parafrazo in znano „Po jezeru bliz1 Triglava", po katerej je vsak domač skladatelj že po moči udrihal. Prva kompozicija je menda po resnobnej dovršenosti in skrbnosti namenjena i zo b raže nem u igralcu, druga pa prvencu, ker po vidnej svojej skromnosti se ne nadeja boljšega občinstva ; morda je nalašč g. komponist tako ukrenil; ali jaz menim krivo. Po krasnej, navadnemu igralcu na glasoviru se ve da pretežkej transkripciji F oe rs te r j e ve j iste vsebine je bil ta prevod nekoliko odveč. — Veličastni skladbi „Fantazija" (Le vatani borni narod moj) in pa „lialad w (Pravljico pravil je starček pod lipo) ste mogočna simfonična odstavka: kljubu skromnim svojim močem pričakujemo vender kolikor toliko kmalu od čislanega skladatelja celo simfonijo! Obe kompoziciji ste zgradeni po načelu pro-gramove glasbe v velikanskem slogu; sleherna obsega po 9 stranij. Veseli naj se jih vsak spreten igralec, kateri se hoče z umeteljnostjo ponašati pri čitalničnih besedah. V isto svrho zložil je g. F. S Vilhar tudi meditacijo o šesti predigri S. Bachovi, za violončel, harmonij in glasovir; in sicer je ta točka zadnja prebogate 1. knjige. Meditacij jednacih proizvodov želeli bi in trebamo še mnogo: gotovo bi dobro došli vsem narodnim izobraževalnim zavodom, seminarom in družinskim krogom. Završivši s tem svoj prijeten nalog poročati o tem, res m o n u m e n t a I u e m delu, opozarjam slovensko občinstvo kateremu se je poklonila prva knjiga, naj genijalnegn in požrtvovalnega g. skladatelja pn moči j m ni [ dl a že z ozirom na nizko ceno (2 gld.); le tako bi se omogočil drugi zvezek te znamenite in krasne zbirke, katera jo gotovo jeden steber našemu dozdaj skromnemu slovenskemu glasbenemu arhivu. V Ljubljani 15. novembra 1883. 0 zalaganji omenjene akademije I. 1884 s tifelnom iu suknom, monturami in per lom za učence na tej akademiji. — Obrazci za oferte se dobivajo v pisarni trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani. — (Iz Strnžisča pri Kranj i) se nam piše v 15. dan t. m.: Danes popoludne o 1fil. za-čelo je pri nas goreti. Ker je bilo vreme mirno in hitra tudi pomoč, pogorela je samo jedna kajža „Pri prezidentu". Kako je ogenj nastal, zdaj še ne vem. Pohvalno omenjam Kranjske požarne straže, ki je bila takoj na mestu, a k sreči že ni imela kaj gasiti. Domačim možem in našim urnim sitari-cam vso hvalo, ker so tako hitro ogenj udušili ter tako zabranili veliko nesrečo. — (V Trstu) imelo je pekovsko pevsko društvo „Jadranska zarja", kakor poroča „Edinost", preteklo nedeljo veselico „Pri Tirolcu", katere se je udeležilo nad 200 ljudij, večinoma pekov; pevski zbor nad 40 mož pod vodstvom g. Tance-ja. pel je primerno dobro. — Slavjanska Čitalnica napravi v 6. dan decembra v dvorani „Morite Verde" veliko besedo s plesom; čisti dohodek je namenjen zalogi za podporo ubožoih pomorščakov. — Predpustom napravi Čitalnica velike plese. Vsa slovanska društva v Trstu bodo v zimskej sezoni tekmovala z veselicami. — (Za zastavo „Sa vi n j s k e ga Sokola") so dalje darovali: vis. čč. gg. : J. Bohanec, kaplan, Cirkovce, 2 gld.; A. Balon, župnik, Vransko, 5 gl.; F. Kosar, kanonik, Maribor, 2 gld.; Napotnik M., Maribor, 1 gld,; Herg Lovro, Maribor, 2 gld.; J. Sparhakl, župnik, št. Peter, 5 gld.; A. Ilibar, kaplan, Braslovče, 5 gld.; A, Borsečnik, korvikar, Maribor, 5 gld. — Čč. gg : Dr. A. Prus, Konjice, 5 gld.; M. Kodela, Maribor, 5 gld.; V. Šušterič, Žaveo, 2 gld.; J. Praznik, Kokarje, 2 gld.; P. Hlačun, Nazaret, 1 gld.; dr. Petovar, Ormož, 1 gld.; dr. Geršak, Ormož, 8 gld.; M. Schvvarzen-berg, Vransko. 10 gld.: J. Zaje, Braslovče, 1 gld.; Fr. Cukala, Gomiljsko, 1 gld. — Pri veselici v Gomiljskem nabranih 5 gld. — Vsem čč. darovateljem izreka presrčno zahvalo odbor „Savinskega Sokola". P. n. Slovanska mladež na Dunaji, zastopana v društvih: „Slovenija", „Društvo slavistov", „Akademicky spolek", „Bukovina", „Oguisko", „Sicz", „Tatran", „Zora", priredi 20. t. m. v iokalu „Gartenbaugesell-schaft". I. Parkrin«. na čast gosp. dvornemu svetniku prof. Franu vitezu Miklosič-n slavnost, obstoječo iz akademije in komersa. Pri akademiji sodelujejo najboljše moči Dunajske, kakor dvorne opere pevec g. Broulik, violinist g. Kochanowski, pi&nistinja gdč. Zvvienna, sSlovansko pevsko društvo" itd. Slovenci! Z Miklošičevim slavnim imenom je naše ime nerazložljivo združeno. Velikan zuauosti slovanskih jezikov in jezikoslovstva sploh, kateremu se klanja ves utoni svet, je našega naroda sin! Mi se smemo ž njim ponašati; zategadelj pa mu bomo gotovo v prvi vrsti Slovenci o njegovi sedemdesetletnici trudapolnega življenju in štiridesetletnici neumornega znanstvenega delovanja pokazali naše spoštovanje in še bolj utrdili ono naravno vez ki mej slavljencem in nami obstaja« Prosimo deputacije in goste, ki pridejo na Dunaj, naj se blagovolijo javiti podpisanemu odboru. Na Dunaji, 10, novembra 1883. V imenu slovanske mladeži: Odbor akademičnega društva „Slovenija". Telegrama „Slovenskomu Narodu". Sofi a lf>. novembra. Dogovor zastran ruskih častnikov v Bolgarskej je podpisan. Knez imenuje s pritrjen)em carja vojnega ministra, katerega mora knez odpustiti. Vojni minister se ne umesava v notranje zadeve in je odgovoren knezu, parlamentu. Ruski častniki ostanejo skozi tri leta v Bulgarskej in se imajo ravnati po povelju kneza, po ustavu in po bolgarskih zakonih.__ London 16. novembra. Socijalisti preprečili so predavanje St6cker-a, ker so mej republikanskimi izjavami zavzeli dvorano. Pravo pravcato univerzalno aredNtvo. Res niča, da imajo razne bolezni svoj izvor v slabo delujočem Želodcu in Črevah, izpričuje uspešno rabo , Moll-ovih Seidlitz-praškov " skoro pri vseh boleznin. Škatljica z navodom uporabe 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuohlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. (690—1) Tiijspe .Antonije Schann, ...j. Erbežnik, potem za mnogo darovanih lepih vencev izrekajo iskreno zahvalo (739) sžiilit.<><"*i owCitli. V Ljubljani, dne 16. novembra 1883. Čas opazovanja Stanje Tem« barometra .„.. pwatura Vetrovi Mo- Nebo kri na mm. 7. zjutraj, 73696 mm. 2. pop. j 737-88 nun. 9. zvečer 73880mm. + 0-fi'C !sl. h v z. -f- 4-8° 0 si. avz. + 1-0" C Isl. svz. obl. obl. obl. 0-80 mm. dežja. Javno zahvalo izrekamo tukaj vsem predragim sorodnikom in našim prcniiliui prijateljem za njih blago sočutje in za prelepe vence, darovane našej preljubezni-vej in nepozahljivcj hčerki, oziroma sestrici, Evgeniji Lcopoldini Poženel, katera se je v 13. dan t. m. po kratkej a mučnej bolezni v boljše življenje preselila. Unec, v 15. dan novembra 1883. 736) Žalujoči ostali. Srednja temperatura 2-1°, za 1*7° pod normalom. j linć 16. novembra t. 1. (Izvirno tele*rrafiČno poročilo.; Papirna renta.......... ^rebrna renta .... . . . /.lata renta ... .... . . ■ >" ,, marčna renta......... Akcije narodne lumin- . .- . Kreditne akcije ...... . London . ..... Srebro ......... Napol. . ......... 0. kr. cekini . . . . Nemške marke ..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. •1 ' ,. avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... 4 n i n n n — . „ ♦ »;•-• „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. srećke 5°/0 . . 100 gld. Zeinlj. obe. avstr. 4Vu% zlati zast. listi . Prior, oolig. Elizabetino zapad, železnice Pri->r. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Kudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 78 gld. 70 kr. 79 30 9-t 40 n 93 i 25 840 — f| 271 n 50 120 n 60 n — n — * L 59 V, n ■» n 73 n 59 n 25 n 119 _ 50 n 170 fi 50 n 98 55 120 n 25 n 86 n 50 » 85 n 05 104 — n 116 — 119 n 25 f> 102 n 80 n 104 n 75 n 172 i) — * 19 „ 25 n 104 25 _ 214 * 20 Najnovejša iznajdba. Ure, kažoče datum, idoče na sidro (glej podobo), pri kojih se vsak dan datum sam naravna, s čudovitim kazalifičein, ki se še celo po noči ■veti, s pristnimi zlatimi številkami. Te nove, v Triebergu pri Oenfa v najnovejši čas izumljene ure imajo ploščnato steklo, v ognji pozlačen okvir, lepo graviran, kolesišče je medno z jeklenim gonilom. Itazpošil jajc) se te ure, oskrbljeno z verižloo in pripadkl, za poskninjo po 2 gld. 90 kr., dvanajsto-rica za 30 gld. — Za točni tek, mesečno svetlobo kaza-lišča pridejana je vsakej uri pismena garancija. Razven tega so v zalogi Grenfske remontoir-ure po 25 do 75 gld.., kakor tudi vsake druge baze nove in ■taronemike ure v tisočerih izvodih. Za 16 kr. v markah pošilja se album s 300 uzorci zastonj. J/0F~ Dovoljujejo se tudi plačila na obroke, "^fg Naslov: (687—8) Uhren-Aliianz aus Genf, Hafiicrsteig 3, Wien. i — NAJBOLJŠI Zahvala. Za obilo sočutje mej boleznijo in za mnogobrojno udeležitev pri pogrebu nepozabljivega ranjcega soproga, oziroma očeta, gospoda FRANA SKABERNE-ta, c. kr. gimnazijskega profesorja, bodi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejša^ zahvala. Zali valj ujemo se posebej še „Narodnoj Čitalnici" Kranjskoj, prostovoljnej požarnoj brambi, gospodom kolegom in prijateljem, pevskemu zboru, dijakom vseh gimnazijskih razredov in vsem drugim za darovane krasne vence, gospodom pevcem pa za mili in ganljivi nagiobnici, v" Kranj i, 15. novembra 1883. (737) Žalujoči ostali- V?\R ZA C\GARsr > JE C LE HOUBLONI Fra.uco.sk fabrikat. PRED PONAREJANJEM SE SVARIM! Pravi je ta papir za oig irete samo tedaj, če ima vsak list znamko LE HOUBLON in vsak karton nos« vttrstv «»i «» 7.n»n>k'» in si"»«M*nro Pnop- du Brevet OAVVLIV * HKNR Y, illflinige Fabriksnton, P a RIS JHE GRESHAM", zavarovalno društvo za iivljonjo v Londonu. Filijala za Avatrijo: Filijala za Ogerako: Dunaj, Giselastrasse št. 1,1 Pešta,Franz-Josefsplatz 5, v hiši društva. v hiši društva. frank, 79,308.88 >-so 16,412.821-75 Društvena aktiva.................. Letni dohodki na premijah in obrestih dno 30. junija 1881 . . . lzplacitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) več kot. . ........... . V sledu jej dvanajstmesečnej poslovalnej perijodi uložilo se je pri društvu ■» ................. ponudb, vsled česar znaša skupni znesek v slednjih 25 letih na uloženih ponudbah več kot........... Prospekte iu droga razjasnila daje Glavna agentura v Ljubljani, na TržaSkej cesti št. 3, II. nadstropje pri Val. Zenchkotu. 128,300.000-— 67,185.575-— 1.077,022.110-— (1(52—9) l/.datelj in odgovorni urednik Makao Arp-nič, Lastnina in tiak „Narodne Tiskarne".