IZ VSEBINE: . VELIKA NOČ V NAŠIH DOMOVIH . 888 »ŽIVIH MRLIČEV« JE OŽIVELO V UPANJU . BOKS NA ZATOŽNI KLOPI • FILM • RAZGOVOR S CLAUDIO CARDINALE 1962 Štev. 4 IZHAJA VSAK MESEC KAZJbN V JULiJU IN AVGUSTU Uredil JOŽE PETERLIN Zunanja oprema: Edi žerjav in Maja Pertotova Linorezi na naslovni strani: Edi Žerjav VSEBINA Jože Peterlin: Velika noč v naših domovih.........................41 Aleksij: Narava je obstrmela .. A ve Marija ...... 42 Vinko Beličič: Vstajenje ... 43 Velikonočni radijski spored . . 43 Stanko Janežič: K zdravim koreninam ..............................45 St.: Praznik mater v Rojanu . . 45 Maks Šah: Kristus med nami v umetnosti..........................46 Jože Pirjevec: Teta..................48 Aleksij: Pred nevihto, Nevihta, Po nevihti............................48 Von Le Fort - Maris Kresna: Pilatova žena (2. nadaljevanje) . 50 DRŠ: Sveta noč - velika noč . . o2 Nataša Kalanova: Ne prekrijmo svojih domov s tujo odejo . . 52 Mia: Beseda o varčevanju . . 53 Drago Štoka: Pravni kotiček . . 56 Dr. Milan Starc: Bronhitis . . 56 Sergej Pahor: Boks na zatožni klopi..............................58 Karel Brežan: Film »Senilita« — vzgojna problematika . . . 59 Edi Košuta: Razgovor s Claudijo Cardinale..........................59 Iz kronike naših vasi: Simon Horvat z Opčin.........................60 Bazovica svojim materam ... 61 Jože Peterlin: Umrl je slovenski igralec............................62 M. F.: Odstavki......................64 • Revijo izdaja, in urejuje uredniški odbor, ki ga seštavljajo: Janežič Stanko, Mljač Franc, Pahor Sergij, Peterlin Jože; Slama Jurij, Šah Maks, Škerl Lojze in Štoka Drago Uredništvo iri uprava: Trst, via Trento št. 2 — Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Odgovorni urednik: dr. Lojze Škerl Registrirana ha sodišču v Trstu št. 193 , Tiskala tiskarna. »Graphis«, Trst, ulica Sv. Frdnčiška 20 —- Telefon 29-477 Vi_________________________________________> MLADIKI _ Vesele velikonočne praznike UREDNIŠTVO IN UPRAVA MLADIKE POROKA S TUJCEM Dobili smo več .pisem v zvezi s člankom o mešanih zakonih. Objav-, lj amo »nekaj teh ; pisem.. Trst, 22, marca V zadnji, številki Mladike šte objavili zanimiv članek Nataše Kalanove o mešanih zakonih. V marsičem se strinjamo s Kalanovo. Vendar pa bi dekleta rada nekaj stvari pripomnila, ki jih Kalanova ni napisali,i. V splošnem se mi zdi, da bi se vsa slovenska dekleta rajši poročila s slovenskim fantom, če bi seveda našla primernega, kot pa z drugim. Vendar na žalost slovenski fantje pogosto premalo zahajajo v slovensko družbo in si pogosto iščejo ženo izven doma. Ali in v čem jim te bolj ugajajo, je težko reči. Ne bi bila rada krivična. Vendar se mi zdi, da pogosto iščejo tam bolj »lahka« dekleta. Fantje pa najrajši ne mislijo resno na zakon. Hočejo le od dekleta družbo, zabavo, vse in ko so se naveličali, gredo drugam. Včasih se jim zdi menda tudi bolj imenitno, da je njihovo dekle neslovenske krvi. Sodim pa tudi -jaz, da je manj verjetnosti, da bo tak zakon srečen kot pa če sta mož in žena slovenske narodnosti. Izjeme so seveda povsod.. Mislim pa, da bi . morali brati članek Nataše . Kalanove predvsem naši fantje. Z. V. Nabrežina, 25. marca Rada bi pripomnila nekaj stvari k članku Nataše Kalanove. Mešani zakoni! Kako prav imate. Toda, če slovenskih fantov ni? Jaz nočem ostati stara in osamela devica. Želim se poročiti, želim imeti družim, zelo rada imam otroke — rada ti imela svoje otroke. In če slovenskega fanta ni, se bom pač poročila z drugim. S. P. Breg, 29. marca Saj ne letamo za fanti druge na rodnosti. Nekaj pa je treba reči: naši fantje so včasih surovi. Gostilna je njihov najljubši kraj. Radi pijejo in slabo vedejo. Hočejo, da gremo z vespo ven, a dekle pogreša pri njih obzirnosti in vsaj malo nežnosti. Potem hodijo z dekletom leta in leta in nočejo zaključiti tega znanja in prijateljstvi. Ali naj dekle hodi s fantom leta in leta, nazadnje pa se fant dekleta naveliča in se sploh ne poroči. Zato se ne čudite, če gre včasih dekle z nedomačinom, ki je bolj fin, mnogo manj grob in če ima dekleta rad, tudi misli na zakon. L. M. USLUŽBENCI NA AVTOBUSIH ZA TRŽAŠKO OKOLICO Peljal sem se v slovensko vas v okolici Trsta in v avtobusu zahteval vozni listek v slovenskem jeziku. Uslužbenec mi je odgovarjal v italijanščini. Ko sem ga prosil pri pogojni postaji v začetku vasi, naj ustavi, ker želim izstopiti, se za moje govorjenje ni zmenil. Pozneje se je drugim, ki sem se jim pritožil, opravičeval, da me ni razumel. Potniki so bili sami Slovenci: naše okoliške mlekarice, perice in delavci. Ko sem se vozil v druge naše okoliške vasi, sem ponovno videl, da mnogi avtobusni uslužbenci ne poznajo slovenskega jezika, ali pa ga ne marajo govoriti. Ali ne bi bila dolžnost avtobusnega podjetja, ki vozi v okoliške vasi, da najema uslužbence, ki poznajo oba tukajšnja jezika? Kdo naj pri tem odloča: tisti, ki prejema denar, ali tisti, ki plačuje? Plačniki avtobusnih prog v tržaške okoliške vasi pa so Slovenci. F. C. Imate popolnoma prav! Če Slovenci zahtevajo na sodišču in v javnih uradih pravico do uporabe lastnega jezika, naj še toliko bolj upravičeno zahtevajo v primeru, o katerem pišete. Naravnost neverjetno je, da avtobusno podjetje nima uslužbenca, ki bi znal jezik ljudi, ki pla čujejo uslužbence in od katerih podjetje živi. Mislimo, da bi morale naše vasi s pismeno vlogo zahtevati pri podjetjih, da ta nedostatek odpravijo. Če pa bi to ne zaleglo, bi se morali pritožiti na pristojno državno oblast. Posamezna številka Mladike stane 100 lir, po pošti 120 lir. Celoletna naročnina (10 številk) 1000 (1200) lir. Naročnina za ves letnik v Ameriki stane 3 dol. Naročnina za ves letnik v Avstraliji 2 funta. Sonce že vdira v naše domove. Dom se je razširil iz stanovanja na vrt in dvorišče. Cvetoče veje dreves segajo prav do naših oken. Če pa je naš dom v ozki ulici v zadnjem nadstropju, prinašamo vanj prvo cvetje z gmajne in vsa hiša zadiši po pomladi. Naš dom spomladi... A meni se zdi, da je naš dom še posebno lep tedaj, ko smo vsi, ki spadamo vanj, doma. Veliki .prazniki nas še posebej kličejo skupaj. Morda smo opustiti že vse tiste stare navade naših očetov. Lepe so bile, a so odšle v pozabo. Odnesel jih je čas. Toda nekaj pa je vendar večno lepega, nekaj, kar se ne bo nikdar spremenilo: bližina tistih, ki se imajo'radi. Zato bodimo za velikonočne praznike skupaj. Saj nas delo vse leto razmetava in preganja. Te dni ne odhajajmo ne na gore, ne na dolge izlete. Družina, ki je zbrana za veliki praznik, se bo vedno spominjala te lepe bližine. Poskrbimo vsi, da bo naš dom za veliko noč ves lep in čist! Lepo je, če vsi pospravljamo in pomivamo, režemo, kopljemo in pometamo — hišo, dvorišče, hleve, kleti... Za ta praznik pomladi zažgemo preperele veje in očistimo domove. Naš dom naj bo lep, da bi lahko vanj stopil sam Gospod. Naj slovesnejše kosilo leta bo trenutek, ko bomo položili na mizo blagoslovljene velikonočne jedi: pirhe, gnjat, hren in pinco. Od nekdaj so imeli v slovenskih domovih ta jedila, pa naj so bili še tako revni. Dekleta so jih nesla v visoko naloženih jerbasih blagoslovit. To je bilo združeno s tolikimi doživetji in prepleteno z bogato ljudsko vero. Ohranimo vsaj drobec tiste preteklosti: nesimo majhno količino velikonočnih jedi k blagoslovu in naj bo to naš skupni velikonočni žegen. Tedaj bomo zbrani prav vsi okoli mize. Naši pirhi so nekaj edinstveno lepega. Vseh barv, pisani in popisani. Posebno veseli so jih otroci. Okrasimo z njimi mizo, da bo imela pridih velike noči. A naša velika noč bo mrzla in brez vsebine, če ne bomo doživljali tega velikega praznika v domači cerkvi z vsemi bogatimi obredi, s procesijo in pesmijo in z duhovnim prerojenjem. Mnogo laže bomo živeli, če bomo zavrgli stari pesimizem, stara bremena in bomo zaživeli novo pomladno Vstajenje. Velika noč je najveličastnejši praznik vse vasi, vse soseske. Procesija na vasi in v mestu je bila od nekdaj slovesna pot od cerkve, mimo hiš, do vrtov in polj, do morja. Marsikje še danes oblečejo tedaj narodne noše. Ne pokopljimo v pozabo ta najpristnejši izraz narodnega duha! Odenimo se v to slovesno narodno obleko in naj se naša molitev v materini besedi pomeša s pesmijo in prošnjo, da bi blagoslov rosil na naše mesto, na vasi, na polja, na vinograde in gmajne. Naše matere naj ne legajo v grob v narodni noši, naj jo zapuste svojim hčeram za te velike praznike. In če je kje v bližini človek ali morda družina, ki v skrbi za vsakdanji kruh ne more doživljati brezskrbne pomladi in velikonočnega izobilja, stopimo tja in delimo svoje dari. Dodajmo toplo besedo in prijazen nasmeh, da bomo ogreli pomanjkanje vsega. Naj bi bili na velikonočni praznik deležni božjega blagoslova vsi naši domovi. Srečno veliko noč! 'VeiLlča. n&č u nadiH do-snovid JOŽE PETERLIN ALEKSEJ Jlc lazcuia ats-itzme in !>a uzcadoitada: L ^^4 (Lilija V zgodnji pomladi med nežnim brstenjem svežih trtnih popkov se je dvignil čisti galeb v brezmejno modrino neba. Nad mandeljnim cvetom in prerojenem veselju oljk je v svetlo-rdeči zarji zasvetila luč neminljive ljubezni. Mi vsi poveličani po bridkem trpljenju, jate belih galebov, letimo preko vsemirja v harmonijo svetlobe. uc ^A\.atija Jutranji žarek zablestel je na rosni vijolici. Visoki bori so se v drhtenju sklonili do tal. Prisluhnili so pesmi, ki jo je veter na lahnih perutih prinesel pozabljenemu cvetu: A ve Marija. Sklonimo se k zemlji Vse večje' veselje prihaja s soncem v naše domove, na vrtove, v paštne in na gmajne. Le nekaj me moti: da pripravljajo fantje motorje in vespe m možje avtomobile, da bodo v teh lepih dneh zleteli daleč na izlete. Moti ta priprava zato, ker bodo kar naenkrat naše vasi prazne in zapuščene ob nedeljskih popoldnevih. Kako to, da ne vidimo lepote domačega sveta, ki je ves odet v cvetje? Drugod se zdi vse tako lepo! Družine iz mesta se vozijo nedeljo za nedeljo do Vidma in v vasi po Furlaniji. Nikdar pa še niso bili na primer v Pesku, v Mavhinjah, v Mačkovljah ali v Goriških Brdih ali pa v Beneški Sloveniji. Na pragu pomladi bi rad rekel vsem: spoznajmo najprej svojo slovensko zemljo. Ne zapirajmo oči pred njeno lepoto. Tako čudni smo, da se nam zdi vse tuje lepo in imenitno, le kar je naše — domače, ni nič vredno. Obdelajmo tisti košček zemlje za hišo in zasadimo drevo na vrtu. Sklonimo se k zemlji, k domači zemlji — lepša je kof vse drugo po svetu. Z njeno lepoto v duši si oglejmo tujo, a šele potem, ko smo svojo do dna spoznali. Ves prazničen svet za morjem nas vabi. Sklonimo se k tej lepoti! Drobceno pokljanje odpirajočih se storžev po borih, ko \ tišini prigreva ‘sonce prvih aprilskih dni in ‘komaj opazno veje vetrič lepega vremena — minilo je. Na tiho nedeljo mi med mašo od zagrnjenih križev uide pogled skozi stisnjeno okno visoko pod stropom na ‘levi: nabrekli brsti divjega kostanja se v soncu svetlikajo kot dragulji in veja se lahno stresava v buriici — minilo je. Drevje in grm j e začenja zeleneti, tudi s trdovratnih cerov že odpada listje. Vse je eno samo sladko upanje, in mehko se od tal sukljajo modrikasti dimi. Gospodarjeva mila bela golobčka — samec in samica — se nič več ne spreletavata po prekopanem vrtu. Menda sta kljuvala rožnata očesca na razpeljani trti, ki poleti senči prostor pred hišo, gospodinja pa ju je ujela — in bilo je po njima. Čivkalo in čivkalo je nebogljeno in zapuščeno v hiški pod visokim napuščem... in po dveh dneh obmolknilo V jami pri košatem pušpanu je še zdaj nekaj belega perja; kar je bilo mehkejšega, so ga raznesli vrabci za gnezda. Nista torej živela čisto zaman, akoprav je smrt preširoko zajela. Kaplan je s prižnice razvnemal vernike: »Kakor presadimo • rožo, da lepše raste in razkošneje cvete, tako gremo za veliko noč tudi k spovedi, da začnemo rasti iz novih tal!« Glej, zares čutim zrahljana tla pod sabo in okoli sebe, vse diši po cvetju — samo zakaj tako brzi ta zlati čas aprila? čmrlji obiskujejo vijoličaste in žolte rožice po gmajni, z visokih, še čisto golih, kot usahlih akacij se oglašajo ptice, tla so suha, gorka in vabljiva. Od zime in marčnih megla premrlo telo si želi sprostitve in spanja in pozabe: samo pol ure, čudovite pol ure ležati na topli suhi travi med pečinami in brinjem! Kakor iz tuje dežele se čuje neenakomerno in neutrudno sopihanje lokomotive, ki iz vagonov sestavlja vlak: tam so ljudje, tam so napori, tam so skrbi. Tam je čas — kruti gospodova-lec, a jaz sem se mu iztrgal, moja misel občuje s svetom, ki je onkraj njegovih meja. Duše, čutim vas okoli sebe v tej čudežni uri! Samo -pomislil sem s hrepenenjem na vas, ki ste bili vir in priče moje sreče, in že ste se odzvali: eni iz grobov, drugi iz daljav. Zdaj mi zastaja beseda v vašem krogu. Srce jeclja krik zahvale za ljubezen, s katero ste me imeli radi in ste mi pomagali v stiskah vse do te ure. In kaj bo odslej? Duše zglednice, ne boste me zapustile! Deležne milosti božje, ker ste po nji hrepenele, me boste tešile, ko se bodo tla majala pod mano. Kaj mi pravite to uro, ko diši zemlja po brinju in soncu? Da je le tisti močan, kdor vase zaupa, dasi ga stresa hlad, ko čuti svojo samoto in zapuščenost? Ne samo vase, vem: predvsem zaupa v Tistega, ki z nitkami milosti priklepa nase ponižne, čiste in goreče. Drugi se ne zmenijo zanj, ker jih gluši in opaja vrvež izobilja. Sučejo se po gladkih parketih plesišča sami okoli sebe in še oken ne odpro, da bi videli daljne gore. Velikonočni radijski spored VELIKONOČNI PETEK 20. 4. ob 11,45: Obisk v sedmih cerkvah večnega mesta (Stanko Janežič) ; 18,30 Flavio Testi: »Križanje« za m. zbor, godala, pihala, bobne in tri klavirje; 20,30 »Zvesto drevo« (Genesius Jones, prev. Saša Martelanc), branje; 21,30 Anton Dvoržak: Sla-bat Mater, op. 58. VELIKONOČNA SOBOTA 21. 4. ob 11,45: Kristusov obraz skozi stoletja; 14,40 Samospevi Stradelle, Mozarta in Bethovna. Poje barit. Marijan Kos; 15,30 Običajna ponovitev: Prvi greh (Lope de Vega, prev. in dram. Niko Kuret), misterij v 3. delih; 20,30 Tri novele Stanka Majcna o Kristusovi smrti in njegovem vstajenju (branje) ; 21,30 Georg Friedrich Haendel: »Messia«, oratorij. VELIKONOČNA NEDELJA 22. 4. ob 11,30: »Žarek sonca« (Lojzka Lombar), pripovedna mladinska . zgodba. Tudi ponovitev; 16,00 Franc Schubert: »Laza-nis«, nabožna drama Augusta Hermanna za solo, zbor -in orkester; 21,00 Ljudska opravila in opasila: Zveličar gre iz groon (Niko Kuret); 21,30 Georg Friedrich Händel: »Messia«, oratorij. VELIKONOČNI PONEDELJEK 23. 4. ob 10,00: Simfonični koncert: Enmo Porrino — Alleluja iz »Kristusovega procesa«, L. Berio: Alleluja, R. Wagner: Tannhaüser, N. Rimski Korzakov: Ruska vel. noč; 10,45 Tiha pomladna srečanja; 15,00 »Ovčar Marko« (Janez Jalen, chaînât. Jože Peterlin), tudi ponovitev; 19,00 Novela: Selškega župnika velika noč (Fini-gar). V prihodnji • številki bomo objavili radijski spored kot smo ga imeli nekoč od velikonočnega četrtka do velikonočnega ponedeljka. RADIO POROČA O KATOLIŠKIH KULTURNIH JDOMOVIH Po Tržaškem in Goriškem nastajajo novi katoliški kulturni domovi. To dejstvo je. podčrtala v svojih oddajah tudi radijska postaja »Trst A«. Več nedelj so bili na sporedu v okviru oddaje »Kdo, kdaj, zakaj« razgovori s pobudniki in osebami, ki so imele največ zaslug v akcijah za gradnjo katoliških domov v Trstu in Gorici. Ta niz razgovorov se je zaključil s pogovorom o katoliškem domu v- Skednju. Radijski reporter je najprej poročal o otvoritvi katoliškega doma v Gorici ter posnel govor, ki ga je ob tej priložnosti imel dr. Anton Kacin. Sledil je razgovor z mons. Ivanom Omerzo in gospodično Curko-vo, ki sta orisala preteklost in pomen Marijinega doma v mestnem središču. Nato je dr. Jože Prešeren govoril o nastanku Mladinska-ga doma na škorklji. Naslednjo nedeljo pa je gospod Stanko Zorko orisal dosedanjo dejavnost v novem Marijinem domu v Rojanu, končno pa je orisal gospod Dušan Jakomin delo za dom na Skednju. DOLINA Mladina v Dolini je v zadnjem času pripravila več gledaliških nastopov. Med ‘ zadnjimi je zlasti pomembna igra v 4. dejanjUl »VRNITEV«, ki so jo igrali najprej v domači farni dvorani, v nedeljo 1. aprila pa tudi v dvorani Marijanišča na Opčinah. Vsi igralci so nad vse pohvalno rešili svoje vloge, tudi najmlajša. Igra je mestoma pretresljiva in zelo lepa. Gotovo jo bodo že v kaki dvorani ponovili. Njihov pogum in delo dajeta vzgled mladini v drugih krajih. Dolinica pod mano vriska od same nove zelenine, ptice se spreletavajo čeznjo in se nič ne boje, tako so prevzete od ljubezni. Grmi v belem cvetju — vsakopomladne prikazni: teden dni negibno gledajo v svet, potem pa zbledijo in jih ni več. Pridejo in minejo pekoči mesci — in šele tedaj se jih spet spomnim, ko gledam rdeče, črne in temnomodre plodove. Vsemu je moč najti nekaj, kgr je bilo prej. O dragi, rešeni okov ila in zemeljskih bolečin, ali se še vese-. lite vstajenja vsega, čemur daje življenje in lepoto ta naša zem Ija? Ne morem drugače razumeti slasti, ki jo čuti duša ob tem klitju, odpiranju, dehtenju, žužnjanju in petju, kakor da se vi mudite sredi tega najlepšega, ob čemer vam je cvetelo srce nekdaj — preden ste se vrnili v prst ali preden so nas ločile daljave. Resnično'— beseda mi zgublja voljnost, ker govorim z vami, a ne čujem odgovora. Zrno mora umreti, da zraste iz njega novo, bogatejše življenje in večje slave vredno: to verujem in obenem trepečem, ker se čas do tiste usodne ure tako naglo krajša. Dejal sem: »usodne ure« — in v bolečini zamižal kot pred skokom v Črno praznino. Kako silno me priklepa nase ta zemlja! Ali pa ni bilo tudi Tistemu na Golgoti srce prepolno groze pred zadnjo in najtežjo preskušnjo? Groza je bila velika — kelih pa kljub krvavim sragam ni šel mimo Njega, treba ga je bilo izpia do dna. Slavi je sledila sramota, čudežev zmožni ljubezni je od govorila v kis namočena goba, ponujena na konici dolge sulice. Le kdor pogumno kaj dragocenega žrtvuje, ker ne mara oka-meneti in strohneti v lastni lupini, ne bo ves umrl; le njemu se ne bo s smrtjo vse izteklo. Pridružil se bo živim, ki bodo pobiti potovali v Emavs: potolažil jih bo, osrčil in osrečil. Od severovzhoda začenja peti veter podsončnik, po valoviti gmajni raztreseni bori zmerom glasneje sopejo — vrnil se je čas! Lokomotiva se je. nekje umirila, a vse je napeto; vse čaka, da zapojo zvonovi velikosobotnega večera: »Kje, smrt, je zdaj premaga tvoja, in tvoje ostro želo kje?« O duše prijateljice, pojdite jim, zmagoslavnim, z menoj naproti ! STANKO JANEŽIČ K ZDRAVIM KORENINAM! Mnogo imamo ljudje skupnega. Ena najtesnejših vezi med pripadniki vseh narodov, slojev in nazorov v vseh časih pa je spoštovanje irt ljubezen do matere. Čudovita skrivnost predajanja življenja se vleče od začetka človeškega rodu in je nobena miselna ali dejanska zabloda ni mogla izničiti. Najhujša pregreha ob tej skrivnosti prej ali slej doseže svojo katarzo — izčiščenje in človeški rod gre naprej po začrtani poti modrega Stvarnika pomlajen v nove zarje bodočnosti. Včasih se me loteva malodušje, ko se zaziram v podobo mnogih sodobnih deklet in žena in mater v naši okolici in v drugih deželah sveta. Ali je za to poudarjeno zunanjostjo, pretiranim lepo tič jem, prazno, kričavo besedo in neuravnovešeno živčnostjo še skrita lista dragocena srčika, ki od znotraj osvetljuje vsako žensko bit in ji daje pravico do naj svetejšega imena: mati? Ali je strah pred bolečinami rojstva -in pred celotno oskrbo otroka le hipen in prehoden, ali pa je stvaren izraz sebične vase-zagledanosti in pomeni odstop od prve dolžnosti ter začetek razkroja sodobne družbe? Tako mi je včasih, da bi zaihtel ob spominu na mnoge naše slovenske matere, ki sem jih sam poznal, ali so mi o njih pravili drugi. Tudi opisal jih je že ta ali oni, med njimi naš največji ustvarjalec besede: Ivan Cankar. Vredne so zares, da jih postavimo na neporušljiv oltar in potem zahajamo tjakaj vselej, kadar nam primanjkuje vzorov in moči. Bile so tihe, skrite, delavne, potrpljive, pomirjujoče, vse osrečujoče. Bile so rodovitne. Vedele so, da je njih življenjska naloga ta, da rode, trpijo, odpuščajo, ljubijo in v pozabi nase osrečujejo. Bile so svete. Svetost, to se pravi vso svojo junaško popolnost pa so dosegle in ohranjale, ker so bile verne. Ne le tako na videz, včasih in samo zunanje, temveč iz-svojih najbolj pristnih notranjih globin. Blagoslov je spremljal njihove misli, besede in dejanja, ker so znale moliti. Radost je odsevala iz njih oči in ko so iz svojega srca čez ustne prelivale v svoje dete prvo molitev in pesem, so vedele, da pod soncem ni srečnejšega bitja od njih. Rad bi jih priklical nazaj, te naše matere preteklih desetletij in stoletij. Rad bi jih priklical v ta naš sodobni čas, ki se ponaša Z vsakršnimi izumi in zunanjim napredkom, istočasno pa mu grozi notranji duhovni razkroj in celotna propast. Ne maram biti črnogled. Upam in vem: še so zdrave korenine. Zunanjost je načeta, notranjost pa še nosi v sebi zdrave sokove in vekovito življenjsko silo, ki bo ostala in prevladala. Mora ostati in mora prevladati. Matere, ž.ene, dekleta: ve ste korenine, iz katerih mora pognati zdravo drevo! Ne dovolite, da vam sodobni strup okuži duha in telo! Preženite mrčes, ki izpodjeda mlado rast! Naš rod mora živeti še stoletja in tisočletja. Ne bodite grobokopi nerojenega potomstva! Bodite nosilke življenja, zdravja, rasti, in vesele slovenske bodočnosti! ROJAN - PRAZNIK MATER Na tiho nedeljo je bil v dvorani nastop otrok naše osnovne šole. Pripravili so praznik materam. Vse točke bogatega sporeda so bile dobro naštudirane. Videli smo, da so gospe učiteljice iz vsakega otroka spravile vse, kar je bilo mogoče. Program je potekal brezhibno. Otrokom so lička kar žarela od zadovoljstva, da so lahko pokazali mamicam kaj znajo. Taki nastopi zahtevajo mnogo truda in časa, a se bogato obrestujejo. Med šolo in starši se tako ustvarja prijetna vez, otroci pa se vadijo v nastopanju. Novi Marijin dom v. Rojanu postaja zares župnijski dom. Fantje so ustanovili svoj športni odsek »DOM«. Pridno se vadijo zlasti v namiznem tenisu, da včasih verjetno zato tudi šola trpi. Najbolj živahno je v Marijinem domu ob nedeljah po sv. maši Na pustno nedeljo so dekleta in fantje uprizorili šaloigro Zdravka Ocvirka »Iz starih časov«. Kljub hudemu dežju je bila dvorana skoraj polna. Igra je dobro uspela. Gledalci so se nasmejali do solz. Igro je režiral visokošolec Edi Košuta. Igralci so pokazali lepe zmožnosti, ki jih bodo z na-daljnimi nastopi gotovo še bolj razvili. Oljčno nedeljo pa so članice dramskega odseka Marijine družbe rezervirale za predstavo drame v 4. dejanjih »Julija«. Drama slika resnični dogodek iz življenja sv. Julije, ki je živela sredi petega stol. po Kr. MAKS ŠAH Kristus med nami v umetnosti »Če je to delo ljudi, bo samo propadlo. Če pa je delo božje, kaj morete proti njemu,« tako je dejal modri Gamaliel v začetku krščanstva. Po dvajsetih stoletjih Kristus še prevzema rodove in ima moč, da zajema vse civilno in družbeno življenje narodov. Njegova osebnost je bila in je še vir visoke poezije, v kateri se odraža človeška zavest v svojem večnem valovanju, preveva vso umetnost kot najvišji ideal in vliva vanjo bogastvo. Pristne Kristusove podobe nimamo nobene, ker Judje niso smeli upodabljati ljudi. O Veronikinem prtu in svetem prtu, v katerih je vtisnjena Kristusova podoba, govori le izročilo. Sveti Avguštin pa ugotavlja, da ni nobene resnične podobe o Kristusu. V prvih umetniških podobah v katakombah imamo Kristusa upodobljenega le s simboli, katere je navdihovala vera ali pa stari testament. Zelo pogosto najdemo rabo mitičnih poganskih znamenj. Z Bakovo vinsko trto so izražali njegove besede: »Jaz sem trta, vi mladike.« Palma iri krona izražata zmago in slavo, Dijanin jelen, našo žejno dušo, ki jo napaja studenec njegovega življenja. Junonin pav je simbol vstajenja, pelikan njegove ljubezni. Jagnje je ... -■ -__________ . ■ - • -VA-.Č.- simbol pohlevnosti in nedolžnosti. Sladki pevec Orfej pomeni njegovo moč ljubezni. Težje umljiva je podoba ribe, ki jo Grki imenujejo IHTHYS. Posamezne črke te besede pomenijo: /esous Hristos Theou Fios Soter — Jezus Kristus Sin božji in Odrešenik. Zelo znan je znak A-O, ki sta prva in zadnja črka grške abecede in pomenita začetek in konec: alfa in omega. Toda najvišji simbol vseh časov pa je križ, kot naj višje znamenje življenja in trpljenja. Po uradnem priznanju krščanstva, ko je cesar Konstantin leta 313 izdal milanski edikt, je umetniško izražanje Kristusove podobe zapustilo senco, simbole in mračne katakombe in se je vedno pogosteje uporabljalo na grobovih. Mnogo simbolov je prešlo y pozabo in izven rabe. Ostalo pa je jagnje s svetlim sijajem križa okoli glave, ali pa naslonjeno na skalo, izpod katere izvirajo štiri reke zemeljskega raja. Drugo znamenje je »oranta«, podoba mlade žene, zamaknjene v molitev z iztegnjenima rokama. Ta naj bi predstavljala dušo, ki je zapustila telo in je pripuščena v nebeško blaženost. V zamaknjeni sreči kleči pred Bogom, ki ga je končno dosegla. Zelo prevladujejo tudi prizori iz pastirskega življenja, v katerih je Kristus Dobri pastir in je prikazan v pre-pasani tuniki, s krušnjakom, orientalsko brado in rdečih las. Ljubeznjivo nosi na ramah izgubljeno ovco. Podoba spominja na Hermesa, ki nosi ovna. Podoba Dobrega pastirja je bila štiri stoletja priljubljena podoba v krščanski umetnosti. Vzrok tega prvenstva je v visokem pojmovanju pobožnosti, u-smiljenja, ki ga izražajo Gospodove besede: »V nebesih bo večje veselje nad enim spreobrnjenim grešnikom, kot pa nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja ...« Tako je postavljena osnova nove morale, ki je prinesla temeljito spremembo v družbeno življenje. Kmalu so začele rasti v Rimu s Konstantinovim razumevanjem bazilike svetega Petra, svetega Pavla, svetega Križa; v Ravenni svetega Vitala in svetega Apolinarija; v Jeruzalemu pa svetega Groba. To so bila razkošna svetišča, namenjena službi božji in predstavljajo nadaljnji razvoj poganske bazilike grškega tipa. V njih je bil križ gol in namesto Kristusa najdemo križano jagnje ali pa samo blagoslavja-jočo roko med soncem in luno. Iz te dobe nam je poznana freska, ki krasi apsido nekega groba na Do-mitilinem pokopališču v Rimu, kjer je Kristus prvikrat upodobljen v nebesnem zmagoslavju, ogrnjen v belo ogrinjalo, Kralj slave in najvišji postavoda-jalec, sredi svojih apostolov, to je Kristus Pantokrator, Kralj vesoljstva. Iz IV. stoletja imamo prve prizore o trpljenju, ki pa vsi teže k temu, da bi olajšali ponižujočo žrtev, kateri je znala pozneje dati prav umetnost tolik pomen in izraz. V teh je Kristus izražen na dva točno ločena načina: na grški način, gol, golobrad in preprost (povezava z Apolonovo podobo); drugi pa je orientalski tip, ogrnjen v plašč, živ, z dolgimi in skodranimi lasmi in močno brado (povezava z Zeu-som). Iz te druge upodobitve izhaja klasični tip Kristusove fizionomije. Iz prepletanja obeh teh zamisli je zrasla bizantinska umetnost, v kateri je naj svetlejši dogmatski izraz Odrešenikove podobe. Ta ima globoke in trdne temelje v izrazih trpljenja. Trpljenje je zajeto v svoji žalostni resničnosti, dočim u-metniški izraz, ki je povezan s klasičnim svetom, polagoma tone. Kristusa mučijo in on trpi in umre. Na to nas spominja mozaik v apsidi cerkve svete Podencijane iz XIII. stoletja. To je najstarejši okrasni dokument, ki je ohranjen v krščanskih bazilikah. Obenem pa je prvi veliki prikaz križa, ki skozi stoletja proglaša svetost in veličino žrtve. Velik, pozlačeni in z biseri posuti križ se dviga nad skalami Golgote, v oblačnem ozadju pa je mesto Jeruzalem v apokaliptični viziji. Tako začno nastopati v verski umetnosti veličastni prizori. Ne več skromni mladenič, temveč mož, v vsej svoji lepoti in moči, s svetniškim sijajem in oblečen v bogata oblačila. Desnica se svečano dviga v blagoslov, v levici pa drži knjigo ali pa papirusov zvitek in predstavlja grške modrijane. Prestol, na katerem sedi, je vedno bogato okrašen. V cerkvah in knjigah nastopajo prizori iz njegovega javnega življenja v podrobnostih. Iz njih izžareva njegova nežna duša, bodisi da izraža svojo bolest, ali pa sveži rane drugih. Pomaga, sotrpi, razumeva, odpušča, ljubi in trpi. Toda pretekla so stoletja in stoletja, preden se je Kristusova podoba v umetnosti ustalila v njegovih ljubeznjivih potezah in najvišji žrtvi. V gotski umetnosti XII. stoletja se ustalita skladnost oblik in enotnost teženj. Pod vplivom bizantinske samostanske umetnosti in pridigovanja svetega Frančiška Asiškega, Kristus izstopa iz teologije in stopa na bolj človeku dosegljiva pota. Čas Fra Angelica nam je dal fresco Kristusa na križu, polno lepote, vdanosti in ponižnosti; Giotto pa z dramatičnim prikazom Kristusovega trpljenja daje novo in večno besedo. Humanizem se ni mogel odtrgati od starega sveta in svete podobe, ne iz prezira temveč zaradi duha časa, blizu Olimpa. Šele Renesansa je počasi naredila korak dalje. Botticelli nam z veliko dramatičnostjo predstavlja trpljenje v Snemanju s križa, Leonardo da Vinci pa je v svoji Zadnji večerji vtisnil Jezusu izraz vdanosti in žalosti ob besedah: Eden izmed vas me bo izdal. Samo Michelangelo je vtisnil v Vesoljni sodbi Jezusu izraz grmečega Jupitra, v atletskih potezah. Raffaello, Andrea del Sarto, Correggio, Paolo Veronese, Tintoretto in nešteti drugi so 200 let tekmovali s svojimi glavnimi umetninami, ki izražajo Gospodovo trpljenje in njegovo zmago. Vse pa preveva izraz usmiljenja in ljubezni. V XVI. stoletju pa je Guido Reni dosegel višek s svojim »Ecce Homo«. V zadnjem stoletju umetniki teže k temu, da bi Kristusa čimbolj približali osamljenemu in razdvojenemu človeštvu. Umetnost tako preveč povzdiguje človeško stran, na škodo božji strani. Tako dajejo Kristusu izraz človeka - delavca, socialnega reformatorja, z rasnimi in razrednimi potezami in ga bolj predstavljajo kot Dobrotnika, ne pa Odrešenika. Evangeljski razlogi, zgodovinsko kritična raziskovanja in poezija se prepletajo brez oddiha, kot bi hoteli izraziti čas, da je iz starega, umerjenega in pokvarjenega sveta vzklil novi svet, velika beseda bratstva in ljubezni, polne upanja. Upodabljanje Mesije se tako spreminja s časom. Jezus ni več Ig ideal pohlevnosti in usmiljenja temveč tudi veselja in pravice. »Kristus pred Pilatom« Mihaela von Munkaczyja ni več nazareški mladenič, vdanega pogleda, belih in nežnih rok, ki se dvigajo le v blagoslov, temveč je zagorel, strog, sodnik in ne krivec, ki prosi oprošče-nja, temveč pravice. Prav tak je Bistolfijev »Kristus«, ki odločno gleda pred se, misli, sanja, se giblje in njegove nemirne roke se iztezajo, da bi si osvojile nedosegljivo. To je Kristus današnje človekove vesti. Kristus je zaupal božje seme zemlji. To seme je božje in neskončno kot On sam, ki ga je dal. Zato mora nujno -roditi brezštevilen sad. V vsaki zgodovinski dobi človeštvo pobere s čudovitega drevesa enega izmed teh sadov, ki se polagoma razvija in dozoreva iz onih oblik, ki so bile značilne za prejšnje dobe in stopa v nove ideale. Podobno kot mrtvi Kristus nujno sledi vstalemu Zveličarju. V različnih upodobitvah se izraža v estetskem redu resničnost Gospodove besede: »In jaz bom z vami vse dni do konca sveta.« To je tudi v vseh oblikah in barvah, žalosti in veselja, vere in u-smiljenja, ki izražajo različno lepoto Boga - človeka. Velika sobota: Ceščenje križa Aleksej PRED NEVIHTO Nemirna tišina. Za hip se ustavi hitro premikanje naravnih koles. Zbira novega vzleta proti neznanim tokovom. Do zadnjega vlakna se vse prenapne. Oči boječe in plašne zrejo v črno nebo. Na koncu svoda bel -oblak beži pred črno silo. V duši je trepet, kdo bo zmagal: jaz ali ti? NEVIHTA Blisk in grom. Sprožena je sila naravnih moči. Divje rjovenje vetra trga težke plohe z oblačnega neba. Skoraj brezumen krik prevladuje povsod. Oči so zaprte, pred zadnjim izbruhom, v pogrezajočo se temó. Belega oblaka ni več. Boj med dušo in atomom je na višku. PO NEVIHTI Blagi mir. / Umito nebo se lesketa v modrini zahajajočega sonca. Morje je tiho. Zmagujoča pesem se razlega povsod. Kot zvezde na nebu se odprejo jasne oči. Blaženost rajska že sije iz njih. Duša z zmago, prosta vezi, hiti v naročje Ljubezni. JOŽE PIRJEVEC TETA Odíamele L tovo mnogi, ki so ga gledali na odrih, mnogi, ki so z njim igrali, mnogi, ki jih je režiral. Iz tiste nekdanje prosvetne dejavnosti je zraslo marsikaj, kar je danes narodu v ponos. Jože Peterlin »Da, zelo...« je odvrnil Peter in odložil košček kruha, ki ga je že imel v raki nazaj na krajnik. »Moramo zabeležiti v seznam njun rojstni dan,« je dejala teta in že iskala med papirji na pisalni mizi, ki je stala v kotu poleg divana zvezek, v katerem je imela zapisane podatke vseh svojih ptičev. »Ta dva boš krstil ti,«, je naznanila, ko se je vrnila k mizi s svinčnikom in papirjem. »Torej, kako naj se imenujeta?« je vprašala nestrpno, ko je napisala novi datum pod dolgi stolpec tistih, ■ki so bili že prej tam. »Ne vem,« se je Peter obotavljal, »morda Kastor in Poluks, ko sta že dvojčka. »Ne, ne, preresni ¡meni za takale mala piščančka,« mu je ugovarjala. »Skušaj naiti kaj bolj veselega. »Pričakovala je njegove odločitve z isto radostno napetostjo, ki jo ima otrok, ko upa, da bo pri tomboli prišla iz vrečke zaželena številka. »Torej dobro !« se je odločil Peter, »temule z rdečimi očmi, ki bo postal rumen, dajmo orjentalsko ime, na primer — Ali. Onemu pa ... no kar Charly,« je vrgel tja v en dan v uipanju, da bo lahko čimprej odšel. »Da, da tako ... To sta lepi imeni. Kot nalašč zanju. Sta slišala? Vama je všeč? Ali in Charly!« In znova ju je poljubila Zabeležila je skrbno njuni imeni in nato položila mala dva spet v škatlo in zaprla pokrov. Hotela je že oditi, a na vratih spalnice se je ustavila in ga vprašala : »Kaj naj pripravim danes za kosilo?« Oba sta prav dobro vedela, kaj bosta imela danes za kosilc, kajti za vsak dan v tednu sta imela točno določen menu. Toda njeno vprašanje se je ponavljalo vsako jutro, kot je moral Peter pri vsaki jedi ponavljati : »Odlično... To se ti je imenitno posrečilo. Sehr gut, nicht wahr?« »Da, še kar,« je menila s komaj skritim zadoščenjem. Včasih pa, ko je zaradi pozabljivosti ali hudomušnosti pohvalo opustil, ga je takoj zaskrbljeno vprašala, ali mu morda kosilo ni všeč, naj kar brez skrbi pove takoj, da mu bo'pripravila kaj drugega, morda jajce à la cocque, ali omleto soufflé ali pa dunajsko klobaso. Zasmilila se mu je takoj in pokesal se je svoje male hudobije ter ji hitel zatrjevati, da ne, vse je odlično, naravnost imenitno. Ein Gedicht — kot pesem ! »Danes je četrtek, kajne?« je ugotovil. »Kaj praviš ... juho z rezanci divjačino, zelje, Specknoedel?« Naštel je kar je bilo že zdavnaj določeno. »Če se tebi zdi, je meni prav,« je teta prikimala, kot da ji je vse docela novo. »Juho imam pripravljeno že od sobote. Postavila sem jo na sveže v hladilnik. V petek, ko sem bila v mestu, sem kupila lep kos srnjaka. Mesarica ga je pustila posebej zame. »Gnaedige Frau,« pravi vedno, ko me vidi, »za vas najlepše koščke.« Je sicer malo od rok, a splača se kljub temu. Poceni je in pozna me že trideset let. Za dvajset šilingov mi je odrezala čudovit kos srnjaka in še polovico volovega repa. Pripravila bom dobro omako s krompirjem.« »Volovji rep? Nisem ga še jedel.« »Boš videl, je nekaj odličnega. Skoro kot divjačina. Ah, pozabila sem... postavila sem jo že v nedeljo v kvašo.« »Potem bo gotovo zelo mehka,« je dejal Peter, da jo razvese-• li. »Nisi pozabila rožmarina?« »Ne, ne, vse sem natanko tako naredila, kot je delala moia mama, ki je bila odlična kuharica, to mi lahko verjameš ! Najprej sem v prstenem loncu prevrela vodo in nato pridala korenja, čebule, malo petišilja, lovorov listič, timeza, muškatnega oreha, pa še popra in kisa.« Naštevala je z enoličnim glasom in priprtimi očmi, kot da bere iz namišljene kuhinjske knjige. »Moja mati je vedno dejala, da je prava umetnost pripraviti kvašo, kot se spodobi... Ko je ohlajena, jo je treba zliti na špikano meso, ki pa ne sme biti ne osoljeno ne oprano. Posodo se'jpotem postavi na svež prostor... In če je vreme muhavo tega šem se naučila v zavodu pri nunah ikjer nas je poučeval poseben šef, ki je bil prej v nekem velikem hotelu na Modri obali, je treba vse skupaj prevreti.« »Krasno,« jo je prekinil Peter, »ne bom mogel pričakati, da se vrnem domov.« Nato je hitro pogledal na uro. »Es ist spaet,« je dejal. »Devet je že h loram se še obriti in ob desetih imam že lekcijo statistike na univerzi.« Vstal je od mize in se napotil k vratom. »Kdaj se vrneš,« se je pozanimala teta, »da bom vedela pripraviti pravočasno. Sicer bo vse mrzlo.« »Ob eni bom gotovo že doma,« ji je odgovoril. »Imam same dve uri lekcij, danes. Also, Aufwidersehen.« In je pohitel po temnem hodniku proti stopnicam. »Za ono sva pa zmenjena, kajne?« je zaklica'a za njim, a Peter ji ni odgovoril, kot da je ne sliši več. Stekel je navzdol v svojo sobo in bil vsel, da mu ni treba ničsar obljubiti. Teta pa je na vso stvar medtem že pozabila. Slišal jo je sko zi odprto okno, ko se je na verandi ukvarjala s svojimi ljubim; papagaji, jim čistila kletke in jim zaupala, morda njim samim svojo obupno osamljenost. »Uiboga teta,« je pomislil, »kdo ve če je sploh kdaj ljubila? Najprej se je žrtvovala za očeta, a sedaj, ko je ostarela nima ni kogar, da bi ji delal družbo. Samo ptiče ... Papagaje, ki so pravzaprav surogat človeka, saj imajo v embrionalni obliki sicer, pa vendar dovolj jasno, njegovo najznačilnejšo lastnost. .. besedo.« Z verande so se oglasili veseli vzkliki. »Zabava se kot otrok,« si je dejal Peter, »in je morda srečna.« Približal se je oknu, Kolikor mu je dovoljevala žica brivskega aparata, da bi razloč i njene besede in se smehljal sam pri sebi. Od zgoraj se je neprenehoma glasilo: »Du, du, Gauner! Ja Charly schlimmer Bou bis: du. Ein frech Dacks, ja du!« GLEDALIŠČE Slovensko poklicno ogledališče je pripravilo premiero komedije »Arhangeli in avtomati« pisatelja Daria Foa. Predstavo je pripravil Anton Marti in jo je odlično zrežiral. Ne zdi pa se nam posrečena izbira de'a. Razumemo, da to satiro na birokracijo z velikim uspehom igrajo marsikje v totalitarnih državah in da je odlično uspela v Italiji sami, kjer nastopa Dario Fo sam s svojo igralsko skupino. Saj je pisal tekst pogosto za svoje določene igralce. Vsega varietejsko-igralskega značaja naši igralci kljub skrbi in dobri volji nikoli ne morejo dati v enaki meri kot Fojeva skupina, ki smo jo lahko videli v našem mestu. Zato pogrešamo tistih nians, tudi toplih, prisrčnih prizorov v naši predstayi kot jih je ustvaril Fo; pri naši interpretaciji pa so nujno izzvenelj banalno, včasih kar grobo, v nastopu glavne junakinje pa delno malce neokusno. Pa pustimo stvar okusa! Poraja se vprašanje, ali ima res poklicno gledališče manjšine to in tako vlogo. Ali ne bi moralo vsako. gledališče med nami vlivati naši* 1?! ljudem vedno le smisla do življenja, vedno le optimizma in lepote in vere v bodočnost? K temu vprašanju se bomo povrnili v posebnem članku, saj veje to vprašanje repertoarja do vseh gledaliških predstav, tudi do nepoklicnih in ne na zadnje do radijsko-gledališkega repertoarja. M. Pertot UGANKARSKI KOTIČEK --1—,-1-------- -i---'--—ANDREJA BELIčlčA KRIŽANKA Vodoravno: 1. Stavčna figura, 9. sever-nošpansko pristanišče, 11. Aristofanova komedija, 12. denaren, 13. žensko ime, 14. Galileije.vo rojstno mesto, 15. italijanski spolnik, 16. rakve, 18. pogorje na pof-lotoku Halkidiki, 19. ovčja koža, 21. francoska pokrajina, 24. Turek, 25. dvojica, 27. stebrišče, 29. osebni zaimek, 30. drevo, 32. trg ob Savi vzh. od Ljubljane, 33. žensko ime, 34. medmet, 35. nedelaven, len • Navpično: 1. gorovje na meji med Indijo in Pakistanom, 2. znak prehlada, 3. tropski sad, 4. antibiotik, 5. delež od dobička delniške družbe, 6. vzeti nazaj aro, 7. francoski romanopisec iz 17. stol., avtor »Telemahovih doživljajev«, 8. brazilski veletok, 10. jezero v ju-govzh. Afriki, 13. atenski grad, 17. kem. prvima, 20. divjati, 22. pripadnik staroslovanskega plemena, 23. prestolnica Armenije ,25. gusar, 26. ime filmskega igralca Ladd-a, 28. zborovanja, 31. vezilo. TEŽAK RAČUN AB x CD = EFA FGH : G = CBE ACC + H ACI Istim črkam priapdajo iste številke; dopolni račun! ŠTEVILČNICA 14 6 13 17 13 — 8 11 6 3 11 1 13 — 8 13 2 — 5 11 — 4 13 16 17 15 — 14 — 17 15 3 18 6 12 — 13 17 15 — 14 — 8 5 11 5 — 14 18 9 18 2 15'— 8 13 7 17 — 10 13 — 19 3 18 16 15 9 8 15 6 12. Ključ: 1 2 3 4 5 — žuželka 6 7 8 9 — preliv med Dansko in švedsko 10 11 12 13 — grška črka 14 15 16 — čut 17 18 19 — soha MAGIČNI KVADRAT 1 | 2 3 4 | 5 6 I 2 I 3 4 i L 5 1. I 1 1 6 1 1 1 1. pripadnik, naroda v Srednji Aziji, 2. eden največjih svetovnih epov, 3. ob-rednik, 4. pampski pastir, 5. ena izmed ZDA, 6. lepo, mično. REŠITVE IZ TRETJE ŠTEVILKE KRIŽANKA — Vodoravno: 1. Kasio-peja, 10. asíndeton, 11. misterij, 12. estetika, 14. sterilen, 15. le, 16. mogotec, 18. Nagasaki, 20. Ottava, 21. ost, 22. Kriton, 24. ris, 26. Ra, 27. čitanje, 28. Nevada, 30. Au, 31. Tana, 32. kotel • Navpično: 1. kam, 2. asistent, 3. sistematičen, 4. in-terogativa, 5. odeti, 6. perilo, 7. etiketa, 8. joj, 9. antracit, 12. Asia, 13. aneksija, 17. gavota, 19. Sana, 20. okret, 21. omat, 23. rana, 25. Seul, 29. do. POSETNICA — Kranjska gora. TEŽAK RAČUN — 23 x 19 = 437 + + ------- 294 : 3 = 98 317 + 22 = 339 ZA DOBRE RAČUNARJE — 6 ur. M. F. _________________________Odstavki Mali Tonček je prišel z materjo k zobozdravniku. Držal se je želo možato, kot da se nič ne boji. Zobozdravnik je vzel v roke »sveder« in dejal: »No, odpri zdaj usta. Naredil ti bom v zob prav majhno luknjico.« loncem: »i\ii treba nič vrtati, moj zob že ima veliko luknjo.« Dva Škdta sedita v parku in kadita vsak iz svoje pipe. Pa se oglasi eden izmed njiju: »Še s kajenjem človek nima več pravega užitka. Ce kadiš svoj tobak, ti je hudo za denar, ki ga pokadiš, če pa ti kdo ponudi tobak, pipa ne vleče prav, ker je pretrdo nabasana ...« »Lep osel sem bil, ko sem se s teboj poročil!« Ona: »Nikar se ne hvali. Lep nisi bil nikoli!« »Dvajset let« pripoveduje nekdo v baru, »sva živela jaz in moja žena popolnoma srečno.« »In potem kaj se je zgodilo?« ga vpraša prijatelj. »Potem sva se spoznala.« »Miha, povej no, kdaj si spoznal svojo ženo?« »Kmalu po poroki.« : V parku se je približal mož starejši gospe, ki je hotela sesti na klop: »Oprostite, ta klop je sveže pobarvana.« Naglušna gospa je najprej mirno sedla, nato pa prislonila dlan k ušesu: »Kako prosim?« »Zeleno!« je odgovoril mož in brž odšel. Zdravnik je pogledal račun in rekel mehaniku: »No, to je pa že od sile. Saj ste sami rekli, da okvara na avtomobilu ni tako velika. Saj računate več kot mi za zdravljenje človeka ...« Mehanik pa: »Po moje je tako tudi prav. V naše popravilo prihajajo vsako leto novi modeli, vi . pa že od Adama naprej popravljate isti model.« Pavlek je v šoli sila nemiren in nepazljiv. Pa ga povpraša učiteljica: »Kaj pa ti je, Pavlek, ali ti ni dobro?« Pavlek prikima. »Res? Kje. pa ti ni dobro?« Pavlek: »Tu, v šoli.« Popotnik ves obupan sedi na svojem kovčku na peronu. »Ja kaj pa se vam je zgodilo?« sočutno vpraša načelnik postaje. »Za pol minute sem zamudil vlak.« »Samo za pol minute? No potem se pa ni treba držati kislo, kot bi ga zamudili za celo uro!« Nekoč so Woodrowa Wilsona vprašali, koliko časa porabi za pripravo desetminutnega govora. »Dva tedna,« odgovori predsednik. »Za enourni govor?« »En teden.« »In za dveumi govor?« »Sem že pripravljen.« Miha: »To je pa ži preveč. Pomisli Jaka, žena mi je danes rekla, tepec stari.« Jaka: »lega ti ne. bi smela reči. Star pa res še nisi.« Bob Hope pripoveduje, da so mu sinovi, leta nazaj, dali za god knjigo z naslovom: Kako zmagati pri golfu. Naslednje leto spet knjigo: Kako lahko izboljšate svojo igro. Drugo leto: Ne obupujte, če slabo igrate golf. Za letos pa pričakuje knjigo z naslovom: Kako slepariti pri golfu. Neki župan je'žeiel odpraviti nepismenost, ki je je. bilo mnogo v tistem kraju. Dal je nalepiti na zidove sledeče lepake : »Ne odlašajte več! Naučite Se brati!« Mali šestletni Pepi je bil sam doma, ko je telefoniral zdravnik Piščanec. »Boš lahko nekaj sporočil svojemu očetu?« ga vpraša zdravnik. »Da, gospod,« odgovori mali »Grem po svinčnik.« Zdravnik je čakal pri telefonu. Končno glasek: »Konica, se je zlomila. Počakajte grem po drugega.« Zdravnik je čakal dolgo; ko se spet pojavi Pepi. »Tu sem. Samo veste kaj?« »No?« »Ne znam pisati.« Na kokteil-partiju. Prijetna gospodinjina hči streže gostom s pijačo. Ko pride do uglednega gospoda srednjih let, mu reče: »Vam ne ponudim te 'pijače, ker vem, da ste član protialkoholnega društva...« »Ni točno, gospodična, jaz sem član protiporočnega društva!« »A tako? Vedela sem, da je nekaj, kar bi vam ne smela ponuditi...« »Ali ste prišli zdravi včeraj domov?«, vpraša tramvajski uslužbenec nekega potnika, ki se vedno vozi na tej progi. »Seveda.. Zakaj me sprašujete?« »Ko ste včeraj vstali, da bi pustili prostor neki gospe, sta bila samo dva v tramvaju.« Pri nekem izpitu vpraša, profesor študenta: »Kako bi vi zmerili višino neke stavbe poslužujoč se barometra?« Študent, ki m imel pojma o zadevi, ki pa je bil precej iznajdljiv, je odgovoril: »Spustil bi barometer privezan na vrvico in nato bi izmeril vrvico.« »Si videl, kako je bila zadovoljna gospa Pogačnikova, ko sem ji rekel, da ne kaže niti dneva več od hčere?« »Nisem opazil. Zanimalo me je bolj, kakšen obraz je naredila hči.« V neki trgovini raznih domačih živali vpraša prijazna nameščenka gospoda, ki je ravnokar vstopil, kaj da želi. »Veste« odgovori klient, »rad bi poklonil darilo nekemu svojemu prijatelju; je napol hrom in ne more iz hiše. Ima približno šestdeset let in je zelo bogat: skratka, simpatična oseba. Nima družine... zato mi je prišla misel, da bi mu daroval kako živalico, ki bi mu delala družbo.« Dekle nekaj časa pomišlja, potem veselo odgovori: »Mislim, da vem, kaj je najboljše za vas.« »Dobro,« pravi klient, »katera je tista živalica, ki mi jo svetujete?« »Vzemite mene« odgovori dekle. íieáe/e velikonočne pía?Mike iellp: Odlično boste postreženi v gostilni AL GAMBERO Ul. Udine 37, tel. 24-938 TRGOVINA JESTVIN ŠVAGELJ STANKO Strada del Friuli 271, tel. 28-664 RIBARNICA PERTOT MARCELA Bar ko vi j e; Ul. Perarolo 2, tel. 28-413 TISKARNA »G R A P H I S« Ul. Sv. Frančiška 20, tel. 29-477 TVRDKA Mehle TRST • Piazza S. Giovanni 1 Ustanovljena leta 1866 Trgovina na drobno in debelo ŠTEDILNIKI - PECI na plin elektriko, les in premog. ELEKTRIČNI LIKALNIKI, PRALNI STROJI, grelci za vodo, hladilniki. ELEKTRIČNE LUCI VSEH VRST, SERVISI IN DEKORATIVNI PREDMETI iz keramike, porcelana in kristala. NAMIZNI PRIBORI IZ NERJAVEČEGA JEKLA - MNOGOŠTEVILNI PREDMETI ZA KUHINJO, dom, restavracije, gostilne in podobno BANCA OI CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA BLAVNICA LIH BOD.OOO.OOO • VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TELEF. ŠT. 38-101, 38-045 BRZO JAVNI NASLOV: BAN K RED NOVA MANUFAKTURNA TRGOVINA JOSIP PODOBNIK OPČINE - Ul. dei Salici 1 - Tel. 21090 Zmdovoli vsak okum, Ima veliko Izbire In molidno postreže URARNA IN ZLATARNA KARLO MIKOLJ TRST Campo S. Giacomo 3 Telefon 95-881 ID - <■ DROGERIJA KAREL PODOBNIK OPČINE - Proseška ulica 22 - Telefon 21-552 Zaloga vsega potrebnega blaga Postrežba je hitra in solidna ZAVESE NA OKNA Naj bo soba opremljena še tako elegantno in z velikim okusom, je nepopolna, prazna, kot pravimo, če na oknih ni zaves ali pa so zavese, ki sobi sploh ne ustrezajo. Pravilno izbrane zavese povzdigujejo še tako skromno opremo in pripomorejo, da dobi vsa soba lepši videz. Kadar izbirate zavese, bodisi za jedilnico ali spalnico ali za dnevno sobo, imejte vedno pred očmi vprašanje: kakšna je naravna luč v tem prostoru? Če recimo soba gleda na sever ali pa je zaradi svoje lege od zunaj slabo razsvetljena, se bodo gospodinje v izbiri blaga za zavese izogibale težkega neprozornega blaga, kot je n. pr. damask in atlas, izognile se bodo temnim in nevtralnim barvam in izbrale raje lahke, prosojne tkanine, kot so naylon in ostala umetna vlakna, muslin in podobno. Cim šibkejša je luč od zunaj, tem živahnejša naj bo barva zaves znotraj. Seveda pa je to le eno stališče, s katerega presojate izbiro blaga in barve svojih zaves. Drugi dve stališči pa sta: ali je taka zavesa primerna za pohištvo, oziroma ali zavesa ustreza funkciji, ki jo ima soba. S tem mislimo tole: Zavese za dekliško sobo bodo na primer drugačne od zaves v spalnici staršev ali pa v dnevni sobi. Torej vidite: z dekorativnega stališča je zavesa harmonična enota s pohištvom. Zavese naj ustreza stilu pohištva, čeprav z njim nikoli, pazite, nikoli, ne smejo tvoriti neke celote. Zavese so za pohištvo le dekorativna dopolnitev. Kaj pa barva zaves? Barva blaga za zavese naj ustreza barvi, ki jo ima sobna tape-cerija ali pa barva oblazinjenega pohištva v njej. V prvem primeru boste izbrali zavese v istem tonu kot so tapete, samo malce temnejšega in toplejšega. V drugem primeru pa lahko isto barvo in celo isti ton. In še tole: ali je kakšna bistvena razlika med zavesami pri modernem pohištvu in med zavesami pri starinskem pohištvu? Ce je o-prema sobe moderna, potem naj bo tudi zavesa modernejša, to se pravi, blago je tiskano z živahnimi in originalnimi motivi. Starinsko pohištvo pa zahteva tenke fine zavese, spete na straneh s trakovi v kontrastni barvi, oziroma nekaj podobnega. Ali je nujno, da ima zavesa dva dela, to se pravi, obe stranici iz težjega blaga in srednji, finejši del tenčice? Nujno to sicer ni, čeprav je seveda vedno lepše in elegantnejše, zlasti za sobe z enim samim oknom. Kjer pa je okno veliko ali je lega okna taka, da je dobro pokrit velik del stene, potem so zastori iz same tančice zelo elegantni in okusni. In še tole ne pozabite: kvaliteta zavese je odvisna od prostora. Za otroško sobo boste izbrali trpežnejše blago v svetlih živahnih tonih, b.a-go, ki ga boste lahko prali in namestili po lastnem okusu. Vesele véliñonoine prazniñe želijo: RESTAVRACIJA FURLAN Repentabor MANUFAKTURNA TRGOVINA FRANC UDOVIČ Ul. Mazzini 46, tel. 94-550 Ponterosso 5, tel. 29-686 TRGOVINA JESTVIN MARC IGNACIJ Ul. S. Marco 10, tel. 90-344 TRGOVINA JESTVIN MILAN BEVK Ul. D’Annunzio 9, tel. 41-572 GOSTILNA NA POŠTI ZORA PRESL Bazovica, tel. 22-612 GOSTILNA OSTROUŠKA Ul. S. Nicolo 1, tel. 37-918 TRGOVINA JESTVIN KOS DANILO Mačkovi j c. TRGOVINA IN GOSTILNA MAHNIČ Bazovica GRADBENI MATERIAL DOBITE PRI PODJETJU JOSIP TERČON Nabrežina ELEKTROINSTALACIJE MILAN AMBROŽIČ Ul. Miramare 29, tel. 29-322 KINODVORANA V BAZOVICI TRGOVINA JESTVIN URDIH Ul. Fabio Severo 105, tel. 55-618 TRGOVINA JESTVIN PAVLA AŽMAN Ul. Vignetti 9, tel. 55-897 TRGOVINA JESTVIN IN PRODAJALNA KRUHA SUPERINA FRANCO Ul. S. Pelagio 6, tel. 44-315 TRGOVINA JESTVIN IN KURIVA ANTON BAK Ul. S. Cilino 34, tel. 90-186 GRADBENI MATERIAL DOBITE PRI PODJETJU CELESTE DANEU (DANIELI) Opčine, tel. 21-034 CVETLIČARNA IVANKA Ul. dellTstria 17, tel. 95-052 Naočnike, fotografski material in optičen izdelke dobite pri VISTA Ul. Carducci 15, tel. 29-656 TRGOVINA S ČEVLJI FRANC GEC Rojan; Pz. tra i Rivi 2, tel. 31-198 TRGOVINA JESTVIN JOSIP ŠKABAR Opčine; Proseška 42, tel. 21-026 GOSTILNA LUNA Via Cellini TRGOVINA JESTVIN JERCOG Dolina, tel. 97-613 TRGOVINA JESTVIN FRANC RESINOVIČ Trg sv. Frančiška 8, tel. 36-809 BUFFET PRI JOŽKOTU Ul. Ghega 3, tel. 24-780 TRGOVINA JESTVIN ŠTRAJN AVGUŠTIN Dolina, tel. 97-639 ZOBOZDRAVNIK dr. STANISLAV PAVLICA Ul. Ghega 9, tel. 31-813 URARNA ZLATARNA TRGOVINA S ČEVLJI ANTON in MARCEL MALALAN Opčine; Proseška ul. 18, tel. 21-465 CENA 100.- LIR