Sloven GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE S KI Ljubljana, ponedeljek 4. junija 1951 LETO XI L, ŠT. 129 / P O S AM E ZN A Š TE V IL K A 5 DIN Naša delegacija je zapustila zasedanje Donavske komisij n Galac, 3- junija (Tanjug) Sinoči Je Jugoslovanska ueiegacija zapustila z--sedanje Donavske komisije, ker ni hotela več sodelovati. Večina snoči ni hotela sprejeti jugoslovanskih izpre-minjevainih predlogov, ki so imeli namen preprečiti odredile, po katerih bi se podonavskim državam odvzela pravica, da izvedejo preiskavo v primeru okvar tujih ladij v svojih teritorialnih vodah. Spričo tega je šef jugoslovanske delegacije Dragoje Bjurič izjavil, da se z zavračanjem upravičenih jugoslovanskih izpreminjevalnih predlogov vsiljujejo obveznosti, ki škodujejo gospodarskim koristim podonavskih držav, žalijo njihove suverene pravice In izvaja očitna revizija donavske konvencije. S tem je nastal nov položaj, ki onemogoča jugoslovanski delegaciji nadaljnje sodelovanje na tem zasedanju. Zaradi tega je jugoslovanska delegacija prisiljena takoj zapustiti zasedanje in se vrniti v Beograd-Predsednik Donavske komisije Preo-teasa je večkrat grobo prekinil šefa jugoslovanske delegacije Djuriča, da bi dal besedo predstavniku ZSSR Me rozovu Sprejeti sklepi škodu je jo koristim podonavskih držav Na tej seji je večina odklonila, da bi bili vključeni v osnovna pravila plovbe po Donavi jugoslovanski predlogi o določitvi pristojnosti oblasti podonavskih držav v primerih okvar tujih ladij na njihovem ozemlju. Po osnutku osnovnih pravil, ki jih je prej izdelalo tajništvo Donavske komisije, v takih primerih oblasti države, na katere ozemlju se okvara pripeti, nimajo pravico izvrševati preiskave, temveč imajo oblasti tiste države, katere zastavo imajo ladje. Pozneje je v delovni skupini večina sklenila, da bodo vse določbe iz osnovnih pravil vnesene v pravilnik o rečnem nadzorstvu. Kakor pa je izjavil šef jugoslovanske delegacije niso bila dana jamstva, da te določbe, kakršne so v osnutku, ne bodo sprejete tudi v pravilnik o rečnem nadzorstvu. Zaradi tega je jugoslovanska delegacija tudi zahtevala, da se vprašanje okvar tujih ladij v osnovnih pravilih uredi na temelju določb in v skladu z načeli Kita ski očitki Sovjetski zvezi Kitajska armada nima dovolj orožja in drugih vojnih potrebščin New York, 3. jun. Radijska postaja Peking je poslala svetovni javnosti oddajo v angleškem jeziku, da kitajske enote v Koreji nimajo dovolj orožja in drugih vojaških potrebščin. Kitajska vojaška delegacija, ki se je vrnila z obhoda po korejski fronti, pravi v svojem poročilu, da rabijo kitajski vojaki sveč tankov, topov, protiletalskega in protitankovskega orožja, kamionov m avtomobilov, da bedo lahko zadali sovražniku težje udarce in izvojevali zmago-« Do sedaj radijska postaja Peking v svojih oddajah za inozemstvo nikoli ni govorila o slabosti svojih enot na Koreji. Prvič se Peking obrača rta svetovno javnost, ker mu primanjkuje orožja, predvsem pa letalskih enot in težkega orožja. To sporočilo ima vsekakor namen, nekemu naprtiti krivdo zaradi nezadostne opremljenosti kitaj- skih enot na korejski fronti in zaradi kitajskih porazov. Ker so enote v Severni Koreji opremljene s sovjetskim orožjem, je jasno, koga ima v mislih kitajska pritožba. Preden je izbruhnila korejska vojna in do lanskega oktobra so bili v vse. • enotah severnokorejske vojske sovjetski vojaški svetovalci. Ugotovljeno je, da so sodelovali tudi pri načrtih za vojaške operacije proti Južmi Koreji. Vsi do sedaj zaplenjeni dokumenti severnokorejske vojske iz tega obdobja so bili napisani bodisi v korejskem, bodisi v ruskem jeziku, nikoli pa v kitajskem. Ko pa se je vojna sreča obrnila, je Sovjetska zveza umaknila svoje svetovalce iz Koreje. Po uradnem ameriškem poročilu so vsi sovjetski svetovalci zapustili Korejo lani v oktobru. Pred kompromisom v Teheranu? Teheran. 3- junija (Reuter) Predsednik perzijske vlade Mohamed Mosadik je zavrnil poslanico predsednika Trumana, naj bi britansko-perzijski spor rešili z razgovori, pri čemer je poudaril pripravljenost, da sprejme katero koli delegacijo, ki bi ja imenovala Anglo-iranska petrolejska družba, hduii pogoj je. da oc ta oeiegacija zastopala izključno Angloiransko družbo. Anglo-iranska petrolejska družba je danes objavila, da bo poslala svoje predstavnike v Teheran, da bi s perzijskimi funkcionarji razmotrili vprašanje nacionalizacije perzijske nafte. Družba je o tem svojem sklepu obvestila perzijskega finančnega ministra. To obvestilo Anglo-irarake družbe je odgovor na perzijsko spomenico, ki zahteva od družbe, da mora do ponedeljka staviti svoje predloge, ki ne bi bili v nasprotju s perzijskim zakonom o nacionalizaciji nafte. Med najvažnejša vprašanja, ki po njegovem mnenju med drugim ogrožajo svetovni mir, je ameriški zunanji minister Acheson vključil tudi britansko-perzijski spor za jzetrolej. Po njegovih besedah bi se ta spor lahko zaostril in ustvaril položaj, ki bi mogel dovesti do vojne. Vendar vlada misli, dr je osnove koristi perzijskega in britanskega naroda dejansko mogoče v tem vprašanju spraviti v sklad. Pred obilno letino sliv v Bosni V slivarskem področju severne Bosne, zlasti v okolici Brčkega, se obeta letos izredno obilna letina sliv, kakršne že dolgo let ni bilo. Podjetje »Bo-snaplod« v Brčkem je že pripravilo 120.000 zabojev nizozemskega tipa za izvoz sliv v inozemstvo, 200-000 gajibic pa ima na razpolago za prevoz sliv na domača tržišča. Po cenitvi strokovnjakov pa bodo letos samo v okrajih okrog Brčkega potrebovali približno 1 milijon gajbic, če bodo hoteli razpoložljive slive v celoti vnovčiti V najkrajšem času bodo morali obnoviti sušilnice, stiskalnice za pekmez in ko- tle za kuhanje žganja, da bodo lahko izkoristili ves letošnji pridelek. Kmečka delovna zadruga »Spionica« pri Gradačcu je v skrbeh zaradi sušilnice, ker bo imela na razpolago nad 100 vagonov sadja. Kmečka delovna zadruga v Koraju računa, da bo imela za izvoz na razpolago 200 vagonov najboljših sliv, delovna zadruga »Jakeša« pri Odžaku pa okrog 100 vagonov. Letos se bo prvič izkazalo, kako velik pomen ima nova velika hladilnica, ki so jo zgradili v Brčkem. Sredi avgusta jo bodo izročili svojemu namenu. V tej hladilnici bodo lahko shranili okrog 200 vagonov sadja- Tako bo hladilnica v Brčkem lahko sredi zime postregla potrošnikom desna in v inozemstvu s svežimj slivami in drugim svežim sadjem. Dovršen je most čez Vrbas na mladinski progi Pretekli petek so na mladinski progi Dobo’-Banjaluka dovršili prvi večji objekt — most čez reko Vrbas na prvem kilometru proge v smeri od Banjaluke proti Doboju. Ta da,n so končali montažo velikega loka iz železne konstrukcije, dolgega sto metrov. Takoj po končani montaži železne konstrukcije so začeli polagati tir čez most. kgjjti na obeh straneh mostu so progo že zgradili In položili tir. Računajo. da bo v ponedeljek lahko peljal čez novi most prvi vlak od Banjaluke do vhoda v predor »Celinac« sedem kilometrov od Banjaluke. Po novi progi bodo odslej dovažali gradbeni material do predora Celinac. ki bo prav tako kmalu dograjen. Tako Izpolnjujejo graditelji mladinske proge svojo obveznost, dovršiti do dneva ljudstva v Bosni In Hercegovini, to je do 27. julija, prvih 30 km proge. Včeraj je kot gost priredil svojo razstavo kiparskih del v Moderni galeriji v Ljubljani akademski kipar Pavle Perič iz Zagreba. Hazstava Je zelo zanimiva, ker so vse njegove skulpture iz žgane gline. VREMt Davi Je bilo v Sloveniji pretežno sončno vreme z delno oblačnostjo in meglo v kotlinah. Najnižja temperatura je bila 4" C v Planici. Najvišja temperatura je dosegla včeraj 21° C v Celju. Zračni pritisk je znašal ob 7. uri v Ljubljani 734.4 mm, pritisk raste, temperatura zraka 13.4“ C, najnižja temperatura 10.9“ C, 3 osmine oblačno z vidljivostjo 10 km. Napoved za torek: Sončno z naraščajočo oblačnostjo- v popoldanskih urah. še rahle krajevne plohe. Temperatura med 6“ C in 26" C. suverenosti sleherne neodvisne države Jugoslovanska delegacija se mudi sedaj v Bukarešti, odkoder bo odpotovala v Jugoslavijo. Anglija je posla... padalske čete na Ciper Aldershot (Anglija), 3. junija (Reuter) Feldmaršai Montgomery, namestnik vrhovnega poveljstva v Evropi je danes izjavil, da so padalske čete. ki so jih prepeljali na Ciper, prispele tja v redu. Tja so jih prepeljali, ker je svet danes tako zelo nemiren. Kadar je svet tako zelo nemiren, kot. je danes, je rekel Montgomery, je vedno dobro, da je ^moštvo pripravljeno na določenih mestih, da bi lahko nemire čimprej zadušilo. Vemo, da je trenutno več nemirov na vzhodu kot na zahodu. Ker je 16. padalska brigada strateška rezerva, je britanska vlada sklenila, da jo bo poslala na mesto, kjer bi mogla začeti takojšnjo akcijo, če bi bilo to potrebno. Državljanom ZDA prepovedano potovanje v ČSR Washington, 3. junija (Ass. Pr.) Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je »glede na pogoje, kakršni so danes v Češkoslovaški«, razveljavilo ameriške potne liste zasebnikom za potovanje v to državo. Potni listi, ki bodo izdani za odhod v tujino, bede odslej naprej označeni z žigom »Ne velja za potovanje v Češkoslovaško«. Dr. Černej — naš poslanik na Švedskem Beograd. 3. junija (Tanjug) Z ukazom Prezidi ja FLRJ je bil imenovan za izrednega in pooblaščenega ministra FLRJ na Švedskem dr. Darko Cernej, dosedanji veleposlanik FLRJ v Mehiki. Morrisonova pobuda za prem ir je v Koreji London, 3. junija. United Press je zvedel iz uraanm krogov v Lonuonu, da vzdržuje Velika Britanija stike z vlado ZDA, vladami držav Britanske skupnosti narodov in z drugimi prizadetimi vladami v zvezi z možnostjo sklenitve premirja v Koreji. Diplomatski krogi menijo, da je britanski zunanji minister Herbert Morrison prevzel v imenu VePke Britanije pobudo v okviru novih naporov, da bi prišlo na Koreji vsaj do premirja. Neki londonski časopis trdi, da je Morrison pozval prizadete države članice OZN, naj bedo pripravljene na hitro akcijo. Ko komentira nove upe za mir v Koreji, piše »New York Times« v današnjem uvodniku, da predlogi generalnega tajnika OZN Trygve Lieja za mir v Koreji napovedujejo, da so koraki Sovjetske zveze za mir »še vedno preveč nedoločeni, da bi lahko dali Trygve Lieju oporo za optimizem«. Predlog Trygve Lieja pušča nerešena mnoga vprašanja, predvsem pa bodočo varnost Koreje v primeru, da bi se po umiku sil OZN ponovil napad na Južno Korejo. Razen tega ni sedaj nobenih razlogov upanja, da bo Peking sprejel te predloge. Maršal Tito je sprejel predsednika ekonomsko-socialncga sveta OZN Predsednik vlade FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz THo je v soboto sprejel predsednika ekonomsko-social-nega sveta OZN g. Santa Cruza. Pri sprejemu je bil navzoč pomočnik zveznega ministra za zunanje zadeve Leo Mates. Po sprejemu je bil g. Santa Kruz na kosilu pri maršalu Titu. Predsednik jugoslovanskega združenja za OZN Vladimir Simič je včeraj popoldne na čast predsednika ekonom-sko-socialnega oddelka OZN g. Santa Cruza priredil sprejem v hotelu na Avali. Sprejema so se udeležili ministra zvezne vlade Stanoje Simič in Maks Bače, predsednik Prezidija Ljudske skupščine LR Srbije dr. Stankovič in člani diplomatskega zbora. Ameriški zunanji minister Acheson je izjavil pred senatorji, da so največje industrijske države svobodnega sveta že začele izvajati učinkovito gospodarsko blokado proti Kitajski. Doslej Kitajci niso mogli »vkrcati j>o-membnejših količin« za vojno potrebnih petrolejskih proizvodov. Ko je govoril o položaju na Daljnem vzhodu, je Acheson poudaril, da je zelo važno, da Hongkong ne pride v roke LR Kitajske, ker bi to nasprotovalo koristim 'združenih narodov kakor tudi koristim ZDA na Daljnem vzhodu. Acheson se je danes znova dotaknil Tajvana (Formoze), pri čemer je izrečno poudaril, da ZDA ne bodo dovolile, da bi bil Tajvan s silo zavzet. Ko se je nato dotaknil pomorske blokade Kitajske, je Acheson izjavil, da ZDA »neprestano razmišljajo« o tej možnosti, da pa zaenkrat ne bodo v tem oziru zahtevale podpore Združenih narodov. Diplomatski odnosi med FLRJ in Venezuelo Beograd, 3. junija (Tanjug) Z Izmenjavo not med poslaništvom FLR Jugoslavije in veleposlaništvom republike Venezuele 30. maja v Rio de Janei-ru so bili vzpostavljeni redni diplomatski odnosi me I obema državama. MARŠAL TITO SE ZAHVALJUJE ZA ČESTITKE Predsednik zvezne vlade mar. šal Jugoslavije Josip Broz Tito je prejel ob svojem 39. rojstnem dneve tisoče pisem in brzrJavnih čestitk iz vseh krajev naše države in tujine. Maršal Tito ne more na vse čestitke osebno odgovoriti in s* zato po tej poti najprisrčneje zahvaljuje predstavnikom posameznih ustanov in organov ljudske oblasti, voditeljem in pripadnikom enot JA, delovnim kolektivom podjetij in kmečkih delovnih zadrug, članom množičnih ljudskih organizacij in posameznikom v državi ter tujini, ki so mu poslali svoje pozdrave in želje. Iz pisarne maršala Jugoslavije. Jugoslovanski novinarji na Škotskem London. 3. junija (Tanjug) Na poü po Vel. Britaniji je prispela delegacija jugoslovanskih novinarjev sinoči v Edinburgh, glavno mesto Škotske. Delegacija si bo ogledala poleg znamenitosti tega zgodovinskega mesta tudi važna industrijska središča na Škotskem, posebno pa električne centrale v severni Škotski, veliko pristanišče in industrijsko središče Glasgow ter ladjedelnico na reki Clide. 5. junija se bo delegacija vrnila v London. SLOVENSKI DELEGATI NA DRUGEM KONGRESU USA0J SO SE ZBRALI Lepo je srečanje ljudi, ki jih vežejo prijateljske vezi. Se bolj toplo in prisrčno pa je srečanje bojnih tovarišev, ki jih vežejo skupni napori v revolucionarnih letih naše osvobodilne vojne. Tako je bilo v soboto, ko so se v Mednem pri Ljubljani zbrali delegati, ki so pred sedmimi leti zastopali slovensko mladino na II. kongresu Zedinjene zveze protifašistične mladine Jugoslavije v Drvarju. V svojo sredino POMEMBNI POSKUSI akordnega dela v sobetinški zadrugi »Saj to ni nič novega. Tako sem delala jaz že lani, samo da so me naplahtali.« je dejala Alojzija Krajnčič, ko je predsednik zadruge na sestanku seznanjat sobetiške zadružnike z akordnim sistemom dela. Predsednik ji ni ostal dolžan in jo je odločno vprašal: »Kdo te je naplahtal?« Pa je slabo naletel. »I kdo le! Ti sam in nobeden drug. Najprej si mi rekel, da je norma 8 a, potem pa si mi jo zvišal na 10 arov.« — No, tako hudo, kakor misli Alojzija, le ni bilo. »Je že bila norma glede na tisto parcelo prenizka. Saj je še pri 10 arih dobro odrezala.« Tako mi je dejala neka druga zadružnica, ko sem jo na polju vprašal, kako je bilo s to zadevo. Sicer pa mi ne gre za to. temveč za tisto.reč, o kateri je Alojzija dejala, da ni nič novega. Mislim na akord, ki so ga pred kratkim začeli uvajati v sobetinški zadrugi. Lani so delali tako, kakor v večini naših zadrug. Imeli so sicer brigade in skupine, tudi norme so bile večinoma že kar domače. Vendar je potekalo delo. vsaj v poljedelstvu, dokaj akcijsko. Ob vsaki priložnosti (košnji, žetvi, okopavanju itd.) so brigadirji množično »naganjali« zadružnike na ta dela. Ta način je bil voda na mlin lenuhov, kajti v velikih skupinah so lahko prikrili »zabušavanje«. Te skušnje in želje, priti na jasno do resnično potrebnih stroškov za določeno količino tega ali onega pridelka, so letos spravili zadružno upravo na misel, da poskusi z akordom. Oglejmo sd to stvar na okopavanju krompirja. Najprej določijo Za posamezne parcele ustrezno normo (ta je od 10 do 14 arov na dan). Po teh normah izračunajo nato za to delo skupno potrebno število delovnih dni. Deljenje tega števila z dnevi, v katerih mora biti okopavanje brezpogojno opravlje- Parnika »Bakar« in »Gorica« popravljena Te dni je bilo končano v ladjedelnici »Vicko Krstulovič« generalno popravilo oceanskih parnikov »Gorica« in »Bakar«. Parnik »Gorica«, ki je bil zgrajen že leta 1918 v Angliji in ima 8900 ton zmogljivosti, je bil skoraj ves obnovljen. Popravljeni so vsi tanki in ladijska obloga. Rekonstruiran je tudi poveljniški most, urejene so kabine za oficirje in drugi prostori. Kabina za posadko je posebno dobro urejena ter ima vse potrebne higienske naprave. Modernizirana je tudi ladijska radijska postaja in električna napeljava. Vsi trije kotli so temeljito popravljeni, prav tako pa tudi 11 žerjavov. Navzlic mnogim nepričakovanim težavam so to delo opravili 6 dni prej. kakor so računali. S tem so našemu pomorskemu gospodarstvu prihranili kakih 10.000 deviznih dinarjev. Tudi na potniško tovornem parniku »Bakar«, ki vozi vzdolž naše obale, so bila izvršena temeljita popravila. Od meseca januarja, ko so parnik »Bakar« spravili v doke ladjedelnice, so na ladji izmenjali mnoge dele, glavni stroj pa so centrirali. Prvikrat so popravili kotle. Izmenjali so tudi kakih 10 pločevinastih delov. Na ladji so tudi preuredili stanovanjske prostore i» opravili mnoga (feruga dela, i i - .j# Akordantski skupini na sliki Je priznala zadruga za okopavanje skoraj 5 ha velike parcele krompirja vnaprej 82 delovnih dni. Dnevna norma na tej parceli je bila 8 arov na osebo. — Sedijo (od leve na desno): Kata, Angela, Iva m Marija. Zadaj stoje: Angela, Jerica, Marija, Terezija ln Marica. Vse doma iz Stojne. no, jim pove, koliko ljudi je treba pri tem delu zaposliti. Na tej osnovi' so razdelili letos okopavanje vseh krompirjevih parcel na določeno število akordantskih skupin. Vsaka skupina ve točno za normo kakor tudi to, koliko delovnih dni se jim prizna za opravljeno delo. V čem je tedaj razlika med normo in akordom? Prvič odpade pri akordu brigadir. Nič več ni potreben, da bi priganjal zadružnike pri delu. Njegova naloga je le nadzor nad kakovostjo opravljenega dela. Drugič: akordantom nihče ne ukazuje, kdaj morajo priti na delo. Se nam je sveže v spominu (res da včasih neumestno in zlonamerno) spodti-kavanje privatnih kmetov nad temi ali onimi zadružniki, češ: ali jih vidite! Ob 8. uri zjutraj se začno šele zbirati na delo! Pri akordnem načinu dela vidite lahko danes sobetinške zadružnike tudi že pred zoro na njivi. Posebno ugodno je to za zadružnice z majhno deco. Same si uredijo delovni čas. kakor jim pač najbolj kaže. Tretjič zavisi od akordantov samih, da delajo 10 ali 14 ur na dan in zaslužijo z akordom dogovorjene delovne dneve v času, bi je za en. dva ali morda celo za 3 dneve krajši, ki ga določa pri izračunavanju akorda uporabljena norma. Razen tega ne more biti v teh majhnih delovnih skupinah lenuhov. Vsem je do tega. da opravijo delo čim hitreje in čim bolje. In končno: s tem odpade veliko pisarije in evidence, kateri se prej ni bilo mogoče izogniti. Vse to dokazujejo izkušnje. Danes je v sobetinški zadrugi ves krompir že okopan. To delo je trajalo komaj 10 dni. Za enkrat manjše površine so rabili lani mesec dni. Pri tem je letos delo celo bolje opravljeno. Prihranek na času je vsaj dvakraten, hektarski donos bo (zaradi pravočasno opravlje-ljenega in boljšega okopavanja) nedvomno večji, končna, izredno važna posledica pa je tudi ta, da v zadrugi letos ne manjka delavcev; kljub temu. da nekateri zadružniki, posebno iz Prvenc (Primožič. Strelec in Lahovi) sploh ne hodijo na delo. Važno je, da so zadružniki za ta način dela zelo vneti. Sami uvidijo, da je tako res bolje, V akordu zaslužijo lahko tudi do 220.— din na dan. To lastno spoznanje je v nekaj dneh zlomilo prvotni odpor, ki spremlja skoraj vsako novotarijo. To je seveda šele začetek. Ze danes imajo .načrte, po katerih nameravajo še pomembno izboljšati novi način dela. V bistvu gre za udeležbo zadruž. nikov na tistem delu pridelka, za katerega presežejo planirano količino. O tem, kako si to predstavljajo, pa kaže spregovoriti kdaj drugič. so povabili tudi druge vidne medvojne in sedanje mladinske voditelje. Stari tovariši so obudili spomine na nepozabne dni II. kongresa, na prehojeno pot. ki so jo napravili z vseh koncev Slovenije v Bosno. Ta pot je bila polna naporov in premagovanja težav, saj je trajala več kakor tri ledne. Ze približna številka pet stotih kilomerov, ki so jih delegati prešli tja in nazaj, to zgovorno potrjuje. Skoraj vse delegacije so se takrat prebijale čez proge, ceste in reke. Delegati Iz Srbije. Sandžaka, Kosova in Metohije so prepotovali najdaljšo pot v 50 dneh. Delegacija Crne gore je potovala 36 dni. Pri prebijanju delegatov iz vzhodne Bosne je eden padel, dva pa sta bila ranjena. Blizu Drvarja so bili ob bombardiranju ranjeni 4 tovariši in tovarišice iz raznih delegacij. Slovenski delegati so se bili že na poti v Drvar enkrat spoprijeli z ustaši. Posebno težavna pa je bila pot čez zasnežene planine Pleševice nad Bi. haeern. med prodirajočimi nemškimi kolonami, kjer so se prebijali teden dni popolnoma brez hrane. Vse težave na poti v Drvar pa so bile pozabljene ob srečanju zastopnikov vse jugoslovanske mladine, ki so razvili bratsko kolo. posebno pa še takrat, ko je večina delegatov prvič videla Tita. Na II. kongresu je bilo 816 delegatov in od teh 96 Slovencev. Nekateri so v bojih za dokončno osvoboditev domovine dali svoja življenja. Med njimi je narodni heroj Majda Sile. Doslej se je oglasilo že 42 delegatov, gotovo pa jih je še več. Po tem sestanku bo zveza med delegati še bolj tesna, saj se nekateri niso videli od IL kongresa sem. Tako bodo tisti, ki so takrat gradili mladinsko or. ganizacijo in ustvarjali enotnost mladine, še naprej gojili tradicije n;ene slavne preteklosti. Delegati so se tudi domenili, da bodo ob priložnosti skupaj obiskali Drvar. J. G. Nova velika tovarna kmetijskih strojev Nedaleč od Zemuna, na sedmem kilometru avtomobilske ceste Beograd Zagreb, so nedavno zgradili veliko tovarno kmetijskih strojev, v katero se bosta preselili obstoječi tovarni kmetijskih strojev »Zmaj« iz Zemuna in »Sumadija« iz Beograda, ki sta se nedavno združili v eno podjetje. Prve stroje so začeli prenašati iz podjetja »Zmaj« v novo tovarno že v aprilu. V tržiški tovarni kos izdelu ejo tudi drugo orodje za naše kmetijstvo V tovarni kos in srpov v Tržiču iz- I voženi izdelki tržiške tovarne so bili delujejo razen kos in srpov toliko dru- opremljeni z zaščitnim znakom: v že- gih izdelkov, predvsem orodje in nadomestne dele za potrebe našega kmetijstva, da sedanje ime tovarne pravzaprav ni več na mestu. Seveda . še vedno kujejo kose — resjavnice. novo. šerke in istrijanke: kujejo tudi kranj. ske kose in štajerske ter vlaške, pa srpe raznih oblik. V kovaški peči raz-žaire najprej komaj za ped dolgo in približno kakor palec debelo jeklo, ki ga potlej kujejo in oblikujejo v kose. Lahko M mesečno izdelali tudi do 30 tisoč kos. Toda pravijo, da jih pri nas zlepa ne bi toliko prodali, saj izdelujejo to potrebno kmetijsko orodje tudi kovači v St. Lovrencu na Pohorju, ki so jim kose glavni izdelek. Drugo orodje, kakor motike, lopate in krampe, pa izdelujejo v bivši Hočevarjevi kovačnici v Kamniku. Kovači v tržiški tovarni so še vedno ponosni na 1760 kos in prav toliko srpov, ki so jih izdelali za Argentino, četudi je že nekaj časa od tega. V Argentini so v rabi ozke in kratke kose, podobne našim resjavnicam. S to pošiljko vred smo izvozili v Argentino tudi kose in sipe, ki so jih izdelali v St, Lovrencu na Pohorju. Iz- lezo vtisnjeno čebelo. Precej težav so imeli tržiški kovači, da so lahko zadovoljili želje argentinskih kupcev: š* zlasti zato, ker so prvikrat po vojni delali za izvoz. Doslej niso prejeli nobene reklamacije in upravičeno sodijo, da so naročeno delo dobro opravili. Izmed izdelkov za potrebe našega kmetijstva, ki so jih nedavno osvojili, •o najvažnejši nadomestni deli za kmetijske stroje, kakor so klini za slamoreznice in kosilne stroje, podložne plo. ščice za snopoveznike itd. Izdelujejo že tudi popoln podkovski pribor. med drugim tudi podkovske nože z ločenim rezilom in podkovske nože z dvojnim rezilom, ki so jim sprva delali največ preglavic. Lotili pa so se tudi izdeiave izvijačev ter tesarskih dlet od 6 mm navzgor Tega orodja pri nas doslej nismo izdelovali v večjem obsegu in ga zato ni bilo dovolj na trgu. Novim izdelkom tržiške tovarne se bodo najbrž prav kmalu pridružili še nadaljnji, ker se delavski svet zelo zavzema za to, da bo tovarna izdelovala takšne Izdelke, za kakršne je največje povpra. sevanj« na domačem trgu. Zasledovanje umikajočih se Kitajcev Čete OZN zadevajo sedaj na vedno hujši odpor sovražnika Tokio, 3. jun. (Reuter) General Ja-mes van Fleet, poveljnik osme ameriške armade je danes izjavil, da so čete Združenih narodov končale svoje zasledovanje umikajoče se Kitajske armade- Vse ozemlje Južnokorejske republike je spet očiščeno sovražnih enot, razen obmejnega pasu zahodno od reke Imdžin. Van Fleet je poudaril, da se bo osma armada tudi še nadalje upirala neizprosni sovražnikovi napadalnosti zoper Južno Korejo, če pa bo potrebno in koristno, se bo uprla takšni grožnji tudi na ozemlju Severne Koreje. Osma ameriška armada lahko zsvrne kitajske sile kadar koli in kjer koli- V zadnji protiofenzivi od 16. do 31. maja so sile pod njegovim poveljstvm one-tposobile več kot 100.000 sovražnikovih vojakov. Po jutranjem poročilu štaba osme ameriške armade so enote združenega poveljstva zadele na močan odpor kitajskih in severnokorejskih enot .severno od reke Imdžin, kakor tudi zahodno o- Hvačona in na področju Jonguja. Kitajske in severnoKorej-s*j eno.c s. Izvedle več nasilnih izvidniških akcij severno in severovzhodno od J on g on a Zapazili so tudi aktivnost manjših sku. pin sovražnikovih enot na odseku Kon-čona. Kakor javlja AFP, so Ridgwayeve enote zahodno od Hvačona napredovale proti severu za 3 km. Na vseh dru. gih odsekih so se kitajske in severnokorejske enote zelo mečno upirale silam združenega poveljstva ter so sko. ro onemogočile njihovo napredovrnie Na osrednjem delu bojišča na črti Cor-von—Kttmhva so kitajske okrepitve ZSSR sistematično ropa države sovjetskega bloka Živahna razprava na seji Gospodarske komisije OZN Ženeva, 3. jun. (Tanjug) Gospodarska komisija OZN za Evropo je včeraj končala razpravo o poročilu odbora za jeklo. Delegati sovjetskega bloka so več kot tri ure napadali Schumanov načrt. Sovjetski delegat Arutiunian je znova dokazal, da je namen Schuma-novega načrta pospešena militarizacija držav zahodne Evrope. Na široko je razvijal tudi svojo tezo o propadu gospodarstva številnih zahodnoevropskih držav in vodilni vlogi ZDA pri pripravah in izvajanju Schumanovega načrta. Francoski predstavnik je zavrnil trditve Arutiunia-na, da so tajne klavzule v Schumanovem načrtu o potrebi okrepitve vojne zmogljivosti članic te organizacije. Predstavnik ZDA Asher je očital Sovjetski zvezi, da militarizira komtn-formovsfce države. Ko je govoril o metodah gospodarskega sodelovanja. V nekaj vrstah Dunaj, 3. junija (Un. Pr.) Ameriška vlada je ukazala sovjetski repatriacij-ski komisiji, naj do 8. junija zapusti ameriško cono Avstrije. Vlada ZDA je zavzela stališče, da je bivanje sovjetske repatriacijske komisije v ameriški coni Avstrije nepotrebno, ker so se vsi razseijenci, ki so to želeli, mogli vrniti v svojo državo... Praga, 3. junija. V petek je bila v Pragi končana obravnava proti sedmim češkoslovaškim državljanom, ki so bili obtoženi izdaje, vohunstva in sabotaže. Sodišče je obsodilo tri obtožence na smrt, dva na dosmrtno prisilno delo, ostala dva pa na 18 in 23 let prisilnega dela. Štirje izmed obsojenih so inženirji. Pragi, 3. junija (AFP) V Pragi so aretirali Jožefa Skricka, glavnega sodelavca dopisništva agencije France Presse na Češkoslovaškem. Dopisništvo je moralo začasno ustaviti delo, tzko da sta od predstavnikov zahodnega tisk„ v Pragi danes samo dopisnika United Presse in Reuterja. Kakor je znano, je češkoslovaška policija pred časom aretirala dopisnika Associated Presse Williama Gatise, ki je še vedno zaprt, ees da se je ukvarjal »s protidržavnim delovanjem.« Rim, 3. junija. Konec julija bo zopet prir ' pred vrhovno vojaško sodišče bivši maršal Graziani, ki je bil lani obsojen na 13 let in 8 mesecev zapora. Obramba zahteva, da se mora razveljaviti sodba, dočim zahteva javni tožilec poostritev kazni. him, 3. junija V Italiji so letos zabeležili nazadovanje prirastka prebivalstva. V prvem tromesečju je znašal prirastek 122.666 oseb, kar pomeni 21.1% manj kot v isti dobi lanskega leta. Kodanj, 3. junija (AFP) Danska narodna skupščina je odobrila pogodbo z ZDA o skupni obrambi Grenlandije. London, 3. junija (Reuter) Za novega ministra civilnega letalstva Veli ke Britanije je bil imenovan lord Gomore. Dosedanji minister civilnega letalstva lord Parhenam je imenovan za prvega lorda admiralitete. New Deihi. 3 junija (AFP) Sinoči se je v New Delhiju pri neki verski slovesnosti porušila terasa, na kateri je bilo 500 ljudi. Pri tem je zgubilo življenje 1? udeležencev, ranjenih pa je i'-> 25. ki jih uporablja Sovjetska zveza proti državam sovjetskega bloka, je rekel, da Sovjetska zveza v različnih oblikah! ziasu pa v obliki tako imenovanih mešanih družb, sistematično ropa te države in uničuje njihovo nacionalno suverenost. Na današnjih sejah sta britanski in ameriški delegat znova zahtevala, naj sovjetska delegacija znova predloži podatke o proizvodnji v Sovjetski zvezi. Ko je bila končana obravnava o poročilu odbora za jeklo, je predložil poljski delegat Rozmaryn pismeni predlog, ki naj bi baje pomagai odboru za jeklo pri njegovem nadaljnjem dein. Jugoslovanski delegat dr. Jože Vilfan je poudaril, da jugoslovanska delegacija ne more glasovati za ta predlog, ker bi to pomenilo obsodbo dosedanjih naporov gospodarske komisije, zlasti pa odbora za jeklo. Jugoslovanska delegacija misli, da je delo gospodarske komisije OZN za Evropo aa t^m področju pozitivno in zadovoljivo ter ne vidi razloga, zakaj bi delali razliko med zahodnoevropsko in vzhodnoevropsko industrijo jekla. Naboji, ki včasih padejo na naše ozemlje in jih izdeluje vzhodnoevropska industrija, jasno govore, kakšen je njen značaj. Vsako resno obravnavanje predloga in obrazložitve poljskega delegata bi pomenilo, da pomagajo prikrivati napadalne namene vzhodnoevropskih držav proti Jugoslaviji. Nato so se tudi delegati ZDA, Velike Britanije in drugih držav izjasnili proti poljskemu predlogu, ki je bil ob koncu odklonjen z 11 glasovi. Za predlog so glasovale samo države sovjetskega bloka. Na današnjih sejah je komisija prav tako razpravljala tudi o poročilu odbora za električno energijo. V ponedeljek bo komisija začela obravnavati poročilo odbora za industrijo in surovine kakor tudi odbora za promet. Bradley za sprejem Grčije, Turčije in Španije v Atlantski pakt Pariz, 3. junija (AFP) Sef ameriškega skupnega generalnega štaba general Omar Bradley je prispel danes dopoldne v Pariz. Na tiskovni konferenci se je general Bradley izrekel za sprejem Grčije, Turčije in Španije v Atlantski pakt. Na vprašanje o stanju oborožitve v Zahodni Evropi je izjavil, da gre oboroževanje zaradi korejske vojne počasneje od rok, kakor pa je bilo pričakovati. Dodal je še, da je namen njegovega potovanja v Pariz in London, da se na kraju samem pouči o vprašanju oborožitve. Dulles odpotoval v Evropo Washington, 3. junija (Un. Pr.) Posebni Trumanov svetovalec John Foster Dulles je izjavil danes pri odhodu v Evropo, da bodo njegovi razgovori s funkcionarji britanske vlade v Londonu poslednja priprava za mirovna pogajanja z Japonsko. Izrazil je upanje, da se bodo ob tej priložnosti izgladile vse razlike med ameriškim in britanskim stališčem, kar bo omogočilo skorajšnjo sklenitev mirovne pogodbe. Dulles bo na povabilo francoske vlade obiskal tudi Pariz. je končano zaustavile napredovanje ameriških enot ter jih s protinapadi prisilile zavzeti obrambne položaje. Včerajšnje poročilo severnokorejskega poveljstva pravi, da so severnokorejske enote ob podpori kitajskih prostovoljcev uspešno zavrnile sovražnikove napade na odseku Končona in severno od Janina- Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno ameriško vele-trdnjavo in štiri ameriške lovce. OTROCI SO NASA PRIHODNO ST — MISLI NA TO IN STORI ZANJE, KAR TI JE MOGOČE I Na račun reparacij smo dobili še eno manjšo motorno ladjo Prihodnje dni bo priplula na Reko bivša nemška motoma ladja »Mathilde«, ki smo jo dobili od Nemčije na račun reparacij. Izročitev te ladje se je zapoznila, ker so ladjo takoj po vojni izkoriščali Američani, potem ca so jo poslali zaradi obnove v neko norveško ladjedelnico, kjer so jo pred kratkim prevzeli predstavniki naše trgovske mornarice. Ladja »Mathilde«, ki bo po prihodu na Reko dobila novo ime, ima nosilnost 350 ton. Služila bo naši obalni plovbi za prevoz premoga in drugega tovora vzdolž jadranske obale. To je šesta ladja, ki smo jo dobili od Nemčije na račun reparacij. Izročena bo Jadranski svobodni plovbi, medtem ko pripada ostalih pet repa-racijskih oceanskih ladij Jugoslovanski linijski plovbi. To so »Bosna« (z nosilnostjo 12.293 ton). »Lož'nj« (7663 ton). »Sabac« (4807 ton), »Topusko« (4230 ton) in »Vis« (3090 ton). Skupna tonaža vseh 6 reparacijskih ladij je 32.433 ton. Do konca meseca bo naša trgovska mornarica dobila še dve ladji, ki sta bili med vojno konfiscirani v Italiji. Gre za parnik »Vranjic« z nosilnostjo 2400 tem, ki je pred vojno pripadal panoplovni družbi »Bulič« v Splitu, jn za motorno jadrnico »1st«, ki ima nosilnost 450 ton in pogonski motor za 300 konjskih moči. Parnik »Vranjic« bo izročen Jugoslovanski linijski plovbi, motorno jadrnico »1st« pa bo prevzela Jadranska svobodna plovba. Zahvala muslimanskih verskih uslužbencev V Sarajevu so se zbrali uslužbenci muslimanske verske skupnosti, da bi se posvetovali o zbiranju podatkov za pridobitev socialnega in pokojninskega zavarovanja, ki ga bodo Po uredbi zvezne vlade deležni tudi uslužbenci muslimanske verske skupnosti. Tajnik organizacije uslužbencev muslimanske verske skupnosti za Bosno in Hercegovino je naglasil, da v stari Jugoslaviji ni bilo niti govora o socialnem zavarovanju verskih uslužbencev. V Bosni in Hercegovini so bile pokojnine obljubljene samo Imamom, ker so opravljali za državno oblast matične posle. Imamom je bila obljubljena mesečna pokojnina v najvišjem znesku 1200 din ln če bi bili to pokojnino tudi dosegli, bi bila tako deležna pokojninskega zavarovanja le ena četrtina verskih uslužbencev Bosne in Hercegovine. Sele v novi Jugoslaviji so uslužbenci vseh verskih skupnosti rešeni največjih eksistenčnih skrbi. P0 želji vseh udeležencev so s konference poslali pozdravno brzojavko maršalu Titu. Nasilje nad Makedonci v Bolgariji in Grčiji Bolgarski režim stopnjuje svoje nasilje nad prebivalstvom Pirinske Makedonije. Od avgusta lanskega leta doslej so samo v petričkem okraju odgnali v Internacijo nad 140 makedonskih družin. Bolgarski režim je vzel Makedoncem vse nacionalne pravice in je zanj Pirinska Makedonija samo še »nova bolgarska pokrajina«. Makedonci, ki so bili v raznih javnih službah, so bili že davno premeščeni v notranjost države, zdaj pa se nasilje režima zliva nad kmečkim prebivalstvom. Organi državne varnostne službe vdirajo v spremstvu vojaštva ponoči v vasi ter izseljujejo kmečke družine. Tudi - Egejski Makedoniji je zavedno makedonsko prebivalstvo brez vseh pravic. Grška vlada je v zadnjem času razvila veliko agitacijo za izseljevanje makedonskega prebivalstva v Kanado in Avstralijo. Sprva so agenti vlade to izselitev samo priporočali, zdaj pa ljudem ludi grozijo, da bodo’ izseljeni v druge kraje, če nočejo sami zapustiti svoje domovine. Ljudstvo zahteva kaznovanje vojnih zločincev Paveliča in Artukoviča Na zborovanju plenuma mestnega ljudskega odbora v Zagrebu je bila sprejeta resolucija, ki zahteva od vlad ZDA in Argentine izročitev vojnih zločincev Paveliča in Artukoviča. V resoluciji je naglašeno, da prebivalstvo Zagreba ne more pozabiti strašnih zločinov, ki sta jih zakrivila ta dva vojna zločinca v dobi štirih strašnih vojnih let. Na maksimirskem pokopališču In v Dubravi je pokopanih nad tisoč žrterv morilskega poglavnikovega sistema iz Zagreba. Izročitev in kaznovanje vojnih zločincev Paveliča in Artukoviča je zahteval tudi sindikat kmetijskih delavcev In uslužbencev za Vojvodino, ki se ga je v Novem Sadu udeležilo več tisoč članov. S tega velikega zborovanja je bila poslana brzojavka zvezni vladi, v kateri je rečeno, da naši narodi ne morejo imeti pravega zaupanja do OZN, dokler ne bodo vse v njej združene države skrbele za kaznovanje največjih fašističnih vojnih zločincev, kakršna sta poglavnik Pavelič in njego z minister Artukovič. V jeseniški železarni se nsposablja 100 Črnogorcev za železarsko stroko V Nikšiču so letos začeli graditi veliko železarno, ki bo prvo podjetje težke industrije v Crni gori. Da bo lahko železarna, ko bo zgrajena, takoj začela obratovati, so pred meseci poslali v jeseniško železarno okrog 100 črnogorskih delavcev, ki bodo v železarni delali dve leti, da se usposobijo za železarsko stroko. Za te delavce je železarna organizirala poseben stro. kovni tečaj, ki se je te dni končal. Tečajniki so dobili osnovno znanje o me. talurgiji in železarstvu, razen tega pa so se izobraževali v predmetih splošne izobrazbe. V tečaju so pokazali veliko zanimanje in v splošnem zelo zadovoljive uspehe. Ob zaključku so izrazili željo, da bi uprava železarne organizirala še nov tečaj za izpopolnitev znanja. Tej želji bo železarna ustregla. Nekaj misli uvedbi sprejemnih izpitov - alias: naš šolski sistem Teroristična organizacija zagrebških semeniščnikov Pred okrožnim sodiščem v Zagrebu se je začela davi razprava o zločinskih naklepih ustaške organizacije, ki je bila lani meseca februarja ustanovljena na bogoslovnem semenišču v Zagrebu pod imenom »Hrvatski narodni odpor«. To je nekakšna podružnica ustaške teroristične organizacije v inozemstvu. Pod imenom »hrvatskega narodnega odpora« je namreč vojni zločinec Ante Pavelič že leta 1947 začel pošiljati v našo državo iz Italije in tudi iz nekaterih drugih držav ustaške teroriste. Ustaška teroristična organizacija na semenišču v Zagrebu ni imela dolgega obstoja. Ze konec lan. skega leta so aretirali vseh 16 njenih članov. Ustanovitelj in vodja ustaške teroristične organizacije je bil študent bogoslovja Stjepan Novak, ki je star šele 25 let. Sestavil je pravila organizacije, po kateri so člani razdeljeni na »petorke« in na »centralni odbor«. Bil je menda tudi avtor visokodpneče prisege, posamezni člani pa so imeli tudi svoje šifre. Dosedanje delo teroristične organizacije so bila predvsem odbor« pošiljal v razne kraje predstavnikom raznih organizacij in ustanov in tudi krajevnim ljudskim odborom. Iz takih pisem se vidijo vsi teroristični naklepi organizacije. Mnogi ljudski odborniki na Hrvatskem so dobivali pisma, v katerih je rečeno: »Odslej bomo spremljali vse vaše korake s pripravljenimi strojnimi puškami in vsako vašo besedo bodo poslušale revolverske cevi«. Preiskava je ugotovila, da so mladi teroristi razposlali okoli 2000 takih pisem. S svojimi grožnjami so skušali ljudstvo odvrniti predvsem od zadružništva. Posebno krvave grožnje so bile pred vsakimi volitvami. V nekaterih pismih je rečeno: »Maščevalci so blizu. Srečni ste, če vas naš opomin doseže še pred volitvami, kajti po volitvah bomo drugače govorili z vami.« Ustaške zarotnike sta podpirala tudi predstojnika bogoslovne fakultete dr. Josip Salaš in Franjo Talan. Zarotniki so imeli v semenišču mnogo sestankov in v učilnici semenišča so praznovali tudi rojstni dan vojnega zločin-grozilna pisma, id jih je »centralni ca Paveliča ter okrasili njegovo sliko. Pod naslovom »Nekaj misli ob uvedbi sprejemnih izpitov na gimnazijah namesto male mature« je v Slovenskem poročevalcu tov. Cv. Kr. 16 maja objavil članek, v katerem se je le rahlo dotaknil sprejemnih izpitov. Tov. Cv. Kr. v glavnem obravnava sedanji sistem našega splošnoizobraževalnega šolstva, ga kritizira, izraža pomisleke o njegovi vrednosti in zaključuje, da po njegovem mišljenju sedanji šolski si-stP~> ni več sodoben. Pričakovali smo, da bo ta članek sprožil široko diskusijo med pedagoškimi delavci in pri vseh tistih, ki želijo pomagati pri delu za napredek našega šolstva. Ne mislimo, da takšnega razpravljanja članek pod gornjim našle ;om ni povzročil, vendar do danes ni nihče javno napisal svojih misli, ki naj bi pomagala v skladu z našo družbeno preobrazbo reševati vsebinsko in. če je treba, tudi organizacijsko stran našega šolskega sistema. Zato se mi zdi potrebno, da k članku, ki ga je napisal Cv. Kr. izrazim svoje stališče in svoje misli. Težišče članka daje vtis. da se pisec članka ni udeleževal širokih in javnih razpravljanj o našem šolskem sistemu po objavi resolucije III. plenuma CK KPJ, da vse doslej ni sodeloval in pomagal pri razčiščevanju vprašanj na predka našega šolstva. Videti je, da se tov. Cv. Kr. v času skoraj enoletnega razpravljanja o sistemu našega šolstva ni pridružil tisočerim predlogam naših pedagoških in drugih javnih delavcev, katerim je bila in je pri srcu dobra šola. enotna splošnoizobraževalna šola v okviru osemletne šolske obveznosti za vse državljane br«z razlike med mestom in podeželjem, skratka šola, ki bo skladna z našo družbeno preobrazbo dajala večjo splošno izobrazbo državljanom, vsem sposobnejšim pa omogočala nadaljevanje šolanja na višji stopnji. Izvajajoč smernice resolucije III. plenuma CK KPJ o nalogah v šolstvu, upoštevajoč pri tem težnje širokih ljudskih množic za širšo občo izobrazbo in upoštevajoč predloge ogromne večine pedagoških in drugih javnih delavcev, se je prosvetna oblast odločila za sedanji sistem enotne splošnoizobraževalne šole, ki temelji na Itirirazrednj osnovni šoli in štiriraz. redni nižji gimnaziji. Poudarjam, da ta šolski sistem ni izum ali poizkus peščice oseb, ki so odločale o sistemu in vsebini našega šolstva za zeleno mizo, ampak je plod neštetih predlogov posameznikov in skupin lz vrst vseh tistih, ki jim gre za napredek in dvig izobrazbe vseh državljanov. Pripominjam še to, da je bil prav takšen šolski sistem, kakršnega smo mogli uveljaviti šele v socialistični državi, ideal naših najnaprednejših pedagogov in šolnikov, ki so se borili za napredek našega šolstva in za dvig kulturne ravni ljudskih množic že v avstro-ogrski monarhiji in v stari Jugoslaviji, pa se njihove težnje iz razumljivih razlogov niso mogle uresničiti. Vse to se mi je zdelo potrebno omeniti prav zaradj tega, ker tov. Cv. Kr. v svojem članku obrača svoje poglede nazaj in postavlja kot edino pravilno rešitev šolskega sistema nemogoči šolski sistem, ki je veljal pred 20 leti. Zanj je rešitev sistema šolstva in vsebine vzgojnega dela v šolah v zopetni oživitvi višjih osnovnih šol, meščanskih šol in treh tipov splošnih srednjih šol (klasična gimnazija, realna gimnazija in realka). To dokazuje, da je tov. Cv. Kr. vsaj zadnje razdobje v razvoju našega šolstva in naše družbene preobrazbe sploh od 1.1945. dalje prespal ali pa je pri dolgotrajnem in občem razpravljanju o našem šolstvu po objavi resolucije III. plenuma CK KPJ ostal pasiven in je šele sedaj, ko smo vprašanje v bistvu že rešili, imel za potrebno priti s preživelim šolskim sistemom na dan. Ni mogoče drugače: Kdor je proti širši splošni izobrazbi, ta se konec koncev mora spremeniti v nasprotnika napredka in se uvrstiti v peščico nasprotnikov naše stvarnosti in družbene preobrazbe. Se tega dejstva tov. Cv. Kr. zaveda? Prosil bi tov.' Cv. Kr. za stvarne predloge: kako naj rešimo našo srednjo šolo in njen ugled? V imenu vseh pedagoških delavcev mu lahko povem, da se vprašanje boljših učnih uspehov ne more reševati z administrativnimi ukrepi ali z drugačnim sistemom šolstva, ampak samo s poglobljeno ka-kovostjo dela vsega učiteljstva na vseh stopnjah učenčevega šolanja. Da se boljša kakovost dela ne da doseči čez noč, je znano vsem, ki se bavijo s prosvetnimi in vzgojnimi vprašanji. Prosvetne oblasti se za to že vseskozi Slovenski prevod Goethejeve ,If)genije na Tavridi Po krasni izdaji zbornika Goethejevih »Pesmi« (DZS 1950) smo dobili ket novo knjigo Slovenske Matice Albrehtov prevod Goethejeve igre »Ifige. ni ja na Tavridi« (140 str., 8«), Kmalu bo sto let, kar je Matija Valjavec-Kračmanov prevedel to mojstrovino nemške visoke klasike v takrat še močno okorno slovensko besedo in priobčil prevod v izvestjih hrvatske gimnazije v Varaždinu, kjer sta tiste časa (okoli 1. 1855.) poučevala Valjavec in Trdina (glej tudi Trdinove Spomine II). Ta pozabljeni prevod je izdala Slovenska Matica v Levčevem izboru Valjavčevih Poezij, toda uprizorjen ni bil. Iz potreb slovenskega odra je nastal nov prevod »Ifigenije«; tega je ljubljansko gledališče pred več ko 25. leti zaupalo Franu Albrehtu. V njegovem prevodu je prišla Goethejeva igra na oder v dveh uprizoritvah: v sezoni 1925-26 in v sezoni 1941-42. Naposled je dal Albreht prevodu Goethejeve igre z antičnim motivom dokončno obliko. Tako so se naša knjižna »goe-theiana« zopet obogatila, in ne le prijatelji Goethejeve pesniške umetnosti in l’ubitelii dramatske poezije, tudi mladine, ki naj si bistri okus ob vr-in ms tri h delih evropske literature, bodo lahko zadovoljni z novim zvezkom slovenskega Goetheja. Izdaji Slovenske Matice daje posebno značilnost in slovstveno pomembnost obsežna Uvodna beseda, ki jo je spisal o Goethejevi »Ifigeniji na Tavridi« eden naših najkampetentnejših poznavalcev dramatike in nje zgodovine — dr. France Koblar. Njegov uvod zavzema malone tretjino knjige: prišteti mu je treba še opombe, ki znašajo več ko tiskovno polo. Tako smo dobili temeljito komentirano izdajo dela. ki za polno razumevanje in globlje uživanje nedvomno potrebuje razlago. V prvem poglavju zasleduje dr. Koblar motiv o usodi Tantalovega rodu v delih vodilnih grških dramatikov (Ajshila, Sofokleja in Evripidesa), pri čemer živo kaže, kako se je razvijal etični problem usode od prvotnih barbarskih nazorov, da je mogoče usodo (bogove) pridobiti s človeško krvjo, do zmage razumne umerjenosti, kar v družbenem razvoju ustreza poti od tiranstva do demokracije. V drugem poglavju preide k nadrobni razčlembi Goethejeve obdelave tega antičnega motiva in k orisu svojskega Goethejevega doneska bodisi k do-I umevanju usodnosti, k razrešitvi sta- rega etičnega vozla krivde in kazni, bodisj k formalnim značilnostim dramatske pesnitve, ki je prešla pri Goetheju v izrazito lirično dramo in dobila visoke poteze novega kulturnega obraza — nove klasike. Temu novemu slogu je pisec odmeril nadaljnje poglavje, v katerem načenja tudi antične elemente goethejevskega kova v Prešernovem »Sonetnem vencu«. Svoj pregledni, interpretacijsko globoko segajoči in jasno spisani literarnozgodovinski esej zaključuje dr. Koblar s pregledom modemih inačic starega motiva o usodi Agamemnonove hiše, predvsem O’Neillove mogočne drame »Elektra v žalni obleki« in Jeana-Paula Sartra drame »Muhe«. Fran Albreht je z »Ifigenijo na Tavridi«, prvim večjim Goethejevim delom, katerega se je bil lotil kot prevajalec, trdno zajadral v pesniške vode velikega Weimarca. Pozneje se je večkrat vračal k njemu in prevedel nekatere manjše, še zahtevnejše pesniške tekste. V »Ifigeniji na Tavridi« je delo olajšano s tem, da je ta dramatska pesnitev spisana v prostih ritmičnih oblikah, brez rim: težko pa je bilo ne samo zaradi visokih kakovost} Goethejevega pesniškega izražanja, marveč tudi zaradi umerjeno visokega, vzvišenega, po svoji pesniški dikciji zlasti za naš jezik zahtevnega novoklasičnega sloga. Ce primerjamo Albrehtov pre-VStf S jffe^čamo, dg se je v glavnem, kolikor je dopuščala lepota ln jasnost slovenskih stihov, držal tudi poglavitnih formalnih kvaJ litet izvirnika, pri vsem pa je ostal kar se dš zvest njegovemu pesniškemu in Idejnemu bogastvu. Naj zaradi bralčeve primerjave navedem kot primer iz Orestovega govora v drugem dejanju mesto, ki dokaj označuje Albrehtove prevajalne prijeme: Goethe: Lasst mich, ich komme bald zu euch hinab; Das Licht des Tags soll euch nicht sehn, noch mich. Der Erde schöner grüner Teppich soll Kein Tummelplatz für Larven sein. Dort unten Such’ ich euch auf: dort bindet alle dann Ein gleich Geschick ln ew’ge matte Nacht. Albreht: Mirujte, kmalu pridem doli k vam! Ta dnevna luč ne glej ne vas ne mene! Zeleni, lepi prt zemlje ni drajna Za ples pošasti in strahov Tam doli ae vidimo, tam zveže vse potem nas ena usoda v večno medlo noč. So pa mesta, kjer se nekoliko zabri- šs moč isvljnih besed: ki aa prešle med prave Goethejeve maksime in sentence, tako na pr.: »Ich schätze den. der tapfer ist und grad« (v prevodu: Meni je dražji hraber in odkrit). Prav ta drobni primer kaže, da se je udarnost stiha brž izgubila, ko je glagol prešel v primernik, ali če se je kje velelna oblika umaknila opisni. Knjigo, ki je izšla kot novi zvezek Vezane besede, je opremil ing. arch-Marko Zupančič. Zal da tisk, zlasti pa vezava knjige zaostaja za prvimi zvezki te zbirke, v katerih nam je Slovenska Matica dala z zgledno knjižno kulturo Sofokleja, Shakespeara in druge. B. B. KULTURNI DROBIŽ V okviru slavnosti ob stoletnici smrti Petra Petroviča Njegoša bodo Jeseni na Cetinju odprli razstavo stenskega slikarstva v Cmi gori. V ta namen je naš strokovnjak Jaroslav Kratina že končal kopiranje fresk v samostanu Sv. Nikole v Donjem Orahovcu. Za tem delom bodo sledila še druga kopiranja v raznih krajih. Vse gradivo bo pozneje spravljeno v galeriji srednjeveške umetnosti, ki Jo bodo odprli na Cetinju. V Rimu so pred nekaj dnevi predvajali jugoslovanski film »Baš-čelik«. Pri predstavi so bili navzoči člani diplomatskega zbora in naš veleposlanik v Rimu dr. Mladen Ivekovič. Navzoči kritiki so se ugodno izrazili o kakovosti filma. V drugem rimskem kinematografu pa so predvajali naš film »Čarobni meč« v prisotnosti našega veleposlanika dr. Tvekoviča ter poslanikov Argentine in Urugvaja. borijo, seveda ne z administrativnimi ukrepi. Zavedamo se, da uspehi, izraženi s številkami in odstotki še zdaleč niso resnično merilo znanja. Zato bodo morati našo srednjo in tudi vsako drugo šolo rešit} in ji dati ves potrebni ugled samo pedagoški delavci, ki na šolah poučujejo, in nihče drug. V tem njihovem prizadevanju jim bodo prosvetne oblasti vsestransko pomagale. In kako si tov. Cv. Kr. zamišlja »splošno in temeljito preosnovo našega srednjega šolstva«? Prepričan sem, da bo potrebna še temeljita preosnova višjih razredov srednjih šol zlasti pri učnih načrtih. Prav tako bodo morda potrebne še nekatere vsebinske spremembe v učnih načrtih nižjih gimnazij. To bo prinesla praksa. Vsekakor pa sedanji šolski sistem, čeprav je v podrobnostih še nepopoln, v celoti ustreza osnovnemu načelu socialistične družbe: dati vsem državljanom širšo splošno izobrazbo! Uspehi izvajanja tega načela so vidni že danes, ne glede na to, ali učenci po dovrščeni nižji gimnaziji šolanje nadaljujejo ali ne. Se eno vprašanje. Kako je mogoče danes trditi, da so nekateri učenci »že vnaprej odločeni, da pojdejo po 14. letu starosti v uk, v praktične poklice ali pa bodo ostali doma na kmetiji«? Takšni učenci naj bi seveda po mnenju tov. Cv. Kr. obiskovati višjo osnovno šolo ali meščansko šolo. AH ne bi le-tl predstavljati večine naše mladine, ker bi bile gimnazije samo v večjih mestih? Po sklepih resolucije III. plenuma CK KPJ je bila uvedena enotna splošnoizobraževalna šola v okviru osemletnega obveznega šolanja za vso mladino brez izjeme. Napačno je razlikovati med učenci tiste, ki ne nameravajo študirati, in tiste, ki žele študirati. Trditev tov. Cv. Kr., da je dijak, ki je želel študirati, že v prvem razredu srednje šole izbral svojo poklicno smer in se tej primemo in smo. trno tudi pripravljal, je nesmiselna. Saj vemo. da splošnoizobraževalna šola ni nikdar dajala in tudi ne bo dajala poiti ic n e smeri, ampak samo splošno- izobrazbo. Se manj pa si more izbrati učenec prvega razreda gimnazije »svojo poklicno smer in se tej primemo in smotrno tudi pripravljati«. Saj smo imeli celo med maturanti primere, ki si niso znal} prav izbirati bodočega poklica. Tri tipe srednjih šol smo imeli pred vojno: klasično in realno gimnazijo ter realko. Ali so nam danes potrebni? O tem so razpravljali vsi profesorski zbori višjih gimnazij, univerza in visoke šole. Na zaključku razpravljanj je skupna konferenca v januarju t. 1., katere so se udeležili zastopniki vseh visokih šol in višjih gimnazij, ugotovila, da razen sedanjega splošnega tipa gimnazij in klasične gimnazije ne potrebujemo še tretjega tipa srednje šole. Tudi to razpravljanje je šlo mimo tov. Cv. Kr. Se nekaj. Res je, da v vsakem razredu, zlasti v nižjih gimnazijskih razredih, sedi po nekaj učencev, ki se nočejo učiti ali pa so nesposobni za razred, v katerem sedijo. Taki učenci samo čakajo, da bodo dovršili šolsko obveznost. Mi jim pravimo kadrovci. Teh ne moremo izločiti, ker so solo. obvezni. Pa tudi v višjih razredih, zlasti v ljubljanskih gimnazijah, imamo še precej takšnih dijakov, ki zaradi svoje nesposobnosti ali lenobe zavirajo redno delo, kvarijo ostale dijake in znižujejo učni uspeh. To so najbrž tisti, ki »so želeli študirati in so si že od prvega gimnazijskega razreda dalje izbrali svojo poklicno smer in se sedaj temu primemo in smotrno za svoj poklic pripravljajo«. Tov. Cv. Kr. trdi. da klasična gimnazija učence, ki niso za študij, stalno inloča; da takšni učenci vsaj v nižjih razredih povečujejo število slabih učencev na drugih gimnazijah: da se teh učencev gimnazije »zaradi današnjega sistema šolstva« ne morejo niti otresti. Resnica pa je, da klasična gimnazija izloča samo na pristanek staršev ob koncu prvega razreda le tiste učence, ki niso kos latinskemu jeziku, in če spozna, da jim bodo klasični jeziki delali preglavice. Ti učenci pa so v ostalih predmetih ocenjeni kot sposobni za prestop v naslednji razred. Torej ne morejo povečati števila slabih učencev v drugih gimnazijah. Ko bi bil tov. Cv. Kr. malo globlje razmislil o problemu slabih učencev, oi bil gotovo ugotovil nekaj drugega: slabi in nesposobni učenci v višjih razredih, so tudi tisti, ki so želeli študirati ati pa so jih k temu siliti starši; šola pa je željam staršev nasedala in puščala nesposobne učence v višje raz. rede. Podobno je s slabimi in nesposobnimi učenci v nižjih razredih. Razlika je le ta. da moramo poseči za eno šolsko stopnjo nazaj, t. j. v osnovno šolo od prvega razreda dalje. Ako učitelji cisto velja za profesorje!) dopuščajo, da učenci, ki ne zadostijo osnovnim zahtevam učne snovi v nižjem razredu, prestopijo v višji razred, se nam tako naberejo nesposobni učenci, ki samo sedijo v razredu in čakajo konca svojega kadrovskega roka. Težav, katerim tudi najboljši učite-ii in profesorji kasneje ne morejo biti kos, torej ni kriv sedanji šolski sistem, ampak samo posamezni vzgojitelji, ki pri svojem odgovornem delu ubirajo lažjo pot in z dobrimi ocenami puščajo nesposobne učence v višje razrede. Najlaže je seveda valiti krivdo tja, kjer je v resnici ni. Tako je storil tud} tov. Cv. Kr., ki trdi. da sedanji šolski sistem ni več sodoben. Na kratko sem skušal premotriti sedanji ustroj našega šolstva, zlasti v okviru osemletne šolske obveznosti, in ugotoviti, če je še primeren ali ne. Želim pa. da bi te misli in ugotovitve ne bile zadnja beseda za našo javnost. J. Koncilija RAZSTAVA OF V LJUBLJANI JE PODALJŠANA DO 10. JUNIJA. — ODPRTA JB OD 9. DO 21« "t Več skrbi živinoreji na Goriškem Zaradi lanske suše, prisilnih zakolov '(samo v okolici Gola jih je bilo 39) in obvezne oddaje se je število živine v soriškem okraju znižalo za okrog 2000 glav Posledice se bodo poznale še najmanj dve. tri leta Z opustitvijo oDvezne oddaje mesa in mleka in ker letos košnja dobro obeta, bodo kmetje imeli tako vse možnosti, da si spet napolnijo svoje hleve z dobro živino Mnoge napake, ki so jih zagrešili kmetje prav gotovo niso ugodno vplivale na razvoj živinoreje. Bikoreici so prezgodaj pripuščali bikce, včasih že s štirinajstimi meseci Poleg tega pa so Tolminskem. ki m prikladna za Brda. hkrati pa je še nevarno, da prenesejo na Goriško Bangavo Bolezen, s katero se še vedno borijo na Tolminskem. Tudi prezgodnje pripuščanje mladih junic ni priporočljivo Ponekod so kmetje namreč pripuščali mlado živino že v štirinajstem ali šestnajstem mesecu. ko še ni zadosti razvita Ko smo jih vprašali, zakaj ravno tako v svojo škodo so se izgovarjali, da sta jih k temu silili obvezni oddaji mesa in mleka. V nekaterih primerih je bilo morda res tako. največkrat pa ne. Živinorejci in kmečke delavne za- Z živinorejske razstave v Ajdovščini: Bik »Maks« z zadružnega posestva v Bukovici pri Gorici, ki tehta 9.40 stota. bili ti še preobremenjeni saj pride na vsakega bika povprečno po 100 krav. kar je za celo tretjino preveč in vpliva na odstotek jalovosti. Posebno škodljivo navado pa imajo v Gomjevipavski dolini in na Banjšicah. kjer pripuščajo krave zakotnim, nepriznanim bikom, ki so celo v krvnem sorodstvu s kravami Kepravilno je tudi. da kmetje z Brd kupujejo živino pincgavske pasme na druge, ki nimajo pašnikov, naj bj uredili primerna tekališča za živino, kjer bi se lahko razgibala in naužila svežega zraka in sonca. Posebno velja to za plemensko živino. Ze na živinorejski razstavi v Ajdovščini je bilo opaziti razliko med živino živinorejske delovne zadruge Lokavec. ki od zgodnje pomladi do pozne jeseni preživi na paši. in živino kmečke delovne zadruge KAKO JE S CELJSKIM POKOPALIŠČEM Glede na članek »Kakšna usoda čaka okoliško pokopališče v Celju?«, ki je bil objavljen v našem listu 30. maja, nam je poverjenik za komunalne zadeve pri mestnem ljudskem odboru v Celju poslal naslednje pojasnilo: Celje se kot važno Industrijsko središče hitro širi in je »ato nujno, da dobi končni regulacijski načrt. Idejni osnutek tega načrta predvideva širjenje mesta prav v smeri proti severu in severovzhodu, kjer je na majhni vzpetini tudi pokopališče. Higijenični razlogi, kakor tudi občutje pietete do Celjanov, ki počivajo na tem pokopališču, med katerimi so zaslužni ljudje iz naše narodne zgodovine, so narekovali mestnemu ljudskemu odboru, da se je odločil, da na tem mestu ustavi nadaljnje pokopavanje, pokopali- šče samo pa preuredi t park, kakor j« n. pr. Navje v Ljubljani. Tozadevno Je bil dne ». februarja t. 1. na zasedanju mestnega ljudskega odbora soglasno sprejet sklep, da se pokopališče opusti in preuredi. Za nadaljnje pokopavanje je bilo določeno eno samo pokopališče, ki leži v smeri proti Teharjem. Zaradi tega se je to na različnih sestankih občinstvu tudi pojasnjevalo. Res pa je, da se to ni izvršilo v dovoljni meri, kar je tudi napaka članov mestnega ljudskega odbora, ki so stvar na zasedanju soglasno sprejeli, medtem ko tega niso ljudem dovolj obrazložili. Upamo, da je to pojasnilo dovolj jasno. Na tiste ljudi, ki pa bi želeli tudi ta amesten in dobronameren sklep mestnega ljudskega odbora izkoristiti za svoje razdiralno delo, se ne moremo ozirati. 10. JUNIJA NA STADIONU zadovoljstvo in užitek tudi tistim, ki bi se spet radi enkrat od srca nasmejali. Nekateri se gotovo še spominjajo šaljivih nogometnih tekem v Ljubljani in Mariboru, ki so zbujale salve smeha. Tu