Leto VII., štev. 12 („Jutr©» xv., štev. 64*) Ljubljana, torek 20. marca 1934 Cena 2 Din upravmstvo. Ujuoijana, Knafljeva ulica 6. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Loseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. — Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerla. Ponedeljska izdaja PoneueijsKa iroaja rjuua« ujxaj< vsak ponedeljek zjutraj. — Na« roča se posebej ln velja po pošt1 prejemana Din 4.-, po razna&al-cih dostaviiena Din 5.- mesečno Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126 Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje: StrossmayerJeva uL 1. Tel. 05. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu RIMSKI SPO RAZUM TREH Italija, Avstrija ta Madžarska so sklenile v Rimi. konzultativni pakt, o gospodarskem sodelovanja pa se bodo pogajanja se nadaljevala Rim, 19. marca. d. Po odhodu dr. Doll- fussa in Gombosa iz Rima v soboto zvečer je bil objavljen uradni komunike o sklepih, sprejetih na rimski konferenci. Podpisani so bili trije protokoli, izmed katerih so prva dva podpisali Mussolini, Gombos in Doll-fuss, tretjega pa Mussolini in Dollfuss. Dogovor o medsebojnem sporazumevanju Prvi protokol pravi: Sef italijanske vlade, avstrijski zvezni kancelar in madžarski ministrski predsednik so v stremljenju po ohranitvi miru in gospodarski obnovi Evrope na podlagi spoštovanja neodvisnosti in pravic vsake posamezne države prepričani, da more biti sodelovanje njihovih treh držav stvarna podlaga širšemu sodelovanju z drugimi državami, ter se za dosego omenjenih ciljev zavezujejo, da se bodo sporazumevali o vseh vprašanjih, ki se jih posebno tičejo, kakor tudi o vprašanjih splošnega značaja z namenom, da izvajajo v duhu italijansko-avstrijske, italijansko-madžarske in avstrijsko-madžarske prijateljske pogodbe, v katerih je priznan obstoj skupnih interesov, soglasno politiko za dosego stvarnega sodelovanja evropskih držav, zlasti pa Italije, Avstrije ln Madžarske. V to svrho se bodo vse tri vlade posluževale medsebojnega konzultiranja, kadar bi ena izmed njih smatrala to za potrebno. Trgovinske olajšave Drugi protokol pravi: Vlade Italije, Avstrije in Madžarske so se prežete z željo, da bi razvile gospodarske odnošaje z novimi pobudami za izmenjavo svojih proizvodov, pri čemer se izrekajo proti nezdravi tendenci gospodarske avtarkije in za uporabo konkretnih ukrepov v svrho gospodar-s,k obnove podunavskih držav na podlagi sklepov konference v Stresi in v soglasju x načeli podunavske spomenice, ki jo je predložila Italija 29. septembra 1. 1933., sporazumele o naslednjem: 1. Vlade Italije, Avstrije in Madžarske se zavezujejo, da bodo razširile obstoječe sporazume s povečanjem olajšav za medsebojni izvoz v svrho izpopolnitve svojega narodnega gospodarstva. V ta namen bodo novi dvojni sporazumi sklenjeni pred 15. majem 1. 1934. 2. Vlade Italije, Avstrije in Madžarske soglašajo, da bodo pod vzele ukrepe, potrebne za odpravo težkoč, ki jih ima Madžarska zaradi padca cen žita. Ti sporazumi bodo sklenjeni čim prej, vsekakor pa pred la. majem 1. 1934. ^ . . 3. Vse tri vlade se zavezujejo, da bodo olajšale in pospeševale, čim bolj bo mogoče, tranzitni promet v lukah na Jadranu. O tem bo sklenjen, čim prej bo mogoče, dvostranski sporazum. 4. Ustanovile bodo stalno komisijo treh ekspertov z dolžnostjo, da zasleduje razvoj gospodarskih odnošajev med tremi državami in da formulira konkretne predloge, primerne za dosego čim večjega razvoja medsebojnih zvez v smislu tega protokola. Poseben dogovor Italije in Avstrije Tretji protokol, sklenjen med Italijo in Avstrijo, izpolnjuje prejšnji gospodarski protokol, podpisan med Italijo, Avstrijo in Madžarsko, ter pravi: Italijanska in avstrijska vlada sta se odločili na podlagi dobljenih izkušenj, ki so pokazale, da se njuni narodni gospodarstvi medsebojno izpopolnjujeta v najvišji meri, da napravita še en korak dalje za razvoj ln čim jačje pospeševanje medsebojnih gospodarskih odnošajev. V to svrho sta sklenili: 1. Pogajanja med obema vladama za za- ključitev novega sporazuma v svrho razširjenja obstoječega dogovora, sklenjenega med obema državama, se prično 5. aprila 1. 1934. Novi sporazum bo sklenjen v najkrajšem času, vsekakor pa pred 15. majem I. 1934. 2. Za zaključitev omenjenega sporazuma se določa uvedba p referenčnega režima za čim večje število avstrijskih proizvodov, ki se uvažajo v Italijo. Pri tem bosta obe vladi poskrbeli, da te olajšave ne preidejo razumne mere, in se bosta ravnali po načelu, izraženem v čl. 11 podunavske spomenice, ki jo je predložila Italija in ki je datirana z 29. septembrom 1. 1933. Pred 15. majem 1. 1934 bosta izdelana dva seznama, V prvem bodo navedeni proizvodi, za katere se bodo mogle carinske olajšave določiti šele tedaj, ko se bodo sporazumeli prizadeti producenti obeh držav. Drugi seznam bo vseboval proizvode, za katere se bodo mogle olajšave uporabiti neodvisno od kakršnegakoli prejšnjega sporazuma prizadetih producentov obeh držav. Obe vladi se zavezujeta, da bosta podvzeli potrebne ukrepe za pospeševanje 'n olajšanje za-ključitve industrijskih sporazumov. Uradni komunike poudarja, da se bodo za izvršitev obveznosti, ki jih vsebujejo navedeni protokoli, sestali predstavniki Italije, Avstrije in Madžarske v Rimu 5. aprila zaradi izdelave konvencij, ki morajo biti sklenjene do 15. maja. Dr. Dollfuss v Trstu Dunaj, 19. marca, d. Zvezni kancelar ar. Dollfuss, ki je včeraj dopoldne prispel iz Rima v Benetke, je popoldne nepričakovano posetil Trst, kamor je prispel s svojim spremstvom v dveh italijanskih vojaških letalih. V Trstu so ga sprejeli zastopniki oblasti, nakar si je ogledal prosto lu-ko. Ogledovanje je trajelo skoro dve uri, nato pa se je dr. Dollfuss vrnil zopet t letalom v Benetke, odkoder je odpotoval z brzim vlakom proti Dunaju. Na Dunaj se je vrnil davi. Z njim se je vrnil tudi italijanski poslanik Preciosi. Budimpešta. 19. marca, d. Ministrski predsednik Gombos se je vrnil snoči ob 22.15 iz Rima v Budimpešto, kjer mu je na postaji priredila množica navdušene ovacije. Mussolini o ciljih Italije Odtiošaji Italije s sosedi — Proti Društvu narodov — Za oborožen mir — Ekspanzivnost Italije proti vzhodu Rim, 19. marca r. Predsednik italijanske j vlade Mussolini je včeraj govoril na velikem shodu v kraljevski operi, ki se ga je udeležilo nad pet tisoč zastopnikov fašistične stranke in njenega režima, o sedanjem notranjem in zunanjem političnem položaju. Najprej je govoril o pomenu in nalogah fašizma, pri čemer je naglašal, da so fašistična stranka in korporacije močan instrument političnega življenja naroda, ker ga vežejo na državo. Zato v fašistični državi ni mesta za parlament. Volitve so odveč, ker vežejo stranka in korporacije režim z narodom, ki ju identificirajo Naloga korporacij je jasna in čim bodo pričele poslovati, kar se bo kmalu zgodilo, se bo pokazal v najširši meri njihov smisel. Fažizem ima nalogo, da ustvari v sodobni družbi ravnotežje med človekom in strojem. Zatem je Mussolini navedel, kaj je fašistični režim storil za prospeh države, nato pa podal kratek pregled zunanje političnega položaja. Italija in sosedi Odnošaji Italije s Švico so prisrčni. Prijateljska pogodba, sklenjena 1. 1924., bo potekla meseca septembra in je Italija pri-jpravljena, da jo obnovi za enako dobo. Odnošaji z Avstrijo so se po vojni ugodno razvijali in se je zato kmalu doseglo medsebojno zbližanje. V kritičnih trenutkih, ki jih je preživljala Avstrija, ji je Italija vedno izkazovala simpatije in nudila vsestransko pomoč. Zato mora Avstrija zanesljivo računati, da jo bo Italija pri čuvanju njene enodvisnosti in njenih suverenih pravic vedno iskreno podpirala. Z Jugoslavijo so odnošaji normalni in Korektni. Italija in Jugoslavija se v gospodarskem pogledu izpopolnjujeta v najširši meri. Vprašanje nadaljnje ureditve njunih medsebojnih odnošajev ter zbližanja se bo tretiralo, ko bodo ustvarjeni pogoji za dosego koristnih sklepov S Francijo se razvijajo odnošaji v smeri, ki omogoča postopno ureditev raznih velikih in malih vprašanj obojestranskega interesa. V zadnjem času je nastopilo v moralnem pogledu gotovo zbližanje, ki more dovesti do novih koristnih etap v urejevanju vzajemnih odnošajev. Kar se tiče Madžarske, bi bilo odveč poudarjati, da se obstoječe prijateljstvo razvija v obojestransko korist. Iz vojne je Madžarska izšla osamljena in oropana. Odvzete so ji bile celo čisto madžarske pokrajine. Madžarska zahteva pravico in čaka na izpolnitev obljub v mirovnih pogodbah. Italija bo Madžarsko podpirala, ker zasluži narod, ki ima tako lepe lastnosti kakor madžarski, boljšo bodočnost. Kar se tiče poslednjih konferenc z avstrijskim zveznim kancelarjem dr. Doll-fussom in madžarskim ministrskim predsednikom Gombosom v Rimu so rezultati obrazloženi v protokolih, ki so bili podpisani v soboto zvečer in ki jih ni treba še posebej tolmačiti. S tem bo ojačeno medsebojno sodelovanje, iz katerega se ne izključujejo druge države, ker se nasprotno želi njihov pristop, njihovo sodelovanje na praktični podlagi. Društvo narodov in razorožitev Stališče Italije proti Društvu narodov se ni izpremenilo. O načelih glede reforme Društva narodov, ki jih je svojčas označil, se mora reči, da so bila splošno priznana. Na uporabo teh načel je treba počakati, dokler ne bo dovršila svoje delo razorožit-vena konferenca. Takrat bo to vprašanje prišlo samo na površje. Če bo ta konferenca doživela popoln neuspeh, ne bo niti potrebno baviti se z reformo Društva narodov. V tem primeru se bo vse omejilo na ugotovitev smrti Društva narodov. Edino sredstvo, s katerim se more konferenci za tako zvano razorožitev zagotoviti uspešen zaključek, predstvlja italijanska^ spomenica o omejitvi oboroževanje v državah, ki so oborožene, in o zmemem povečanju defenzivne oborožitve v državah, ki so razorožene. Kdor misli drugače, nima prav in bo doživel razočaranje. Kdor hoče imeti kako državo vedno razoroženo, se vdaja iluzijam, ki jih dejstva že demantirajo. Le na podlagi deklaracije, s katero se priznava načelo enakopravnosti in predlogov, ki jih vsebuje italijanska spomeni" ca^o omejitvi oboroževanja, se more priti do sporazuma, ki bi omejil oboroževanje, ojačil mir in omogočil uspešno soglasnost in solidarnost velikih in malih d^žav. Si vis pacem, para bellum V zvezi s tem je Mussolini poudaril, da Italija ni opustila izpopolnitve svoje vojne sile v vsakem pogledu, čeprav je od 1. 1928 ni povečavala, kar je razvidno iz dejstva. da so bili izdatki v proračunu ministrstva vojske skrčeni. Italija je pri tem ostala pripravljena, ker smatra, da je za ohranitev miru potrebna predvsem moč. Potrebno je biti močan v vojaškem pogledu, ne zaradi bojevanja, temveč, da se prepreči vojna. Napoleonske vojne, kakor tudi vojne za osvoboienje in zedinjenie Italije so pokazale, kolikšne so vojaške vrline in junaštvo italijanskega naroda. Te vrline italiianskega naroda je fašistična vlada oiačila in dovedla do izraza. Prirodne italijanske meje Najbolje se bo zagotovil mir, če bodo ?si iskreno želeli ojačenje miru. Ta želja se v nobenem primeru ne sme pojmovati kot kakšna slabost, ker je Italija, ki sta jo učvrstili fašistična zavest in disciplina vedno sposobna, da vztraja in prenese '>aj večje napore. Italija ima tudi to prednost, da je izmed vseh držav najbolj čista in najbolj kompaktna v geografskem, etičnem jezikovnem, moralnem in verskem pogledu. Italija je po svojem geografskem položaju zlasti z vojaškega vidika, bolj otok taknr polotok Italija ima na kopnem mnogo kraj šo mejo kakor Francija in Španija ali ka terakoli druga država v Evropi, ker -ež* skoro vsa ob morju Trideset mest. v katerih so sedeži italijanskih nokrajin je ob morju, pa tudi prestolnica Italije ',e v neposredni bližini morja. Na kopnem sc meje -Italije Alpe Napoleon je dejal, da branijo Italijo Alpe, ki so največji evropski masiv Italijanski narod je pretežno kunet-ski in pomorski, zaradi česar Je navajen borbe ln naporov. V njem je najboljša ob- ramba Italije. Vsi osvajači, ki so doslej prešli Alpe, so bili odbiti. Dovolj je bilo, da se je sporazumelo ali pa tudi ločeno nastopilo proti njim nekfj italijanskih mest, pa je moral tujec pobegniti lz Italije. Zato Je Italija mirna, ker se njene meje, ki sta jih postavila priroda in zgodovina ne morejo prekoračiti. Italijanska stremljenja Prebivalstvo je ena izmed glavnih in edina živa pokretna sila državne moči. Fašistični narod Italije ve, da pomeni številčna sila moč in da moč povečuje blagostanje. Zato blagostanje ne propada v novimi rojstvi, temveč dosega; le Bmrt uničuje bogastvo. Med življenjem in smrtjo izbira italijanski narod življenje. Sedaj je vek pomlajevanja in ne umiranja. Zgodovinska funkcija Italije je na Sredozemskem morju. Na severu ne išče ničesar ln tudi na zapadu ne. Usmerja se pr^ti vzhodu ln sicer bližnjemu vzhodu, v Azijo in Afriko. Pri tem je ne vodi stremljenje po teritorijalnem osvajanju, temveč pri-rodna ekspanzivnost na bližnji vzhod. Tri tem ne zahteva niti monopola niti privile gijev, prepričana pa je, da nacionalne, duhovne, politične ln gospodarske ekspaazije ne more nihče ustaviti. Končno je Mussolini poudarjal, da je fašizem popolnoma likvidiral ostanke bivših strank. Nevarnosti antifašizma ni več. Obstoja samo še nevarnost buržujskega duha ki ovira življenje. Fašisti, ki so zastrupljeni z buržujskim duhom, niso pravi fašisti, ker mora pri njih fašistični idealizem propasti in ga more zamenjati le buržujski egoizem. Grška odobritev balkanskega pakta Atene, 19. marca. AA. Danes je poslanska zbornica v drugem čitanju sprejela balkanski pakt. Predsednik poslanske zbornice je odkazal načrt zakona o odobritvi balkanskega pakta senatu, ki ga bo odobril v teku tedna. Ustaška teroristična organizacija pred sodiščem Pred beograjskim sodiščem za zaščito države se je včeraj pričela razprava proti trem teroristom, ki so hoteli lani izvršiti atentat na Nj. Vel. kralja Beograd, 19. marc«. p. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je pričela danes razprava proti trem teroristom, članom organizacije »Ustaša«, ki so obtoženi, da so pripravljali atentat na Nj. VeL kralja. Obtoženi so Peter Mijat Oreb, Josip Begovič in Anton Podgorelec. Državnemu sodišču predseduje g. Ljubo-mir Arneri, obtožnico zastopa apelacijski sodnik dr. Djerman Čadrov. obtožence pa zagovariajo trije beograjski odvetniki po službeni dolžnosti. Kakor navaja obtožnica, je bila uprava policije v Zagrebu obveščena 16. decembra lani od policijske uprave v Beogradu, da se nahajajo v Zagrebu v Stosovi ulici številka 4 trije teroristi, ki pripravljalo atentat na Nj. Vel. kralja. Po dobljenih navodilih so odšli organi zagrebške policije 17. decembra ob 7. zjutraj v pritličje hiše v Stosovi ulici št. 4 in našli tam tri osebe, ki se jim je posrečilo pobegniti, potem ko so ubili policijskega nadzornika Nikolaja Tur-čiča in hudo ranili policijskega agenta Ko* , sto Letica. Kljub hudi poškodbi se je Leti-ču posrečilo priti na ulico, kjer je obvestil šoferja Franja Fučeka. kaj se je zgodilo. Čeprav hudo ranjen, se je odpeljal za begunci z avtomobilom, streljajoč za njimi. Posrečilo se mu je aretirati dva terorista, Josipa Begoviča in Antona Pogorelca. Po zaslišanju teh dveh in po točnem opisu, ki sta ga podala, se je posrečilo prijeti še istega dne zjutraj tretjega terorista, in sicer v Veliki Gorici. Glavni obtoženec Peter Mijat Oreb, po rodu iz Velike luke v korčulanskem srezu, je obtožen, da je bil v drugi polovici L 1933 pred svojo aretacijo član organizacije »Ustaša«. katere sedež je v inozemstvu, čeprav mu je bilo znano, da ima ta organizacija za cilj ogražati v državi javni red z namenom, da bi prišlo do oddvojitve enega dela našega teritorija. Nadalje je obtožen, da je v decembru lanskega leta prejel v inozemstvu navodila od vodstva te organizacije, kako naj v Zagrebu izvrši atentat na Nj. Vel. kralja, kako je dobil v ta namen bombe, revolverje, naboje in nož ter prešel ilegitimno mejo preko planine Pece ter došel v Zagreb lani 11. decembra v omenjene svrhe. Nadalje je obtožen, da je 16. decembra lani oborožen z bombami in revolverjem, prišel na Jela-čičev trg ter se pomešal med špalir, ki ga je tvorilo prebivalstvo ob prihodu Nj. Vel. kralja v Zagreb, da izvrši bombni atentat na Nj. Vel. kralja, ko se je vozil v odprtem avtomobilu po zagrebških ulicah. Do izvršitve atentata ni p-;š1o in je zato obtožen samo poizkusa. Obtožen je tudi, da se je v noči med 16. in 17. decembrom dogovoril v omenjenem stanovanju z Bego-vičem in Podgoreicem, da bo istega dne zjutraj izvršil atentat na Nj. Vel. kralja ob priliki njegovega prihoda k službi božj' v zagrebško katedralo. Do izvršitve atentata zaradi intervencije policije istega dne in njegovega bega ni prišlo. Končno je obtožen. da je 17. decembra ob 7. zjutraj ubil policijskega nadzornika Turčiče in hudo ranil policijskega agenta Letica, kar je oboje izvršil z namenom. Drugi obtoženec Josip Begovič se obtožuje istih zločinov, kakor tudi, da je z Ore-bom došel v Zagreb ter se na Jelačičevem trgu postavil v njegovo neposredno bližino, da bi mu dal ob danem trenutku znak za izvršitev atentata, nadalje, da je 16. decembra vzpodbujal Oreba. naj vrže bombo v vojaško godbo, ko je korakala po Jelačičevem trgu. Razen tega je nagovarjal Oreba, naj izvrši atentat na Nj. Vel. kralja v zagrebški katedrali. Anton Podgorelec je obtožen prav tako kakor prva dva, da je bil član organizacije »Ustaša«. da je v omenjeni noči nagovarjal Oreba. naj naslednjega dne izvrši atentat na Nj. Vel. kralia v zagrebški katedrali. za kar mu je obljubil pomoč. Z obsežnimi dokumenti utemeljena obtožnica navaja, kako je Oreb kot tihotapec pobegnil v Italijo v družbi nekega Talenta, ki mu je pomagal, da je na italijanski ladji prišel v Zadar. Odtod je Oreb prišel v Trst, kjer se je spoznal z večjim številom Zasedanje senata Odobritev trgovskih sporazumov z Italijo in Nemčijo — Pričetek proračunske razprave jutri Beograd, 19. marca p. Finančni odbor senata je po večdnevnih razpravah odobril proračun za 1. 1934-35 v podrobnostih in v celoti. Na jutrišnji seji plenuma senata, ki se bo pričela ob 11- dopoldne, bo to ob javljeno ter bo pričel senat proračunsko razpravo v sredo ob 9. dopoldne. Po današ nji seji senata, ki je bil zelo kratka, se je vršila seja kluba senatorjev JNS, ki Je bila posvečena v glavnem proračunski razpravi Seja senata se je pričela ob 5. popoldne. Po odobritvi zapisnika je senat prešel na dnevni red, na razpravo o trgovinskem sporazumu z Italijo. Obširen ekspoze o tem sporazumu je podal poročevalec senat.T Milan P o p o v i č, ki Je izčrpno analizi-a* pogodbo samo. *akor tudi dogodke, ki so dovedli do nje Prav tako Izčrpen esumt le podal o drugi točki dnevnesca -eda, o tr kovinskem sporazumu z Nemčijo Za njim Je govoril minister za trgovini in industrijo Juraj Demetrovič, ki 1e poudarjal, da se nahajamo v pogajanjih z Nemčijo za zaključitev stalne trgovinske pogodfoe. Dosedanji sporazum o vzajemni uporabi največjih olajSav ni ustrezal obojestranski potrebi izmenjave blaga. Zato se je pojavila želja pri nas in v Nemčiji, da se urede gospodarski odmošaji na širši osnovi, s trgovinsko pogodbo za daljšo dobo. Glede na pogajanja, ki se sedaj vrše, je Izjavil minister Demetrovič, da so Nemci našli pri nas vedno popolno razumevanj0 in pripravljenost za prevzem njihovih proizvodov ako upoštevajo naše legitimne za hteve, ki obstoje v plasiranju naših kmetijskih proizvodov v Nemčiji Ker se s prodajo naših kmetijskih proizvodov povočuje kupna moč našeea kmečkeea prebivalstva je to glavni pogoj za povečano udeležbo Nemčije pri našem uvozu Glede na oboj«5 stransko željo, da bi došlo do večje med seboine izmenjave blaca. obstoja upanji da se bo * dobro voljo in skupnim priz& ^vanVin prišlo do zaželjene?a usneha Pri srlasovanhi Je senat odobril tako tr Kovinsko posodbo z Italijo, kskor trgovin ski sporazum z Nemčijo soelasno. Prihodnja seja senata bo jutri ob 11. dopoldne, ko bo na dnevnem redu konvencija t Grčijo o zrakoplovnem prometu ter mednarodna konvencija v telekomunikacijah. »ustašev«. V Trstu je stanoval v zasebni hiši, kjer je že bilo zbranih nekaj teh »ustašev«. V tej veliki hiši je v vsaki ^obi spalo do 5 oseb. Tu je stopil v organizacijo »ustašev« in bil tudi zaprisežen. V Trstu ga ni nihče vznemirjal, čeprav ni imel nobene legitimacije. Iz Trsta je bil s skupino »ustašev« poslan nekega dne v kraj Brešce, kjer se je spozna! z nekim Slovencem Kis-lerjem. Nekega dne se je odpeljal v potniškem avtobusu 10 minut daleč. Ustavili so se pred veliko zgradbo, kjer so jih sprejeli uniformirani »ustaši« in kjer so imeli svoje taborišče. Zbranih je bilo okoli 50 do 60 ljudi, ki so bili vsi uniformirani in ki so tudi njemu dali uniformo. Vodja je bil neki Jasinski. Uniforme so bile sive barve, na čepicah pa so imeli črko »U«. V tem taborišču so se vežbali v metanju bomb in streljanju iz revolverjev ter živeli pravo vojaško življenje. Vsako jutro ob 7. so vstajali na znak trobente. Trobentač je bil neki Slovenec. Obtoženec navaja tudi imena »ustašev« iz tega taborišča. Dne 8. decembra lani so iz tega taborišča odpotovali v Piacenzo, kjer so se jim pridružili še drugi »ustaši«. V kolodvorski restavraciji so jim sporočili, da imajo preiti v Jugoslavijo. Njihov vodja, že omenjeni Jasinski, mu je dejal, da ima izvršiti atentat na Nj. Vel. kralja, za kar bo dobil 500 000 Din nagrade. Če bi se mu ne posrečilo ubiti kralja, naj vrže bombo v večjo skupino oficirjev. V primeru, da bi prišel y roke organov oblasti, naj bi se branil z bombami in revolverji, nikakor pa ne sme povedati, kdo se vse nahaja v njihovem taborišču. Zatem so odpotovali v Benetke, kjer so dobili potrebna navodila in orožje. Oreb je dobil madžarski potni list na ima Emil Benedik. s katerim bi prišel preko meje, za Jugoslavijo pa je dobil potvorje-no legitimacijo na ime Ivo Markovic. Popolno priznanje glavnega obtoženca Čitanje obtožnice je trajalo dve uri in pol, nakar je sodišče prešlo na zasliševanje glavnega obtoženca Oreba, ki je izjavil, da je vse resnično, kar navaja obtožnica. Izpovedal je, da se čuti krivega, ker j* ubil človeka, pravi pa, da je v Zagrebu opustil svoj namen za izvršitev atentata, ker je spoznal, da bi zahteval premnogo žrtev. Nadalje je izpovedal, da se je par-krat sestal z dr. Paveličem. ki ga je nagovarjal k atentatu in mu dajal navodila, da ne sme povedati, da je prišel iz Italije. Ako bo aretiran naj rajši izpove, da je došel iz Madžarske, Belgije ali Francije. Dr. Pa-velič mu je ponujal tudi pol milijona dinarjev nagrade, ako ubije Nj. Vel. kralja. V svojem taborišču so zelo dobro živeli in imeli vojaško disciplino. Kadar je prišel dr. Pavelič, so ga vedno pozdravljali v po-zoru. Obtoženec je tudi opisal njihovo vež-banje ter kraje, kjer so se zadrževali, kako je prišel preko meje in došel v Zagreb. V splošnem je v celoti priznal navedbe obtožnice. Razprava se bo jutri nadaljevala. Izterjevanje davkov v kranjskem srezu K govoru nar. posl. g. Ivana Lončarja v Nar. skupščini, objavljenemu v zadnjem ponedeljskem »Jutru«, smo prejeli od davčne uprave v Kranju naslednji uradni popravek Ni res, da je davčna uprava v Kranju nekemu mizarju v Kranju, ki se je zaradi gospodarske krize znašel v finančnih težavah in ni mogel plačati davčnih zaostankov, pa tudi ne obrokov 6vojih dolgov, zaplenila vse njegovo pohištvo in orodje, vredno 24.000 Din, ker ni mogel takoj plačati vsega dolžnega zneska — res pa je, da je davčna uprava v Kranju nekemu tovarnarju pohištva iz Tržiča zaradi davčnega, zaostanka, obstoječega na dan 31. 12. 1933. v znesku 26.445.63 Din zaplenila in na ponovljeni javni dražbi dne 9. februarja 1934. v Kranju prodala najboljšemu ponudniku 1 rabljen pisalni stroj in 2 jedilnici, še ne povsem izdelani, za skupni znesek 4900 Din. Ni res, da se je dan pred omenjeno dražbo zglasila pri davčni upravi žena dotič-nega tovarnarja in ponudila takojšnje plačilo 5000 Din na račun davčnega zaostanka. da se zaenkrat opusti prodaja zaplenjenega blaga, da pa šef davčne uprave ni hotel sprejeti ponujenega denarja, marveč je vztrajal pri prodaji zaplenjenega olaga — rea pa je, da je šef uprave isti izjavil, da je pripravljen dražbo odložiti še za ne-nekaj časa, če res takoj vplača ponujenih 5000 Din pri blagajni davčne uprave, česar pa tovarnarjeva žena ni storila. Zaplenjenih predmetov pa ji ni mogel izročiti na svobodno razpolaganje, ker so tvorili jamstvo za neplačane davščine, in je bila med tem že razpisana sodna dražba vseh davkoplačevalce vih nepremičnin v Korist zasebnih upnikov. Dostavlja se še. da je dotični davkoplačevalec glasom tukajšnjih rrad-nih zapiskov plačal v letu 1931. na račun neposrednib davkov vsega skupaj 1000 Din (En tisoč) v letu 1932 pa sPloh nič, tako la je že konec leta 1932 znašal zaostanek na davkih 37 299 70 Din — Iz navedenega sledi, da podpisana davčna uprava ni le poslovala točno po zakonu temveč je napram dotlčnemu davkoplačevalcu — ki je inozemski državljan — postopala skrajno taktno In prizanesljivo, kolikor je bilo l»» združljivo z osnovnimi življenjskimi in-ter®«i državnega zaklada. Davčna uprava x Kranju. Sijajen uspeh Glasbene Matice v Beogradu S sodelovanjem godbe kraljeve garde je Matica priredila dva koncerta, ki sta ji oba prinesla nove triumfe — Najboljši zbor v državi Beograd, 18. marca. Današnji popoldanski koncert Glasbene Matice v katoliški cerkvi sv. Antona je bil nekaj posebnega, česar do danes še ni videla in slišala naša prestolnica. Je res, da se prirejajo v Beogradu koncerti te vrste, cerkveni, ali kakor jih nazivajo Srbi, duhovni koncerti, na katerih se izvajajo dela pravoslavne cerkvene glasbe, dela, največjih zlasti ruskih glasbenih mojstrov. Dal se je tudi cerkveni koncert v katoliški nadškofijski cerkvi, katerega je izvajal pevski zbor te cerkve. Toda vsi ti koncerti so ostali bolj ali manj neopaženi, ondosno je bilo njihovo poslušalstvo omejeno le na poseben krog ljubiteljev take globoko resne zlasti ssedanjimi časi operetnih in drugih šlagerjev tako slabo se skladajoče glasbe Glasbena Matica je s svojim cerkvenim koncertom, ki nam je podal vene cnajlep-ših skladb našega slavnega rojaka Jakoba Petelina-Gallusa, do danes pač le pod imenom Handla znanih samo glasbenemu svetu naše prestolnice, prinesla v tem pogledu naši prestolnici pravo odkritje. Ni dvoma, da je bila zlasti za našo beograjsko slovensko družbo prva privlačnost že samo ime Glasbene Matice, toda nič manj pa ni privabljal tudi koncert sam kot tak, kot cerkveni koncert in njegov Beogradu tako novi program: skladbe našega rojaka iz davne minilosti, iz 16. stoletja. Tako je torej prišlo, da je bila precej razsešna cerkev sv. Antona, ki je kakor znano zgrajena po načrtih našega mojstra. Plečnika, že precej pred napovedanim začetkom koncerta polna poslušalstva. O-gromno večino je sestavljala n^a slovenska kolonija in tu zooet v r^jvečiem številu prav ljudje iz naših delavskih slojev, nu kar smemo biti z vnn' s nroorramnni fPo+ie. eo^h«. dra- ma*'sni nas+on). N«»5o iavnost vabimo k obilni udeležbi. Vstop prost. Ljubljana na oba praznika Ljubljana, 19. marca Podoba je. da se nam hoče marc osvetiti za lepo februarsko vreme in da se 40 mu-čenikov noče izneveriti svoji tradiciji. Na dan 40 mučenikov je namreč zvečer deževalo in od takrat imamo vsak dan dež. Tudi oba praznika sta bila mokra. V nedeljo je bilo tako negotovo vreme, da se ljudje niso upali iz mesta, danes se nam je pa spet ponujala zima Med dežjem je namreč dopoldne nekaj časa snežilo in sneg je za kratko časa pobelil vse bližnje okoliške hribe Čeprav so mnogi navdušeno proslavljali Jožefe in Jožefine in je steklo precej vina po grlih, je bilo v mestu oba dni mirno in policija ni imela sitnosti. Pač je nastala v neki kavami manjša rabuka in so morali reševalci priti po hišnika Ivana K., ki ga je nekdo s steklenico udaril po glavi, da je obležal nezavesten. V bolnišnici 9e je pozneje zavedel. V Frančiškanski ulici so pa našli ponoči nekega Branislava J., ki ni mogel premakniti desnice. Menda ima zlomljeno ključnico. Kje in na kakšen način jo je skupil, ni znano. Mariborski dogodki Maribor, 19. marca. Kljub slabemu vremenu je bilo letošnje jožefovanje v Studencih pri Mariboru zelo živahno. Dopoldanski dež je sicer premotil okoličane in romanje iz oddaljenih krajev, vendar se to ni toliko poznalo, ker so Mariborčani popoldne v trumah pohiteli v Studence. Jožefovaniu je pa letos kriza pritisnila svoj pečat. Branjevke, lec-tarji in lastniki vrtiljakov so vzdihovali o slabi kupčiji. Na račun so bolj prišli planinci, ki so se v nedeljo popoldne napotili k Mariborski koči in tam proslavili Tominškov večer. Oba dneva sta potekla brez večjih, na Jožefovo že tradicionalnih dogodkov. Policijska kronika je zabeležila samo tri aretacije in 14 prijav. Pripetila se je tudi nesreča, in sicer 37 letnemu Josipu Jamniku, ki je padel s hleva in si zlomil desno nogo. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. V soboto zvečer pa je imelo Društvo stanovanjskih najemnikov v dvorani Ljudske univerze občni zbor, ki ga je vodil predsednik g. Rudolf Tumpej. Društvo je prav agilno, vendar ni moglo uspeti, da bi bil sprejet zakon o zaščiti stanovanjskih najemnikov. Društvo jc dalo tudi iniciativo za skl;canje konference v Zagrebu in pokrenilo akcijo, da bi se v vseh mestih ustanovila društva stanovani* kih najemnikov. Krivda ie na najemnikih umih, da organizacija ne uspe. Iz tajniškega poroč:la je razv;dno da štele društvo 1007 članov. Po svojih de'ega-tih se je udeležilo društvo ankete najemnikov v Beogradu in konference in kongresa v Zagrebu. Pomagalo je vsem članom po svojih močeh in s sredstvi ki so mu bila na razpolago. Občni zbor je neštetokrat interveniral v zadevi stanovanjskih odpovedi, društvena pisarna je poslovala vse leto. Tudi je društvo preskrbelo 10 članom stanovanja v novi stavbni koloniji mestne občine v Metelkovi ulici. Iz blagaj" niškega poročila je razvidno, d« znašajo dohodki 12.372, izdatki pa 11.189 Din. Pri volitvah je bil za predsednika izvolien g. Baje. TrbovH«'q stavek* i doleiv?^' Novo me*to 19. marca Včerai popoldne so orisneli Trboveljski slavčkl nod vod«tvom pevovodje g. Suli-goia v Novo mesto K snrei^mu na postaji se je zbr^'o 5tev;'no občinstvo, pri-MteM *o n* tudi doleni«k' ^Urjančki (novomeški m^d-nski nev«k< zhnf) in mešani nevski 7Sor m®5?«ncVe foIe pod vodstvom pevovodie g ^terbenka Za večerni koncert Trboveljskih «!avč- kov v veliki dvorani meščanske šol« je vladalo ogromno zanimanje in je občinstvo do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Pred nastopom so Skrjančki zapeli Slavč-kom v pozdrav eno Bajukovo in eno Mo-kranjčevo pesem in bili deležni w«like pohvale. Vihar navdušenja je pa nastal, ko so začeli Siavčki izvajati svoj program. Skrjančki so se zahvalili za obisk na ta način, da so izročili pevovodji g. Šuligoju krasen lovorjev venec z napisom »Srjanč-ki«. Danes dopoldne so pa Siavčki priredili matinejo in se opoldne odpeljali v Ljubljano, kjer so popoldne peli za radio. Razstava otroških risb Ljubljana. 19. marca Ljudje, ki niso dobre volje, niso verjeli, toda zgodilo se je: razstava otroških risb iz predšolske dobe, ki je bila včeraj in danes odprta na državni učiteljski šoli, se je razvila kar v majhno kulturno senzacijo Ze k otvoritvi se je natrlo toliko sveta, da so morali mnogi čakati na hodniku, in potem so oba dneva romale cele procesije: študentov, otrok, mater, učiteljev, slikarjev in vseh ljudi. Po kratki otvoritveni besedi predsednika društva Šola in dom direktorja Lončarja je vseuč. profesor dr. Ozvald v zgoščenem kritičnem poročilu orisal početek in pomen risanja svojega malega Marjana, ki je, še preden je bil dve leti star, pričel risati po naravi, pa se mu je do danes, ko mu je 7 in pol let, izpod svinčnika in barv-nika nabralo že 600 — 700 risb in slik. Najprej je Marjan slikal luno, potem so brez prehoda prišli na vrsto: vlak, avto, živali, ljudje, celo avtoportret, pokrajine, aeroplani, parniki. Na perspektivo je sam postal pozoren že v 4. letu. Plodove svojega dela ceni in ljubi, kakor velik, zare-sen umetnik. Mnogi, ki so videli njegove risbe, so se izrazili, da ima deček resničen risarski dar, g. profesor pa je mnenja, da so te risbe bržkone nlod svojevrstnega mi-ljeja. v katerem je Marjan doraščal, napredek, ki je očiten, pa rezultat petletne vaje. Razstava sama je v resnici kulturen dogodek. Gradivo, ki je zbrano tu, bi bilo vredno izčrpne estetsko-pedagoške študije. O zaključenem, dognanem slikarskem talentu pri otroku predšolske dobe seveda ne moremo govoriti, toda vse te risbe in slike — so več kot zgovoren dokaz, koliko dragocene ustvarjalne sile je dane otroku od rojstva in miljeja, v katerem je doma. Da te sile pogostokrat v poznejši dobi usahnejo ali da se porazgubijo v druge, manj dragocene življenjske manifestacije, bo razen nujnosti individualnega razvoja v mnogočem kriva pač tudi šola s svojo vzgojo. Mnogo drobnih, otroško prisrčno naivnih domislekov je v teh stvareh in mnogo črt, ki pričajo o intenzivno skrbnem doživetju snovi in o živi slutnji zadnje lepote, ki je v življenju. Zanimivo je, kako otroška duša rada oblikuje predvsem vse to, kar je zanjo senzacija. Ko je Marjan prvikrat risal človeka, je narisal ognje-gasca na strehi, kakor jih je videl, ko je gorela hiša pri sosedu. Samo da zna otroška duša dojemati kot senzacije tudi vse tihe, lepe, vase pogreznjene doživljaje, kakor je poslušanje pravljice ali pot k pol-nočnici ali sveti Miklavž ali Kristusovo obličje. V takšnem doživljanju in v takšnem reagiranju na stvari sveta se nam kaže neka posebna lepota otroške duše — in to je brez dvoma stvar, ki bi bila vredna od strani javnosti bolj budne in bolj organizirane pozornosti, kakor jo opažamo pri nas. Razstava na učiteljišču, ki je pri občinstvu vzbudila tako živo zanimanje, naj bi bila tudi pobuda za skrbnejši znanstveni študij otroškega bitja in vzgoje. Očeije in matere pa. ki hočejo biti dobri vzgojitelji, naj bi dejanju in nehanju svojih malih posvečali vsaj nekaj tiste ljubezni in tistega truda, iz katerega je bila porojena misel te resnično lepe razstave. Huda nesreča dveh učiteljic Oelje, 19. marca V soboto okrog 19.45 sta spremljali na Teharju nameščeni učiteljici ga. Anica Kode 1 o v a in gdč. Marica Preskerjeva urednika g. Pečnika in njegovo soprogo s Teharja v Celje. Ko je privozil po cesti a Teharja voz celjskega mesarskega mojstra in gostilničarja g. Gorenjaka, ga je ga. Ko-delova nekaj metrov pred železniškim prehodom na Teharju ustavila in prosila voznika, ali bi vzel družbo na voz. Voznik je prošnji ugodil. Ga. Kodelova in gdč. Preskerjeva sta se povzpeli zadaj na voz, na katerem je bil naložen velik, s pločevino obiti zaboj s prekajenim mesom in klobasami, ter pokleknili na voz tik za zabojem. Da bi ne padli z voza, sta se oprijeli železne opore, ki je bila pritrjena na vsaki strani zaboja na voz. Urednik g. Pečnik je odsvetoval vožnjo s tem vozom in sklenil, da se vrne peš v mesto. V tem je konj potegnil, zaboj se je premaknil, ga. Kodelova in gdč. Preskerjeva, ki sta se držali na vozu, pa sla padli na cesto in potegnili zaboj za seboj. Težki zaboj je padel obema na noge ter zlomil ge. Kodelovi levo, gdč. Preskerjevi pa desno nogo. Voz se je takoj ustavil. Na pomoč sta prihitela železniški čuvaj lz bližnje čuvajnice in še neki moški. Zaboj so spravili zopet na voz, ponesrečenki pa so prenesli v čuvajnico, odkoder so telefonirali v Celje ter obvestili reševalno postajo o nesreči. Nekaj minut zatem je že pribrzel iz Celja reševalni avtomobil in odpeljal ponesrečenki v bolnišnico. Veat o nesreči je izzvala na Teharju in v Celju splošno sočutje s priljubljenima učiteljicama. Črna noč — beli stražniki Policiisko ravnateljstvo v I.Sonakovem je odredilo, da se ima napraviti poskus s belo oblečenimi prometnimi redarji, čim nastopi večerni mrak. Monakovski redarji dobe bele plašče in bele palice, da bodo z njimi dirigirali promet. Doslej so nosil! monakovski redarji črne, odnosno modre uniforme, ki se v mraku in v temi niso dale razločiti. Zbor Obrtniškega društva Prenagel porast posameznih obrtniških panog v Ljubljani — Skrb mojstrov za obrtniški naraščaj — za Obrtniški dom lep kader svojih vnanjih gostov (okrog 200), ki stalno prihajajo ter Se udeležujejo prosvetnega dela v hiši. Blagajnik g. Urbas je v svojem denar-st v en eni poročilu navajal tudi prosvetno ali pa gmotno pomembne javne prireditve, ki jih je priredilo društvo v tem letu. Duha, ki vodi blagajno Obrtniškega društva, najlepše označuje dejstvo, da je med -zdat ki najvišja postavka prispevek za Vajenski dom (9000 Din) in da je društvo iz dohodkov lepo uspelega obrtniškega plesa obdarovalo za sv. Jožefa 14 onemoglih obrtnikov. — Po teh poročilih je bila na predlog revizorja g. Breceljnika soglasno sprejeta razrešnica staremu odboru. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni: Ljubljana, 19. marca V soboto zvečer se je v restavraciji Zvezdi vršil občni zbor Obrtniškega društva, na katerem je dosedanja uprava pod predsedstvom g. Rebeka številno zbranemu članstvu podajala račune o borbah in uspehih zaključene poslovne dobe Zborovanju sta prisostvovala tudi tajnik Zbornice za TOI dr. Pretnar in kot zastopnik mestne občine dr Frelih. . Predsednik g Rebek je no kratki pozdravni besedi presenetil zborovalce z izredno zanimivim, skrbno izdelanim poročilom o gibanju posameznih obrtnih panog v Ljubljani od leta 1910. pa do danes. Njegova izvajanja je nazorno utemeljevala serija linijskih diagramov ki jih je 2. predsednik izrisal sam in s katerimi je v živi sliki podal naraščanje in padanje naših obrti v zadnjih letih pred vojno, v času svetovne katastrofe, v dobi konjunkture po preobratu in v današnji krizi, nazorno je predočil. da je rastoči razvoj našega obrtništva v tem času v splošnem za mnogo prehitel porast prebivalstva, kar je eden važnih ra7'oomv ^našnje stisKe. Značilno je sicer, da je bilo leta lc>1^ . 1933 v Ljubljani enako število čevljarjev, a kljub dejstvu, da je prebivalstvo v tem času naraslo za 35 odst (število obrtnikov vnbče pa je v tem času poskočilo za odst), je tudi ta panoga v občutni krizi, v katero jo je pahnil ogromni razmah tvor-niške produkcije. Krojači in krznarji so v času povojne konjunkture bohotno narasli. zadnja leta krize pa jih v precejšnji meri decimirajo Krojačice in modistke zaznamujejo v zadnjem času spet majhen porast Izdelovalci pletenin, ki proizvajajo pač za mnogo širši okoliš, kakor je Ljubljana, kažejo izmed vseh obrti največji prirastek: od 1. 1910. do 1 1933. so se pomnožili za celih 925 odst V kovinarski stroki se je samo število ključavničarjev povečalo v sorazmerju s porastom prebivalstva (za 32 odst.). medtem ko mehaniki (za 241 odst.). kovači (za 210 ods.) m kleparji za (105 odst.) beležijo znatno pre velik porast. Prav tako premočno naraščajo vse panoge prehranjevalne stroke mesarji (-a 230 odst ), slaščičarji (za 1-b odst), peki (za 85 odst), medtem ko je število gostilničarjev še najmanj poskočilo (za /4 odst). Prav tako kaže ogromen prirastek gradbena stroka, čeprav gradbena podjetnost vzdržema pada. Samo število graditeljev je naraslo za nič manj kakor za odstotkov, pri čemei je razumljivo, da se zidarski mojstri niso mogli posebno dvigniti. Podobne razmere vladajo tudi v ostalih obrtnih panogah in nujno potrebni so energični ukrepi, ki bodo zajezili neizbez-ni razvoj v propast. Za svoja prav poučna izvajanja, h katerim se bomo tudi mi o priliki še povrnili je g predsednik žel pri vseh poslušalcih krepko odobravanje, še poscoej pa mu je čestital tajnik Zbornice za IU1 dr. Pretnar, ki je upravičeno podčrtal, da pri na« je nismo čuli o položaju v obrtnih strokah tako vzorno zbrane in grafično prikazane statistike. Obenem je zagotovil, da bo zbornica kakor doslej, tudi v bodoče društvu nde volje v podporo, bnako je vso pomoč obljubil dr. Frelih v imenu mestne občine. Sledilo je podrobno delovno poročilo, ki ga je podal tajnik g. Špeletič. V zadnji poslovni dobi je odbor prejel 210 dopisov, odposlal pa 142. Društvo šteje danes 381 članov in članic. Med letom je nanovo pristopilo 39 članov, črtanih r» je bilo 12. Zatem je skupščina počastila spomin umrlih članov: gg. Marčana, Jakliča, Kelbla. Repšeta ter znanega obrtniškega delavca Blaža Zupanca v Laškem in starega prvoboritelja Ivana Rebeka v Celju Izmed posebnih akcij ki jih je društvo pod-vzelo v preteklem letu naj omenimo obrtniški sestanek, ki se je vršil zaradi poseganja ielavskih organizacij v vajenske vrste. Društvo je priredilo veliko informativno predavanje za mojstre in vajence o obrtnem zakonu z ozirom na predpise, ki se tičejo vajencev. Predavanje je imelo prav lep uspeh in z njim so mojstri opozorili odločujoče oblasti na važnost vprašanja o vzgoji obrtniškega naraščaja. Mnogo je društvo delalo tudi na prosvetnem polju in odbor je stalno vzdrževal neposredne zveze s članstvom, tako da je bilo članstvo vedno o pravem času opozorjeno na vse važne zadeve Po svojem društvu ima naš obrtniški stan tudi najboljše zastopstvo v raznih korporacijah: 9 članov društva je v mestni občinski upravi, društveni predsednik je na čelu obrtnega odseka v Zbornici za TOI, v mestnem davčnem odboru ima društvo svoje zastopnike. Tej dobri organizaciji moramo pripisovati marsikak uspeh našega obrtništva. O ustanovitvi Vajenskega doma, ki pomeni najlepši uspeh društva v zaključenem letu. je poroča! načelnik vajenskega odseka g. Milko Krapež Danes je v domu že 48 rednih gojencev, ki uživajo popolno oskrbo V zavodu vlada vzorna disciplina in red ter so vsi gojenci prav zadovoljni. Mesečna oskrba stane 350 Din Nekaterim gojencem prispeva to oskrbo mestna občina alf banska uprava. — Poleg tega je vajenski odsek pridno delal tudi za pov-zdigo kulturnega napredka Redno se vrže v domu po dvakrat na teden predavanja nacionalnovzgojnega značaja. Zveza kulturnih društev skrbi za predavatelje V pičlih 5 mesecih je bilo 34 predavanj, deloma združenih s skioptičnimi slikami, ter 4 poučne kinopredstave. Na splošno željo vajencev samih se je ustanovil pevski zbor, ki je podeljen za oba spola in ki ga zelo marljivo vodi učitelj g. Balog. Tambura-ški odsek deluje v treh skupinah pod vodstvom g. Šijakoviča. Zaradi velikega zanimanja za godbo je društvo moralo izpopolniti instrumente ter je v letošnjem letu dokupilo novo garnituro godal. Poleg teh dveh odsekov je v svojem početnem razmahu prav pridno na delu lutkarski odsek, ki ga vodi S Lojze Kovač Vajenci se pripravljalo. da si sami zgrade majhno lutkovno gledališče Pri lutkarskem delu pridobijo tudi mnogo ročne spretnosti ter strokovnega znanja. V lutkarskem udej-stvovanju prihaiajo do izraza prav vse •troke rokodelstva: mizarski vajenec je zaposlen pri delu miniaturne hišne oprave, slikarski vajenec pri slikanju kulis, elektrotehnični vajenec pri električni aparaturi krojač in šivilja krojita obleke za male lutke, modistka se ukvarja z dekoracijo malih mrtvih bitij, frizerski vajenec jim kroji lasulje itd. Dom pa ima že tudi prav KLOBUKE v najnovejših pomladanskih barvah in oblikah ter športne čepice nudi po nizkih cenah Mirko Bogataj trgovina klobukov in čepic Ljubljana, Stari trg št. 14. Sprejemajo se popravila. Solidna postrežba, zval: uprizarjanje operet. Rezultati prvega mednarodnega plesnega turnirja v Ljubljani predsednik Josip Rebek, ključavničarski mojster, podpredsednik Fran Ighč, krojaški mojster, v odbor pa fotograf Hibser, črkoslikar Pristou, urar Krapež, mesar Urbas, knjigovez Sifrer, stavbenik Bnceij, podobar Gotzl, mehanik Batjel, mizar Primožič. kolar Fajfar, kavarnar Krapež, dimnikar Rogelj, slikar Speletič, pek Meznar-šič, elektrotehnik Grilc in pek Tušar. Pre-"ledovalca računov sta mesar Breceljmk in špediter Turk, ' predsednik razsodišča pa mesar Josip Toni. Pred zaključkom zbora je predsednik g. Rebek poročal še o tem, da je Društvo jugoslovenskih obrtnikov nedavno stavilo vlogo na mestno občino, naj bi občina odstopila primerno parcelo za zgradbo Obrtniškega doma Parcela naj bi se podelila neki zadrugi za gradbo tega doma, ki se bo šele ustanovila. Predsednik je ostro pograjal takšen način dela za obrtniške interese in je sporočil, da je Obrtniško društvo že pred časom razpravljalo o vprašanju gradbe takšnega doma in da ima tudi zbrano že večjo vsoto denarja za gradbeni fond. Toda Obrtniški dom ne bo sme: biti samo sredstvo ene skupine, temveč bo moral biti resničen dom vseh obrtnikov, batno s tem pogojem bo mestna obema dala svet na razpolago. Na koncu je predsednik med gromkim aplavzom plediral se za splošno sodelovanje vseh obrtnikov m proti tisti netovariški medsebojni gonji, ki se je brez vsake koristi ugnezdila v pbrtni-j ških vrstah in ki jo je pokojni sodnik kor-I šič o priliki neke pravde tako zadeto na- udim svojo pomoč pri velikem pospravilu! Ljubljana, 19. marca. V okvir postnega časa je padel termin za I. mednarodni plesni turnir, ki se je vršil v soboto zvečer v veliki dvorani Kazine. Spričo dejstva, da je imel turnir mednaroden značaj, je bilo seveda zanimanje zanj izredno in je bil obisk prireditve prav zadovoljiv. Tekmovanje samo je bilo razdeljeno na več razredov. V razredu C so tekmovali pari, ki še nikdar niso bili na turnirju ali ki še niso prejeli nikdar prvih nagrad, v razredu B pari, ki so že prejeli prve nagrade v razredu C, odnosno v razredu B, in tujinski pari razreda C, v razredu A pari, ki so bili že prvaki razreda A in tujinski pari razreda B, in naposled v mednarodnem razredu pari prvaki držav, odnosno klubov iz tujine in trije najboljši jugoslovenski pari. Kakor običajno sta bili za ples določeni dve razsodišči, eno je bilo vrhovno razsodišče. drugo pa točkovni sodniki. V vrhovnem razsodišču so bili g. inž. Hiibl, akademski slikar profesor g. Vavpotič, trener kluba »Weiss-Griin« iz Gradca, profesor g. Mirkovvitsch, delegat Blau-Orange iz Gradca g. Riebenfeld, član Amaterskega plesnega 'kluba iz Zagreba g. NVeinberger, član zagrebškega Dancingkluba g. Miro-savlievič in novinar g. Frič. Kot točkovni " I ZVOČNI KJNO »SOKOLSK1 OOM« V filSKL — Telefon 33-87 V torek, »redo in četrtek ob Ms 7. in Vi 9. uri ljubka DOLLY HAAS v komediji Mala pustolovk« Otto WalDburg, Betty Amann. Dopolnilo nov zvočni tednik. Pride! WiHy Forst, Liane Ha'd Njena Visokost prodajalka. sodniki so fungirali gg. Trošt, Košiček in Rajko Kos iz Ljubljane in Keglevič iz Zagreba. Vodstvo turnirja je bilo v rokah mojstra g. Adolfa Jenka in gg. Kosa in Loseva. Zbrane goste in občinstvo je pred prr četkom tekmovanja pozdravil predsednik Plesnosportnega kluba »Ljubljane« g. inž. Hiibl in se zahvalil zlasti tujim tekmovalcem in delegatom za udeležbo, želeč, da bi bili stiki na plesno-sportnem poprišču med Gradcem in Ljubljano na eni in Zagrebom in Ljubljano na drugi strani vedno take tesni in prisrčni. Gostom je izrekel tudi dobrodošlico v nemščini. V imenu Gradčanov se je zahvalil g. graški zastopnik ter obenem izročil lepo spominsko plaketo, ki naj jo vodstvo turnirja po svoji snoznavnosti podari kateremu paru hoče. Tekmovanje se je pričelo ob 10. Rezultati so bili naslednji: Razred C: Tekmovalo je 6 parov, ln sicer v quickstepu in tangu, za izločitev je bil pa angleški valček. Prvo mesto sta si priborila g. Hans Kenda in gdč. Ria Ro-gerjeva (PSK Ljubljana) z 31 točkami, druoa sta bila g. Marjan Seunig in gdč. Fini Štrajnerjeva (PSK Ljubljana) s 43 točkami. a tretji g. Ivo Rupčič in gdč. Fina Rupčičeva (Zagrebški Dancing Club). Vsi trije pari so seveda kvalificirali tudi za rekmovanje v razredu B. Razred B: Tekmovalo je 6 parov, in sicer v tangu in angleškem valčku: izločitveni ples je bil quickstep. Prvi par: g. Ahčan — gdč. Kseniia Kukčeva. 31 točk: drugi: g. Lojze Lombar — gdč Lida Zitterschla-gerjeva. 39 točk: tretji: g. Hans Kenda — adč. Ria Roserjeva. 49 točk. Vsi trije pari cd PSK Ljubljane. V tem razredu je tekmoval tudi par g. dr. Hans Brugger — gdč. Annv Rudolfova (člana Rot-Gold-Kluba iz Celovca), ki se pa ni plasiral. Razred A: Tekmovalo je 5 parov, od teh trije, ki »o »e plasirali v razredu B. Tekmovali so v quickstepu tangu in angleškem valčku- izločitven' r»1es ie b'l «W-fox. Prvomesto si je pr'boril par g. Stanp Seunig — ga. Fl7a StoiVov'čeva in s tem tudi naslov prvaka dravske banovine. D^u cto bila g. Ah^an — gdč Kukčeva. treti? i T omhar — gdč 7'ttercehlagerieva.^ Mednarodni razred- Vce zanimanie publike ie b'1o o1es ie bil anflpšt? valiVV V te? mednarod- ni konkurenci naši niso imeli mnogo upa nja in kakor je bilo pričakovati, so Av strijci tudi zasedli vsa tri prva mesta. Prvenstvo si je priboril par g. Robert iskalka — gdč. Friederike Wennigova, avstrijska prvaka, člana \Veiss-Griin-Kluba iz Gradca. Drugi par: g. Lorenzutti Ernst — gdč. Hella Bergova, Blau-Orange-Casino iz Gradca, tretji dr. Hellmut Schreiner — gdč. von Grafensteinova, prvaka Štajerske, člana \Veiss-Griin-Kluba iz Gradca. Vsi tekmujoči pari, tudi oni v razredu C, so pokazali mnogo znanja elegance in harmonije, manjka jim pa še turnirslrih nastopov, da pridejo do večje rutine. Za •nedi.arodno konkurenco so se sicer kvalificirali pari Seuni g"Sto jko vi čeva, Ahčan-Kukčeva in Lombar-Zitterschlagerjeva, ki sicer spadajo že med naše elitne plesalce, a potrebujejo za mednarodno konkurenco prav tako še mnogo turnirskih, zlasti pa mednarodnih nastopov. Priznati ie treba, da je par SkalkaAVennigova pokazal toliko elegance, rafnmaia. harmonije in tehnike, da jim naši niso kos. Tmponiral je tudi par Lorenzutti-Bergova. kjer je zlasti partner zadovoljil s svojim krasnim tehničnim znanjem. Soienie razsodišča le bilo odlično. Plesni učitelii in koreografi so pokazali, da so strokovnjaki in ponolnoma objektivni. Tudi ohčinstvo je bilo z izidom tekmovanja zadovoljno in ni štedilo s priznanjem najboljšim parom. Doslej Vam je bito sna-ženje tal muka. To je, kakor bi trenit, vse drugače, če se zate-čete k meni za pomoči Vaša roka drži samo krtačo — delo pa opravim jaz! Iz vseh razpok poberem nesnago .. • in vse je za več ur pref opravljeno I Kdor VIM rabi, delo dobro opravi« VIM CISTILKAVIM ČISTI VSE! Po končanem tekmovanju je mojster g. Jenko najprej izročil delegatom posameznih klubov spominske vence (dar PSK Ljubljane), nato pa razdelil darila tekmujočim parom. Prvaka mednarodnega razreda Skalka-Wennigova sta prejela pokal -(dar PSK) in naslov zmagovalca prvega mednarodnega plesnega turnirja, Seunig-Strojkovičeva kot prvaka drvaske banovine Jenkov prehodni pokal, ki je prešel v njuno trajno last in prehodni pokal, dar g. Kende, dama pa še lep šopek PSK. Par Ahčan-Kukčeva sta kot prvaka razreda B prejela pokal g. Staneta Seuniga. prvi trije pari v vsakem razredu pa lepe plakete PSK. Na turnirju je sviral jazz Ronnv, danes nedvomno naš najboljši plesni orkester, ki je dosegel pohvalo tudi v strogih očeh tujcev. Tekmovalci in gostje so se nato skupaj in posamezno fotografirali, po plesu se je pa razvila prijetna zabava, ki Je traiala do jutra. Zakaj se prltožujete nad utrujenostjo? Z gumijevimi petami Palma, ki varujejo vaše živce in mišice, se ne boste tako kmalu utrudili. Poizkusite samo enkrat, pa ne boste nikoli opustili gumijevih pet znamke Palma. 10-letnica Društva trgovskih potnikov in zastopnikov Ljubljana, 19. marca. V veliki dvorani Trgovskega doma je danes dopoldne zborovalo Društvo trgovskih potnikov in zastpnikov v Ljubljani. Deseti občni zbor kot jubilejni je pokazal, da organizacija v vsakem pogledu ustreza svojemu namenu in nudi članstvu podporo tako v moralnem kakor tudi v gmotnem pogledu. Dolgoletni zaslužni predsednik g. Jenko Krek je v uvodu pozdravil navzočne, zlasti g. dr. Kodreta kot zastopnika mestne občine, trgovca g. Sossa kot predsednika društva »Merkur« d. dr. Windischerja, tajnika gremija trgovcev g. Smuča, ravnatelja g. Ozimiča kot zastopnika Društva veletr-govcev in veleindustrijcev ter obenem opravičil odsotnost g. dr. Plessa, ki je rahlo obolel. Predsednik je nato omenjal, da lani ni 'bilo bistvenih izprememb v poslovanju društva. Pomembno pa Je preteklo leto zato, ker je skupaj z zagrebškim in beograjskim društvom ustanovilo Zvezo trgovskih potnikov in zastopnikov Jugoslavije s sedežem v Beogradu, ki b poslej lahko bolje zastopala interese trgovskih potnikov, kakor so jih doslej razcepljena društva. Letos stopa društvo v jubilejno leto, saj poteka 10 let, odkar Je bilo ustanovljeno. Ze pred leti je bilo zamišljeno, da bi se lOletnica proslavila svečaneje, a žal finančni položaj društva ni tako ugoden, zato pa bo društvo v večjem obsegu proslavilo svojo 15 letnico. Trgovec g. Soss je nato pozdravil občni zbor v imenu predsednika Zveze trgovskih združenj g. Kavčiča kakor tudi kot predsednik Združenja ljubljanskih trgovcev, poudarjajoč, da se trgovci zavedajo važnosti tega stanu. V "borbi za njih pravice, zlasti pa proti zaposlitvi tujincev, jih bodo vedno podpirali tudi trgovci. Želel Je društvu največjih uspehov. Kot drugi je pozdravil zborovalce g. dr. Windisclier, ki je med drugim naglašal, da smatra za svojo dolžnost, da danes, ko polaga odbor račun o svojem delu in ko se snujejo načrti za bodoče delo, pride v njih sredo kot zastopnik društva »Merkur«. Izrekel je prisrčne pozdrave in najtoplejše simpatije. Pdčrtal je nato kako je zgodovina »Merkurja, te naše najstarejše slovenske trgovske organizacije, ki je oplodila nešteto drugih, tesno povezana z Društvom trgovskihpotnikov in zastopnikov, ki je prav tako izšlo iz vrst »Merkurja«. Podrobno je nato govornik razpravljal o splošnem gospodarskem položaju, ob zaključku svojih izvajanj je Izrekel organizaciji, ki Je v 10 letih svojegao bstoja napravila mnogo koristnega, zlasti na poprišču socialne skrbi, prisrčne čestitke. V imenu Društva industrljcev ln veletr-?ovcev je pozdravil občni zbor g. Soss ln dejal, da spremlja tudi ta organizacija njihovo delo z vsemi simpatijami. Predsednik g K rek se je obema govornikoma prisrčno zahvalil in nasrlasil. da sta tako g Soss kakor g dr. Windischer društvu vedno stala ob strani. Tajnik g R e m 1 c je povedal, da Šteje društvo okrog 100 rednih ln 129 ustanovnih članov Onažati je zlasti, da število rednih članov nazaduje, kar Je spričo hndega ooložaja razumljivo. Društvo Je večkrat z uspehom nastopilo proti zaposlitvi tujincev V treh primerih je doseelo, da So bili nastavljeni pri raznih tvrdkah kot zastopniki naši ljudje. Dotaknil se je tudi usta- novitve Zveze ugovskih potnikov ln zastopnikov, na kratkoo risal delo organizacije v 10 letih ter se nato spomnil lani umrlega člana Petra Jeraja, ki ga Je v Zagrebu doletela tragična smrt. G. dr. Windischer je predlagal, da fol društvo list »Trgovski tovariš« sprejelo za svoje glasilo. Vzorno blagajniško poročilo J* podal blagajnik g. Grli. Na predlog revizorjev je bil odboru podan absolutorij, blagajniku pa še pohvala Pri volitvah so bili soglasno spet Izvoljeni: za predsednika g. Janko Krek, za predsednika razsodišča g. Franc Urek, v odbor gg. Alojzij Gril, Ludovik Remic, Ciril Kobal, Alojzij Hočevar, Viktor Bogataj, Franc Zalokar, aKrel Stemberger, Jakob Novak in Rudolf Vidmar, za pregledovalca računov gg. Lojze Dular in Franc Zivic, v kuratorij Schifrerjevega fonda za dobo petih let pa Ferdo Bablč, Alojzij Gril in Martin Zivic. Med slučajnostmi Je "bil kot prvi sprejet predlog, da se gg. dr. Windischer, dr. Ples, Janko Krek in Lojze Gril za zasluge za društvo Imenujejo za častne člane. Občni zbor Je nato razpravljal še o raznih aktualnih stanovskih zadevah, zlasti glede znižane vožnje po železnicah za trgovske potnike. Poročevalec poroča Ljubljana, 19. marca Sivo Jutro. Pode« se oblaki in mokra, blatna tla. Čemerni obrazi. Je eno tistih ljubljanskih juter, ki človeka poženo v kak kot, da je sam ali pa v kaki dolgčasni družbi, v kateri bi bil vsak rad najmanj ministrski predsednik, odkar so oarkirji prišli ob veljavo. Poročevalec, ki mu ne smejo uiti ne dež ne solnce ne velika maša ne zabava, hiti, zavedajoč se svoje dolžnosti, na mladinski koncert mariborskih harmonikarjev. Gre za to, da javnemu mnenju po svoji dobri volji prikaže obraz. Njegova precej koščena postava in nj.*gov ne preveč prijazen obraz se prijetno družita s čemernim dopoldnevom. Z naglimi koraki zapušča cesto za cesto. Pri rotovžu ga zajame procesija ljudi, ki se vije proti »Unionu«. Poročevalec je na delu. Vse govori o malih mariborskih harmonikarjih. Večji del v procesiji jih je moral že slišati, te malče s pojočimi mehovi, iz katerih so v soboto zvečer pričarali svojo lepo otroško dušo s slovensko pesmijo in slovensko ohcetjo. Ta ohcet je morala biti res nenavadno imenitna. Zakaj z obrazov v »Union« hite-čih ljudi je brati nestrpno pričakovanje in živo veselje. V poročevalčevi duši se budi zavist, ker je še ni bil slišal. V soboto zvečer je vršil službo na drugam koncu Ljubljane. Ura bo vsak čas 11. vati, da so Ljubljančani pokazali toliko «a-nimanja za umetnost mariborskih malčkov. Stoji pred dvorano. Opazuj« vrvenje, gleda ljudi, pazi, da kakega znanca ali od- ličnika ne izpustL Pozdravlja tega, se klanja onemu, stiska roko tretjemu. Saj ga še štejejo med kulturne delavce, ki mu tudi malo bolj široki svet kakor je ljubljanski ni tuj. Mimo njega stopicajo malčk: v narodnih nošah v spremstvu staršev, očeta ali matere, ki neseta svojemu otroku harmoniko, da na odru ne bo preveč utrujen. Pred dvorano je zdaj pa zdaj zelo pisano, vprav slikovito. Ura Je že enajst hi en četrt. Dvorana B« ni polna. Niti ob poldvanajstih se na oder še ni prikazal noben fantiček ali dekletce s harmoniko. Blagajna dela s polno pe.ro. Poročevalec strmi z vežčim očesom pred sebe. * Ob pol dvanajstih, ko si Je poročevalec zadostno ogledal ljubljansko občinstvo tn ljubljansko mladino, ko mu je bilo čakanja, da se dvorana v teku pol ure po napovedanem pričetku koncerta le napolni, Je stopil kakor običajno k blagajni, vljudno pozdravil in se predstavil kot zastopnik lista, pokazal legitimacijo ter prosil za program in za vstop v dvorano. Gospodični pri blagajni sta se začudeno, morda celo v zadregi spogledali — potem pa nemo odkimali. Poročevalec, ki je kot tak vsega hudega vajen in na vse pripravljen, je skoro hudo pomislil. Ali gospodični sta ga lepo potolažili, da je bil snoči na večernem koncertu že itak strokovni kritik. Poročevalcu se Je obraz takoj sjanril. Dobro se zavedajoč svoje dolžnosti do Javnega mnenja je vprašal, ali potemtakem nI treba pisati poročila. V njegovo veliko presenečenje je sledil odločen »ne«, ki je poročevalca dobesedno vrgel na cesto, in ti-cer v trenuku, ko so v dvorani zapele harmonike, ko je v dvorani rasel že vihar navdušenja. Saj ni imel prav ni kaki h osebnih namenov in niti najmanjše želje, da bi strokovnemu kritiku pokvaril mnenje. Ni mu Slo za sodbo, pač pa za običajno delo in šele potem za kak morebitni užitek. Kot kronist je hotel v običajnem slogu nedeljskega žurnalista pribiti izven strokovne kritike delo in uspeh naših glasbenih vzgojiteljev, si ogledati občinstvo in vlovlti še kak postranski, omembe vreden dogodek. In prav to mu je uspelo. Potem, ko se je proti vsemu pričakovanju tako imenitno po tistem odločnem »ne« znašel na cesti, je dobil res v roke povsem nepričakovan program in celo prijazno povabilo kar od prvega Jožeta, kateremu je krepko stisnil roko. Pa bes ga plentaj! Prvo njegovo vprašanje je bilo, ali je slišal snoči ohcet mariborskih harmonikarjev. »Sem!« je mrko odgovoril poročevalec. Jože je* pokimal in dejal: »Dobro napi«! Napiši dve koloni. Zaslužijo! — Daj lepo sliko koncerta.« Pročevaleč Rudolf Kreta]. Pri ...manjkanju teka, kislem uspe-havanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagateniu. napihnjenosti, motnjah presnavljania. oprišču, srbečici, osvobodi naravna »Franz Josefova voda« telo vseh nabranih strupov gnilobe. 2e stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Josefova voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih treovinah. Objave V dvorano »Ulona« se Izliva reka ljubljanskih meščanov, šolska mladina je vte-lešen živžav. Krdelo za krdelom izginja skozi velika vrata. Poročevalec v duhu že piše poročilo. Nemara že prešteva vrste, če Je vrstičar. Je pa le vesel, da mu ne bo treba ničesar do- . — . ^^ SFTCH dajati, lepega razpoloženja si ne temlfllje- I barvah to pBsfra tovarna JOb. KCl^n. Odsek trgovskih sotrudnic in sotrudni-kov, Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev, priredi v torek ob 20. predavanje o trgovski bolniški blagajni in višjem zavarovanju. Predaval bo ravnatelj bolniške blagajne g. Podgoršek v predavalnici Delavske zbornice, drugi vhod v Čopovi ulici. Zaradi važnosti predavanja se prosijo interesenti, da se predavanja polnoštevilno udeleže. __ . Danes ob i/215. bo predvajala ZKD svoj film »Otok demonov«, ki nam pokaže do sedaj še neznano pleme, katero se ponaša z izredno lepimi ženami. v-^ede1 obleke barva v različnih Šport siamske kraljice DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Stric Sam sežiga svoj denar Sežiganje bankovcev iz dobe dolarskih težav Milijonarji izumirajo Ameriški listi priobčujejo statistiko, iz katere je razvidno, da so se vrste multi-milijonarjev v zvezi z gospodarsko krizo silno razredčile. L. 1929. je bilo v Ze-dlnjenih državah n pr. še 38 oseb z letnim dohodkom nad 5 milijonov, dolarjev, leta 1932. pa ni bilo nobene več. Oseb, ki so imele 4 do 5 milijonov dolarjev dohodka, je bilo 1. 1929. še 19, 1932. pa samo 2; 32 oseb je imelo 1. 1929. 3 do 4 milijone dohodkov, 1. 1932. ni bilo več nobene; 67 oseb je imelo 1. 1929 2 do 3 milijone dolarjev dohodkov. 1. 1932. jih je bilo 3, od 357 oseb. ki so jim dohodki znašali leta 1929. 1 do 2 milijona dolarjev, jih je ostalo 1. 1932. samo 15. Za 1 1933. statistika še ni zaključena, kaže pa. da se je pod Rooseveatovo vlado to nazadovanje ustavilo. Palača ruske vlade Ruska vlada v Moskvi je dala ukaz, naj se začne graditi ogromna palača za vrhovno državno upravo. Ta palača bo, kadar bo dovršena, najvišja stavba na svetu. Načrt za zgradbo sta napravila inženjerja Helfreich in Jofane. predvidoma bo zgradba visoka 415 m. Dosedanja najvišja stavba na svetu je »Bmpire Building« v New Yorku (407 m), Eiffelov stolp v Parizu je visok »samo« 300 m. Gioramad radjoalttivna zobna krema imSBBBSBP Dobite jo povsod ! v Jastreb in letalo Francoski pdlot Chartoire, je imel na gtapnem poletu Pariz—Indija, kakšnih 50 kilometrov od Kalkute, neobičajen letalski doživljaj, katerega je malone plačal z lastnim življenjem. Njegovo letalo je trčilo v zraku z jastrebom. Pri tem je bila ena izmed nosilnih ploskev tako poškodovana, da je moral pilot zasilno pristati. Ko pa se je letalo dotaknilo zemlje, je nastala eksplozija in ga je uničil ogenj. Pilot se je po čudnem naključju rešil. Obleke za gospode po meri ali pa blago za obleke modernih vzorcev, najboljših kvalitet, po najnižjih cenah pri Drago Schwab, Aleksandrova c. H akvaristove torbe O bolenu in lepočnici Kod krapovcev je znan, ker je v naših vodah zastopan najštevilneje in ker je za akvarije najprikladnejši, to pa zaradi svojih neroparskih lastnosti. Alge. žuželke ra njih ličinke so mu vsakodnevna hrana. Ni P« pravila brez izjeme, in tako sta tudi ▼ tem rodu dve vrsti, ki se lotita ribic. Eno poznamo vsi prav dobro. Trup je podolgovat, glava velika. To je klin, ki je od zgoraj pogledan res klinaste oblike, ker je spredaj širok, rep je pa stisnjen. 2e majhni, 3 cm dolgi klini ali kleni se v akvariju zanimajo za mlajše ribice, vendar je to zanimanje omejeno samo na nemirujoče prsne plavuti zlasti mladih zobokrapovcev, medtem ko se Da odrasli klini brez nadaljnjega lotijo ribic. No, klin je samo priložnosten ropar, medtem ko je pa sorodnik bolen rojen kanibal, dasi nima kakor ribe roparice nikakih zob v ustih. Glava mu je dolga, & usta zelo velika. Trup je sicer zelo stegnjen. očesi sta pa razmerno majhni. Podrepna plavut je bolj dolga, slično kakor pri pritlikavi zeleniki. Navadno zrase 60 do 70 cm in je pri tej dolžini 5 do 7 kg težak. V večjih rekah in jezerih žive še večji bo" leni, ki s« seveda ne menijo za ličinke in mušice. temveč samo za večje ribe. miši in za manjše povodne ptice. Zobje v ustih mu niso potrebni za tak posel. Tudi ribe roparice nimajo svojih zob morda zato. da bi z njimi grizle plen, temveč samo za to. da jim večje ribe ne pobegnejo iz ust. Vse ribe pogoltnejo svoj plen. Bolen kot ropar ne živi v jatah, temveč se klati brez družbe po vodi, da se nasiti. R;bji želodec je kakor vreča brez dna in prebavlja zelo naglo zaradi česar niso ribe nikdar site. Tam, kjer je bolen bolj redek, ga ribiči navadno ne spoznajo; če ne pogledajo na gobec, ga prav lahko zamenjajo s klinom, kateremu je po trupu in po barvi podoben. Spodnje plavuti so rdečkaste, hrbtna in repna pa medlosivi. Bolen živi najrajši v bistrih vodah kakor vse naše roparice, kajti videti mora svoj plen nekaj metrov daleč. Iz večjih rek zahaja tudi v bistrejše pritoke. Ta iz-pnjenec plemena krapovcev je tud! v naših rekah, kakor na primer v Savi. Dravi. Krki, Kolpi. V večjem številu živi v srednjem ;n dolnjem toku večjih rek. kjer je rib nič Celje, belo in veselo — pozdravim ga vselej od srca, kadar stopim na njegova stara tla in zavijem mimo nekdanje gimnazije v park ob Savinji. Profesorja Josipa Kožuha sem takole oni dan srečal in pozdravil v Celju. Pri moji veri — osemdesetletnik — saj ni bil nikoli drugačen, odkar ga poznam. In pomnim ga od tistih otroškfh let, ko smo v našem kraju pokopali četrtošolca Pelka. Bil je sin perice, nezakonski, izstradan, za je-tiko je ugasnil. Zmedeno so se sukljale snežinke po sivem ozračju, ko smo ga polagali v grob. Sodim, da je bila pe-pelr.ična sreda, prav gotovo, da je bila. Profesor Kožuh je bil iz Celja pripeljal četrtošolce in lepo so zapeli ob grobu. »Mora biti dober človek« — je o profesorju Kožuhu sodila mati. »Tako po domač« se pogovarja s študenti.« V prvi gimnaziji nas je potem profesor Kožuh muštral v matematiki in zemljepis ju. E, srčno radi smo ga poslušali, ko nam je kramljal o svojih službah in izkuinjah.o Cičariji in Cičih. Potem pa je sredi ure na lepem dvignil kazalec: >Fantje, zdaj pa na delo!« V matemati- Sef generalnga štaba — trafikant Madžarska vlada je sklenila, da se odvzame vsem trafikantom, ki prejemajo iz državne blagajne nad 300 pengov mesečne pokojnine, koncesija za trafiko, če jo imajo. Med tovrstnimi trafikanti bo prizadet tudi bivši šef generalnega štaba baron Karel von Arz, ki že dve leti stalno živi v Budimpešti in prodaja tobačne izdelke — z velikanskim gmotnim dobičkom. Morska pošast ima mladiče Iz Cherbourga poročajo, da je morska pošast, ki so jo našli pri Querquevilleu po sodbi pariškega naravoslovca Patita samica. Kakor kaže anatomska preiskava, je morala skotiti že mnogo mladičev. Zdaj se je javilo francoskim oblastim več ribičev, ki pripovedujejo, da so opazili med čermi blizu nabrežja pri Querquevilleu več dolgovratih živali fantastične oblike. Oči-vidno »o ta bitja potomci morske pošasti. koliko, ki jih potrebuj« m svoj nenasiten želodec. Kakor ostriži in postrvi, tako se tudi bolen v akvariju privadi na nastrgano meso. Ker mu je normalna dolžina '0 cm, žai hitro rase. Mislimo si, da smo v poletju. Junijsko solnce ogreva plitkejše mlake, bajerje, jamice in jarke. Blagodejni žarki vzbujajo življenje v rastlinstvu in živalstvu, zlasti poraja toplota nič koliko onih najmanjših bitij, ki jih imenujemo praživalce. Akvaristu se v tem času često pripeti, da pride k vodi. kjer pa nič ne vidi. ker je voda zelena. Alge, si misli, saj ne more biti nič drugega. In vendar se lahko zmoti, kajti če bi vzel nekaj kapljic vode pod drobnogled, bi videl, da se gibljejo v vodi poleg ostalih tudi živalce svoje vrste. Oblika take živalce nežnega telesca je vretenčasto va-ljasta, ribi podobna. Na sprednjem konca je nitkasti repček, ki moli iz plitke Spran-jice in ki ga ta živalca uporablja za plavanje. Repček miglja, se vrti v krogu in vleče trup za seboj. Ce se hoče živalca čemurkoli umakniti, skrči trup v lok, nato pa se smer plavanja izpremeni. Znano je, da sestavljajo barvilo rastlin tako zvana zrnca listnega zelenila, a taka zrnca so tudi na površini trupa te živalce. Ker jih je v plitkih vodah mnogo, postane voda svetlozelena, tako d« ne vidiš dna. Razumljivo je, da se zanimajo za to živalco prav zaradi omen;en:h znic botaniki in pa seveda tudi zoologi. Živalca je, kakor da predstavlja nekako prehodno obliko med rastlinstvom in živalstvom. Ker ima na trupu tudi rdečo pežico, jo_ imenujemo lepočnico (Englena viridis. Schomiuge). Ker ima repček ali bičec. spada v rod fla* gelatov ali bičkavcev iz skupine praživalc. Tu in tam, zlasti v gorah vidimo tudi rdečkasto vodo. podobno krvavi lokvi. Tudi v njej so sorodnice lepočnice. V akvarijih, kjer voda pozeleni, pa nimamo posla s to živalco, temveč z algami, ki dajo sicer mnogo kisika, žal pa rib ne vidimo Ko postavimo akvarij na temnejše mesto, se te alge polagoma izgube. Medtem ko bi bile lepočnice in plavajoče alge v akvariju zelo nadležne, so pa alge na stranskih steklih akvarija zelo priporočljive, ker omiljujejo intenzivnost poletnih solnčmh žarkov in ker so izvrstna paša za nekatere ribe in za polže. Na protisobnem steklu akvarija pa ne imejmo alg, sicer ne vidimo rib. O S. ki nam ni prizadel nič hudega. Zato pa smo malo debeleje pogledali, ko je v drugi šoli dosti odločneje ooro-potal profesor Jošt. Kadar je bil hud, hakrament! Nekoč je s katedra doli kar z roko pobrodil med najmanjšimi v prvih klopeh: »Te žabe bom neusmiljeno pometal!« — Pa spet ni treskalo tako hudo, kakor je grmelo, in smo srečno prevedrili in preoblačili vso celjsko nižjo gimnazijo. Potem smo presedlali na nemško, tam zadaj za cerkvijo sv. Danijela. Ta in oni gospod nas je pogledal časih postrani ali za silo se je le rilo dalje. Niti sam ravnatelj Proft — prejšnja leta strah in trepet s svojo fiziko — nas ni deval iz kože, iz kože. V sedmi nas je pomilovalno gledal izza motnih debelih očal. ker smo prihajali v šolo brez zajtrka. smrdeli smo pa vsi po jutranjem eiku. Bila je vojna. — Unglaublich, unglaublich! O, prekolikokrat me je pobodel izpod očal! Sedel sem v prvi klopi za kazen. Brisati sem moral tablo in sem vselej nalašč položil mokro gobo v tisto ška- Pomladanski klobuk Nova čepica s trakom (Pariški model) Vlea/tozui, fcvz spaufa ? Uživajte kava Uag>, najfinejšo od kofeina oproščeno pravo zrnato kavo. Ni surogat! Gospodična pilot Sebastijana Gnjot, prva Francozinja, ki je napravila izpit za letalsko pilotinjo Sebi in svojim v pouk in zabavo naročite ilustrirano tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" (Jprava: Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5. tlo, kjer je bila spravljena kreda. Unglaublich, unglaublich! ★ Ali, ko se je dalo takole botati z vsemi drugimi, ni bilo prizanesljivosti pri profesorju matematike. Profesor Nul je bil dunajskega židovskega rodu, ški:ja-stih oči, debelega krivega nosu. Črne brke so bile pristrižene kakor dve zobni krtačici. Neokreten, zato nestrpen in za-dirčen do hripavosti je stal profesor Nul na odru blizu table, kakor tujec iz divje, eksotične dežele. — Schreiben sie auf ... Genug! Das kennen sie einfach nicht. Setzen! Več ko polovici razreda je grozila katastrofa v matematiki. Neprijetna reč, zakaj v drugem semestru se je obetal nabor in nato cesarske koprive. Za vsako ceno je bilo treba ukrasti zadnjo nalogo. Vse se je natanko poizvedelo: Popoldne pred dnevom šolske naloge je profesor Nul doma na stanovanju. Nalogo sestavlja. Štiri strahovite uganke Ob šestih zvečer, ko je treba prižgati luč, jih prepiše na majhen listek. Tega nato ostavi na skrbno pospravljeni, natančno čisti pisalni mizi. Nato sezuje usnjene copate in domačo haljo, si umije roke in zobe, lepo si zaveže kravato in se počeše pred ogledalom. Nato gre v Siamska kraljica se je udeležila pod psevdonimom gospe R. B. teniških tekem v Monte Carlu. Njen partner je bil angleški prvak Austin Kropa, 18 marca. i Najstarejši ljudje v Kropi ne pomnijo, , razen pri onih požarih, ki so pred nekaj ' leti upepelili pol trga, tako strašnih ur, ka- j kor so bile pretekli četrtek. Potok Kropa- j rica je navadno pohleven, da bi ga človek j skoraj prezrl, če bi ne videl ob njem je- j zov in industrije. Kadar pa dežuje, posebno pomladi, ko se topi v Jelovici sneg, se pohlevni potoček spremeni v divje bobneče j slapove. Toda tudi tega so Kroparji navajeni, saj jim do zadnjega Kroparica ni povzročila še nobene prave škode. Vse drugače pa je bilo to pot. Strašno bobnenje v potoku Stanovalci hiš, ki stoje po večini v ozki dolini prav ob strugi Kroparice, so v noči na četrtek s strahom poslušali bobnenje, prihajajoče iz divjih rjavo zamazanih valov. Okoli 2 zjutraj je že prišel klicat na pomoč v trg Žagar iz Kotla, ki stoji ob izviru Kroparice, kjer se 'zlivajo v glavni tok trije divji hudourniki. Mož je povedal, da silno bobni v gori in da se je voda razlila iz več metrov globoke struge. Ljudje, ki itak niso mogli spati, so odhiteli k vodi, toda niso mogli nič pomagati. Divja Kroparica je nosila drevje in skale. Ko se je pričelo daniti, so ljudje opazili, da je voda prinašala cele, do pol metra debele smreke in da je bobnenje prihajalo od skal, ki jih je valila voda z gore v dolino in po strugi Poleg drevja je voda prinašala mnogo drv in hlodov Drevje se je pričelo zatikati v obrežje in voda se je zajezila. Nastali so tolmuni globoki no več metrov, ki so bili pa kaj kmalu napolnjeni z gramozom in skalovjem Tak jez se je naredil pred kroparsko šolo. Voda je stopila iz struge, udrla po cesti, in se izlila v občinsko pisarno. Gasilci iz Krope in Kamne gorice, kakor tudi mnogi domačini in okoličani so silnim naporom vlačili k vodi smreke in z njimi odvračali vodo. ki je pričela trgati obrežje ob vsej strugi. S strahom so gledali Kroparji na močan jez. kjer se je voda sama zajezila in od minute do minute dvigala. V tem kraju ni mogel nihče pomagati Ta zatvora vode je držala nad eno uro in že se je bilo bati, da pretrga voda breg in podere bližnji most Okoli 9. dopoldne pa je voda le pretrgala barikado in po strugi se je valila ogromna količina materiala. Podobnih prizorov je bilo več. Proti poldnevu je pa nevarnost že ponehala. Povod nevarnosti Kakor so kasneje ugotovili, so se nad izvirom Kroparice v hudournik, ki priteče izpod Vretena. pogreznili kaki 4 orali gozda z zemljo in drevjem vred Povod temu sta bili deževje in hitro tajanje snega, ki je omehčalo zemljo. V dolini, skozi katero teče hudournik, je nastalo celo jezero. Ko se je le to izlilo v dolino, je trgala voda strmo peščeno obrežje in ta material se je nabiral po strugi Kroparice škoda od povodnji je velika, a bila bi še mnogo večja, če bi ljudje ne delali z nadčloveškimi silami. Največje zasluge imajo gotovo gasilci in pa orožniki s postaje v Podnartu. ki so bili ves čas nevarnosti na licu mesta. Zdaj ko je voda upadla, se vidi, kako je struga raztrgana. na mnogih krajih pa zasuta, da voda teče kar čez travnike. Največjo škodo trpi Zebljarska zadruga, kateri je voda odnesla kavarno. Vselej po isti poti, mimo kolodvora ... vselej na isti sedež pri zagrnjenem oknu, da se senca njegove glave vidi na rumeni zavesi... Pol razreda se je proti njemu zarotilo, pol razreda si je razdelilo službo. Postavili smo straže od Nulovega stanovanja do kavarne. Podkupili smo služkinjo. Bila je čudovito mehkega značaja. Ni se hihitala samo papirnatim kronicam, temveč enako hvaležno objemom predrznih študentov. + Tisti večer, o jasni večer! Straže ob svetiljkah so si z desnicami dale znamenje, da profesor Nul nepremično bulji v kavarni v časopise in prebira nove zmage. Tedaj se je mali, drobi Himmler pognal po stopnicah kakor podlasica. Vrata so se kar sama odpirala. Zarota je bila pripravljena naravnost čudovito. Na pisalni mizi je ležal tisti listek, tisti listek. Bledemu, brezkrvnemu Himmlerju ie kri burno zaplala in prsti so v krčeviti odrevenelosti nenokorni komaj sledili ukazu nagliee. Himmler je prepisoval ... prepisal! Storjeno. Nato je pobegnil nazaj po stopnicah. V zmagoslavju ga je mučila samo ena negotovost: da ni morda napak prepisal kakšne čr- 24 umi čas na Angleškem 2e dalj časa se na Angleškem opaža gibanje za 24 urno razdelitev dnevnega časa, posebno v železniškem prometu. Med vojno je bila ta razdelitev časa pri vseh uradih v rabi. 1. 1919. pa je notranje ministrstvo imenovalo posebno komisijo ter jo poverilo s študijem tega vprašanja. Ker Je vprašanje doslej očividoo s?>alo. se Je zadnje dni oglasil o njem v parlamentu poslanec VVhitefide. Državni tajnik za notranje zadeve mu je pojasnil, da se bo 24 urna razdelitev dnevnega časa za poskus uvedla pri radiu. Vlada bo počakala. da vidi, kakšni so uspehi nove razdelitve časa in če bo videla, da se Je stvar o>b-nesla, bo pod vzel a potrebne ukreipe, da »e nova razdelitev uvede za stalno več jezov. Hudo prizadeti so tudi tisti, ki so se jim zaradi vode pogrezale obsežne gozdne parcele, in pa tisti, ki so imeli ob strugi hlode in drva. Travnike so pa pred popolnim uničenjem obvarovale le vrbe, zasejane ob vsem doljnjem toku Kroparice. Opustošenje si je ogledal višji gradbeni svetnik inž Emer Ugotovil je, da bo treba takojšnje pomoči. Odstraniti se mora material, ki lahko pri prvi večji vodi povzroči še večjo nesrečo, kakor je bila ta. Divjanje Sore in njenih pritokov Škofja Loka. 18. marca. Vedno boli ee kaže. kako nujno pr*treb bi bilo razmišljati o regulaciji Sore in n*3-nih pritokov. š?l» zdai ee kaže. kako hud s posledice je zapjetilo zadnie. več dni trajajoče deževje. Selščica in Poljanščica sta za več metrov narasli in se na mnogih krajih razlili preko travnikov in polj. Voda i? na-nosila na niiv? vse polno blata in peske, tako da bodo na mnogih krajih setve uničene. Mnogo je pretrpela zadnie dneva gor-nja Selška dolina. Deževje ie razmehčalo še velike množin? sneea. ki ee je veul v plazovih v dolino in izpodkopal na več krajih cesto, drugod jo pa spet tako zasul, da je bil vsaj začasno proimt od Zalega losa naprej onemogočen Silno ie narasla tudi Sora. ki se je niže doli od škofje Loke razlila na širino več ko 100 metrov na desno in levo. Pri tem ie odtrgala znatne kompleksa evf>-ta. Slarološka občina si je eicer že prizadevala. da to zlo omeji. Iz bednostneea sklada eo ee gradili braniki, ki nekaj že zaležrJio. nevarnosti nadaljnjega trganja pa le ne morejo preprečiti. Malo je tubdi mantkalo. da ni ostala v*a Škofja Loka te dneve v teimi. Elektrarna ie morala zaradi neprestanega naliva poseči po s?salki. kar ee zgodi komai no enfcra*. dvakrat na lato. Voda je prinašala e seboj te dneve mnogo lesa. Niže ležeči kraji so splah te dni zaradi vode zelo trpeli. VoHa je vdirala r ki-»ti in ustavljala delo v žagah, mlinih in kovafnicah. Že v petek so se vode snet umaknile nazaj v strupe in ie nevarnost vsaj 7.a pnkrat odstranjena. Razdrt vodni nasip pri Lučah Lufe. 18. marca. Š? neka i podrobnosti o povodnji. Narasla Savinja je na sedmih mestih raztrgala banovinsko cesto Luče - Solčava in bo trajalo precej časa. preden pe bo ta za tujski promet potrebna cesta popravila. V Lučah. kjer i? bila nevarnost največja zaradi razdrtega vodnega nasipa, je voda kmalu upadla, vendar je škoda na ooustošenih sadnih vrtovih in polju velikanska. Največjo škodo trpi usnjar g. Ivan Brezovnik. kateremu ie odnesla voda delavnico z vsemi pritiklinami. Hudo sta prizadeti tidi družini Lenkova fn Lentetova. katorih hiši sta bili nekni dni blokirani od vode. Vodni nasip ie popustil v dolgosti 75 metrov in preti zdaj ob poplavah Lučam stalna nevarnost. Narodni poslanec g. Rasto Pusio-elemšek je že pred mašeči izpoelov»l od bonske uprave znesek 65.000 Din za popravah* nasipa, narušeneea od jesenske poplave. Na žalost s? je delo zavlačevalo, kar je povzročilo zdaj silno škodo. , ke in številke. Himmler pa matematične naloge ali egipčanski hieroglifi, kdo bi se tu izpoznal! Ali tovariš Fedor — ni vrag, ia n« bi bil najboljši matematik razreda, ko mu je to bilo dano po očetu — je potem zvečer razrešil vse štiri uganke. Naravnost čudovito, kako je čokati Fedor-ček razgonetal Nulove zanke in zadrge. Potem se je bilo treba vse skupaj na-! učiti na pamet. Kaj pa, natanko po dogovoru. Kajti enostavno ni šlo, da bi kar ves razred odlično odrezal. Bilo je treba posameznim določiti napake, takole po znanju in kategoriji. Pomnim, kako mi je Fedor določil dve napaki, tovarišu Srečku pa tri. Srečna sva tavala tisto noč s Srečkom skozi tišino celjskih ulic. In sva opazila na glavnem trgu, v drugem nadstropju sive stare hiše svetlo okno. Tam tiči za mizo tovariš. ki ni deležen sadu zarote. Morda jih je več pri njem. Razgretih glav, trudni, lačni, obupani rijo v knjige in zvezke, da se pripravijo za jutrišnji din. — Ali, strela! Veš da se mi sinili Vid! je menil Srečko in zrl tja gori v svetlo okno. Vid — najstarejši in najpobožnej-ši v razredu. Ni, pa ni za matematiko! Zdajle se muči in obupuje. Ko bo legel, Urh Celjski: Matematična naloga Noč In jutro groze v Kropi Nekaj podrobnosti o zadnjih povodnjih — Največjo škodo je voda napravila v Kropi ŠPORT Dvakrat 2:1 V nedeljskih prijateljskih tekmah proti I. in II. bolgarski reprezentanci sta naši enajstorici zmagali z golom razlike — Forma naših ni bila najboljša Da se pripravi za važen nastop, ki ga bo imela jugoslovenska državna reprezentanca dne 15. aprila v Bukarešti, in sicer v odločilni tekmi za udeležbo na svetovnem nogometnem prvenstvu v Rimu, je JNS organiziral] dve meddržavni prijateljski tekmi, in sicer tekmo prvih garnitur v Sofiji, tekmo drugih garnitur pa v Beogradu. Enaki tekmi se bosta ponovili še enkrat na drugih igriščih. V naslednjem kratka poročila: Jugoslavija A : Bolgarija A 2:1 (2:0) Sofija, 19. marca Včeraj se je na stadionu AC 23 vršila pred 10.000 gledalci mednarodna tekma Jugoslavija : Bolgarija, v kateri je jugoslovenska reprezentanca zmagala z 2:1 (2:0). 2imaga Jugoslavije sicer ni presenetila, toda njena reprezentanca je pokazala precej šibkih mest, tako da ne bi bilo čudno, če bi bili Bolgari, ki so igrali pred svojo publiko, v drugi polovici igre rezultat izravnali in morda celo zmagali. Bolgari so igrali zelo dobro in njihova igra je imela mnogo več sistema, požrtvovalnosti ln starta. Zato pa so bili slabši v kombinacijah in tehniki ter so v najbolj odločilnih trenutkih odpovedovali. V jugoslovenskem moštvu so bile prav za prav vse linije pod običajno formo; razen tega sta morala dva igralca izstopiti med igro, njuna namestnika pa tudi nista v polni meri izpolnila nastalih vrzeli. Na-]Dad je dal precej mlačno igro in brez prave medsebojne zveze Pred odmorom je še-pala desna stran Hitrec-šipoš, po odmoru pa je popolnoma odpovedal notranji trio. Tudi obramba ni zadovoljila in je opravila svojo nalogo kot je bi1 o treba samo do pav-ze. Glaser v vratih je bil na mestu. Kljub vsemu temu pa je jugoslovensko moštvo pokazalo več tehnike in smisla za kombinacijo in doseženi rezultat ustreza poteku igre. Prvi gol za J. je ustrelil Marjanovič v 8. minuti. Miločevič je ušel krilcu in streljal si krila v prečko. Odbito žogo je Hitreo vrnil Marjanoviču, ki jo je s 5 m daljave poslal neubranljivo v mrežo. Tudi drugi gol v 30. minuti je padel po Marjanoviču. Kragič je s 15 m ustrelil nizko žogo med drogove, vratar jo je za silo ubranil, toda Marjanovič je priskočil in jo poslal s 4 m daljave v mrežo. Rezultat se do pavze ni več menjal. Po odmoru so prevzeli vodilno vlogo Bolgari in so bili v prvi polovici tega dela igre celo v premoči. Rezultat je bil gol Angjelova, ki ga je zabil v 21. minuti mimo Arsenijeviča in HUgla. Poznje je imel Glaser še več prilik za intervencijo, kar pa je vse opravil z uspehom. Tekmo je sodil g. Dosev zelo dobro in objektivno; njegova naloga je bila tem lažja, ker sta obe moštvi igrali razmeroma fair in prijateljsko. Jugoslavija B : Bolgarija B 2:1 (1:0) Beograd, 19. marca Istočasno z meddržavno tekmo prvih garnitur Jugoslavije in Bolgarije v Sofiji se je vršila v Beogradu meddržavna tekma drugih garnitur, v kateri je jugoslovenska reprezentanca zasluženo zmagala z 2:1 (1:0). Na igrišču se je zbralo za to tekmo okoli 5000 gledalcev. Domači so bili sicer izrazito v premoči v polju, toda zato niso imeli ni več ugodnih šans pred golom kakor Bolgari. Tudi druga garnitura je pokazala večje tehnično znanje, medtem ko so se Bolgari pokazali kot hitrejši in bolj požrtvovalni. Enajsto-rica je imela mnogo šibkih mest, najšibkejša pa je bila njena napadalna vrsta. Krilci so igrali preveč defenzivno, tako da med njimi in napadom ni bilo prave zveze. Izrazito slab v tej vrsti je bil Deškovič v sredini. Najboljši del moštva je bila ožja obramba, v vsej enajstorici pa je bil prav za prav na višini samo Lechner iz Osijeka. Odlično se je držal tudi vratar čulič. Tudi Bolgari so imeli najboljši del moštva v ožji obrambi, ugajala pa sta tudi desno krilo in srednji krilec, prav tako pa je tudi vratar rešil mnogo nevarnih situacij. Zanimivo je, da Je bil rezultat te tekme postavljen v zadnji minuti drugega polčasa, v kateri je Valjarevič prodrl sam in zabil zmagonosni gol. Prav tako je tudi gol prvega polčasa za Jugoslavijo padel v zadnji minuti prvega ponaša po Sekuliču. Tekmo je sodil g. Dušan Petkovič. Rapid v Ljubljani in Celju Ljubljana, 19. marca. V svoji prvi letošnji resnejši javni tekmi se je ligaš pokazal v dobri formi. Po rezultatu je videti, da je Izdatnost v uspehu nastopila šele v drugem polčasu, ko je enajstorica nastopila v deloma spremenjeni, izboljšani postavi. Frimorje : Rapid 8:0 (1:0) Za tekmo je bilo dovolj zanimanja, okoli 500 ljudi je prišlo gledat igro. ki je bila v prvem .polčasu borba skoro enako močnih protivnikav, lepa in fair ter dovolj inte-resantna v drugem polčasu pa tudi še dovolj zanimiva, ker je občinstvo gledalo »svoje« v lepem poletu in zmagovite v premočni Igri. Moštvi sta nastopili v postavah: Primorje: Starec — Bervar-Bertx>n-celj — Pišek I, Jug, Boncelj, — Jež, Erman, fPupo) Jože (Bertoncelj K), Bertoncelj II. (Trček), Zemljič. Rapid: Kosem — Barlovlč, Flak, — Fučkar, Selfert, Klippstadter — Verbnik, Prinčič, Pischof, Vidovič (Hardinka). Rapiaa nismo videli v Ljubljani izza jesenske prvenstvene borbe z Ilirijo, v kateri je d-osegel remis 1:1. Tedaj je napravil najboljši vtis in se je s svojimi uspehi v prvenstvu povzpel do resnega aspiranta na podsavezno prvaško mesto. Z nedeljsko tekmo se je moštvo spočetka lepo uvedlo Skoraj za četrt ure se je vsidralo v nasprotnikov kaz prostor, pokazalo je mnogo nogometnega znanja, lepo kombinatorno igro, ki mu je dala terensko premoč in brezhibno povezanost med posameznimi deli moštva, ki je omogočala kombinacije in napredovanje v polju. Napad nI mogel premagati še poslednje ovire, primorjanske •ožje obrambe, ki je delala s polno paro in brez napak, in to je bil edini minus v moštvu v teku prvega polčasa. V drugem delu igre pa se je pokazala druga, usodepol-nejša hiba, pomanjkanje dobre kondlcije. Spričo zgodnje sezone in nedostajanja prilik za močnejše igre je ta nedostatek opravičljiv, in ko ga bo moštvo s treningom odstranilo, bo zope* Jak partner v lokalnih borbah V moštvu Je ugajala srednja vrsta, dokler je bila pri močeh, ki je lepo pošiljala svoj napad naprej in razen tega koristno pomagala svoji obrambi. Seifert Je imel dober pregled igre in dirigiral žoge na prava mesta. V borbi s krili sta stranska krilca posebno v drugem delu igre, bila šibkejša. Zadovoljil je tudi notranji trio v napadu, ki je, kolikor Je imel prilike, tudi nevarno streljal na gol, ob nastopu utrujenosti v ozadju pa je tudi sam zelo popustil. V obrambi je bil še najbolj na mestu Kosem, ki je sicer izpustil dva gola, držal pa je nekaj zelo nevarnih strelov in se parkrat zelo pogumno vrgel pod noge. Branilca sta morala kloniti tehniki nasprotnega napada. Moštvo čmo-belih Je prijetno iznenadilo v drugem polčasu. Ves čas je dobro delala obramba, v kateri sc bili na mestu vsi trije. Starec sicer ni imel preveč posla, vendar je moral dva, trikrat poseči z vso energijo v dogodke, kar se mu je posrečilo v prav njegovem stilu. Branilca sta se dobro razumela. Oba razpolagata z lepim odbojnim strelom, Bertoncelj je močnejši v startu, oba skupaj pa tvorita prav dober in spoštovanja vreden branilski par v srednji vrsti je opravil polno delo Boncelj, obenem najboljši krilec na terenu. Do poleta in do izraza je vrsta kot celota prišla šele v drugem polčasu. Jug je dober razdirač, sicer se pa zelo slabo postavlja in mu manjka pregleda Igre. Zdi se tudi. da je samo enonog, ker Je Zem-Ijiču (z desno nogo!) pošiljal lepe pasove desno stran pa Je očitno zanemarjal Pišefc Je vskočil za Zemljaka ln Je bil defenzivno stari Matija. Napad Je v formaciji drugega polčasa ugajal vsem. Pravi vodja napada Je edino Pepček. ki se je šele na tem mestu razmahnil Erman Je ali izven forme ali pa se mu ne ljubi, vsekakor ga je Pupo nadomestil več kot 100% Tudi Terček. če prav samo »levičar«, se Je pTav lepo uveljavil v levi zvezi Zemljič in Jež sta delala vsak v svojem stilu, prvi vihravo ln s tehničnimi finesami. drugI bolj premišljeno, oba pa zelo usnešno bo molil do prvega jutra, potem bo mrzličen hitel k prvi maši in bo pristopil k obhajilu. Seveda, matematično nalogo bo pa vseeno zavozil, temeljito zavozil. Ko bi Vid zdajle vedel, da nekateri že znajo jutrišnjo rešitev na pamet... ko bi se mu zdajle sredi noči trudnemu raz-odela skrivnost.,. o! Tenko je žvenknil kamen ob okno. Srečko ga je bil zagnal s silnim, dobro pomerjenim zamahom, pelerina mu je skoro padla z ramen. Tam gori se je dvignila koteninasta zavesa in skozi okno je pokukala debelušna črnkasta glava tovariša Vida. — Doli pridi! Ampak takoj, ti rečem. — Kaj pa je, za božjo voljo? je prestrašeno vprašal Vid. Da ga kličeva Srečko in jaz — da, to mu je bila skrivnostna uganka. Dotlej nismo bili dobri prijatelji. Prepobožen nama je bil tale tihi Vid. Kuštrav in brez ovratnika je prihitel odklepat. Potem je strme poslušal: — Takoj da mi ležeš spat! In zjutraj točno ob šestih prideš na moje stanovanje. Srečko je komandiral kakor feldve-_ Lahko noč, — lahko no*' Trdo do osme ure, ko je zaklenkal šolski zvonec, se je Vid učil na pamet štiri račune. Nič drugega. Štiri račune, štiri zverižene, nepojmljive zmede črk in številk. In še ni šlo. Srečko, ki ja sedel pred njim, mu je vse skupaj prepisal na pivnik, da ga pozneje zamenja z onim v zvezku. Tako je bilo vse poskrbljeno, da bo Vidova naloga ocenjena vsaj za zadostno. In več ni bilo treba. Potem — pa, blaženi čas pričakovanja in rešitve! Profesor Nul je stopil v razred in mrtvaško tišino je prekinilo njegovo škrtanje s kredo na tablo. Vse tako, zares natanko tako, kakor že vemo. Ozrl sem se počez na levo: v predzadnji klopi je sedel Srečko, puntarski kakor vselej, z nabrano tanko spodnjo ustnico. Za njim Vid, vdan v voljo božjo, kakor svetnik pred prikaznijo. Pokimal sem mu: ali smo gadje? — Komaj za spoznanje je prikimal. Profesor Nul je bil poslej z nami zadovoljen. Glejte, preko noči se je vse obrnilo na bolje. Ob semestru je cepnilo le nekaj najtežjih kalibrov. Kmalu potem smo morali k naboru in vojna nas je razrešetala do, zadnjega. Tovariš Fedor ni šel za profesorja matematike. marveč je zdravnik. Srečko je nadel. In mi drugi, kar nas je ostalo' Prav gotovo, da se od vseh nas največ bavi z matematiko tovariš Vid. Zakaj on je učitelj. Himmler pa je šel celo za in-ženjerja. Razveseljiv — enako kot redek — pojav v moštvu Je bila okolnost, da se ni zadovoljilo samo s sigurno zmago, kakor mu Je običaj, če doseže nekaj golov naskoka, temveč se je napad boril prav do zadnje sekunde, skušajoč izkoristiti vsako priliko in nanizati serijo golov, kar mu Je povsem uspelo. Moštvo je pokazalo odlično borbenost, dobro kondicijo in prav lepe komoina-tome poteze, kar ga vse legitimira za nadaljnje uspehe ln mu zagotavlja primemo mesto v jugoslovenskem športu. Zaradi nenadne obolelosti nekaj igralcev ni nastopilo v najavljeni postavi, kompletna pa bo enajstorica gotovo dober partner v naši Ii-gaški klasi. Igra Je potekla prav do konca, ko je Ra-pidova obramba očividno izgubila živce, v prijateljskem razpoloženju in stilu in je nudila mnogo momentov, ki prijajo gledalcem. Score je otvoril Bertoncelj s krasnim volIeyjem iz daljave 20 m, toda žogo bi bil moral vratar držati. To je bila prav za prav prva resnejša akcija črno-beleea napada, dotedaj je prevladoval Rapid na ere-nu. V ravnopravni in odprti igri Je ostal rezultat do polčasa nespremenjen. V nadaljevanju igre ln s spremenjenim napadom pa so domači uveljavili svojo superiornost, in odslej so se goli nizali drug za drugim: v 15 min Bertoncljev, v 20 min. Zemljičev, v 23 min. Terčkov, v 27 min. Bertoncljev, v 29 min. Zemljičev, v 34 min. Ježev ln končno, najtežji in najlepši v '8 min. Bertoncljev. Scviil je s. Dolinar Pred tek-na V predtekmi so igrali črno-beli JuniorJl nartijo proti ljubljanskem': Korotanu ln jo z 2:6 občutno izgubili. Rapid : Olimp 2:0 (2:0) Celje, 19. marca. Danes popoldne »e Je vršila na razmočeni Glaziji prijateljska tekma med mariborskim Rapidom in celjskim Olimpom, v kateri je Rapid zasluženo zmagal. Gostje so pokazali dobro tehnično in kombinatorno znanje in so bili večinoma v premoči. Olimp »e je mnogo trudil, ni pa znal izrabiti niti nekaterih ugodnih pozicij pred golom. Zanimiva je bila ta tekma samo v prvem polčasu. Oba gola za Rapid sta padla v 20. oziroma 27. min. prvega polčasa. Tekmo je sodil g. Ochs precej ležerno. Gledalcev je bilo okoli 350. Nogomet v Mariboru Maribor, 18. marca. Mariborski klubi se vestno pripravljajo za prvenstveno tekmovanje LNP. Zato so se pobrigali za primeren trening pred važnimi borbami. ISSK Maribor je angažiral kot cenenega partnerja SK Svobodo, SK Železničar pa moštvo varaždinske Slavlje, ki Je pred 14 dnevi na lastnem igrišču zmagal nad mariborskim Rapidom s 5:1. Obe današnji tekmi sta bili zanimivi in kdor še nI povsem obupal nad usodo mariborskega nogometa in se potrudil na Igrišče, se je lahko prepričal, da so moštva spet pridobili v znanju. Dopoldne se Je vršila na Igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu prijateljska tekma ISSK Maribor : 8K Svoboda 5:3 (2:0) Tekma se je odigrala na popolnoma razmočenem terenu. Maribor je pokazal svojo deloma prenovljeno prvo sestavo prvič po zimskem odmioru. Gotovo ni ta postava dokončna, ker je preveč neenakosti v nji. Uspešno — in to bolj kot dobro — Je rešila svojo nalogo krilska vrsta, ki je absol-virala mnogo podrobnega dela. Ožja obramba je bila včasih nezanesljiva, toda že mnogo boljša kot v zadnjih tekmah. Napadalna vrsta je lepo kombinirala, pred golom pa so bili igralci premalo odločni. Ugajala je požrtvovalnost moštva. Svoboda je sprva imela manj od igre, polagoma pa se je popravila in je poseb no po odmoTu pridno valila napad za napadom na nasprotnikova vrata. Ob nekoliko večji pazljivosti vratarj bi si bili Svobodaši lahko priborili prav časten neodločen rezultat. Tempo je bil vso igro oster in Številne situacije zanimive ln sem in tja tudi napete. Sodil je g. Vesnaver. Popoldne se je odigrala na igrišču SK Železničarja ob Tržaški cesti prijateljska tekma SK Železničar : SK Slavija (Vsraždln) 2:1 (1:0) Ob razmeroma prav dobrem nogometnem vremenu ln pred ne preveč številnim občinstvom sta nastopili moštvi v postavah: SK 2 e 1 e 2 n i C a r: Mahajnc — Frangeš II, Frangeš KI — Ronjak, Frangeš 1. Skof — Vlado (Turk), Pezdiček II, Eferl, Pavlin, Habit. SK Slavija: Plntač — Cesarec, Ma-starlč — Pintač II, Krstič, Gurt — Takač. Koprivnjak, Dablč, Kovačevič, Pezelj. železničarji so nastopili t vidno voljo do zmage. »Igrali so tako požrtvovalno, da so bili gostje deloma popolnoma v podrejeni vlogi. Zlasti v začetku prvega polčasa ln proti koncu drugega polčasa so bili železničarji v očitni premoči in •so zmago, po poteku igre sodeč, tudi zaslužili. Domačini so pokazali v vseh linijah Jako dobro, smotre no skupno igro. V napadu je bil notranji trio zelo prodoren, dočim sta obe krili ne koliko zaostajali Prav dobra je bila ožja obramba in srednji krilec. O gostih se da reči marsikaj ugodnega Razpolagajo s fizično močnim in kondiclj-sko dobro streniranim moštvom, pokazali so tudi prav lep in koristen start. Zelo borbeni so bil v obrambnih formacijah, pa tudi ostri in se žilavo borijo za zmago. Da H so v polju boljšo in lepšo igro nego domačini, pri vsem tem pa si ni napad, ki je pred golom kar se da neodločen, niti ustva ril toliko dobrih pozicij In kar Jih Je bilo. Jih je sproti spridil. Izrazitih slabih mest ni v moštvu. Igra je bila ves čas zel0 živahna In temperamentna včasl tudi ostra. Sodel Je dobro g. Nemec. V predtekmi Je v prijateljski tekmi ima gala rezerva SK železničarja nad rezervo ISSK Maribora v razmerju 6:0 (2:0). Sodil Je g. Koplč. Firiia v Celra blesure Mariča igrati samo z 10 možmi. V prvem polčasu je bila igra povečini izenačena in zelo živahna, po odmoru pa so bili gostje v premoči. Goli za Ilirijo so padli v 5., 6„ 27., 33. in 40. minuti prvega ter v 1., 15. in 40. minuti drugega polčasa, goli za SK Celje pa v 8., 9., 12. in 25 minuti prvega ter v 9. minuti drugega polčasa Koti 8 : 6 za Ilirijo. Gledalcev je bilo okrog 500. Tekmo je sodil g. Ochs objektivno, toda preveč le-žerno. Predtekme med SK Olimpom in SK Laškim ni bilo, ker Laščani niso nastopili. Tekmi za zimski pokal Hermesov turnir za zimski pokal je dane« nanredoval spet za dve tekmi, in »icer: Hermes : Reka 6 : 0 (1 : 0). Ta tekma je potekla v precejšnji premoči Hermesa. ki je to pot spet preizkusil nekaj novih moči v svojem moštvu. Primorje : Korotan 4 : 2 (1 : 0). Tudi v tej tekmi je Primorje zmagalo sigurno in s precejšnjo premočjo, toda za-fgralo je slabše kot v dosedanjih tekmeh. Gospa! Vi ste danes na sprehodu zelo ugajali, ker so bile vaše noge v nogavicah, opremljenih z gornjo zaščitno znamko, zelo dopadljiye. Ako še ne veste, si zapomnite, da se te nogavice dobivajo v vsaki boljši trgovini. Ilirija : Celje 8:5 (5:4> Celje. 19. marca Včeraj popoldne je gostovala ljubljanska Ilirija v Celju in odigrala na G'azij-nrijatelisko tekmo s SK Celjem Ilirija je ra«lu5eno zmagala z 8 : 5 (5 : 4). Gostje so nudili dobro komhinacijsko in tehnično igro ter so tudi v podajanju So Se in startu prekaSal' Celjane V prvi po lovlc' so Igrali Celjani požrtvovalno ln učinkovito ter so do 27 minute celo vodi H s 4 : 2 V drugem polčasu pa so popustili in so morali od 8. minute dalje zaradi Table-tenis turnir Hermesa Včeraj in v nedeljo je Hermes priredil velik propagandni turnir v table-tenisu z obilno udeležbo — Med moštvi je zmagal zagrebški Makabi, med posamezniki pa njegov igralec Lad. Hexner Ljubljana, 19. marca. cilnem dvoboju iztrgati pokal Makabiju-ZSK Hermes je včeraj m danes priredil v areni Narodnega doma lepo uspeli table teniški turnir, ki je pritegnil ogromno število tekmovalcev iz vseh krajev Jugoslavije. Dejstvo je, da pri nas še ni bilo tako velikega turnirja in gre prireditelju, ki je organizacijo izvedel brezhibno, vsa pohvala." V igrah samih so Slovenci tudi to pot dominirali v vseh disciplinah in je edino še boljši državni prvak Hexner. ki si je priboril med posamezniki prvo mesto ter pripomogel svojemu moštvu do zmage. Kdor je prisostvoval napetim borbam, se je mogel prepričati, da '-e maje tudi Hexnerje-va pozicija in ne bo dolgo, ko bo moral tudi on kloniti ter tako prepustiti Slovencem še zadnjo oviro do popolnega pr venstva v tej panogi športa. V nedeljo ob 14. je bila oficielna otvoritev turnirja, ki so ji prisostvovali številne odlične osebnosti. Najprej je predsednik kluba dr. Mauri pozdravil vse tekmovalce, dalje zastopnika pokrovitelja bana dr. Draga Marušiča, benskega svetnika dr. Borštnarja, predsednika LTTP prof. dr. Bajca, zastopnika JTTS Mlinariča in pa zastopnike sodelujočih klubov. Takoj nato so se pričele na vseh treh mizah borbe med moštvi za prehodni pokal g. bana. ki si ga je lani priboril zagrebški Makabi. Tudi letos so Zagrebčani svoj uspeh ponovili, vendar mnogo težje, dasi je v njihovem moštvu nastopil državni prvak Hexner. Ako se prihodnje leto posreči Makabiju ponovno zmagati, potem preide dragoceni pokal trajno v njegovo posest Ako ...? V moštvenem turnirju je tekmovalo od 23 prijavljenih moštev, vsega 20 ekip, in sicer Ilirija I. in II., Hermes I., II., IIL, IV, V. in VI., Reka, Slavija in Korotan I. in II. iz Ljubljane, Makabi, Sremac, Cepin, Železničar iz Zagreba, Jugoslavija iz Celja, Korotan I. in II. iz Kranja ter ISSK Maribor iz Maribora. L Kolo: Reka : Korotan (Kranj) I. 3 : 0; Lazar (R) : Tajnik (K) 2 : 0; Tič (R) : Pillich 2 : 0; Puterle-Lazar (R) : Tajnik-Pillich (K) 2 : 0. Železničar : Slavija 3 : 1. Kreačič (2) : Pogačnik (S) 2 : 0; Turner (S) : Sarič (2) 2 : 1; Bauer-Kreačič (2) : Pogačnik-Kurnik (S) 2 : 1; Kreačič (2) : Turner (S) 2 : 1. Hermes II. : Reka n. W. O. Ilirija L : Korotan II. (L). 3 : 0. Weissbacher : Beranek (K) 2 : 0, Žiža (I) : Mlinar (K) 2 : 0; Nagy-Ziža (I) : Mlinar-Beranek (K) 2 : 0. ISSK Maribor : Reka III. W. O. Hermes VI : Korotan (K) IL 3 : 0. Pollak : Kulovec (K) 2 : 0; Klauser (H) : Košir (K) 2 : 0; Pol-lak-Klauser (H) : Kulovec-Košir (K) 2 : 0; Hermes III. : Sremac 3 : 1. Radkovič (S) : Zornada (H) 2 : 0; Kavčič (H) : Alič (S) 2 : 0; Ratkovič-Alič : Kavčič-Zornada 0 : 2; Kavčič : Ratkovič 2 : 1. IL kolo. Makabi : Hermes V. 3 : 0. Hexner : Marinko (H) 2 : 0; Weiller (M) : Dekleva (H) 2 : 1; Hexner-\Veiller : Mannko-Dekleva 2 : 0. Jugoslavija : Korotan (Lj.) L 3 : 0. Fur-Lan (J) : Hribar P. (K) 2 : 0; Cob (J) : Hribar T. (K) 2 : 0; Coh-Furlan (J) : Hri-bar-Hribar 2 : 0. Ilirija II. : Reka I. 3 : 0. Geržinič (I) : Puterle (R) 2 : 1; Djinovski (I) : Lazar (R) 2 : 0: Geržinič-Djinovski : Lazar-Puterle 2 : 1. Hermes II. : Železničar 3 : 0. Horvat (H) : Kreačič (2) 2 : 1; Drovenik (H) : Bauer (2) 2 : 0; Drovenik-Horvat : Kreačič-Sarič 2 : 0. Ilirija L : Maribor 3 : 0. VVeissbacher (I) : Skapin (M) 2 : 0; 2iža : Senekovič (M) 2 : 0; Nagy-Ziža : Senekovič-Škapin 2 : 1. Hermes III. : Hermes VI. 3 : 0. Kavčič : Polak (VI) 2 : 0; Zornada : Klauser (VI) 2 : 0; Kavčič-Zornada : Polak-Klauser 2 : 1. Cepin : Hermes IV. W. O. Hermes I. : Železničar II. W. O. Semifinale: Makabi : Jugoslavija 3 : 0. VVeiller : Coh (J) 2 : 0; Herškovič (M) : Furlan (J) 2 : 1: Hexner-Weiller (M) : Čoh-Purlan 2 : 0. Ilirija II. : Hermes U. 3 : 1. Drovenik (H) : Geržinič (I) 2 : 1; Djinovski (I) : Horvat (H) 2 : 1; Geržinič-Djinovski (I) : Drovenik-Horvat (H) 2 : 1; Geržinič : Horvat 2 : 0. Ilirija L : Hermes III. 3 : 1. Weissbacher (I) : Zornada (H) 2: 0; Kavčič (H) : 2iža (I) 2 : 1; Nagy- 2iža : Kavčič-Zornada 2 : 1; Weissbacher (I) : Kavčič 2 : 0. Hermes I. : Cepin 3 : 0. Nemec L. (H) : Maksimovič (C) 2 : 0; Nemec J. (H) : Muller (C) 2 : 0; Nemec-Ne-mec : Maksimovič-Miiller 2 : 0. V finale so se torej plasirali Makabi, Ilirija I. in II. ter Hermes L Finale: Ilirija L proti Ilirija IL 3 : 0 W. O. Makabi : Hermes 3 : 0. Hexner (M) : Nemec Lajoš (H) 2 : 0 (21 : 15. 21 : 19): Weiller (M) : Nemec Janez (H) 2 : 1 (21 : 9. 16 : 21 21 : 18): Hexner-Wei11er : Nemec-Ne-mec 2 : 0 (21 : 16. 21 : 13). Zmaga Zagrebčanov ie bila proti pričakovanju do-šaj lahka dasi gosta nista bila na višini. Ilirija II. proti Hermes 0 : 3. Nemec Lajoš H) : Geržimč fl) 2 : 0 (21 : 13. 21 : 13): Vemec Janez (HI : Drnovški (I) 21 : 15. 16 -21 21 : 17)- Nemec-Nomec : Diinovsk' Geržinič 2 : 1 (13 : 21. 21 : 15. 21 : 14") Iliri jan« nista mogla proti seda i že bolje razpoloženima Hermežanom« nuditi odločnejšega odpora. Sledila ie najzanimivejša točka večera. Ilirija je poskušala ▼ odlo- Bile so dramatične borbe, v katerih je pe-torica igralcev izčrpala vse svoje sile. lU-rijanom se poskus ni posrečil, toda podlegli so častno. Rezultat 3 : 1 za Makabi. To zmago je izvojeval Hexner, igralec svetovnega slovesa. V partiji proti 2iži, ki je bila najlepša, kar se jih je v poslednjem času odigralo na jugoslovenskih turnirjih, je moral Hexner svoje sicer neubranljive drive opustiti in se pomakniti v obrambo, kjer je pokazal tudi svojo drugo odlično stran. Branil je nad mizo in ne za njo, kar ie zvezano z izrednimi tehničnimi triki. Hexner je tudi v Ljubljani dokazal, da je kralj lesenega loparja, kateri naslov si j« pridobil na svetovnih prvenstvih. Drugi zastopnik Makabija "VVeiller je pokazal zelo lepo igro, vendar od lani ni mnogo pridobil. Ilirijan Weissbacher je razočaral v igri proti Hexnerju. Dopustil je namreč Hexnerju. da ga je potisnil v obrambo, čeprav bi moral vedeti, da tam ni dober. S svojimi sigurnimi drivi bi državnemu prvaku vsekakor nudil večji odpor. Nasprotno pa je njegov klubski partner 2iža pokazal sijaino taktično igro. vVeillerja je odpravil gladko z 2 : 0 in s tem prekinil zaporedne 3 : 0 zmage Makabija. Simpatični 2iža je zaigral proti Hexnerju s srcem in voljo a« zmago svojega kluba. Dobil je sicer ta re-čer edini set proti odlično razpoloženem«! nasprotniku, toda v odločilnem setu vzdržal peklenskega tempa. Rezultati: Hexner : \Veissbacher 21 : 11, 21 : 18: žiža : Weiller 21 : 17, 21 : 16; Hex-ner-Weiller : Nagv-2iža 21 : 16, 21 : 19; Hexner : 2iža 21 :' 10, 17 : 21, 21 : 17. Takoj zatem je sledil dvoboj Ilirija I. : Hermes, ki so ga Hermežani s 3 : 0 odločili v svojo korist. Izčrnani Ilirijani so pod vtisom poraza z Makabijem precej lahko prepustili zmago nasprotnikom. Rezultati: Ne mec L. : 2iža 14 : 21, 21 : 16. 21 : 17: Nemec J. : Weissbacher 21 : 11; 21 : 16 (!); Nemec-Nemec : Na Sv-2 ^a 21 : 17. 13 : 21, 21 : 14. Makabi : Ilirija II. 3 : 0. Hexner t Geržinič 21 : 16, 21 : 17; Weiller : Djinovski 17 : 21, 21 : 16, 21 : 19; Hexner-\Veil-ler : Geržinič 21 : 15, 18 : 21, 21 : 14. Končni nlasma: Makabi T., Hermes II., IH~ rija^ L, m.. Ilirija II. IV. V singlu gospodov je zmagal Ladislav Hexner (Makabi), pri damah si je priborila prvo mesto gdč. Geržiničeva, ko tako *e malo poren. prosim polnoštevll ne nflelp^he Plavalna sekclta SK IHrlte. Seja o«je ea odtvnm bo drevi ob 18 v >lnbskl sob* kavarne Evrope. Zaradi važnost! udeležba vseh nujna. Žena v sodobnem svetu Prva jugoslovenska novinarka Življenje in delo prve jugoslovenske novinarke Zaeorke, o kateri je preteklo sredo predavala ga. Govakarjeva, je tako zanimivo m pestro, da mora vzbuditi pozornost vsakogar, ne samo žen. Saj je Zagorka edinstvena pojava med našimi ženami. O tragičnem detinstvj in burni mladosti Zagorke — Marije Juričeve e pravim imenom — izvemo iz njenega zadnjega romana >Na cesti«, ki izhaja v hrvatskem >2en-sk'em listu«, a ee tiska tudi v knjigi. Ta roman ie en sam pretresljiv krik nesrečnega, v njegovih najnežnejših čuvstvih žaljenega otroka, ki koleba med očetom ženskarjem in do blazne onemoglosti ljubosumno materjo. Iz udobnega in gosposkega doma svojih staršev se zateka v preproste kmečke hiše na vasi. kjer najde razumevanje in ljubezen, ki ju med svojci zaman išče. Mati besni, ker dekletce ne mara zalezovati očeta pri njegovih ljubezenskih avanturah, oče zre nanjo z nezaupanjem, če že ne s sovraštvom. Med dvema mlinskima kamnoma je in ji je zato samostan, kamor jo pošljejo starši, pravo odrešenje. Deklica ni imela niti doma niti v samostanu prilike, videti od bliziu lepo knjigo, povest ali novelo. Vse. kar je dobila v roke, so bile šolske knjige in molitveniki. V tistih časih ie bilo na Hrvatskem politično življenje močno razgibano. Madžarska vlada je pritiskala Hrvate k tlom, kar je rodilo hud odpor, ki je dobil izraza zlasti r časopisju. Vsak inteligentnejši človek je bil naročnik kakega lista. Tudi v hiši Za-gorkinega očeta, pripadnika madžaronske stranke, je bilo polno časopisja, madžarskega in Madžarom prijaznega. Deklica novin ni smela citati, toda v kuhinji in v družinski sobi so uslužbenci modrovali o nevzdržnih političnih razmerah in dekletce i« z napetostjo sledilo tem razgovorom. Razumela sicer ni vsega, toda spoznavati je začela, da se godi Hrvatom buda krivica. V teh razgovorih ie tudi izvedela, da ie treba vse, kar prinašajo Usti, najprej napisati. In tako je v samostanu začela razmišljati, kako imenitno bi bilo, vse, kar se godi zanimivega okrog nje. napisati in dodajati še kaj iz svojih lastnih domislekov. Ta težnja je bila v njej tako močna, da je začela kot 121etna deklica list — seveda v enem samem iz-tieu — pod naslovom >Samostanske novine« pisati. Listič je pisala skrivaj, polnila _ gaje s sestavki o svojem in svojih tovarišic življenju, pa tudi z raznimi docela izmišljenimi povesticaini in dramskimi prizori. ^ Iz vseh spisov pa je kakor v posmeh madžarskim roditeljem žarela ljubezen do hrvatskega naroda in njegovega jezika. Seveda to grešno početje ni ostalo dolgo prikrito. Novine so bile zaplenjene, izdajateljica pa obsojena v samotno celico ob kruhu in vodi. Toda deklica ni mogla mirovati — najboljši dokaz, da je v njej žarel plamen resničnega darj. V prostih urah je zbirala okrog sebe tovnrišice in jim pripovedovala izmišljene povesti, a takoj po prestani kazni se ie lotila velike, na široko zasnovane drame »Katarina Zrinjskac. Prvi njen tiskani epie je bils črtica »Pod eljemenomc. ki je izšla v hrvatskem mladinskem listu. Avtorica je bila stara 13 let. Kmalu za tem so bili objavljeni njena »Otroška igra v treh dejanjih« in novilici »Bedna Lucija« in »Mrž-nja in ljiuibavs in roman iz lastnega življenja ood naslovom »Marija Sudbineka«. Ko je bila Mirjam — Zagorka — stara komaj 15 let, jo je »ženski tribunak njene rodbine obsodil na zakon z dosti starejšim Madžarom, ki pa je. imel imetnitno službo. V deklici se še ni vzbudila žena... Prvi meseci zakona so bili zanjo naravnost grozota. Pobegnila je od moža domov, toda roditelji bili brez razumevanja za take »kaprice« n so jo napodili nazaj. Vzdržala je še nekaj mesecev, nato pa vrgla od sebe jarem, v katerega so jo vpregi i proti njeni volji. Kot 161etna žena je v predpasniku in gologlava sedla na vlak in zbežala pred možem k svo-i teti. V človeku vzhajata spoštovanje ta pogum in samostojnost, še bolj pa njen sklep: sama si hočem služiti kruh! Nekaj gorostasn ega za tedanje gosposko dekle in ženo! Začela je z veliko vnemo prafcticirati na mitroviški pošti. A kmalu ie nastopila — no posebnem naključju — pot novinarke. Na postaji je bila priča, kako je železniški uradnik. Madžaron. zmerjal hrvatske kmele. Mlada praktikantka se je zavzela zanje, a ;e tudi napisala plamteč članek proti eamo-lastnosti Madžaronov, ki ga je priobčil mitroviški listič. Ponatisnili so ga pa vsi zagrebški, pa tudi budimpeštanski opozicijski lisli. S tem je bila usoda Zagorke odločena. Odšla je v Zagreb, kjer se je z mnogimi političnimi in beletrističnimi prispevki oferi-rala uredništvu »Obzorac. Tu so s pomilovanjem zrli na mlado damico in jo z nekaj frazami odpravili — kar je povsem razumljivo za tiste, a velja precej tudi za današnje čase. Tedaj se je damic-a uveljavila z zvijačo. Napisala je vrsto temperamentnih političnih člankov in jih pod raznimi moškimi imeni poslala tistim madžarskim listom, ki eo napadali Hedervaryja. Vsi ti članki so zagledali beli dan. Ponatisnili pa so jih v prevodu dunajski socialistični in po njih še angleški in francoski listi. Redakcije pe-štanskib opozicijskih listov so pozdravljale Zagorko. ki se je za to priliko izpremenila kar v neka i moških, kot svojega političnega sodelavca in so jo pozivali, naj nadaljuje. Prav tedaj so bile volitve in Zagorka le pisala ostre članke proti madžarskim nasilnežem nasproti Hrvatom. Vsi so te članke odobravali, ne da bi vedeli pravo im.e avtorja. Madžarski poslanec Jaglič je v hrvatskem saboru vehementno protestiral proti tem člankom in dolžil opozicijo, da izhajajo iz njenih vrst. A vodja opozicije je izjavil, da ne pozna avtorja, dasi članke odobrava. Ko j© urednik izvedel, kdo ie avtor člankov, je rekel Zagorki: »Samo molim vas. ne pri-povjedajte nikome. da ste vi. žena, to pisali. U vašd je to i u našu korist.« A tudi po vsem tem so Zagorko motrili z nezaupanjc-m ter jo šele na priporočilo biskupa Stross-mayerja sprejeli v redakcijo »Obzora«. Že kot začetnica je pisala Zagorka podlistke, vodila je samostojno oddelek, ki je obravnaval madžarsko politiko, in ie na Hrvatskem prva uvedla rubriko, posvečeno /.eni. Istočasno je pisala svojo prvo večjo povest »Sužnji« in nato roman »Vlatko Ja-rravi čudež nadarjenosti in sposobnosti in da se po njeni zaslugi hrvatski parlament lahko imenuje najnaprednejši v Srednji Evropi.« PjbliciGt Milan Marjanovič. sedanji ravnatelj tiskovnega biroja, je napisal o njej med drugim: »Zagorka je uvedla med nas lahkotni, jasni, literarni, živi, kinematografski slog poročanja. Rešila je politiko iz suhe teorije in dolgočasnega kroničaretva; vdihnila ji je življenje. zgrabila jo je z one strani, ki je narodu bližja, prijetnejša, bolj ljudska.« Vse njeno delo kaže ostro opazujoče oko, razumevanje in srečno roko. To je mnogo več kakor rutina: to je dar hitre in uspele intuicije. ki je skoro izključni izvor njenih uspehov. Kot novinarka je Zagorka sodelovala _ v »Obzoruc, »Jutarnjem listuc. »Večeru«, »Novostih«. »Malih Nov in ah«, »Dva sata«, v reškem »Novem listu« in še v raznih drugih listih. Že več let je glavna urednica »Ženskega lista«. Zelo uspešno se je udejstvovala tudi kot pisateljica. Napisala je nad 50 novel za razne liste in ustvarila poseben tip hrvatskega ljudskega romana. Zdaj izhaja v »Jutarnjem listu« »Gordana«, roman iz 15. stoletja hrvatske politične zgodovine. Malo prei pa ie dovršila roman »Preročanstvo na kamen i ti h vratih«. Kot pisateljica romanov, novel in dram najde vselej važno, politično, socialno, narodnostno ali kulturno tehtno snov, ki jo oblikuje živahno in plastično. A vendar leposlovje, ki ii ie prineslo največjo popularnost, ne zadovoljuje Zagorke. Svoj pravi poklic vidi še danes v politični žur-nalistiki. Sama pravi, da ie diven poklic, ki je ženski najbližji, ker ima ona zani mno^io več sposobnosti kakor moški. Urejevanje »Ženskega lista« ji ne prinaša zadovoljstva, ker nima prostih rok. Od početka svojega pisateljskega delovanja se Zagorka z vso vnemo zavzema za ženske pravice in njeno lastno življenje ie nepretrgana veriga bojev za osamosvojitev žen e. ___ ali oglasi Vrednote Beseda 1 Din. davek 2Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesefc 17 Din. Vsakovrstno zlato knpnj« po najvišjih opnah CERNE - iuvelir Ljubljana, VVoifova ulica 3 Ti Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Slike za legitimacije izdeluje najhitreje {»»graf Hibše-r Hu.gon, Ljubi jaroa. St. Potra cesta St. 25. — Telefon 8011. 65-30 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na siova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Jesenov les hl-od-e io plohe kupi t -vsaki množini M. Dnicker. Zagreb, Hica 39. 8553-15 Kostanjev taninski les t ekor.ti tn obeljen kupuje •talno i® plač« proti in plikatnr Hadl, Novo mesto 92-15 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne knjižice kupujemo in prodajamo — ali damo na iste posojilo. Kuiaomi pogoji. »Pučka štediona«, Zagreb. Na£ za6U*pn:k z* dra-veko banovino: Rudo41 Zore. Ljubljena. G.eda-Iiška ul. 12 86-16 Industrija DdeleiiJ bi M er. akttvno in materijalno ca že obšlo j-eSi dokazano rentabilni industriji. Ponudbe na ogl. oddolek »Jufcra-c pod šifro »160«. 8420-16 Bančne vloge kupujemo in prodajamo najkalantn-ej«. Naroiilg it province izvrSujeano Mjza-nesljivej«. Za Mgovor pro simo priJoiiti S D:ti v ina-m kah. Poeiovn.i zavod i d.. Zagreb. Praška ulio* 6/II 90-16 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din Nalmantš) znesek 17 Din. Buffet z gostilniško konoeeijo. na najprom-etmejSi ulici centra Ljubljane radi preža posl-e nos>ti takoj oddam »Jč pro dani. Ponudbe na osflasn* oddelek »Jutra« p>d Šifro »Briljantna ekBieton.-a«. 8663-19 Službo dobi tieseda 1 Din davek 2 Din sS šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanl&i znesek 17 Din Starejšo sotrudnico boljšo, popolnoma izurjeno in samostojno v vseh etro ksb trgovin« t mešanim blagom, dobro računarioo. sprejme tvrdke Norbert Zam>r & Mn. Sv. Pote* t Sav. dolini. 8518-1 Beseda 50 par. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 3 Din Naimanjšl anesek 12 Din Opremljeno sobo e posebnim vhodom in centralno kurjavo, nasproti sodišča oddam boljšemu gospodu. Naflov v og-'as. oddelku > Jutra«. 8555-33 Gdč., gospoda ali dva dijaka poceni s