29. številka Hdtaoat" t h,t »škrat »a «aw. ;rzub t«d«ii r*rni*o* ob 4. uri itfrer yiar<>4iiliii rriHša : ca «k> leto ........krne za p jI eii.........i 3 „ ?» četrt ietR........ 't cm B5 newc ........ 3 »arolaino e plaćala;! ->aprej. Ne f- • ar .c . r.. ,♦*, u*: /-mr« is bc ___ P> to akarnah v frstu prr*da>ajo p*--us i'ć 't^viittf po *> »i./tin* (ć avć..; T ta na po J* ft-itink (4 Telefon fttv. N7<». Trst, v sredo 5 februvarija 1902 Grlasilo političnega društva Edinost" za Primorsko. T edinosti je met! Tečaj XXVi I Orlaai «e račonaio po vratab v petitu. Za kraćao naroČilo s primernim popustom Postaja, osmrtnice in javne rahvale doma« oiglaei itd. ne računajo po pogodb« Ysl dopini naj se pošiljajo urednlitvn Neftaokovuni dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu o|cla>ft» spre-jtiit «pra7nifttvo. Naročnino in oglas« j« plačevati loco Trut. Iredalltiv tu tiskarna se tiatmjuU v oiici Catiiitia Stv. IU. I' prainlitvo, In sprejemanje taaeratov v ulici Mulin plce.no i>, li. und-tr. ^iJa.ats!; -n odgovorni uredni* Pran Sodnik. I^a^tn.k konsorcij lista Edinost'* Natisnila tiskarna kocsorcija lista „Edinost" v Trstu Boi za in proti fivGjezičnim napisom na novi železnici istrsKi. Na drugem mestu konstatujerao, da se tukajšnja dnevnika Trieste« iu »Avanti« nikakor nočeta pridružiti ne vemo ali bolj drzni a! bolj smešui gonii družbe Piocolo mestni magistrat tržaški-oligarhija istiska z Bennatijem ua čelu, proti par dvojezičnih napisov ob jo\ i istrski železnici. Rečena dnevnika siVer držita svojega talijan^kega stališra in i/javljata, da tudi njima b> 1» ilo Iju I >^e, ako bi v našem Primorju ne bilo nikjer družili nego italijanskih napisov. Vendar se jima gonja »Piccolova« zdi smešna in nezraiselna, ker treba računati z razmerami, kakoršoje so, in ne, kakor bi si jih želeli. Argumentacijo v včerajšnjem »Trieste« hočemo posneti jutri. Gorke pa, kijih je včerajšnji »Avant« metal signorom v lice, najdejo č tatelji navedene že med današnjim tržaškimi vestmi. V razpravo je z lepim člankom posegnil tudi Agramer Tagblatt«, ki na podlagi zgo-vinskih dejstev dokazuje veljavnost in upravičenost i zla-ti onih dveh krajevnih imen, radi katerih so se oligarhi najbolj raz-rdili: si »venskih označenj Milje in Koper. I "vodoma omenja zagrebški list, kako razburjenje je zavladalo med iredentovci radi te krivice , kako agitirajo po vsej Istri, kako je slavni Hennati brzojavil na Dunaj poslancem naj store potrebne korake v odvrnite v te 'katastrofe«, kako so dobili potem od sirani ministerstva neugoden odgovor in kako je" Bcnnati sam bežal na Dunaj. Ako bi bila Istra res italijanska dežela, potem bi že mogli umeti in tudi odobravati to agitacijo. Ali Istrani italijanska dežela! Y tej pokrajini sti dve tretjini prebivalstva slovenski. Železnica je bila zgrajena s prispevki dežele in občine, ter z denarjem ljudij obeh narodnosti. Nič ni torej bolj naravnega in pravičnega, nego to, da so se priredili dvojezični napisi. Le pripomniti bi bilo tu z vso pravico, da bi .odo jeziku večine prisojati prvo mesto. Kar se pa dostaje Milj in Kopra, treba konstatirati, da naše ljudstvo rabi le ti ozna-čenji. Staro mesto »C a s t r u m M u g 1 a e«, od katerega je prišlo laško ime >Muggia«, ne obstoji več že davno. V letu 1j?83 se je meno energično branilo proti gospodstvu Benečanov, a v letu 1353 je je popolnoma uničil vojskovodja druge italijanske republike, voj- voda Doria tienoveški. Na licu starega mesta, ali bolj proti obali, je bilo sezidano sedanje mesto Mdjn, kije li i 1 o v letu 1511 v posesti kneza Krsta Frank o - i p a n a ! i Oznarenje »Koper« pa je veliko stareje nego ime »< 'apo d' Istria«. V IX. stoletju je bil Koj>er na mesto Pulja proglašen glavnim mestom Istre ter je vsled tega dobil ime »capu t Istriae«. Oz nače uje Koper p a d a t i r a ž e iz 4. s t o 1 e t j a. Isto je nav-stalo iz starolatinskega imena »Capis«, katero ime je bilo v letu fibS spremenjeno v »Ju-| stinopolis« in sicer bizantinskemu oesarju Jn-stinusu II. na čast. Dočim pa je bilo latinsko | ime kmalu pozabljeno, se je pa slovansko vzdržalo, in to je v dokaz, da je bil slovanski živelj že takrat jako močan. Nobenega dvoma ni, da so Slovan«, dospevši v svoja! sedanja selišča, obljudili tudi Istro in da so latinsko ime »Capris*. spremenili v Koper. Italijansko novinstvo pa bi hotelo uverjati, da sta »Koper« iu »Milje« eksotični imeni, kateri so še le slovanski agitatorji iznašli v i najnovejem času, da bi Istro poslovanili. Tako stojimo sedaj pred novim vprašanjem, ki dviga mnogo prahu in ki grozi, da zadobi istotako velike dimenzije, kakor jih je zadobilo svoječasno vprašanje glede hrvat- 1 skega gimnazija v Pazinu in radi dvojezič-' nega napisa ua sodnem poslopju v Poreču, i Tedaj so Italijani uprizorili pravo listajo in vlada je — žal — odnehala. Ali se tudi sedaj pokaže tako odjenljivo? To bi bila' neod pustna pogreška, kajti ni dvomiti na tem, da Italijani tako lirupe Ie zato, ker se nadejajo, da bo vlada tudi sedaj isto tako slabotna, kakor je bila tedaj. Vprašanje je jako simptomatično v trojnem pogledu : v dokaz je o veliki napetosti, ki jo je zadobil narodni konflikt v Istri ; v dokaz je o nasilnem in krivičnem 5 u tet vo vanj u irredentovcev ; in v dokaz o-strašnem j pritisku, pod katerem trpe Hrvatje in Slo venci v Istri. »Agramer Tagblatt« stavlja potem vprašanji : I u kdo je kriv na tem ? Kdo je kriv, da so mogle dvojezičue table, katerih prire-, ditev odgovarja le zahtevam pravičnosti,1 provzroeiti tako razburjenje duhov, da niso izključeni celo resni konflikti i Odgovor zagrebškega lista na ti vprašanji je: »Nikdo drugi, nego tista nedoločna,: vedno sem in tja omahujoča politika dunaj-j ske vlade, ki ee boji nastopiti edino pravično pot t*r zadovoljiti legitimnim aspiracijam Hrvatov in Slovencev! Vlada koketira z ir- redentisti, da bi jih potolažila ; i r red en tisti pa vidijo v tem le slabost vlade in — zlorabljajo isto! i Mi ne bi se hoteli povsem identificirati s tem odgovorom. Po velikem delu odgovarja sicer resnici. Kes je, da se vlada boji biti odločna proti irredentistom, res je sicer, da se na vse možne načine trudi, da bi iste tolažila, in res je tudi, da irredentovci prav pošteno izkoriščajo to usodno, zgrešeno taktiko vladino in se po vrini še rogajo tej slepot-. Ali vzroka tej nesrečni politiki vendar ni smeti pripisovati le boječnosti in slepoti vladnih mož, ampak tudi in celo v prvi vrsti... No, za danes napravimo piko, ker se stvar ne da povedati tako na kratke. • »p. uredništva »Edinosti«.) mej, gledamo proti zvezdi, ki nam blesti od Djakova sem, in kličemo: Bog nam Ga ohrani, ki je ponos naš, zaščitnik naš! Slava Strossma verju ! TRST, dne 5. febr. 1002. Velikemu biskupa in velikemu Slovanu. — Josip Juraj je slavil včeraj osem in osemdeseto obletnico svojega iojstva ! Osem in osemdeseti rojstni dan ! Koli Ko jih je, ki se niso zrušili že pod veliko manjo težo let?! Malo, jako malo je takih izvoljencev. A Strossmaver nosi to breme — mlad na duhu, mlad v čutstvo-vanju, mlad v srcu, mlad v svoji brezmejni ljubezni do nas vseh, ki smo sinovi rodbine slovanske! Ta ljubezen je sveta, ker se jo posvetila dejanja, nepregledna vrsta činov, ki se združujejo v glorijolo nevenljivega bleska okolo glave velikega biskupa. Osem in osemdeseti rojstni dan v — mladosti duha. Kolika milost! Kakor da hočejo nebesa kazati nam svojo posebno milost, podelile so to milost Josip Juriju, čegar življenje je v slehernem trenotku svojem za nas dragoceno, blagoslovljeno, ker se nam zdi, tla je po njem simbolizirana varnost in gotovost našega narodnega življenja. Nam vsem ! Koliko bolj narodu hrvatskemu ! Ravno sedaj, ko je po dolgi dobi zmote jelo prodirati v rodoljubih spoznanje, da do jedinstva naroda more priti edino po koncentraciji vseh poštenih sinov naroda, treba bolj nego kedaj imena, ki naj bo kri-stalizacijska točka za vse sile naroda ! Strossmaver zaslužuje ime tistvaritelja hrvatske kulture — v tem imenu naj pride tudi do politične konsolidscije! Tega si moramo želeti soBebnc mi Slovenci. Narod hrvatski nam je po krvni sorodnosti in po zemljepisni legi v oporo. Cim konsolidiraneja je ta opora, tem varneje je naše položenje, tem izdatneje bomo mogli odbijati sovražoi naval. Zato danes z ljubeznijo in spoštovanjem, ki nima Politični pregled. V Trstu, 5. feb. 1902. Državni zbor. — Zbornica poslancev. (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila). Posl. L e m i s c h (Korošec) je naprosil predsednika gospodarsko - političnega odseka, naj skrbi za to, da se v odseku kmalu dovrši razprava o zakonskem predlogu, tičočem se popolne odprave trgovine na termine. Zbornica je na to prešla k razpravi o nujnih predlogih, tičočih se katastrofe v Mostu. Prvi jc govoril mladočeški poslanec K a f t a n, ki je konstatiral, da je v rove v Mostu že 1. 1895 udrla voda in da se ni potem nič storilo v to, da bi se preprečile nadaljne nesreče. Nujni predlog socijalistov je utemeljeval posl. R i e g e r, ki je izjavil, da nimajo socijalisti nikakega zaupanja v preiskavo, ki jo je zapričela vlada o tej stvari. Poljedeljski minister, baron G i o v a -n e l 1 i je izjavil, da vlada soglaša s tem, da se o tej stvari nujno razpravlja, in da b<» vlada skrbela, da se bo preiskava vršila najnatančnejše ter da se bodo eventualni krivci strogo kaznovali. Ko je govoril še ministerijalni svetnik Z e c h n e r in več drugih govornikov, bila je nujnost soglasno sprejeta; sprejeli so se istotako tudi predlogi, ki poživljajo vlado, naj odpošlje v Most, posebno komisijo, ki naj določi vzrok i u obsežnost katastrofe. V tej komisiji pa bodo morali biti zastopani tudi zaupniki delavcev. Vlada se poživlja nadalje, naj skrbi za to, da se o izkopavanju v rovih uvede manje nevaren in popolnejši sistem in slednjič naj vlada čim prej predloži zakonski načrt glede montanističnih nadzornikov. Zbornica je na to prešla v razpravo o nujnem predlogu posl. H e r z o g a, glede prestopkov, ki so se baje dogodili v plavžu v Vitkovicah v stvari pristojbin na kolekih. Finančni minister je odgovarjal, da so na-tanjčna preiskovanja dokazala, da so vse tozadevne obdolžitve neosnovane. Zbornica je nujnost tega predloga odklonila, kakor tudi nujnost naslednjega predloga zahtevajočega, da bi morali posetniki garantirati delavcem osebno varno t, dokler bi isti delali v rovih. P O O I, 1 8 T E K. « Vladimir. Hrvat-k i spisal Avgust Šenoa. prevel M. C-t-č. II. Nekega dne predpoludne, po taki zabavi, ko je I^adislav ravno proučeval neka važna vprašanja o kmetijstvu, ki so se imela reševati na prihodnjem ogrskem saboru, so se vrata njegove sobe naglo odprla in v sobo je stopila gospa Klara. Bila je nenavadno bleda in skoro potrta. Nočne zabave navadno niso ubijale Klare ter se njena bledost m mogla pripisovati noč-nemu bdenju. K temu n'»so nikoli ua njenem licu videl plahosti ali potrtosti. Podžupan se je nekoliko začudil. Kiara je stopala polagoma proti njemu in je rekla, podavši mu roko : »Dobro jutro, dragi Dobrani«-'!«, in potem je s>ela poleg njega na stolico. »Dobro jutro, draga Klara!«, je odgovoril Lacko uljudno. -Kako nenavadno rano -i vstaLa danes Kaj je povod temu, da si me poiskala v moji sobici ?« Klara je molčala nekoliko trenot-kov,' potem pa je spregovorila s težko muko: »lmaš-li važnega opravila dragi L»acko ? Utegneš-li poslušati me?« »CVmu to vprašanje ? Razgovor se svojo milo ženo mi je vsikdar najnujneji posel. Poleg tega mi ni mari za nič druzega«. »Dobro Ijaeko«, je iztisnila Klara, »pri-j šla sem te nekaj prosit. Ne jezi se! To je prva prošnja, odk»r sva se vzela«. »Drage volje, govori !« »Ti se torej ne bos jezil ?« »Ne, se ne bom«. »Prosim te, daj mi šest tisoč goldinarjev«. »Šest tisoč?«, je osupnil Lacko, prosim te, v kateri namen. Svota ni mala«. »Res, velika je, ali jo moram imeti«. »Ali povej vsaj, čemu?!« »Povedati ti hočem«, je odgovorila žena drhte. »Sinoči je bila pri meni družba, kakor tudi sam veš. Bila eem izredno dobre volje, gorela sena od veselja. Plesalo se je, pilo se je, pa se tudi — — —« »Kartaio?!« je skočil Dobranie kvišku, prebledivsi. »Da«, je prikimila Klara, »imela sem samo dva tisoč svojega denarja pri sebi. V kratkem času sem izgubila vso gotovino«. »Pa ?« >Pa sem igrala dalje«. »Ali res ? Za ime božje!« »Da, res sem izgubila tiUOO goldinarjev, katero svoto moram položiti v 48 urah. Ne vem, kaj mi je bilo, glava mi je gorela, svet je blestel preti menoj, neka vročina me je s{>opadla, hotela sem dobit', veliko denarja dobiti, pa sem izgubila več nego vse«. »Klara ! Kiara !« »Tudi sam vidiš, da moram plačati. Ra-zun tebe nimam druzega pribežališča. Moj oče mi je vedno pošiljal denarja, polno, veliko; v zadnjem pismu pa mi je pisal, da mi za dlje časa ne bo mogel poslati več ni novčića. Slabe letine od več let da so mu uničile ves gospodarski dohodek. On da je moral najeti za gospodarstvo izdatno svoto, pa si je moral izposoditi tudi za-me. Pol svojega premoženja je zastavil za 30 let. Vidiš, nisem imela nikogar, h kateremu bi se zatekla, ra-zun — tebe. Veruj, meni je bilo, kakor da hodim bosonoga po razbeljenem železu, ko sem iz svoje sobe šla sera k tebi. Omahovala sem, omahovala, ali kaj hočeš? Mora biti« je zaključila Klara jecljaje. Ladislav, opirajoči se na svojo mizo, je poslušal nemim obupom Klarine besede ; mišice njegovega lica so drhtele silovito. »Seveda, plačati se mora !« je rekel Do-branic zamolklim glasom. Zacem je sel, bled in nem, odprl tajen predalček pisalne mize ter izvadil iz istega šest omotov bankovcev. Predavši iste Klari je rekel mirno: »Evo, šest snopičev ! V vsakem je sto de-setakov. Preštej jih dobro. Pred kratkim si mi bila namignila, kako rada bi imela tisti krasni vinograd pri sv. Duhu z vilo: V) da bi dobro služilo tvojemu zdravju. Jaz sem se bil že pogodil za ta vinograd, hotel 3em sezidati tudi krasno hišo. Denar je bil že pripravljen. To je imel biti thr za tvoj prihodnji god. Sedaj, seveda, morarn odstopiti od pogodbe, sedaj ne morem izpolniti tvoje želje. Nesrečne karte so ti odnesle vinograd in vilo.... To mi je žal, jako žal, Klara«. (Pride še.) V raspravi o nujnosti tega predloga je go-voril posl. 1'" r e s s 1 v češkem jeziku. Na to je zbornica prešla na dnevni red ter je posl. P o p o w s k i poročal o zakonskem načrtu, tič<>čem se kontingenta novincev. Prihodnja seja bo v soboto. Slovenci naj zopet odjenj&jo ! Kako temeljitoje v tejdržavi vse postavljeno na glavo : logika, mišljenje, računanje in izvajanje skle-pov, ter po takem tudi vsi pojmi o pravičnosti in krivičnosti, o mojem in tvojem, nam dokazuje apel, ki ga čitamo v zadnji »Ueichs-wehr« na a lrev.» slovenskih poslance v : apel, naj se tu d i to pot o z i r o m na celjsko vprašanje pokažejo mirne, trezne! Menda že sedaj, predno smo izgovorili daljno besedo, ne dvomi nikdo, da se tu zahteva od naši!« poslancev, naj — odjenjajo! ! Tudi na tem ni dvomiti, da je a|»el došel iz nemških konservativnih krogov. To trifba povdarit', kajti to ravno je značilno, da si tudi taki krogi, ki se radi ponašajo se svojo namišljeno krščansko pravičnostjo, prirejajo tako čudno logiko, oziroma dvojno pravo: eno z a teorijo, drugo za prakso. Slo-venci imajo sicer prav in to se jim priznava v teoriji ; v praksi pa se zahteva od onega, ki nima še nič ali le tnalo, naj ore videti, da na postavljeno premiso prihaja zaključek, ki je tako primeren, kakor '•«• n. pr. prijeten udarec 9 pestjo na oko D.i čujemo torej, kako meditira nemški konservativec v »Keiehfcuehr« ! ('n utueva dobro razburjenje Slovencev radi resolucije Sifirgkhove glede celjskih vspo-rednic, ako se hoče v tej resoluciji videti nar« in< -politično šahovno potezo .Nemcev. Ako se hoče! Mi kou-*tatujemo tu, da je v razpravi o naslovu »visoke šole^ v proračunskem odseku eden nemških govornikov izrecno povdarjal, da vprašanje češke univerze za njih ni le kullurelno, ampak tudi eminentno narodno-politično vprašanje! I .stota ko -e more trditi apodiktično, z absolutno gotovostjo, da hočejo štajerski Nemci s Sturgkliovo ponudbo doseči narodno-političen v s p e h ! ! Pa saj mož v ^Reichs>vebr priznava sam, da se s predlogom Siitrgkhovim zasledujejo tudi narodni in politični interesi in da bi se premeščeuje slovenskih gimnazijev moglo občutiti kakor napad na posestno stanje in kakor — provokacijo. Ali čim je mož zabeležil to, ss mit je pa njegova logika hitro zasukala prav peklensko — nelogično ! Z j Nemce je to narodno politična j K) te z a in oni zasledujejo tu narodna in politične interese Slovencev, zato pa na"; > (»venci gledajo in vidijo tu ie kulturno vprašanje! In če hočejo biti tako dobri, da sodijo stvar s tega stališča, potem pa naj ga ubogajo in vidijo mastno odškodnino, ki .-e jim ponuja, ako — kapitulirajo pred ozn; -"eno šahovno naradno-politično j> »tezo Nemcev!! Slovenec ve torej, pri čem je in kaj mu je storiti ! On ima sicer prav, ali odneha naj od tfga prava, da bo pomirjen oni, ki nima prav ! Ali da vidimo, kakova je ta mastna odškodnina, ki se ponuja Slovencem! Slovenci zahtevajo vseučilišče. < e pa hočejo imeti slušateljev, morajo uneti više gimnazije. Do višega gimnazija pa morejo priti le od nižega gimnazija. A ker se jim za odpravo vspo-rednic v Celju ponuja samostojen niži gimnazij, ki i »i se mogel kedaj razširiti v viši, ne bi se Slovenci smeli pomišljati, ampak kar z obema rokama bi morali zagrabiti, kar jim ponuja Sturgkh se svojo »šahovno po- tezo«. Radi bodočega vseučilišča v Ljubljani naj se tni torej od povemo vsjMjrednicam v Celju, naj privolimo, tla za dva zavoda dobimo — jeduega ? ! Kakor videte, nam je konservativni mož pokazal jako visoko, na vseučilišče, da nam more nizko, pri nižih gimuazijaluih razredih — jemati! ! Iz samostojnega nižega gimnazija v MariiM.ru da nam utegne p »stati viši ! No, to umejemo tudi mi — vzlic temu, da nimamo vseučilišča —, da iz malega raste veliko, iz nižih viši gimnaziji ! Ali kje so garancije. da »e res izvrši ta logični proces?! Kje je garancija, da grof Sturgkh danes jutri ne izvrš. slične »narodno-politične ša-hovne poteze« proti istemu samostojnemu nižemu gimnaziju v Mariboru, katerega nam danes ponujajo in na katerega se je postavil tudi konservativni mož v »lieichsuehr«. da nam tam v nedogledni daljavi kaže na prelepo krajino — slovenskega vseučilišča ? ! ! Radi vseučilišča nam torej hočejo gimnazijalne razrede — krčiti ! To je tista logika, ki plese po glavi in ki v zaključku članka v »Reicha\vehr« najprej priznava Slovencem — ozirora na čudne politične boje zadnjih let — potrebo skrajne previdnosti, a potem zahteva od njih v isti sapi, naj ne bodo tako nezaupni, naj se ne dajejo zavajati od razburjenja, marveč naj se pokažejo trezne v tem zmislu — da odjenjajo in vsprejmejo, kar jim nudi grof Sturgkh. In da bo efekt izdatneji, je mož v »Reichs\vehr« napravil pred naš;mi poslanci najgloblji po klon : »Slovenci so vsikdar do-dej v vseh najtežavnejih situvacijah kazali tako mirno in trezno vedenje, da je tudi sedaj pričakovati od njih, da bodo trezno upoštevali okolnosti, na katere se jih op zarja od prijateljske s t r a ni«. »Prijateljska stran« — to treba priznati — je našem poslancem namazala okolo ust dovolj sladkega medu, da bi tem laglje pogoltnili čašo pelina, ki jim jo usiljuje grof Sliirgkh in jo uljudno ponuja tudi — prijateljska stran ! Da, »trezni« so bili naši poslanci tudi v najtežavnejih situvacijah ! Zato pa smo iz vsake take situvacije izišli t e -p e n i, zato smo, mesto da bi napredovali, zgubljali še od tistega, kar smo si prej pridobili s težko muko ; in, kakor kaže, bomo zgubljali še. Koliko bojev je trebalo radi Celja, koliko druzega so morali Slovenci puščati na strani, kolikemu se odrekati ravno radi Celja — a sedaj naj bi se odpovedali vsporednieam v Celju za kompenzacijo, ki — visi v zraku in pa morda za to, da si ohranimo glas politikov, ki tudi iz najtežavnejih situvacij znajo heroično izhajati — brez vspehov ! »Prijateljska stran« je tako prijateljska, da želi iz srca, da si tudi sedaj ohranimo glas take »trezaosti« ! Dj, da, nemški konservativci so nam od nekdaj — prijatelji, od tedaj, ko smo jim v IIohen\var-tovem klubu delali tlako, pa do danes, ko pomagajo — liberalcu grofu Stiirgkhu ! ! Kadar-koli je bil trenotek, da bi (kar bi morali, ako so res prijatelji) pomagali zavrteti kolo nam v prid, so pa vs;kdar posegli v kolo in zajeli našo roko. če je hotela kaj storiti ! Slovenskim poslancem pa polagamo na srce: Dovolj je bilo »treznosti« ! Oni naj izhajajo, kakor vejo in znajo, tudi brez tacih častnih naslovov; in naj smatrajo za svoje in našega naroda prijatelje le tiste, ki so tudi v »težavnih situvacijah« na naši strani! Od države pa naj zahtevajo, naj vrši svojo dolžnost in naj skrbi za kulturelne potrebe svojih podanikov. Slovansko blagotvoriteljno društvo V Moskvi priredi dne 23. aprila- st. st. slavnost v proslavo petdesetletnice slovanske osvoboditelj ne vojne na Balkaau. — Slavnost se prične z raašo-zadušnico za padle ruske vojake, na kar se polože venci na gro-l>ova general-adjutanta Stolipina in vodje prve bolgarske čete, Kalinina. Na to bo imelo društvo v dvorani konservatorija slavnostno zborovanje, na katerem se bodo proslavljali junaki iz tedanje dobe. Poodpevanju kantate slovanskima apostoloma Cirilu in Metodiju na čast, peli bodo rusko, srbsko, bolgarsko in črnogorsko himno. Potem se bosti darovali še maši zadušnici za carja Aleksandra II. in Aleksandra III. — Slavnost se zaključi z banketom. i Vojna v južni Afriki. Kakor poročajo iz Haaga, objavila se je včeraj nota nizozemske vlade augležki vladi, s katero se je prva ponudila za posredovanje med Buri »n Angleži. Istotako se je prijavil odgovor an-gležke vlade. Nizozemska vlada se je obrnila do An-: glije s ponudbo, da pregovori zastopnike Bu-rov, ki »e nahajajo sedaj na Nizozemskem, da i se isti podajo v južno Afriko iu izposlujejo ; nd burskih poveljnikov poln>»močje za mirovna pogajanja, na kar bi se isti potem zopet povrnili v Evropo. Ako bi bila Anglija zadovoljna s tem predlogom, trebalo bi i burskim zastopnikom izdati spremnico, ki bi jim zagotovila varnost pre.i angiežkimi četami. Angležka vlada pa je oklonila vsako po-sredovanje druge države in je odgovorila, da se morajo zastopniki Burov obrniti naravnost do angležke vlade, katera odloči |>otem, da-li se jim more izdati spremnica ali ne. Angležka vlada je v svojem odgovoru še omeuila, da ni opaziti, da bi burski zastopniki, ki se na-hajo v Evropi, imeli kak upljiv na razmere v južni Afriki, marveč da iinata vso oblast v rokah Steijn in Schaikburgber ter da bi bilo najbolje, ako bi se ta dva obrnila na ravnost tlo lorda Ivitchenerja. Temu da se je že naložilo, naj angležki vladi takoj sporoči eventuvalen mirovni predlog burskih načelnikov v južni Afriki. Angležka vlada je vsled tega določila, da se imajo mirovna pogajanja vršiti v Afriki, ne pa v Evropi. Potovanje burskih zastopnikov iz Evrope v južno Afriko da bi trajalo najmanje tri mesece, med katerim Časom bi se vojna nadaljevala po nepotrebnem. Angležki listi komentirajo odgovor angležke vlade na ta način, da je ista hotela burskim načelnikom dopovedati, da bi bil vsaki nadaljnji odpor brezvspešen ter da bi so tekom mirovnih pogajanj vsejedno nadalje vala vojna. Iz Haaga poročajo uadalje, da je nizozemski ministerski predsednik Kuvper vprašal angležko vlado za dovoljenje, da bi mogel burske poveljnike v južni Afriki direktno in brzojavno povprašat', pod kakimi pogoji bi bili isti isti pri pravljeni odreči se neodvisnosti burskih republik ? V angležkih listih se širi tudi vest o odstopu ministerskega predsednika, lorda Sa-lisburva. Tržaške vesti, P rc meniha v predsedniški pisarni tržaškega namestil ištva. Dosedanji vodja predsedniške pisarne tržaškega namestništva g. namestništveni tajnik baron F i l i p \\ i n-k 1 e r pozvan je na službovauje v minister-stvo za nauk in bogočastje. Na njegovo mesto pride g. okrajni komisar E ti m u n d F a b i a n Zopet je prieapljal, naš prijatelj »Piccolo« namreč. Kadarkoli se je laška večina v mestnem svetu pošteuo blamirala, pa pri-caplja gotovo naš Zidček z lesnega trga ter poskuša pokriti blamažo s tem, da pripoveduje to in ono, česar oni drugi niso povedali in da daje ua svetlo nekoliko še neizdanih »arg.imentov«, katere so blamirani konšilirji stuhtali v moralnem mačku — po prestani blamaži! Ti i> lJiccolo« vi p^stfestum-članki so nam vselej najgotovejši dokaz, ne le v to, da so laška gospoda v mestnem svetu zopet doživeli blamažo, temveč, da se te blamaže tudi popolnoma zavedajo. Da dokaže nepotrebnost slovanskih napisov na istrskih postajah, pravi .,Piccolo«, da hrvatsko i u slovensko prebivalstvo ne bo umelo slovanskih napisov in da bi morali n. pr. mesto »pozor na vlak«, postaviti poleg slovenskega napisa še utpis: »očjo al treno!« Na to bedastoćo res ne vemo druzega odgovora, nego da priporočamo »Piccolu«, naj raje on na čelo svojega lista postavi svojim čitateljem svarilni napis : »Ocio al cretinismo del ,Piccolo' !« Kaj pa naj rečemo na drugo bedasto »Piccolo«-vo trditev, da so se imena, kakor Koper in Milje, porodila v možganih slovenskih agitatorjev ? ! Dragi boter «Piccolo«, vam se gotovo prav pošteuo meša ! No, kdo pa bi tudi zahteval od madžarskega Zida, da bi poznal tukajšnje krajevne razmere?! Ako ,Piccolovim čitateljem prija tak židovski šv ndel, pa jim želimo, naj jim Bog »pi žegna« ! Radovedni sino samo, kaj bi nekateri ljudje, katerim je »Piccolo« še vedno uzor vseg.t žurnalizma, rekli, ako bi tudi mi naše čitatelje hoteli vleči tako za nos, kakor dela »Piccolo«?! — Namenili smo bili temu » Piccolovemu« članku posvetiti daljši odgovor, ali opustili smo to iz več razlogov. V prvo seje težko o t esnih stvareh prepirati z ljudmi, ki tudi iz najresnejih šiv ari iščejo !e svojo —j spekulacijo. V drugo priobčnjemo danes na prvem mestu poučen članek za — resne ljudij. Yr tretje se sramujejo »Piccolo-vih« harlekinad celo drugi laški listi, kasor dokazujejo ponovni nastopi lista »Trieate« in kakor dokazuje tozadevni članek v listu »Avanti«. kateri članek posnemljemo na drugem mestu. Menimo torej, da smo opravičeni dovolj, ako se z uotoričnimi spekulanti tudi z najsvetejimi stvarmi to pot ne prepiramo. Dejstvo pa stoji, da se je laška večina se svojim znanim nastop >m v zadnji seji korenito osmešila! To priznava danes vse razsodno laško občinstvo in priznavajo tudi po • šteneji laški dnevniki, med t?mi p i osobito že omenjeni »Trieste«, ki sicer vedno j ovdarja svoje laško narodno stališče ! In to nam zadostuje jMJVsem. Ako noče vlada verjeti nam, da je vsa agitacija proti dvojezičnim napisom le perfidna komedija, veruje naj V3aj razsodnim Lahom in kolikor toliko poštenejim laškim časopisom ! Kdor seje veter, žanje vihar. Govore o a*eri dvojezičnih tabel izvaja »Avanti« : »Ali pomislimo vendar: so-li res jedino le Slovani pregrešili proti nam s tema dvema napisoma, radi katerih se dela toliko ropota ?! Ali se more vsa krivda navalili na vlado, ki nadleguje, zbada in celo »kolje«, kakor je emfatično čenčal krivi tribun Edgardone (liascovich), to našo neranljivo narodnost ? ! Oglejmo si stvar nekoliko nata ijčneje in pomislimo, da-li nismo morda mi sami, oziroma oni bastardni fanta lin i naše ideje, zagnali kamenje, katero nam sedaj pada na glavo ? ! Slovanska agitacija ui bila še zavzela tako obširnih dimenzij : da, reči se ninre celo, da je v nasprotnem taboru vladala najrnir-nejša perijoda »blagohotnega pričakovanja«, ko so i /svest u i »Italijani« (oziroma kramarji italijanstva) ž e s r a m o t i l i slovensko in nemško prebivalstvo — vedno ; za narodno ideji) — s čini, ki so bili ve-| liko bolj žaljivi, nego jedna dvojezična i tabla ! Kdo je n. .pr. pokvaril imena Postojna .v »Postumiai, Boljunc v »Bagnoli«, Sežana v »Cesiano«, Trebče v »Trebiciano«, Padrič v »Padriciano«, Boršt v »S. Antonio« ? ! In na ta lep način so se imena toliko mest in trgov, kjer je laškega elementa malo več nego nič, barbarično prestavila in tako pokvarjena tniljevala prebivalstvu dotičnih krajev. Kdo je, ki je barbarični d'jalektni besedi »ščavo« dal pomen, ki približno znači človeka, nevrednega vsakoršnega spoštovanja, ki je pravi izvržek iu podlež ter nore in »sedemkrat prekuhan bebec ... in seveda, kdor ima pogrešek, ta ga tudi daje. In vsemu temu revnemu kmetskcmii prebivalstvu, od katerega žuljev živijo bogati in revni Italijani, Nemci, S ovani in vsi drugi »tujci«, ki prebivajo v Trstu, iu posebno še našim okoličanom, ki razven tega, da vzdržujejo malo obrt in kmetijstvo, plačujejo, kakor vsi drugi, občinske in državne davke, tem parijem človeške družbe si upate natvezati imena »gostov« iu celo miljencev in tujcev V Ali povejte nam, kdo je prvi podpihoval ogenj, kdo je prvi prinašal gorivo, da je vedno bolj rastel plamen narodnega sov-ražtva ?!« »Avanti« očita potem laškim prenape-težem, da bi bili morali skrbeti za gospodarski in kulturni napre lek svojega naroda, ne pa vzbujati v njem sovraževo do druzih narodov. Zaključuje pravi > Avanti«, tla Slovani vračajo sedaj le nemilo za nedrago iu da so dvojezični napisi le slab preludij ofenzivnemu i u d e f e n z i v n e m u delovanju nji h o v e m u ! Krivi pa so na tem le oni, ki kličejo sedaj grom in žveplo na Slovane in vlado, a ki bi mnogo bolje storili, da i»i se bili na svoja prsa, očitaje si : mea culpa« ! Na »zadnjo besedo (■ o veka rja. G os*p. Fran Govekar v notV . Zidnja beseda«, uvrščeni v sobotni številki »Slovenskega Naroda«, na naša izvajanja v stvari tantijem, zahtevanih po njegovem odvetniku tiru. Eirichu za uprizoritev • KokovnjaČev« v Trstu, trdi mej drugim, tla je Eirich prevzel njegove Rokovnjače« in »Dcsetegi brata; početkom decembra, da ni njegova dolžuo-tt pisariti društvom o tem dejstvu, tla ga ne brigati drami prav nič več (".'>, da je naloga dra. Eiricha, ki itna vse nadzorstvo, po-| izvedovati, kje in kolikokrat se igra kaka igra, da mu je (Govekarju) šlo pri vsej sr.vari j le za p r i n «• i p, katerega je končno dognal j tudi pri »Edinosti« itd. Iz vseh teh trditev izhaja pač za vsakogar, da gospod Govekar skuša zavijati stvar z argumenti, ki naj bi slepili one, ki niso čitali ali vsaj ne aalanćno čitait našega odgovora v 22. številki »Eiinosti«. Za razsodno občinstvo bodi g"S». Govekarju ta-le kratti odgovor : Ako je res, da ;e g. Govekar omenjena od njega dramatizovana romana Jurčičeva že p četkom decembra odstopil (v last '!) dru. Eirichu in da ga drami ne brigati prav nič več (o čemer moramo jako dvomiti) sta zahtevala vsai takt in v prvi vrsti praktičnost, da to naznani slovenskemu občinstvu v slovenskih glasilih že radi tega, da se i društva vedela kam se jim je obrniti radi dovoljenja za uprizarjanja omenjenih dram. S lednjemu odvetniški posel iztirjevanja in žuganja s civilnim in kazenskim postopanjem — kje in kedaj se igrati omenjeni drami in katero društvo je »zagrabitit. Dvomim* tudi, da grejo iztirjane tantijeme v žep dra. Eiricha. Kdo pa je povedal dru. Eiriehu, da je vodila stvar v Trstu gospa P., ko še mnogi igralci v Trstu niso vedeli tega?! Ako je pa bilo gosp. Gove-karju le za — princip, pač ni bilo potrebno. da na tako n ed e 1 i k a t e n način (in le o tem gre naša pravda) štatuira *eksem-pelc« ravno na naših tržaških damah, ki ?o ga, kakor sam priznava, edine vprašale za dovoljenje. Saj bi bil gosp. (iovekar lahko odgovoril tržaškim damam, da jim le eno pred- j [lodu že mrt€v TrU!>lo mrtVeca so prepeljali stavo dovoljuje zastonj: za druge pa da bodo L mrtvaŠ3ico pri BV. JUstu. morale plačati tantijemo, po dogovoru. Zopet eden iz Italije. Po opisu v Vrhu toga, bi bil g. Govekar, ako mu je bilo brzojavki iz Bolzana, ki jo je prejela tukaj-le za princip, lahko objavil v slovenskih j)0|icjja> 8t> poL agenti Schuhert, Žigoj listb, da nikdo ne sme uprizarjati njegovih in Del,ia3i aretirali včeraj 3T> letnega Rudolfa dram brez njegovega dovoljenja in tudi — G ix lLalije> ki je ponevenl nad 400 kron, diletantje ne! S tem bi bil dognan p r i n c i p j in katerega ondotna policija išče že več časa. brez takega aparata in nikdo ne bi imel pra- GoRta iz ltaHje ^ orlve še manj pa sukna. Od g. < i o veka rja pa gotovo ni bilo lojalno, Radi razgrajanja so včeraj are- da je objavil v »Narodu« zahvalo, namenjeno tiraI] v ulici Pozzo Rianco 40-letnega pija- ie »njemu«. Kar se pa tiče teroriziranja aega težaka Martilia S. \a paliciji so mu dam, pač nima pravice, nara kaj predbacivati neamdoma odmerili i>4 ur zapora. Menda Isti g. Govekar, ki je na tako sijajen in ravno toliko? kolikor je trebalo, da se vspešen način doka/al, tla je v lakih poslih j>reSpj mojster. Nikdar pa ni nam prišlo na um, da bi Tatvina. Anton Grča je naznanil na g. Govekarja hoteli terorizirati — ampak hoteli poiicij0j <|a so mil v svobodni luki nepoznani smo le njegovo postopanje — karakterizirati ! I>oštenjaki ukradli suknjo vredno 58 K. e se pa že hoče govoriti o principu, bodi Kadi nevarnega ž u ganj a. — povedano g.u Govekarju in njegovim tra- Včeraj so aretirali 3-S letnega Alojzija B., bantom, da je ravno nam šlo za princi p stanujočega v ulici M ,lino grande, ker je in ne za par »umazanih kronic, katere itak uevarno žugal g.u Rajmondu Marehettiju, ne bi bile šle v »naš« žep, ampak v emi- 8taDUj0čemu v ulici S. Mavrizio. nentno naroden namen. Poskusen samomor. 29 letni Er- To bodi v odgovor g.u Oovekarju in minija Petarin, stanujoča v Roeolu št. t>o4, vsem, ki so se nepoklicani mešali v ta sp >r. se je hotela včeraj zjutraj usmrtiti s tem, da Na adreso slavneira e. kr. poštnega ee je vrtjla v neki ondotni vodnjak. Bližnji ravnateljstva. Od sv. Ivana smo prejeli : sosedje pa so jo rešili še o pravem času. — Že pred kakimi dveini leti smo bdi ukrenili Došli zdravnik je dal premočeuo žensko od- >>trebne korake, tla bi pošta pri sv. Ivanu peljati v bolnišnico. dobila tudi slovenski }>ečat. Na to srao ča- Italijana s — p o n e v e r j e n i m icaii ;n čakali, aii odgovora le ni hotelo biti. denarjem. Včeraj zjutraj sta nadzornika Vide, da gospoda na poštnem ravnateljstvu pol. agentov Schuber in Grandi aretirala 22-1. ni malo ne mislijo na t", tla bi uvažili našo Josipa G-uerini ja iz Mesagne (Italija) in 271. prošnjo, smo se slednjič odločili, tla napro- Petra Pol a te ila tudi iz Italije, ker sta hotela -imo našega mestnega svetovalca, g. Ivana v menjalnici Neumann menjati poneverjen Marijo Vatovea. naj bi on šel malce poizve- bankovec od lOO italijanskih lir. Jo vat na poštno ravnateljstvo. Ali tudi to Pri teh dveh italijanskih poštenjakih so pot ni bilo povoljnega vspeha. Prebivalstvo našli na policiji — kjer so ju pregledali — pri sv. Ivanu pa je po ogromni večini slo- še 12 ponarejanih bankovcev po 100 italijan- \> n - io ! To dokazujejo nastopna dejstva: «kih lir, 9 ponarejanih bankovcev po 50 ital. Tu obstoji že nad .'»O let slovensko pogrebno lir ter 44»> ponarejenih avstrijskih kron.Obi društvo z nad 300 členov in z lastnim ponarejalca so odvedli v ulico Tigor. domom ! Tu obstoje nadalje nastopna društva Vremenski vrstnik V čer a. : u>pi» aar zključno slovenskega značaja: Bralno dru- •». 7 uri cjturai f>° 4 ob 2. uri popobidn ^tvo, C i ril-Melodije va jHjdružnica, gospodarsko s«.07 C.® Tlakomer ob 7. uri zjutraj društvo z lastnim domom, pevsko društvo — Danes plima ob 7.5o predp. in ob .>51» in njih prijatelji, kakor tudi razni Brivci in Brivčki, so torej opozorjeni ! Občni zbor posojilnega in konsuni-neira društva v Sv. Križn. Ker prvič sklicani ob*-ni zbor ni bil sklepčen, sklicuje se za v soboto doe 8. t. m. drugi občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih zadružnikov. Zborovanje prične ob 6. in pol uri zvečer in se bo vršilo v društveni krčmi. Odbor. Na sijajni maskaradi, katero priredi v nedeljo slovenska tržaška mladina v gledali-sšu »Armonia« bo pri blagajni tudi poseben zastopnik društva »Narodni tlom«, ki bo sprejemal darove za to prekoristno društvo. Odsek /Ai prireditev sijajne maska rade, ki se ima mršiti v nedeljo, dne 0. febr. 1002 v gledališču »Armonia«. javlja si. občinstvu, tla vstopnice so na razprodajo na sledečih mestih : »Trgovinska Kavarna«, » Delalsko podp. I društvo«, »Tržaško podp. in bralno društvo«, j gostilna »pri Francu«, tobakarna Lavrenčič, | »Svetojakobska Čitalnica«, »Konsumao društvo pri sv. Jakobu«, »Slovenska eit dnica v Skednju«, »Narodni Dom« pri sv. Ivanu, ' protlajalnica Stanko Godine na V rdeli, »Kon-sumna krčma« v Rojanu, »Narodni Dom« v Barkovljah. — Liže se raz prodajaj o v »Trgovinski kavarni«. Za poj tsnila se je obračati tlo zastopnika »Zveze tržaške slovenske mladine«, v »Trgovinski kavarni« od 8. ure zvečer naprej. Denarne svote je naslovljati ne Josipa Znidaršiča (poste restante). Vesti iz ostale Primorske. X Slovensko bralno In pevsko društvo »Vodnik« v Dolini priredi v nedeljo dne 1*. februvarja 1902 svojo predpustno veselico s petjem, deklamacijo, igro, srečkanjem, godbo in plesom. ODBOR. X Pevsko in tamburaško društvo »Lovor« v Volosko Opitiji priredi v soboto dne 8. februvarja li><»2 v »Zori« v Opatiji konrert s predstavo in plesom. A. GabrščeVn v Gorici. Ozirom na Vaše notice ]>od naslovom : » A b d e r i t o v s t v o in » E ti i n o s i < in »A b d e r i t o v s t v o v naših 1 i t c-r a r n i h razmerah« v št. 14. »Soče« ne bomo odgovarjali iz dveh razlogov. Najprej izhaja iz omenjenih notic, tla Vi vedoilia zavijate stvar', kar lahko razvidi vsaki razsodni čitatelj, ki primerja naš odgovor gospodu Govćkarju z Vašimi neotesanimi napadi, v katerih Vam nismo in ne moremo biti k o s. V drugo Vam ne odgovarjamo radi tega, ker naš list, kakor organ tržaških S <•-vencev sploh in polit čnega društva »Edi nost posebej, se nikakor noče spuščati v polemiko z — osebo. Naš list služi naši stvari v Trstu ter presoja vse dogodke na Slovenskem se splošnega slovenskega stališča. Vaš list pa je privatno podjetje, kar nam potrjuje izjava, ki jo prinaša ista številka »Soče«, v kateri se nahajajo zgorje notice in ki se glasi : »Izvrševalni odbor narodno-na-predne stranke javlja, da odgovarja za članke in dopise v ,,SočiJ le toliko, kolikor so isti podpisani v imenu izvrševalnega odbora na-rodno-napredne stranke.« Vaš list, ki je bil enkrat organ združene slovenske stranke na Goriškem in ki je potem postal organ naroduo napredne stranke na Goriškem, je torej danes, kakor je razvidno iz navedene izjave, le privatno podjetje. Odslej bomo torej razlikovali mej dopisi. članki in izjavami Vašimi iu mej onimi izvrševal nega odbora narodno-napredne stranke, katera, akoravno jej služite, noee prevzemati nikake odgovornosti za kozle, ki jih prevračate v svojem, listu. Uredništvo „Edinosti". XXXXXKXKKXXXXttXX » MIZARSKA ZADRUGA V GORICI 3 Razne vesti. Rezidencijalna palača hrvatskih kraijev. »Narodni list« poroča: V sredi B.ogratla na morju, poleg župne cerkve, ai griču, so p>-vodom občinskih tlel razkrili perimentralne zidine monumentalne zgradbe. Profesor Jelid, poklican brz >javno in;nole sobote otl strani občine, je razpoznal, da je tu odkrit veči tlel svetišča trdno in ukusno sezidane cerkve iz stareje srednjeveške dobe ter da ta zgradba pripada tisti skupini, katero je še leta 1650. videl in opisal Zaderčan Ljubavac ter jo označil kakor rezidencijalno palačo hrvatskih kraljev. Profesorju Jeliću je poverjeno vodstvo del in se bo dalje izkopavalo po njegovem načrtu. ^C z omejenim jamstvom X naznanja slovenskemu občinstvu, da X X X X X X X X X X X X je prevzela prvo slov. zalop bistva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera ee nahaja v Trstu, Via Piazz& vecchia (Rosaržo) št. 1. ua de «snl strani eerkve sv. Petra). Konkurenoa nemogoča, ker Je blago tz prve roke. X X X X X X X X X X X X X X IX pop.; oseka ob "2 4 predpoludne iu oi '2 13 p ipoludne. » Društvene vesti. Zora«, pe\>ko društvo >Zvezda« ! Tu imamo občinsko solo brez nikakih italijanskih pa-ralelk! Tu je bil vsikdar voljen slovenski kandidat z ogromnimi večinami ! Tu bo menda dokazov dovolj, da je sv. Ivan tako slovenski, da bi moralo biti poštne- Noeoj konečno se bj vršil kostinrran mu ravnateljstvu v imperativ najelementarneje ples, katerega se tako vesele naše dražestne pravičnosti, da poštnemu uradu v takem selil gospe in go3pice. Gotove srno, tla pridejo la tudi si »venski pečat! Zato tudi ne odue- tudi naši gospodje v polnem številu, ne glede :iamo in bomo tirjali in tirjali, dokler ne bo na vsakdanje prepire, kajti v očigled dejstvu, -istreženo naši zahtevi. da je čisti dohodek namenjen slovenskim VeČ Svetoivančanov. j otroškim vrtcem, bodo gotovo stali vzvišeni Najvažnejša novost I Pišejo nam : V nad vsemi diferencami v mene-velikem takoimenovanem svetovnem novinstvu n j i h, da tako pripomorejo plemenitemu na-e navada, ko je obolela kaka velika glava« ' menu pri prav Ijavnega odbora, (bodi kak t*esar, kralj, ali kakov velik uče-' Plesni veneek, ki ga priho Injo soboto, njakt, tla donašajo dnevna {»oročila o stanju dne .s. t. m., priredi pevsko društvo »Kolo«, bolnika. Kakor veliki list: o takih prilikah,' združeno z običajnim »Brivčevim« plesom, tako delajo na-ii tržaški lahoni sedaj, ko je obeta biti nekaj posebno lepega in zabav-obolel povsem neznatni Klio Treves. Mi tudi nega. Kar se tiče maak, se nam poroča, tla •eniruo zasluge tega res usmiijenegi Samari- doživimo krasnih iznenađeni I Godba bo se- tana in se radovoljno pridružujemo željam, izraženim v tržaškem novinstvu, naj bi Bog nesrečnikom ohranil še mnogo let tega edinega človekoljuba med tržaškimi lahoni, stajala iz glasovirja in z nalašč za to priliko sestavljenim orkestrom. — Pevsko društvo »Kolo« preskrbi za pevsko zabavo in tako bo ustreženo vsem: starim in mladim ! Kolaši Brzojavna poročila. Iz proračunskega odseka. DUNAJ 5. (B) Proračunski od^sek je nadaljeval razpravo o proračunu ministerstva za nauk, naslov »srednje šole«. Cesar v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 5. Njegovo Vel. cesar ie dospel semkaj tlanes zjutraj ob 5. uri in 40 minut. Vojna v južni Afriki. BRUSELJ 5. (B| »Petit B!eu« javlja, da je tir. Levds danes predpoludne odpotoval v Utrecht k predsedniku Krugerju. Odposlanec svobodne države Oranje, Fischer, je sinoči odpotoval tja. \VASHINGTOX 4. (B.) V hiši rapre-zenrantov je stavil Coohram zaključni predlog, da bi predsednika Krugerja povabili, naj obišče Zjedinjene države kakor gost dežele in naj se določi svota 2f>.000 dolarjev, da se pokrijejo stroški obiska. LONDON 5. Tu k. listi soglašajo v tem, tla je nota nizozemske vlade že v naprej bila pogreška in da ni bi! možen drugačen odgovor. »Standard« pravi, da glavni znak angležke note je jasna in energična odklonitev kakoršnjegasibodi posredovanja in naj je prišlo do kodersibodi. »Dailv Ne\\'3« menijo, da je angležka nota brez pogresk v stilu in tonu, vendar pa obžalujejo, da se je odklonitev izrekla prenagljeno. »Dailv Cronicle« pravi, da analiza nizozemskih predlogov že dokazuje njihovo absurdnost. XXXXXXXXXXXXXXXX Inteligenten mladenič išče službo pri kaki tukajšnji (ali tudi na deželi) večji trgovini, kakor praktikaat; iz začetka tu li brez plače. Govori in piše iri ježke. Pismene ponudbe, pol mulov-om »Stalno«, naj se pošljejo ua upravništvo » E 1.-n os t i« — Tist. PISARNA Dr gregorina«. Dr Slavika sprejme mladega pisarja z nekoliko odvetniško-pisarniške prakse. elikanska rastava pohištva in J tapeearij. Izvenredno ugodne ® n KU cene. U H U 5 VILJEM DALLA T0RUE 5 v Tr8tu,trg Giovanni 5. i Palaca Diana.) ♦ Moje pohištvo donesesrečo. • ■ # _______SfSfStSfiSJSfaJ iMsaHiler Levi Minzil Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst. •J T R S T trn TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: Piazza Rosarlo it 2 (Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 Telefon it. 670. -MOM- iS (9 & & i & & (ffi Velik izbor tapeearij, zrcal in slik. Iz- ^ ▼rfuje naročbe tndl po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. 1LUSTB0?Ali CEHI ZASTONJ II fBiUO Predmeti postavio se na Da. obrod m aH železnico fn - o ^J) kamnosek nasproti pokopališču pri Sv. Ani. Izdeluje iz istrnk^fra in kra~kejra kamenja vsakovrstne najnavadnej^e do najfinejše irdelke. Priporoča se slavn. občinstvu za vsakovrstne napisne plošče in nagrobne spomenike. sprejema naročite za stavbinake in druga v to stroko spadajoča dela. Vsaka naročba se izvrfti točno in po ugodnih cenah, ŠTEFAN CRUCIATTI ornamentalni kamnosek. TRST. — Via della Pieta st. 25. — TRST. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od uajuavadnejš- tra tlo najlepšega in kompliciranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo. Sprejtma naročbe za cerkve, altarje, kakor \ tudi za podove bodisi beie ali barvane. | Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih cenah. Prodajalnica (zgotovljenih oblek = illa citta ili Trieste" = tvrdke w EDVARD KALASCH w Via Torrente št. 34 nasproti giedališču „Armonia" s krojačnico. kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izven redno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih anovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Jaz fin a Csillag Odlikovan z <1 vnni zlatimi in bronastimi kolajnami Fran Maiatj ulica G-iulia št. 1 A. Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cen j. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvata. Gospa Ana Csillag! Prosim, da takoj posljt-te šest lončkov Vasejra preskusnega mazila za taščo las na naslov: Gospa grofica Cavriani-Auersperg (irad Gleiclienberg pri Gradcu. Blag. gos j ta. Ano Csillag! Izvolite mi kretenu pošte poslati s povzetjem zopet t* lončka Vašega izvrstnega mazila za ra--čo las. Spoštovanjem Emilija pl. Baumgarten, Stever. Gosjm Ana Cs i tlag! p Prosim Vas, m Csillag ! Prosim Vam, da mi kretom pošte po-ljete Vaše izvrstne la.-ue pomade dva lončka. L. Schweng pl. Reindorf. C. kr. stotnika soproga v Pra^i. Gosjm Ako Csillag! Dunaj. Od Vas poslana mi Csillagova pomada je izvrstno delovala, in me veseli Vas obvestiti o tem. da siravno sem jo malo časa rabila. Kadi izvrstnega delovanja jo boni toplo priporočala vsem prijateljem in znancem. Adela Sandrock. gledališka igralka. Fflšr blagorodje Uljudno prosim, da bi mi s poštnin« povzetjem dopoalala en lonček lasnega mazila. Gvido grof Starhemberg. Kiiposd. Blag. gospo Ano ('stilni/.' Blagovolite mi Vsišega presku-šenega mazila poslati še 1 lonček. Jaka Glrardi pl. Ebenstein. Trient. s svojimi 1*."» centimetrov dolgimi Lorelev-lasnii dobila sem jih vsled 14-me-sečne uporabe svoje samo-iznajdene pomade. To so najsi ovitiše avtoritete pri znale za jedino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las. povspcŠuje rast istih, poživlja lasnik povspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kak r tudi brkam naraven lesk ter popolnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjeni do 11 a j v i Šj e starosti. Cena lončka 1 gol d. 2 gia., 3 gld., 5 gld. Pošiljam po pošti vsak dan, ako se znesek naprej pošlje aii pa s poštnizn povaetjem povsem svetu in tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila fiu Csillag DUNAJ I , Seilergasse S. lilagorodna gospa Ana Csillag! J)nnoi .' Na uk»z Njene ekselence gospe pl. Szogveui-Marich prosim, da mi pošljete en lonček Vašega izvrstnega mazila za 3 gld Sprejmite ob jednem zahvalo. Gospa g roti nju se je o vspehu mazila izrazila jako pohvalno. Z odličnim spoštovanjem Frida Giesa. komorna gospa Njene ekselence JUlog. gospo .1 na Csillag! Prosim Vas. da mi pošljete en lonček Vaše izvrstne pomade za lasi. Grofica Vilma Metternich, Grad Rubein p. Merami, Tirolsko. Blag. ifos/ta Ano Csillag! Pošljite mi po povzetju 1 lonček Csillagovega mazila za raščo las kojega sem že imela. Spoštovanjem Kneg. Hohenlohe roj. kneg. Solm. ] Hm f. gospo Ano (šiling! Prosim Vam, da mi Vaše slavno znane lasne pomade pošljete še rn lonček. Mejnigrof A. Pallavicini. A banj Szcmere. Gospa _ 1 no Csillag! V. a še enkratno pošiljate v enega Ion« ka Vašega izvrstnega mazila za lasi prosi Kneginja Karlota Cothen Anhalt). I 'as. lilo g. gospa Ana Csillag Prosim Vas. da mi po poštnem povzetju pošljete še en lonček mazila za lasi. Spoštovanjem Baronica Baselli. Enns. \Vestbaliu. lilo g. gitsptt < 'sillag ! Slišal sem že mnogo dobrega o Vašem čudodelnem mazilu, vsled česar Vas uljudno, da mi kretom pošte pošljete dva lončka. Vas lepo pozdravlja Antonija Welonter. Gorica. Bekouv-Sz. l-aszlo. Gt/sjia .1 na Csillag! Pošljite mi po poštnem povzetju dva lončka Vašega preskusen ega mazila za lasi. Grof Em. Esterhazy star. I tise Blagorodje '. Pošljite mi po poštnem povzetju en lonček Vašega preskuse-ne«ra mazila za lasi. Grofica pl. Wurmbrandt. Birkleld. Važno oznanilo I Podpirani smatrajo si v dolžnost j »vit. slavnemu občinstvu, da »-it dalmatinska črna, bela, Opolo in istrska vina, ki se prodajajo v njihovi zahgt v Trstu, ulica delle Legna št. <» v dvorišču), analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje. ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva za notranje stvari. Zat > se stavlja na vse sode in boteljke kontrolna in garancijska znamka za pristnost vina. To določbo je izd.:lo visoko c. k.-, miuisterstvo za notranje stvari radi preeost**ga kvarjenia vina. ki stavi a v resno nevarnost ljudstvo. Kdor si torej vkupi v i c i <» v naši zalogi, je gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da je vino čisto iu naravno, d.i se sme z mirno vestjo dajati bolnikom in in kdnvalescentom, vsled česar se mora zahtevati vedno le garancijsko znamko. Z vs^m spoštovanjem F - Braća Buj, Split-Trst. Vezovnik Vekoslav mesar v ,,Slovenskem domu" — na triiii sv. Jakoba št p v. :» priporoča cenj. slovenskemu »»bčinst vu svojo mesnico. (Vne zmerne. Postrežba točna. Svoji k svojim! Konrad Jacopich trgovec z jedilnim blagom v Trstu, Piazza Barriera priporoča «vojo zalogo jestvin. kolo-nijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke, otrobov, žito. ovsa itd. po jako uizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko. Skladišče vina ulica Acquedotto št 23. Prodaja vina v sodih in buteljkah, Fine pastne in dezertue vina na debelo in drobno, franko na dom po najugodnejših in konkurenčnih cenah. Blagorodna go*j»n . I no ('sillag a t. Prosim, da na spodnji naslov blagovolite poslati za ekselenco gospo grofico Kielinansegg, namestnico na Dunaju, Gosp. ulice <>, •"> lončke pomade po '1 gld. za ohranjenje lasij. katera je izkazala dobre vspehe. Spoštovanjem Irma PletzL komorna gospa Njen. ekselence. Operateur kurjih očes (kalist) diplomatični specijalis-Giordani ima svoj ambut latorij na Korzu II. Ordinuje od 8. predp. do *'>. pop. Izvršuje odstra iit?v kurjih oč^- in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez ni-kakor^nih bolečin. XXXX>X»»>XXXXXXXXXXXXXXXXX2* Stavhinsbo g*9 T^S" IT T ^S » Stavbinsko v podjetje UT. JL W XX JL J-B O podjetje Q Ljubljana. Inana /ra muli milje in psrkete, stavbinsko iu umetno Hjnčarstvo. Delalnica za konstrukcijo železa itd. Sprejema naročbe za vsakovrstna m*?arska dMa kakor: kompletna okna a n-fe $iarbe m i složna okna na rrefcno. nata> portale, oprave za prodajalne in krat ua dan svež hruh in velik izbor sladčic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali aladčice. Za-oga moke iz prvih oger-kili mlinov. Julij Redersen izdelovatelj zdravniški';« pasov in ortopedičnib aparatov. Trst. — Via del Torrente št. 858-:). _ Trst. (Nasproti „Isola Chiozza.") Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati mojaki obiščejo pri vsaki žalostni priliki se belježi uda no Pogrebni zavod. ---- Zalogo lesa ---- za mizarje in stavbo kakor tudi zn ZALOGO „PORTLANT" CEMENTA z= ima G. Sivitz — Kcmen ma Krasu.) ii in kataru kakor tudi proti - - hripi (influenci) - - naj se uporabljajo edino le katrani ne pastilje Kavasiiii -katljica po 80 stotink. Proti zagrljenju in grlobolu se pripore čaj o Ravasinijevc pastilje - - = od ogolunjene sladke skorje JAKOB BAMBIĆ OOOOOOOOOOOOOOOO A Gostilna VAI Transwaai P "" trgovec / jedilnim blagom A ^ r, „. . „ e aEr - 0 »Antteo Gobi>o«) Via dello S 1 Via Giulia Št. 7. (nasproti Drejevi pivovarni) Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, Podpisani priporoča I. vrste istrska, vi- vsakt»vrstnega o 1 j a, navaduega in najfinejega. " pavska iu dalmatinska vina, retošk, kraški — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, teran, Opolo, prosekar, nadalje Dreherjevo ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja na- pivo, Plzen-ko iu Spaten v botiljkah. ročeno blago tudi na deželo na debelo in ! Domača kuhinja vedno pripravljena, drobno. — Cenike razpošilja franko. K rog!j išče. Svojim rojakom se toplo pripo Priporoča se pri najsolidnejšem delu in roča 3 zmernimi cenani. I«ran BenČiČ, krčmar. -katljica po 60 stotink. V dobiva se v LEKARNI RAVASINI v Trstu, Piazza della Stazione at. 3. kakor t«uli v lekarni Piii-iola .Tcnmiti, T.ueiani, Vi- uili A Vanlal>a>.«o; v Iteki : lekarna Protlatiu ; v Gorici lekarn:« i'ri>t«>l'«.U-ui iu I'-.ntuni. i!'. Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-Jtietodijevo cikorijo.