po«»nine oiafana v ootovim leto IVII. V Uublfeni. v soboto, dne 2 marca 1979 St. 52 S. 2 Olr Naročnina Dnevna izdaja za državo SHS mesečno Z9 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nede Hkn '»dala ceiole ho v Jugo-slavlll 120 Din, za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« t/rednMino fe v Kopliarievi ulici it. Silil Rokopisi se ne vračalo, neiranklrana pisma se ne spre/eni a/o ^ Crednlitva 'eieion ji. 2050, upravnl&tva SI. 2328 Pirotska konferenca Kakor naglašajo skoraj vsa poročila, je bila otvorjena pirotska konferenca v najboljšem razpoloženju in z ene ko z druge strani se naglaša dobra volja, da pride do sporazuma in da konča konferenca s popolnim uspehom. 2e se pa tudi čujejo glasovi, ki žele, da bi konferenca dosegla še več in da se ji ne bi posrečilo z ureditvijo mejnega vprašanja onemogočiti samo vedno nevarne mejne incidente, temveč da bi ustvarila tudi podlago za politično in gospodarsko zbližanje med obema južnoslovanskima državama. So tu tudi že pivi znaki, da niti ta pričakovanja niso brez podlage in že čujemo, da predlagajo bolgarski gospodarski činitelji sklenitev trgovinske pogodbe z Jugoslavijo in že tudi čujemo, da se /. belgrajske strani izraža želja po razširjenju kompetenc pirotske konference. Pa čeprav so tudi oficielne izjave bolgarskih politikov in časopisov nad vse optimistične, vendar mislimo, da bi bilo napačno udajati se pretiranim sanjam. Jasno je, da bi zlasti mi na najbolj zapadni meji južnega slovanstva stoječi Slovenci čim najbolj želeli, da bi že jutri zavladal na vzhodu slovanskega juga popolen sporazum. Toda tudi naša najbolj iskrena želja ne sme prezreti dejanskih resnic in zavedati se moramo, da je treba premagati še silne težave, predno more priti do popolnega sporazuma med nami in bolgarskim narodom. Ni mogoče pričakovati in zahtevati, da bi ljudje kar takoj pozabili na vse to, kar je bilo. In zato se nikakor ne smemo čuditi, če so v Belgradu previdni, če ne pozabljajo na težka razočaranja, ki so jih že doživeli. Ni še tako silno dolgo od tega, ko je obstojala balkanska zveza, a mi vsi vemo, da se je ta končala z Bregalnico in vemo tudi, da ne po krivdi Belgrada. A celo Bregalnica je bila le uvod še težjim razočaranjem, ki so bila tako težka, da je bolje, če jih niti ne omenjamo. Vrhu vsega pa so razni atentati še v preteklem letu dokazali, kako utemeljena je bila previdnost Belgrada in kako prav je imela naša vlada, da se je zanesla le na svojo moč. A tudi pirotska konferenca sama to. dokazuje. Ne bi prišlo do te konference, če ne bi naša vlada dokazala, d se mora obraniti pred vpadi komitov in če ne bi s svojimi odredbami ob meji dokazala, da so nemoralne razmere med obema sosedama tudi v zelo občutno škodo Bolgarije. Ko je bil ta do-, kaz doprinešen in ko je v Sofiji prodrlo spoznanje, da je treba sporna vprašanja urediti, je postala tudi pirotska konferenca nujna. Sedaj, ko je belgrajska vlada dosegla svoj prvi uspeh, pa je na njej, da stori še korak naprej in da pokaže svojo pripravljenost za ureditev še vseh ostalih spornih vprašanj. To pripravljenost je belgrajska vlada dejansko tudi že pokazala, čisto jasno pa jo more povedati le, ko bo tudi bolgarska vlada dokazala svojo dobro voljo. Ta dobfa volja pa se mora pokazati le s tem, če bolgarska vlada razpusti in zatre vse macedonske teroristične in iredentistične organizacije. Samo to pa je tudi v duhu pilotske konference. Kaj pomaga na vse zadnje, če določi pirotska konferenca še tako podroben načrt, kako preprečiti vpade komitskih čet, če pa obstojajo na Bolgarskem še nadalje organizacije, ki financirajo in vodijo te vpade. Trpeti na eni strani, da se skoraj pred očmi bolgarske vlade pripravljajo vpadi, na diugi strani pa pomagati pri preprečevanju teh vpadov, je vendar nemožnost, lci kompromitira dobro voljo bolgarske vlade in ki jemlje sklepom konference vsako resnost. Zato tudi važnost pirotske konference ni v tem, kar bodo sklenili njeni člani, temveč pravi pomen dobi konferenca šele v dogodkih, ki bodo konferenci sledili in ki morajo vedno znova dokazati dobro voljo sofijske vlade. Vedar pa ostane en pomen pirotske konference nezmanjšan. Da so se po šestih letih zopet sestali naši in bolgarski delegati v skupni seji, je razveseljiv dokaz, da so najtežja na-sprotstva vendarle premagana in da je tu prvi razveseljiv znak zbližanja. Zato pa je bila tudi od vseh nas pirotska konferenca pozdravljena in samo na bolgarski vladi je, da bo pozdravljeno tudi delo. Naj bi bil ta dokaz podan čim prejel Desetletnica prvega sestanka začasne narodne skupščine je bila danes. Pri glavnem carinskem ravnateljstvu se je vršila konferenca o javnih skladiščih. Cene oglasov l stolp. pellt-vrata mali oglasi po I JO in 2 D, ved l oglasi nad 43 mm viftlne po Din 2-3U. veliki po 3 m 4 Din. v uredn iftlcem delu vršilca po IO Din o Pr vcčicm c naročim popust Izide ob 4 ziuiral razen pondeljko in dnevo oo DreznlKu oprava je vKopliarjevi ui.Si.b ^ cekonnl račun: C/ubiJaaa Stev. 10.650 In IO.M9 xa tnsciatc, Sata)evo 41.7563. Zaareb il. 39-Otl. Prana ln Dunal it. 24.797 Dopolnitev zakona o zaščiti javne varnosti Belgrad, 1. marca. (Tel. »Slov.«) Kralj je podpisal zakon o dopolnitvi zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi od 1. jan. 1929. Po čl. 2. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi od 6. jan. 1929 pridejo kot čl. 3., 4-, 5/ in 6. te-le odredbe: Kdor s pisanjem, tiskanjem, izdajanjem in razširjanjem knjig, listov, razglasov, plakatov ali na kateri drugi način dela propagando ali stremi za tem, da dela prepričanje ali razpoloženje pri drugih, da se kakšen del kraljevine SHS odcepi od celote, ali kot samostojna država, ali enota, ali da se priklopi kaki drugi tuji državi, ali da se spremeni današnja državna ureditev, ali sploh politični ali socialni red v državi, se bo kaznoval z ječo do 5 let. Kdor s pisanjem, tiskanjem razširja napise, slike ali razglase, ali na katerikoli drug način prenaša lažnive trditve z namenom, da bi izpostavil zasmehovanju državne ustanove, zakone ali naredbe, oblasti ali politični in socialni red v državi,, se bo kaznoval z zaporom do 20 let in denarno kaznijo do 20.000 dinarjev. Kdor s tiskom ali na kak drug način dela ua razdoru med plemeni ali družbenimi raz- redi, ali izziva razpoloženje za plemensko razcepljenost ali plemenski razdor, se bo kaznoval z zaporom do 1 leta in denarno kaznijo do 10.000 Din. Kdor na način, omenjen v paragr. 5, vrši propagando ali ustvarja razpoloženje, da se država ali samoupravne oblasti ovirajo v vršenju njihove naloge ali vobče v svojem delovanju, se bo kaznoval z zaporom do šestih mesecev in globo do 6000 Din. Tretji del člena 4. se spreminja in se glasi: Kdor postane ali ostane član takega društva ali politične stranke, ali ga podpira, ali sicer s tiskom kaj naredi, s čemer bi se pokazalo nepriznanje naredb oblasti, izdanih po oddelku 1. tega člena, se kaznuje z zaporom šestih mesecev in denarno kaznijo 6000 dinarjev. Sedanji členi 3 do 21 postanejo čl. 7 do 25. Za postopanje o kaznivih dejanjih po novem členu 3. je pristojno državno sodišče za zaščito države. Za dela po čl. 4., 5. in 6. so pristojna redna sodišča. Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v i »Službenih novinahe. Nov zakon o pokojninah Pokojnina po 10 efektivnih letih Belgrad, 1. marca. (Tel. »Slov.«) Kralj je podpisal zakon, kdaj dobe državni uradniki in železniški uslužbenci pravico do pokojnine. Državni uslužbenci in uradniki železniških ustanov dobe pravico na pokojnino po 10 efektivnih letih v aktivni državni službi. V ta čas se ne šteje čas, ki ga je dotični prebil kot dnevničar ali kontraktualni uradnik. Po desetih letih ima pravico do 50 odstot. pokojnine. Za vsako nadaljnje leto po 2 odstot., polno pokojnino pa po 35 letih. Tisti uslužbenci, za katere velja čl. 125 zakona o prometnem osebju, dobijo za vsako leto 2 in pol odstotka pokojnine, polno pokojnino pa po 30 letih. Tisti, za katere velja člen 126 zakona o prometnem osebju, dobijo polno pokojnino v 25 letih, torej po vsakem nadaljnjem letu 3.33 odstotkov. V slučaju odpusta iz državne službe dobijo državni uslužbenci in železničarji, če imajo eno efektivno leto neprestanega dela v državni službi, odpravnino v iznosu enomesečne plače. Tisti, ki imajo nad eno leto služ- be, nimajo pa še pravice do osebne pokojnine, dobijo za vsaki dve leti efektivne aktivne službe po en eclomesočni prejemek, tako da se zafiočeta dveletna perioda smatra kot da je končala. Celo odpravnina ne more biti nikdar večja* kot šestmesečna plača. "t slučajih, ki jih dfoTočaja prehodne naredbe, se štejejo v čas tudi kontraktnalna in dnevničarska leta. Kontraktualni uradniki in dnevničarji v službi države in drž. železnic dobijo po enem letu efektivne službe v slučaju odpusta enomesečno plačo. Po petletni službi dvomesečno plačo. Tisti, ki so bili vpo-kojeni državni uslužbenci in ki so bili kot kontrapogodbeni in kot dnevničarji v državni službi in so bili iz državne službe odpuščeni, se odpustijo brez odpravnine. Odpravnina se ne izplača, če je bil kdo kazensko odpuščen. Če umre, dobi Odpravnino oziroma pokojnino tisti, ki ima pravico na rodbinsko pokojnino. Zakon stopi v veljavo, ko se objavi v Službenih novinalK.« Pirotska konferenca poteka ugodno Belgrad, 1. marca. (Tel. Slov.) Danes so se v Pirotu nadaljevala pogajanja jugoslovanske in bolgarske delegacije. Glavno vprašanje je bilo vprašanje dvolastništva. Obe delegaciji sta polni optimizma, da bo to vprašanje v dveh dneh urejeno. Nato pa preideta na transport potnikov in blaga preko meje. Ljapčev zadovoljen s potekom pogajanj Predsednik bolgarske vlade Ljapčev je izjavil novinarjem, da se delo pirotske konference dobro razvija. Na vprašanje časnikarjev, v koliko je točna vest belgrajskih listov, da je jugoslovanska delegacija predlagala razširjenje dela konference, je odgovoril g. Ljapčev: »Tem bolje! Tudi mi ne bežimo od tega. čim več poslov bo izvršenih, tem bolje.« Bolgarski delegat Karadžov, ki je bil nekoliko dni v Sofiji, da dobi od svoje vlade nova navodila, je izjavil časnikarjem, da obstoji pri jugoslovanskih delegatih ista želja po sporazumu ko pri bolgarskih. Bolgarsko vladno glasilo optimistično Organ vladne skupine »Demokratičeskega Zgovora« piše o pirotski konferenci ter pravi med drugim: »Kakor poročajo iz Belgrada, je bila naša delegacija sprejeta v Pirotu na prisrčen in prijateljski način. Belgrajski tisk je pokazal veliko zanimanje za konferenco in izrazil željo, da bi bil rezultat konference za obe strani dober. Vse to dokazuje, da obstoji na obeh straneh dobra volja, da sc uredi vprašanje mej na način, ki bi čim hitreje rešil eventuelne incidente in tako onemogočil pojave in dogodke, čeprav majhne, toda cd velikih pcilcdic. Prijateljska atmosfera, v kateri je konferenca začela svoje delo, utrjuje splošno prepričanje, da se bo v Pirotu izvršil velik in koristen posel za obe sosedni državi.« Angleški glas o pirotski konferenci »Daily Telegraph« objavlja ob priliki pirotske konference uvodnik »Srbija in Bolgarija«, v katerem pravi: Ta poskus, da se postavijo odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarijo na prijateljske temelje, pomeni korak v dobro smer. čeprav prejšnji odnošaji med obema državama ne jamčijo za uspeh, smo vendar uspehu mnogo bližje, ko kdajkoli prej. Nato list navaja vzroke, ki so privedli do zatvoritve meje in pravi nato, da se mora smatrati ponovna otvoritev meje kot znak, da je Belgrad sedaj razpoložen in da mnogo bolj veruje in zaupa v dobre namene Sofije ter tudi željo bolgarske javnosti, da se reši dežela od makedonskega komiteta. Pirotska konferenca ima ta namen, da najde obrambna sredstva proti vpadanju makedonskih revolucionarjev v Jugoslavijo in agrarno-komunističnih beguncev v Bolgarsko. Če bodo ta pogajanja uspela, obstoji možnost, da bosta obe državi tako ohra-breni, da prideta na razpravo tudi bolj političnih vprašanj. Na vsak način pa mora biti razpust makedonske revolucionarne organizacije prvi pogoj za uspeh pirotske konference, čeprav ne bo lahka naloga za bolgarsko vlado, da zatre organizacijo, Ir je v bolgarskem narodu pognala korenine tako globoko. Darujte v radijski fond za slepce! Bolgarski predlog trgovinske pogodbe Bolgarski privredniki so predlagali bolgarski vladi, da se sklene trgovinska pogodba med Bolgarsko in našo državo. Predložili so tudi formalen načrt take pogodbe. Bolgarsko trgovinsko ministrstvo je poslalo nato ta načrt naši vladi. Sedaj proučujejo v belgrajskem trgovinskem ministrstvu ta načrt. V Belgradu je bil predlog sprejet zelo simpatično. Ker so sedaj po otvoritvi meje odnošaji med obema državama normalni, pričakujejo v Belgradu, da bo vprašanje trgovinske pogodbe, ki je tako potrebna za zbližanje obeh narodov, tudi ugodno rešeno. Bolgarski gospodarski činitelji poudarjajo v svojem predlogu, da ni taka pogodba potrebna samo radi tega, ker ležita obe državi na istem potu med zahodom in vzhodom, temveč tudi radi izmenjave blaga med obema državama. iSfajaktuelnejši socialni problem Pod tem naslovom poroča »Jutarnji list« iz Belgrada: Konferenca zastopnikov delodajalskih in delavskih organizacij, ki ima rešiti vprašanje odpiranja in zapiranja delavnic, se bo vršila kakor znano dne 3. t. m. ob 10 dopoldne v Zagrebu v prostorih trgovske zbornice. Na to konferenco odide danes zvečer iz Belgrada minister za soc. politiko dr. Mate Drinkovič, ki bo prišel v soboto v Zagreb in osebno otvoril to važno konferenco. Dr. Drinkovič bo v uvodnem govoru seznanil člane konference z vsemi stremljenji vlade, ki so do danes storjena za rešitev tega problema, ki je nad vse kompliciran, ker ga je treba rešiti tako, da bo zadovoljil na vse strani. Ta problem spada v zelo važne socialne probleme, zlasti še, ko zadnja naredba ni zado-i voljila ne delavcev, ne gospodarjev. Pričakuje se, da bo dala zagrebška konferenca, na kateri se bo razpravljalo o vprašanju delovnega časa v delavnicah, podlago, na kateri bodo mogli kasneje razpravljati službeni krogi ob priliki spremembe dosedanje uredbe in na ta način na zadovoljiv način rešiti to vprašanje. * Proti sedanji uredbi so protestirali ne samo delavci, temveč tudi podjetniki. Zato se pripisuje zagrebški konferenci veliko važnost za defi-nitivno ureditev tega važnega socialnega problema. Zagreb, 1. marca. (Tel. >Slov.«) V Zagrebu je veliko zanimanje za anketo, ki jo je sklicalo socialnopolitično ministrstvo za 2. III. in ki se bo vršila v prostorih zbornice TOI. Sem so že prispeli delegati zastopstev delodajalcev in delojemalcev iz vse države. Anketa bo trajala dva do tri dni. V nedeljo bo v zvezi s to anketo sestanek Zveze zasebnih nameščencev v dvorani delavske zbornice. Zbornični tajnik Topalovič bo poročal o anketi z ozirom na zasebne nameščence, ki so v teh vprašanjih zelo intersirani. Davčne olajšave zadrugam potrebne Belgrad, 1. marca. (Tel. Slov.) Poslovni odbor Glavne zadružne zveze je imel danes sejo. Obravnaval je nameravano spremembo davčnega zakona, zlasti kar se tiče rentnega davka. Zadružna zveza je ugotovila, da bi bilo ukinjenje olajšav, ki jih davčni zakon daje zadrugam, nasprotno interesom gospodarstva, ker bi se s tem otežkočilo zbiranje malega kapitala med najširšimi ljudskimi sloji. Statistični podatki, s katerimi razpolaga Glavna zadružna zveza, dokazujejo, da je skoro v vseh delih države, razen v Sloveniji, zbiranje ravno teh vlog po zadrugah dalo zelo slab rezultat, ker sc kmetje boje, da bi bili njihovi prihranki obdavčeni, zato jih takim ^odom ne izročajo, če se uvede rentni davek tudi pri hranilnicah in posojilnicah, bo položaj še slabši. Gospodarski položaj države pa zahteva, da sc zbiranje kapitala olajša. Glavni odbor sc je nato bavil s poslovnimi stvarmi, zlasti s poročilom zadružniške konference v Zagrebu. Srednješolski zakon gotov 1 /t«t ci«.. \ —«■»£. -m, i. 11 mu V-a. ^ lil. uivi.; uivunjiovr ski zakon, ki je že izgotovljen, pride takoj po proračunu na dnevni red. V tem so urejene tudi plače srednješolskih profesorjev, ki dobe posebne dokladc podobno kot sodniške doklade. Zidovstvo in irochisti Moskva, koncem februarja. Antisemitizem ni za Rusijo nič novega. Zanimivo pa je, da kljub vsem komunističnim teorijam vedno bolj pada število onih, ki so do iidovstva ravnodušni in ki pravijo, da židovskega vprašanja ni. Kljub vsemu pritisku in kljub onemogočitvi vsakega političnega delovanja postaja protižidovstvo vedno močnejše in nad vse težko je ubraniti se njegovemu uplivu. V zvezi z izgonom Trockega in Stalinove bojne napovedi proti levičarski opoziciji je zagrabila žide prava pregonska blaznost. Ne verujejo v objektivnost svojih sodrugov in zaupajo samo onim svojim strankarskim tovarišem, ki so z njimi istega plemenskega pokolenja. Ta pretirana bojazljivost in njih neprestana suinni-čenja pa so sele prav ustvarila za nje bolj neprijazno atmosfero. Kratek primer naj to pojasni. V nekem uradu, čegar predstojnik je Žid, so skoraj vsi uradniki indiferentni in niso njemu niti posebno dobri niti mu niso sovražni. Kljub temu pa so v zelo dobrih odncšajih s kolego, ki je izrazito protižidcvskega mišljenja. To je zavedlo predstojnika do napačnega zaključka, da ima opraviti s prikrito mržnjo do Židov vsega uradništva. Vso stvar je naznanil stranki in organizaciji in pričelo sc ;e veliko čiščenje. Razsodnejši in nacionalno misleči uradniki so bili premeščeni ali pa odpuščeni. Ostali so občutili to kot silno krivico in pričeli so premišljevati. In tako je bil ustvarjen prepad med njimi in židovskimi svojimi predstojniki ter vsemi Židi. Zato prihaja vedno pogostejše do protiži-dovskih izgredov posameznih komunistov in članov komunističnih mladinskih organizacij. To je treba najprej povedati, da sc prav razume razvoj protižidovstva in da se ne pricfc do napačnega mnenja, ko da bi bilo preganjanje Židov le ena posledic Stalinovega boja s Troc-kisti. Je sicer res, da so bili v začetku večinoma vsi Židi na strani Trockega, po zmagi Stalina pa se je večina od njih prelevila. V Stalinovem taborju so zato danes židovski elementi mnogo mečneiše zastopani, kakor kdajkcii preje. Zato se ne sme smatrati bojne napovedi levičarski opoziciji kot pričetek posebnega preganjanja Židov, ali pa podcenjevati strankino povelje, da treba antisemitizem za-treti, ker je bilo to povelje v resnici čisto resno mišljeno. Bolj zapletena pa postaja stvar, ker obstoje todi med Židi samimi največja naspiotstva. Cio-ni6te in versko orientirane Žide preganjajo Židi, ki so v komunistični stranki, sistematično. Židovski skupina v komunistični stranki izpoveduje čisto svoj cicnizem, ki bi se ga mogle označiti kot sovjetski cionizem. Že leta divja med ■obema skupinama zagrizen boj zaradi skupne naselitve Židov ob Amurju, kar predlagajo sovjetski cionisti. Ravno tako je z gonjo proti židovskemu narodnemu gkdališču »Habima . Komunisti, ki vodijo to gonjo, nasprotujejo predstavam v hebrejskem jeziku, ker se s tem dela propaganda za versko-nacionalno razpoloženje. V komunističnih vrstah se je torej okrepil antisemitizem ne kot posledica Stalinovega pro-tilevičarskega boja, temveč iz nasprotstva proti vsemu, kar ima kolikor toliko nacionalno obi-iežje. V nacionalnih krogih pa je oživel antisemitizem iz znanih vzrokov in predvsem iz vedno večje mržnje do židovskih komisarjev. Belgrajske vesli Belgrad, 1. marca. (Tel. »Slov.«) Josip Miklavčič pri Stolu sedmorice v Zagrebu je pomaknjen v I. 2. Kralj je podpisal ukaz, s katerim se ime-l.ujejo v disciplinsko sodišče pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani za predsednika dr. Rogina, za podpredsednika dr. Golia, za člane dr. Bežek, dr. Pajnič, dr. Levičnik, dr. Kavčič, dr. Skaberne, dr. Eberle. Ministra Srskič in Šverljuga sta bila v dvoru. Ukaz o premestitvi okrajnih glavarjev na Hrvatskem je podpisan. Zagrebške vesti Zagreb, 1. marca. (Tel. Slov.«) Sava je danes padla, tako da znaša 50 cm nad nor malo. Ledenih plošč je na Savi vedno manj. Tako jo zasedaj nevarnost poplave minula. Temperatura je padla. Barometer pa je šel kvišku. Ves dan je bril oster veter. Nebo je bilo oblačno. Popoldne je pričelo snežiti. Barometer je dopoldne kazal —7, popoldne —3. Zagreb, 1. marca. (Tel. Slov.«) Zagrebški veliki župan je na predlog okrejnih glavarstev potrdil občinske odbore za 51 občin. Potrditev je izšla v današnjih »Narodnih no-vinahV ostalih občinah bodo imenovani občinski odbori v najkrajšem čuhi. Ker je v zagrebški oblasti okrog sto občin, je torej potrjenih polovico občinskih 'odborov, drut»a jk>-lovica pa bo izmenjana. Karel Kotcr in Ljudevit lWk. ki »ta bila obsojena od mariborske porote na smrt, sta pomilošjena. Prvi na dosmrtno ječo, drugi mi 2(! let. s poostritvijo na dan 24. junija. Dunajska vremenska napoved; Jasno Zjutraj še hud mraz, potem pa bo oostaialo topleje. Preobrat v francoski notranji poltihi Pariz, 1. marca (Tel. Slov.) Ker se jc Poincare v torek popoldne razgovarjal z radikaloma Cazakmi in Herriot-om, se smatra, da je s tem storjen preobrat v političnem položaju. Radikalna stranka je imela včeraj sejo, na kateri je sklenila, da odklanja vsako odgovornost za privatne razgovore svojih članov • Poincarejem. Stranka hoče ostati zvesta svojemu dosedanjemu postopanju in se zavzemati samo za tako vlado, ki bi znala uresničiti lojalen republikanski program. Poincare pa je s svoje strani že izjavil, da se nikakor ne bo obrnil na radikalne , socialiste in da ne bo M prej iz vlade, dokler ga I ne vržejo, kar odgovarja parlamentarnim obi- i čajem, Odločitev je torej pričakovati pri posvetovanju o kongregacijah, katero pričakuje desnica z velikim zaupanjem. »Besedilo" betg*-lranc. vojaške pogodbe Haag, 1. marca. (Tel. Slov.) »Uttrecliter Tagblatt objavlja sedaj' popolno besedilo bel-gijsko-francoske vojaške pogodbe. Obširni spis ima datum 20. dec. 1927 in ima napis »Razgovori francoskega in belgijskega generalnega štaba od T. do 12. septembra 1927«. Listina je pisana na uradnem papirju belgijskega domobranskega ministrstva in ima opravilno številko »Generalni štab, Ili. oddelek, št. C. B. 17.442, tajno«. Listina ugotavlja, da so se razgovorov o izvedbi francosko-belgijskega vojaškega sporazuma od 7. septembra 1920 imenovanega »bruseljski dogovor«, čl. 6, udeležili za Francijo šef generalnega štaba generai Debeny, njegov namestnik general Biueau in bruseljski vojaški ataše general Blavier, za Belgijo pa šef generalnega štaba general GaJet, šef 111. oddelka polkovnik Michem in šef I oddelka polkovnik van den Bergen. Zastopniki so poslovali v duhu sporazuma od 7, septembra 1920, da se dosežejo potrebna izboljšanja. Protokol je podpisan od obeh šefov generalnih štabov in potrjen po belgijskem domobranskem ministru de Broque-ville. Iz vsebine objavljenega zapisnika je nagla-siti: Niti Francija niti Belgija ne bosta pospeševali nobenih agresivnih dejanj proti katerikoli državi, vendar pa ju defenzivna politika v bodoče lahko prisili k vojaški ofenzivi. Vojaška pomoč Francije v belgijeko-holandskem konfliktu bi imela biti samo diploraatična in industrieina. Sodelovanje z angleškimi četami dovoljuje odbojni napad v holandskem Limburgu, za kar bi se uporabile močne angleške konjeniške čete. Nato govori zapisnik o posledicah holandsko-belgijsie vojne, katere bi se Nemčija ne udeležila, o načrtu nastopanja belgijske vojske, o sestavi vojske po izvedbi reforme in o udeležbi žcleznitf v mobilizaciji. Izjava Mironesca Dunaj, 1. marca. (Tel. -Slov «) Romunski zunanji minister Mironescu je izjavil varšavskemu dopisniku sNeite Frele Presse«, da je Litvinovov protokol dosegel to, kar je Romunija že dolg oglov, da je človeka kar strah. Reveži, ki /e zdavnaj nimajo kuriva — mnogi udi živil ne — so zopet žalostno vzdihnili. Predvčeraj1nj'm so še imeli nado, da sneg kmalu skopni in se začne delo, sedaj pa je to upanje pokopano. Vse je zopet aamrznjeno in nanovo je začelo snežiti. Dozdeva se, da se je začela druga doba zime in najbrž mine nekaj časa, preden je bo konec. DIŠAVE SLON Led na Savinji • ogroža mostove Laško, 28. febr. Že od 5. februarja je bila Savinja vsa premrzla, izvzemši pri kopališču-Terma, kjer izvirajo znani gorki vrelci. Toda okrog 23. februarja se je začela zgoščavati tudi tukaj. Mostovi so bili vsi v ledu in pričakovali smo večje nevarnosti. Dne 26. februarja 1929 okrog 12 so se začele lomiti prve količine ledu in riniti proti Mariji Gradcu na travnike veleposestnika g. dr. Ivana Jacobi. To je trajalo do 6 zvečer. Ob 8 zvečer so se vnovič pojavile na Savinji ogromne množine ledu. Vsi mostovi so se tresli. Pričakovati je bilo, da bo odneslo tudi novo zgrajeni šmarješki most. Okrog pol treh zjutraj 27. febr. se je približala ogromna ledena gora in odtrgala levi del mostu ter ga odnesla po Savinji do Radeč, kjer so ga vlovili in baje privezali. Ravno tako je izpodrinilo desni del tega mostu, ki pa so ga na takojšnjo intervencijo okrajnega zastopa privezali in tako rešili. Most je tukaj zlata vreden in kraj šmar-jeta brez njega je popolnoma mrtva vas. Vse se poprašuje, kedaj bo zopet mogoč prehod čez ta most. Upajmo, da nas bodo vsa oblast-va podpirala in razumela ugodnost, katere se naše ljudstvo poslužuje že nad 100 let. V Bosni odkrili petrolei Belgrajski univerzitetni profesor dr. Milan T. Lukovič je objavil v »Rudarskem in topioniškem vesniku«, strokovnem glasilu rudarskih inženirjev, zanimiv članek, v katerem razlaga topografske odnošaje in geološko sestavo planine Majevice v severovzhodni Bosni, blizu Tuzle. Za to planino so že dalj časa vedeli, da vsebuje petrolej. Znanstvenik Katzer je ugotovil, da so zemeljski sloji v tej planini enaki in enako stari kot oni v galiških petrolejskih poljih. Do sedaj so se izvršila vrtanja v zemljo samo v Rožnju, v jugovzhoani Majevici in to ne brez uspeha. Prihodnja preiskavanja pa se morajo usmeriti bolj proti zapadu. Plinski in slani vrelci na severni strani Majevice so gotovo v zvezi s petrolejem. Dosedaj so zvrtali dva rova, enega v globini 135 metrov, drugega pa v globini 144 metrov. Razen tega so skopali še 35 metrov globok vodnjak. Pri teh rovih so dobili več sto hektolitrov nafte in nekaj zemeljskega plina. Nikjer pa ni zabeleženo, iz katerega vzroka so prekinili vrtanje Starejši kmetje, ki so pomagali pri tem delu, trdijo, da je prišlo do eksplozije plina in da je radi tega bilo nadaljnje delo opuščeno Znanstveniki so ugotovili, da je bila bosanska nafta podobna gališki: bila je lahka in je imela 0.8485 g specifične teže s 27% bencinske frakcije. Profesor dr. Lukovič je sam dvakrat preiskoval stara vrtanja v Rožnju, nikjer pa ni opazil kakega petrolejskega sledu, pač pa je našel masivni škrilj, v katerem se je nahajal petrolej. Kmetje pa trdijo, da od časa do časa prihaja nafta v neznatnih količinah na dan. Potrebno bi bilo, da se vrtanje na tem mestu nadaljuje. Drugi kraj, na katerem se pojavlja nafta in sicer v znatno večji količini, je blizu vasi Rastočni-ce in Zavida. V strugi zavidskega potoka prihaja na dan nafta iz sivega luskastega peščenca. Pešče-nec je v strugi pokrit s peskom, tako da se ne vidi izviranje nafte. Ce se pa skoplje jama v pesek, izvira iz nje voda, pomešana z nafto in s plinom. Na površju vode se hitro nabere plast žolte temne nafte. Prof. dr. Lukovič je tako v dveh urah z žlico nabral dva litra nafte. ir Pri zaprtju, motenju prebave, gorečici, navalu krvi, glavobolu, splošnem slabopočutju vzemi na tašče kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Josef« voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ...» je dokazano, da kofein, vzne> mirjajoča vsebina kave, pri daljši po* rabi škodljivo deluje na srce...* Dr. med. V. »BLAGOSLOV ZA ČLOVEŠTVO«... jc mnenje nekega zdravnika o kavi Hag brez kofeina. Kava Hag je sestavljena iz najfinejših srednje in južnoameriških vrst kave, toda še pred praženjem ji je odvzeta njena škodljiva snov - kofein. Ravno radi tega lahko uživate kavo Hag v poljubni množini, brez vsake škode za živce in druge organe. Samo en poizkus, in Vi je ne boste več mogli pogrešati; tako jc dobra in zdrava. V Tokitu, 12 km od Zavida, je našel sledove nafto ravnatelj premogokopa v Kreki Veselski. Četrto mesto, kjer so odkrili nafto, je v Sijoskem Potoku med Gornjo Tuzlo in Loparom Tu so kopali rove pri iskanju novih premogovih plasti, v rove pa se je nabrala nafta. Vsa štiri najdišča so popolnoma neodvisna drugo od drugega in imajo svojo lastno zemeljsko sestavo. Tudi pri vrtanju slanih vrelcev v Dolnji Tuzli jc prišlo na dan nekoliko zemeljskega plina in nafte. Velikega splošnega pomena v slučaju, da res odkrijejo večja ležišča nafte v planini Majevici, ni treba še posebej povdarjati. Geološka sestava Majevice je popolnoma enaka ojii petrolejskih slojev v Karpatih. Razlike bi bile morda le v intenziteti petrolejskih vrelišč. Volka streljali • psa ustrelili V hrvatski Koprivnici in okolici je vladala letos, kakor povsod, strupena zima. Ni čuda, da so začeli stari ljudje stikati po svojih spominih, da bi navedli primer in dogodke iz prejšnjih hudih zim, ki so jih doživeli. Tako so mlajšim pripovedovali o čredah volkov, ki so se v silnem mrazu pritepli v bližino selišč in napadali živino in ljudi. Razume se, da je bilo govora tudi o junaških pohodih na volkove. Zgodbe o teh pohodih je kazalo seveda po »lovsko« prikrojiti in, — kdo bt se rad ne pohvalil, kako je lastnoročno predrl z vilami pravega, pravcatega volka. Ze radi poguma in odločnosti, ki jo je v obrambi proti volčjemu strahu potrebna mlada generacija. Učiuek pripovedovanja takih dogodovščin ni bil majhen. Kmalu so se jele širiti strahotne novice, da drve z Ogrskega čez zamrznjeno Dravo ter celo iz Bosne in Like tolpe sestradanih volkov. Pravili so, da je nekdo našel na obrežju Drave košarico nekega berača, od katerega ni drugega ostalo kot kosti in čevlji. Spričo takih vesti ni čud-uo, da je postala usoda psov-volčjakov resno ogrožena. Hlebinski posestnik Gabaj se je napotil v svoj vinograd na obronkih Bilogorc. Spremljal ga je pes-volčjak. Ko je Gabaj korakal skozi vas De-love, je nenadoma pogrešil psa, ki se je najbrž zagledal v kakega tovariša in sklepal z njim prijateljstvo. Ko je žival pozneje po stranskih bližnjicah sledila svojemu gospodarju, ga je neki vaščan opazil in spravil vse sosede na noge, češ, da se po vasi klati volk. Pričela se je divja gonja, katere žrtev je postal Gabajev nedolžni volčjak. Podoben slučaj se je pripetil v vasi Plavšin-cu. Kmet Stevo Ciganovič je sekal na dvorišču drva. Naenkrat se mu približa zver, podobna volku, ki je začela na kmeta grozeče renčati. Ciganovič se je spomnil zgodb o volkovih, pograbil debelo poleno in ubil z njim zverino. Mislil je, da je ugonobil volka, pa se je izkazalo, da je bil le pes-volčjak. Tam doli pravijo, da Bog trikrat pomaga in tako so nedavno koprivniški trgovci rešili čast Delovčanov in Plavšincev. Ubili so namreč pravega — volka. Vračali so se s sejmu v Ludbregu iu so naleteli med vasema Bolfan in Cvetkovec na j skupino štiridesetih, z vilami, sekirami in krampi oboroženih ljudi. Eden izmed njih je imel celo puško. Bil je to poljski čuvaj. Zasledovali so neko zverino, ki je bežala pred njimi po zasneženem polju proti gozdu. Naposled so žival obkolili in jo tirali proti vasi. Trgovci so poskakali s sani in se pridružili gonjačem. Izkušeni lovec Pavel Posavec je vzel poljskemu čuvaju puško iz rok in se pripravil, da počaka volka. Ko se mu je volk približal na 60 korakov, je sprožil in pogodil zverino v vrat. Volk pade, a takoj zopet poskoči, da bi utekel. Prehitela ga je pa krogla iz samokresa trgoca Dolenca. Trgovci so ponujali vaščanom 100 dinarjev za ubitega volka, toda vaščani niso hoteli ničesar čuti o tem. Hoteli so volka pokazati svojim ženam in otrokom. Pa nekateri, ki so Čuli o tem, še niso hoteli verjeti, da je bit to pot pravi volk. Osebne vesti it Umeščen je bil včeraj, dne 1. marca 1929, na župnijo Hotič g. Franc Ks. P a v š i č, doslej župnik v Polomu pri Kočevju. Ostale vesti ir Ilustracija«, 1. številka, izide jutri v soboto popoldne. Radi raznih ovir se je prva številka nekoliko zakesnila. Zato prinaša še tudi predpustni material. Uredništvo bo storilo vse, da bo revija odslej izhajala redno vsakega 20. v mesecu. Prosimo vse ljubitelje lepe slike, da na msporoče svoje želje in nasvete, ki jih bo uredništvo po možnosti rade-volje upoštevalo. Dobre in lepe slike o dnevnih dogodkih ,pokrajinah itd. so dobrodošle. Uredništvo in uprava »Ilustracije«, Ljubljana. Miklošičeva c. 5. Posamezne številke v trafikah in knjigarnah po 10 Din. ir Vremensko poročilo. V Ljubljani je znašala včeraj maksimalna temperatura +0.7 stopinj Celzija, minimalna —7.3; v Mariboru maksimalna —1, minimalna —10; v Zagrebu maksimalna —3, minimalna —7; v Belgradu maksimalna 0.0, minimalna —8; v Skoplju maks. +5, min. —3; v Splitu maks. -f 10, min. +3. Barometersko slanje v Ljubljani je bilo 773.6, v Mariboru 775, v Zagrebu 774.6, v Belgradu 772, v Skoplju 763.2, v Splitu 757.5. V Pierre 1'Ermite: Prepozno . . . Bilo je ravno pred dvemi leti, lepega i solnčnega in kakor za lov ustvarjenega jutra. Proti poldnevu se je vračal g. Mache-coulle domov z zajcem, dvema kuncema, jerebico in ... volčjo lakoto. »Zelo častno!...« je rekla njegova žena, tehtajoč v rokah žrtve lovske torbe- »Prosim, počakaj pet minut.« Pet minut pozneje je sedel lovec s svojo ženo in dvema odraslima hčerkama za mizo, pred vrati, na široko odprtimi na vrt, kjer je listje jablan že pordevalo; kuharica Katarina je prinesla v naročju častitljivo pogačo, dehtečo, slastno, rumeno kot zlato, prekipevajočo, sploh pogačo, kakor jo je znala napraviti samo Katarina . -. Z naslado in slastjo je pogreznil v to jed g. Machecoulle svoje jedilno orodje.: »Aj... to peče!« * * a Ko je bil prvi napad končan, si je obrisal skrbno svoje brke in valoviti reki zelo slično biado. »Da ne pozabim, Valentina, bil sem skupaj na lovu s starim očetom Roussot-om.« »S kom?..- Z očetom Roussot-om?...« »AdjunkJ je... In vprašal me je, zelo resno, ne bi li hotel sprejeti časti župana ie občine.« Gospej je zaigral na ustnicah suh, ironičen smehljaj. »No, in kaj si odgovoril temu ljubeznivemu adjunktu?...« »Odgovoril sem mu, da bom razmišljal. Hotel sem najprej tebe vprašati za svet.. -. ! »To se pravi, hotel si zvedeti, ali ne bom ; navdušena, če postanem gospa županja • • • • j Torej: ne, moj dragi!... Ta naslov za mene prav ničesar ne pomeni In mislim, da za tebe tudi ne? .. Zato te ni prevzela želja postati ,gospod župan'...« »Pri moji veri... ne!« »Poglej... Izrekel si neznatno besedico ne. Ampak županska šerpa bi ti le pristojala, kaj ne, gospod?...« In je nakremžila lice v najzaničljivejše poteze. Gospod je bil v silni zadregi. Otroka sta se smehljala in tiščala nosove v krožnik ... Gospa je žarela ... Gospod je bil tako — tako... -.v vc v< Ko je prišla na mizo jegulja, je pogovor nekoliko zastal. Čez čas je gospa nadaljevala: »Ali si res rekel ,ne' temu adjunktu? Sicer pa, saj še nisi niti občinski svetnik!.. •« »To sem lahko, kadar hočem.« »Če ti smem nekoliko svetovati: ne bodi to nikdar!... Ti imaš svoje opravke in posle v Parizu... Semkaj prihajaš, da se za štiri mesece odpočiješ... Tu je naš mirni kotiček. Nikar se ne mešaj v politiko!« »To nima s politiko nič skupnega!« »Vedno imaš sitnosti! .. Vsak trenutek te kličejo... razdrapana cesta ... počena cev, j orožniki, gasilci, poroke, potepuhi... državni prazniki... « »Nikar ne pretiravaj I... Morda je moja dolžnost, da sprejmem?...« »Dolžnost?... Kakšna šala vendar!.. »Ali veš, kdo bo sprejel to mesto, ako ga jaz ne sprejmem ?... •Me prav mnlo Hrigak I »Skoro gotovo bo to verižnik, ki je že i kupil tiste tri gostilne tam doli « »Tem večji vzrok, da se ne družiš s takimi ljudmi!« In ko je hotel soprog ugovarjati, je končala gospa to izborno šalo: »Želiš li slišati zadnjo besedo v tej zadevi?... Naj bo!... Umiraš od hrepenenja, po županovanju!...« »Od hrepenenja ...« »Da. . Vztrajam na tem: od hrepenenja postati ,gospod župan'!...« Obe deklici sta pritekli na pomoč pri tem napadu: »Priznajte, papa, vi hočete postati .gospod župan'!« * * * Katarina, priletno dekle z dežele, precej bistroumna pod svojim priprostim, naivnim obličjem, je s pestmi v širokih bokih prisostvovala tej borbi, v kateri bo skoro gotovo njen gospodar poražen. G. Machecoulle je tehtal svojih 85 kg; imel je na sebi škornje in hlače dokolenlke; ponosni brki so nevidno pohajali v košato, obilno brado; bil je ravnatelj velikega podjetja v Parizu, opravljal je na stotine služb in je mislil, da je njegova stroga socialna dolžnost prevzeti na sebe tudi del težavnih problemov kraja, kjer je letoval, kajti to mu je bilo obenem v zabavo, razvedrilo... Todn j gospod Machecoulle ni bil junak, dasi je iz- I gledal ko vojni bog. Klonil je pred slabotno ! žensko. Pred svojo ženo... Nežni spol pač j najde na šc tako mogočnem Ahilu — njegovo ' peto. Dvignil se je, nezadovoljen z njo, zapustil i mizo in šel mimo staro služkinje: I »Katarina, vaša pogača je bila izborna.« »Mogoče!... Toda gospod je nikakor ni zaslužil!« »Ah! In zakaj ne?...« »To sami prav dobro veste!« »... ??« »Ponavljam, da sami dobro veste.. .<. * * * O dtega dogodka sta pretekli dve leti. In danes je vstopil v ravnotako okrašeno stanovanje, v isto sobo, rdečkasto pozlačeno od žarkov jesenskega solnca, g. Machecoulle v isti obleki, škornjih in dokolenkah, sedel za isto mizo in bil obdan od istih gostov, katerim je stregla ista služkinja. »Si-li imel srečo na lovu?...« je rezko vprašala ista soproga. »Ah! baš radi lova gre!...« »Kaj pa je?... Izgledaš zelo razburjen? »Vsakdo bi bil!« »Nesreča?... « >Da, nesreča.« »Si li koga obstrelil?.. »Ne.« »Govori, veudarl...« »Naj bo. Naša lepa pokrajina je tzguo-l]ena!... Izgubljeno tudi naše posestvo!... Včeraj je bilo vredno 500.000 frankov... — Jutri ga ne bo hotel nihče imeti... Morali bomo odtod, sam ne vem kam... mi in tisti ki jih je doletela ista nesreča.« »Kakšna šala!...« Toda to pot se g. Machecoulle ni zbal svoje žene... Niti najmanj!... Katastrofa je Iu, torej jo lahko pogumen. »šala?... Veš-li, kdo se bo nastani! ob Seini, na lepih travnikih, ki mejijo ob naše posestvo... Baš lik ob našem posestvu?...« vseh navedenih mestih, razen v Belgradn, je pihala ostra burja. V Ljubljani in Mariboru je bilo poloblačno vreme, v Zagrebu, Belgradu, Skcplju in Splitu pa popolnoma oblačno. -k Vode upadajo. Po poročilu ljubljanskega hidrotehničnega oddelka pri velikem županstvu je stanje Save pri Krškem padlo v zadnjih *24 urah 30 cm izpod normale. Led je •/. naših veda že večinoma izginil. •k Porotnega zasedanja v Novem mestn ne bo. Porotno zasedanje, ki se je imelo pričeti 4. marca pri okrožnem sodišč« v Novem mestu, izoslane ter je delegirano za edini slučaj, ki l)i se iuiel tu razpravljati, deželno sodišče v Ljubljani. * Županski tečaj v Domžalah. V nedeljo 4. marca bo v Domžalah županski poučni tečaj kot uradna prireditev oblastnega odbora. Tečaj bo vodil komisar za oblastno samoupravo in referent za občinske zadeve dr. Natlačen sam. Posebno važno bo med dragimi predavanje o novem zakonu o neposrednih davkih. Razgovor bo tudi o gospodarskih potrebah kamniškega okraja. — Udeležba za župane, občinske svetovalce in občinske tajnike obvezna. Vabljeni pa so tudi drugi občinski zastopniki. Pričetek tečaja ob 9 dopoldne. Kraj: Društveni dom. ■k Saeg paraSil streho. Posestniku Mev-harju v Brežicah se je pod težo snega med silnim pokanjem in bobnanjem porušila streha gospodarske zgradbe. Sicer pa kaj čuda, ko smo zaradi nenadnega vremenskega pre-okreta tudi drugače prizadeti. Ta zima nima stične. k Žrtev hude zime ali zločina. V torek 26. februarja je našel Alojzij Jančič, mlinar Zalogom, župnije Jurklošter, blizu svojega mlina pod potom za vodo v ta j a joče m se snegu ležeče moško truplo, v katerem je spoznal c j-letnega Franca Ocvirka, prevžiikarja v Sla višji ve iz iste župnije. Opazil je na mrtvecu tudi rano na čelu. Ali je Ocvirk morda v pijan »Ui padel v sneg in zmrznil, ali pa je bil napaden, o tem bo cd^čila sodnijska komisija, oo pregledala mrtveca na licu mesta. Ocvirk je že enkrat bil napaden. Nekdo je streljal nanj skozi okno iu ga zadel, a ne tedaj smrtno. + Stalež šolstva ia učiteljstva v Sloveniji za ljubljansko in mariborsko ohlast je izšel in se dobiva samo pri Oblastni zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani. Cena 56 Diu. * Županstvo občine Semič naznanja, da se vrši v Semiču dne 15. marca samo živinski rejm n ne kramar?ki. * 25 oseb m mrlo od gladu. Občina Za-»alje v Kordimu na Hrvatskem ob bosenski meji je bila radi velikih sneženih žametov in mraza od 11. do 24. februarja docela odrezaua od ostalega sveta. Poročila, ki prihajajo sedaj od tam. pravijo, da je sneg porušil veliko hiš in da je 25 oseb umrlo radi pomanjkanja živil. Novi sejni v Laškem bi se imel vršiti 11. marca 1929. Ker pa je ta dan živinski sejem na Dolu, ga je za to leto preložilo okrajno glavarstvo na soboto 9. marca 1929. Ker so živinorejci o tem živinskem sejmu obveščeni, so kupci vljudno vabljeni. if Breskev iAli se namerava kdo naseliti?...« >Joj, pa še kakšne stvari!« >Kaj pa vendar?. .« v Cisto navadna klavnica s tovarno smrdljivega loja in mukajočo živino ... prava kuga za celo deželo in za nas seveda, še posebej!« Hiprma je bila gospa vsa iz sebe! — Treba je vendar protestirati!... Dvigniti je treba vse. kar leze in gre!... Razpisati .anketo! ... Braniti posestvo, kjer s« se rodili naši otroci! .. Ne poznam novega župana, ker me ni zanimalo... toda sedaj ga bom poiskala .. . rekla mu bom: Gospod župan, tukaj smo!... K vam se zatekamo za pomoč! Vi nas boste branili pred tem individuomk »Prepozno!...« »Nikdar ni prepoznok G. Michecoulle je pomilovalno skomignil z rameni: Ti si torej domišljaš, da te bo gospod '■jpan ščitil pred tem individuom?...« >Zakaj pa ne?...« »Zakaj ne? Ker je to on sam!« S francoščine prestavil: Romaous. Kako hočejo preurediti „Zvezdo44 Zadnje dal je povzročila markacija nekaterih koslaaijar ia obselutvanje vej v »Zvezdi« med ljubljanskimi prijatelji senčnatih že tališč dokaj vznemirjenja ia mnogovrstnega tolmačenja. Obrnili smo «e aa mestni magistrat s prošnjo za pojasnilo, kaj prav za prav namerava mestna občina z ljubljansko »Zvezdo«. Prejeli smo naslednje poročilo: Po nalogu g. župana je mestni magistrat odredil, naj se obsekajo veje tistih kostanjev; ki v poletnem času preveč zasenčujejo ceste izven območja »Zveadec in od nekaterih pada v deževju na ulico toliko vode, da pomnožuje blalo na ulicah. Senčnost "»Zvezde« radi odstranitve teh vej ae bo nič manjša. Arhitekt Plečnik je predložil mestni občini načrt za preregulaeijo »Zvezde«. V +em načrtu predlaga, da bi se »Zvezda« po svoji sredini v severovzhodni in jugozahodni strani — to je v smeri od Kazine do Filharmonije — prodrla s 30 m široko novo cesto, katera naj bi se zasadila z mladim drevjem. Ta del parka bi bil najbolj prikladen za spomenik kralja Petra, ki g jaineravajo tu postaviti. Spomenik bi po dčnikovem načrtu stal natančno v sredini : Zvezde«. Podslavek bivšega Radec-kijevega spomenika bo seveda odstranjen. Mestna občina je načrt proučevala in dala nekatere kostanje v »Zvezdi« belo markirati, da bi bila vidnejša situacija, ki si jo je zamislil avtor načrta. Arhitektu Plečniku je bil njegov načrt, ki ga je bil izdelal v razmerju 1 : 1000, vrnjen z naročilom, naj predloži načrt v razmerju 1 : 200, da bodo vidnejše podrobnosti načrta. Ko predloži arhitekt Plečnik nov načrt, bo občinska uprava šele slu ■>-pala o njegovi izvedbi. Za sedaj pa o kaken sekanju markiranih kostanjev še ni nobenega govora. Ce bo mestna uprava sprejela in odobrila ta preregulacijski načrt, se bo delo izvajalo postopno, vsako leto bodo iztrebili nekaj kostanjev in posadili novo drevje, tako da v >Zveadi< ne bo nič manj sence, kot pa je bilo doklej. — Tako pojasnilo z magistrata. Dijaški Orel v Ljubljani ..»»irnfi v nedeljo dne 3. marca T'"' ob pol 17. uri igro , J)EKLE Z BISERI44 v Rokodelskem domu Neztdtonska mati Tragičen slučaj z ulice je le dni zopet registriral mestni socialni urad. Mlado dekle, hči časti vrednega ljubljanskega obrtnika, je poslalo žrtev brezvestnega zapelj.ivea. Nasedla je neumnica najbolj brezvesinemu med tako zvanimi : čast:vri'. Ko je prišlo tisto, kar je moralo priti, jo je pustil na cedilu. Njen oče do zadnjega trenutka ni nič vedel in ne slutil, kaj je doletelo njegovo hčer. Dekle je moralo v bolnišnico in je povilo tam hčerko, na njenem domu pa se je ponovila tragedija, ki se je že tolikokrat na »vetu odigrala: oče je ob joku dekletove matere «topil na prag in v razumljivem ogorčenju srdito poudaril: vNikdar več ne sme tod čez. Ne pripoznam je več za svojo hčeri« Nezakonska mati je morala kmalu iz bolnišnice r. otrokom v naročju. Kam? Domov oe. se je bala K dobrim ljudem? Se ni upala. Dva dni in dve noči je begala po mrzlih ulicah. Znanka ji je oba dni opoldne dala lonček juhe, več sama ni imela. Zvečer se je mlada ma'i zatekla v okrepčevalnico in tam dobila čaj, kruha je že zmanjkalo. Dve noči sta z otrokom prenočevala v baraki, ki so jo radi m rasa zapustili cestni delavci. Nezakonski oče pa se ni zmeniil za obe nesrečni bitji Prav tedaj, ko se je mlada mati ie odločila k obupnemu koraku, je prišla rešitev. Za bedo mlade matere je zvedel mestni socialni urad iu ji preskrbe! — zelo težko je šlo, ko so vendar bili že vri prostori prenapolnjeni — zavetje v sDečjem domu*. Sedaj sto mati in otrok na varnem ter morda niti ne vesta, da je tik obeh druga mati, katere otrok je polbrat prvega. Skrb lahkomiselnega in brezvestnega očeta pa je za oba enaka. Sem in tja zablodi na ulice še kaka taka nesreč« iea, ki ni vedno tako srečna, da bi dobila tako pomoč. Ali takle pretresljiv vzgled ne presune mladih dekiet, da ne bodo nasedale ljudem, ki nimajo ne vesti ne časti? Ce že nauki in svarila mater in očetov nič ne zaležejo! „$ma že splaval Ja, to ljubo, zlato solnce! Nepopisno smo ga veseli Ljubljančani. »Sma že splaval',« je rekel gospod Pepe. »Nau šlu več za nohte!« Res je, da piha mrzla burja, ampak letošnja zima nas je toliko utrdila, da nam ta burja ne more več čisto do živega. »Pomlad prihaia«, je zadnjič prorckoval Nace, pa je res uganil. Nace je zanesljiv vremenski prorok. Grajski hrib se razgalja in kaže na prisojnih straneh gola slemena. Zemlja, s potlačeno, mrtvo travo koprneče srka blagodejne solnčne žarke in prosi vstajenja, prosi življenja ... Marec. Po mestnih jiarkih in nasadih obrezujejo drevje. Ne bo prezgodaj? Ne bo, zakaj čas je prišel. Zima se umika, sneg kopni, nerad in polagoma sicer, toda mora, mora. Drevje se je osvobo-i dilo sneženega bremena, kakor v neomajnem zaupanju in nestrpnem pričakovanju dviga svoje vrhove kvišku in pričakuje pomladi. Ulice so večinoma očiščene. Nekoliko polzke sicer, a samo v jutranjih urah, ko so pomrznjene. Popoldne pa se etajajo in postajajo blatne. Blato na čevljih! jeseni s« je nabiralo nazadnje na naših obu-t valiti. Blato spomladi — je znamenje toplejših Č&90V. Le poglejte našo Ljubljano v teh dneh! Promet normalen, živilski trg dobro založen, tržni dnevi živahni, ogrevalnice in zastojnkarske- čajarne ukinjene. Cajarnc in ogrevalnice, da! Pa so v najhujši stiski vendarle jx>tnagale prezebajoči™ siromakom. Nad 50.000 porcij čaja je bilo razdeljenih po okrepčevealnicah v zadnjih 14 dneh. Prihodnjo zimo bodo zopft otvorjenc. — V Parizu so imeli letošnjo zimo okoli 200 javnih ogrevalnic. Ljub jana samo eno. Nu, Ljubljana in Pariz! Prihodnjo zimo bosta v Ljubljani, pravijo, dve, tri, morda tudi pet ogrevalnic. Dobro voljo smo pa le pokazali in napredovati tudi hočemo. Torej prihodnjo zimo vsaj tri ogrevalnice. Iz letošnje zimske bilance: hripa, — 30 stopinj Olziii ood ničlo na toplomeru, pomanjkanje premoga' in' drv, 40-urne zamude mednarodnih v altov, trgovina z brezplačnim čajem iz okrepčevalnic, zamrznjena Ljubljanica, nad 20 žrlev poledice, ki so si pri padcih polomile kosti in — deficitne predpusine prireditve. — Sedaj gre na bolje. »Sma žc splaval«, ie rekel gospod Pepe Konsumova klet 9 ,&vezdiM Jako dobro obiskovan lokal je to. Pokojni dr. Krek je bil tu stalen gost. Pravijo, da jo je često naravnost g kolodvora, ko se je vračal iz parlamenta, mahal v konsumovo klet v Zvezdo. In s seboj jili je pripeljal, .take, ki jih je imel 011 najrajši: delavne in dobre prijatelje svoje. Kakih deset let ločijo taau dobro kapljico. Najprej je bila točilnica namenjena samo članom kom-uma. Pred petimi leti pa jo je prevzela in povečala Osrednja vinarska zadruga ter jo namenila vsem poštenim gostom. Penzdonisti, delavci, nameščenci, dijaki, rokodelci, kmetje. Vsak dan jih najdeš lam. Opoldne, zvečer in ob nedeljah popoldne h v zadregi, kam bi sedel, dasi imajo tri velike sobe. Sedem vrst vina je napisanih na črni deski, kakor sedmero žejnih želja... Imajo tudi brezalkoholne pijače. Ampak — pijančevanje je tod prepovedano. Ob enajstih zvečer zapirajo. Kolikor ga je kdo potreben, si ga do ie ure lahko privošči. 0 polnoči ; •< biti posten kristjan že v postelji, kar i cenjeni obiskovalci blagohotno in brez odpora vpoštevajo«. stoji na vratih. Minka in Francka jima je ime, ld strežeta gostom. Čedna in jako prikupljiva dekliča, ampak — energična! Sta z Gorenjskega obe. Brezpogojno dostojnost v obnašanju ia govorjenji! terjata od svojih gostov. Marijina slika visi notri in vedno lučka pred njo. Pa bi -se kdo upal grdo preklinjati? Konsumova kuhinja je dobro znana. Dnevno izda do 150 obedov. Abonentov imajo 70. Kosilo z mesom 8 Din in pol, brez mesa 6 dinarjev. Pa dve prikuhi. Ni drago, ljudje vedo in pridejo. Gospodično Klemenčičevo hvalijo, da je izvrstna kuharica. In njenih šest pomočnic tudi zasluži priznanje. Jih je zato sedem, da niso nervozne, ko je zlasti opoldne toliko dela, oh, toliko, če bi imela vsaka po dva para rok, pa bi ne bilo nič preveč, kajti lačni gostje ne smejo čakati, Minka in Francka pa pravita, da tudi žejni ne. * Nočaa služba lekareu. Nočno službo opravljata: 1. Snšnikova lekarna na Marijinem trgu; 2. Kuraltova lekarna na Gosposvetski cesti. * © f BogosUvee Jakob Mlakar, rojen dne aprila 1905 v Starem trgu pri Ložu, je včeraj ob pol ene popoldne nenadoma umrl. Bil je ves čas slabc';nega zdravja in zdravniki mu niso obetali dolgega življenja. Dopoldan je bil še pri predavanjih; ko se je vrnil v semenišče, se mu je vlila kri in čez pol ure je bil mrtev. Zjutraj, prvi petek v mesecu, je bil še pri sv. olihajilu, pač ni slutil, da je to njegova popotnica. Radi svoje vesele in odkritosrčne narave so ga povsod radi imeli. Pa res ni poznal žalosti in čemernosti. "Ce mi Bog ni dal trdnega zdravja kot drugim mojim tovarišem, mi je pa dal dobro voljo, in moja bolezen žanre ni težka,« je odgovarjal, če sle ga vprašali, kako mu gre. Rad bi bil postal duhovnik, da bi še drugim kazal pot h Gospodu, pa božja pota niso naša pota. Pokoj njegovi duši! 0 Huda nezgoda progomega delavca. — Progovn. delavcu, 19 letnemu Rudolfu Stan-čiču, se je v petek na glavnem kolodvoru pripetila huda nezgoda. Pri delu na glavnem kolodvoru mu je padla na desno nogo težka tra-verza in ga hudo poškodovala v členku. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnišnico. Zdravniki so izjavili, da bo Stančiču noga trajno pohabljena. Gripa jc hi! Ne Čakajte, da tudi Vas popade, temveč oborožite se, da boste mogli že prve znake pobili. Izvrstno orožje so Aspirin tablete ker te olakšujejo glavobol, pretila* jenja, trganje po udih, revmatizem in nevraigične bolečine. Zahtevajte pristne Aspirin ta« blete v originalnem zamota katere se spozna po modro-beli-rdeči varstveni /T\ znamkL Češkoslovenska obec v Lnblani. Valna hro-mada kona sc v sobotu dne 2. bfezna 1929 o osme večer v restauracii -»Zvezda*, tj čast všech členu nutna. 0 Bes zanimivo predavanje. Svetovni publicist Sigert I- ki izhaja iz skandinavskih Wikingov in kogar domovina so Faroerški otoki v Atlantskem oceanu, »kjer sta groza in milina narave enako vplivala nanj, bo predaval danes ob 8 zvečer v beli dvorani hotela Union o temi »Svetovno kraljestvo, idealno občestvo vseh narodov«. — K predavanju povabi »vse vodilne osebnosti, profesorje, novinarje, učečo se mladino, kemike za živila, fiziologe, arhitekte, inženjerje, dame vseh krogov in vse, ki se za stvar zanimajo. Vstop prost. Darovi onih, ki me hočejo jiodpiraii, se hvaležno sprejemajo. 0 Davčna uprava za mesto v Ljubljani razglaša, da veljajo izza dne 1. marca pri te; davčni upravi uradne ure ob delavnikih, ra zun ob sobotah, od 8 clo 12 in od 15 do 18, ob sobotah pa od 7 do 13. Blagajna se ob delavnikih, razun ob sobotah, zaključi vsaki dan ob 17, ob sobotah pa ob 12. Ob praznikih trajajo uradne ure od 8 do 12 z blagajniškim zaključkom ob pol 12. Ob nedeljah se ne uraduje. 0 Gremij trgcvcev v Ljubljani opozarja gg. člane, da so uradne ure pri glavni carinarnici po-čenši s 1. marcem od 8 do 12 in od 3 do 6 popoldne, v sobotah od 7 do 1 pojx>ldne. Ob praznikih, ki jih dooča čl. 27/b naredbe o odpiranju in zapiranju pa le dopoldne od 8 do 12. — Načelstvo. 0 Samomor 17 letnega blazneža. V četrtek zvečer se je na stanovanju svojih staršev v Božni dolini IV.-8 obesil v nastopu blaznosti 17 letni železostrugarski vajenec Maks Glavnik. Ko so samomor odkrili, je bila pomoč že brezuspešna in je bil deček že mrlev. 0 Tatvina v vlaku. Mizarski mojster Ivan Bonča iz Vižmarjev pri Ljubljani je prijavil oblastem, da mu je bila med vožnjo v vlaku ukradena blizu Zidanega mostu velika pletena košara, v kateri je bilo okrog 20 kg modernih okovov za ključavnice ter ena odeja. Bonča je oškodovan za 1500 dinarjev. — Policiji in orozništvu je bilo zadnje dni prijavljenih več tatvin v vlakih in zato naj potniki pazijo na svojo lastnino, ko potujejo. Zdi se, da si je železnico izbrala za svoj delokrog posebna tolpa tatov. V nedeljo 10. marca v »Ljudskem domu« Ben Kur Maribor □ Na prvi dekliški meščanski šoli prične pouk prihodnji ponedeljek. □ Cercle franfai« priredi jutri ob 17 v dvorani Zadružne gosj>odarske banke družabni sestanek s pestrim sporedom, ki obsega razue glasbene in druge točke. Vstopnina 10 Din, za dijake 2 Din. □ Za nbožne drutine. G. Adalbert Guzelj-je daroval vagon drv za ubožne družine z velikim številom otrok, ki stanujejo v nehigijenskili stanovanjih. Te rodbine, katerih stanje se bo ugotovilo na licu mesta, imj se prijavijo v ponedeljek in torek ob uradnih urah v mestnem soc. pol. uradu. U Mariborska porota. Ža pomladansko zasedanje so se razpisali še ti-le slučaji: 3. aprila proti Karlu Bahorju in Ilonki Pozak radi umora, 4. aprila proti Ant. Žirovniku in Vinku Jerebiču radi umora, 5. aprila proti Ivani Satler radi goljufije in Josipu Pesku radi umora. □ Uradna ugotovitev. Z ozirom na rano, ki jo je dobil, pri nedeljskem roparskem napadu g. Ločnik, s in o prejeli uradno obvestilo, da je rana lahke narave. Sicer j» se še vrše poizvedbe, da se skrivnostni rop pojasni. □ Promocija. Za doktorja živinozdravilstva sta promovirala na zagrebški univerzi Maks Boj-ko, ravnatelj mestne klavnice, in Franc Veble, veterinarski referent pri tuk. velikem županstvu, brat uglednega odvetnika dr. Vebleta. □ >Gospodarski list« je naslov novemu časopisu, ki je izšel v Mariboru. Izhajal bo mesečno in bo priimšal gos-podarske članke in obvestila. □ Pri del« ponesrečil. 99 letni elektrik Miha Privee, uslužbenec tovarne za dušik v Rušah, se je radi kratkega stika hudo jionesrečil. Dobil je težke poškodbe na obrazu in na obeh rokah. Prepeljali so ga v tuk. bolnico. □ Mariborski Aerobteb -Naša krila« priredi jutri ob 10 v čiUlnici študijske knjižnice svoi redni občni zbor. □ Plin kot gonilna sila. Kakor smo izvedeli, se bavi vodstvo mestnega avtobusnega podjetja z mislijo, da bi se uporabljal svetilni plin kot gonilna sila za avtobuse in avtomobile, kar so že z velikimi uspehi uvedli v Franciji. Na tak način naj bi se z dobavo plina spravila v ravnovesje mestna plinarna, na drugi strani pa bi bila dana možnost, da bi se avtobusne tarife radi cenejšega obrata za polovico znižale. □ Redukcija voženj. Radi izredno slabih cest se je odločilo vodstvo avtobusnega prometa, da omeji vožnje na vseh mestnih avtobusnih progah, o čemer bomo čitatelje še podrobnejše obvestili. Ob sobo »h, nedeljah iu dnevih pred prazniki vozijo avtobusi na progah št. 3, 4 in 5 neprekinjeno glasom voznega reda. Proga št. 6 pa se bo najbrže tekom nekaj tednov zopet otvorila, toda z omejitvijo voženj na zjutraj, opoldne in zvečer. Celje Jutri popoldne vprizorijo celjski Krekovci v Narodnem domu lepo igro »Dekle z biseri«, mano širši javnosti po istoimenem romanu llaggarda. Vstopnice se dobe danes v Slomškovi tiskovni zadrugi, jutri pa ves dan v Narodnem domu — V f>onedeljek je redni prosvetni večer, za katerega vlada hvalevredno zanimanje. Saj je pa tudi predmet predavanja tak, da mora pritegniti vsakega S.ovenca. vstopnice se dobe v Ljudski knjižnici na Cankarjevi cesti. Poročila sta se v četrtek, dne 28. febr. g. Dra go Slekovec, pehotni poročnik 39. pešpolka v Celju, ter gdč. Marica Streinigg, hčerka ugledne rodbine z Brega pri Celju. Poročnik Slekovec je v celjski družbi že izza svetovne vojne priljubljena osebnost in vrši sedaj posle adjutanta polkovnega poveljstva. G. Streinigg. čigar hčerka je ga. Marica, pa jc neumorni tajnik obrtnih zadrug v Celju. Mladoporočencema želimo obilo sreče na novi poti. Na srcu in živčno belnim priporočamo našo Kofeina prosto praženo kavo. Sveže čajno maslo in pristne kranjske klobase stalno v zalogi. - ANTON FAZARINC, CELJE. Rokavice nnli po na julijih cenah SreCko VrtlC-a nad. V. Les{ak Sdrnburg«'« ulic« Stev. 3 Dopisi Vrhnika Zadružnc-gospodarski (ečaj ae vrti v nedeljo, dne 1 marca v Rokodelskem domu. Pričetek je ob 9 dopoldne. Popoldne se vrši na istem mestu ob 3 občni zbor Mlekarske zadruge, ob 4 pa občni zbor Hranilnice in posojilnice (Kaiffaisaovka). Zadru-garji, j>i idite v obilnem številu na tečaj, kakor tudi na občna zbora, da se prepričate o dobrem in vplivnem delovanju našega zadružništva na Vrhniki. — Od torka dalje imamo v Rokodelskem domu marionetno g edalisče, katerega občinstvo v velikem številu po seča. Gledališče ostane tu čez nedeljo. — V torek smo pokopali pri nas najstarejšo, ženo v iari staro 80 let, Uršulo Štirn, p. d. Dermaševo mater. — Radioionija se na Vrhniki dobro razvija Kakor je slišati, je na vrhniški pošti prijavljenih že čez 60 aparatov. Zagorje ob Savi Zagorjanil Strahotna zima odhaja, a zapušča grozno sled: pomanjkanje, bolezen, glad. Ta žalostna Slika je sicer Sirom naše domovine toda tem žalostnejša je v industrijskem kraju, kjer se živi >iz rok v usta.:. Delo v tej strašni zimi je zahtevalo nadčloveških sil toda možje so vztrajali. Obupni klici mest po premogu so delali naše može odporne, neob-Cutne za neznosni mraz. Konec no pa so se tudi oni izčrpali ter obležali. Po mrzlih hišah leže možje, ki so vztrajali do poslednjih sil za splošni blagor Njih žene, otroci trepečejo v tankih oblekah brez kruha ob mrzlem ognjišču pri praznem loncu. V premnogih hišah se kuha enkrat na dan, a še to — brez zabele! Deca prihaja v šolo brez zajtrka, brez kruha! Bratje! Sestre! Naš narod trpu V nevarnosti je njegovo zdravje in življenje! Pomagajtel Na poziv velikega župana se je osnoval pomožni od bor, ki ga tvorijo: občinski socialni ubožni odsek. Rdeči Križ, Vincencijeva konferenca, Kolo Jugoslov. sester in zastopniki raznih drugih korpo-racij. Ta odbor bo zbiral darove v naturalijah in denarju ter jih razdeljeval najpotrebnejšim. Delite s trpečimi brati bratovsko! Obleko, živila, obuvalo, denarne prispevke, vsak po svojem položaju t Ne odslavljajte nabiralcev z nevoljo, temveč jih podpirajte v njih človekoljubnem delu in ne sabite. da: »Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili. Če kruh delil bi z bratom nrat s prav srčnimi Čutili« Za Pomožni odbor: Social ubož. odsek: Slavo Kušar. Vincenc. konf.: i. Ranzinger. Rdeči Križ: M. Pelko. Kolo jugosl. sester: M. Birollova. Hrastnik Kino »Union« predvaja v soboto in nedeljo IHm iJey.us Kristus«, ne pasijon, kakor smo javili. Film predstavlja Jezusovo rojstvo, življenje, izdajstvo Judeža in Kristusovo smrt. Vabimo posebno občinstvo >iz okolice, da si ogleda ta krasni film. Zima: Danes 28. februarja je snežilo. Vse je pomrznjeno. Ljudje kar majejo z glavami in vprašujejo, kaj bo. Novo mesto Birmovanje se bo vršilo letos v n o v o in e -8ki dekaniji med 2. in 15. junijem in sicer po sledečem redu: Novo mesto 2., Bela cerkev 4., Brusnice 5., Črmošnjice 11., Mirna peč 15., Pod-grad 7., Poljane 10., Prečina 13., Soteska 12., Sto-piče 8., Šmihel 6., St. Peter 3., Toplice 9. in Vavta vas 14 junija. — Po končanem birmovanju v novomeški se bo vršilo birmovanje v trebanjski dekaniji in sicer se bo začelo 18. junija v Trebnjem ter končalo 26. junija v Sv. Križu pri Litiji. Prosvetno društvo v Novem mestu pripravlja Ogrizovičevo dramo ^Hasanaginio««, ki se vprizori v dvorani Rokodelskega doma dne 9. in 10. marca. Trbovlje Koncert rudarske godbe. Ta koncert se bo vršil v nedeljo 3. marca 1929 ob 7 v >Delavskem domu?. Vstopnina je določena na 5 Din za osebo, kar naj trboveljsko prebivalstvo vzame na znanje iz ozirov na našo notico od srede. Smrtna kosa. Umrla je Genovefa Kitzer, soproga višjega jamomerca Kitzerja v 50. leta starosti. Pohvalo moramo izreči ravnateljstvu »Pokrajinskega pokojninskega sklada za rudarje v Ljubljani, ki v tem hudem zimskem času nenavadno hitro rešuje prošnje starovpokojencev, ki žive v hudi bedi, ter jim tudi enako hitro nakazuje podporo. S takim človekoljubnim ravnanjem dobe revni starčki, za katere se navadno nikdo ne briga, do zavoda zaupanje.__ Šport Smuška tekma gorjanske šolske mladine se je vršila 27. febr. v 3 skupinah na 1, 8 in 5 km. Na 1 km se je najbolje odrezal Mandeljc Matevž, rabil je 10 min 11 sek, na 8 km Zemva Anton, vozil je 11 min. 40 sek. in na 5 km je zasedel prvo mesto Hekelj Franc v času 23 min. 25 sek. Rezultati so nas iznenadili, kajti prekosili so na 3 km celo odrasle, ki so tekmovali 24. t m. Tekmo je vodil in organiziral upravitelj g. V. Razinger Pri tehničnem vodstvu mu je pomagal učitelj g. Plkelj, navdušen športnik. Celokupni učiteljski zbor je obdaril zmagovalce in pogostil vse tekmovalce. Nedeljske skakalne tekme v Mojstrani bodo izvedle državnega prvaka v skokih ob Številni, dosedaj najmočnejši konkurenci tekmovalcev, kar smo imeli pri nas skakalnih tekem. Zal železniške zveze niso posebno ugodne ter bode zveza z vlaki le v soboto z opoldanskim vlakom iz Ljubljane, ali v nedeljo z jutranjim vlakom. Za povnitek k večernemu vlaku bodo na razpolago sani do Jesenic po dogovorno nizkih cenah. Tekmovanje v skokih bo pričelo ob 11 točno, ter bo razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad popoldne cfc 16 uri v hotelu Rabit Pri tef priliki se bodo razdelite nagrade in se bodo razdelite priznanioe tudi vsem plariranim SALONIT" cementno azbestni Skrili Je najboljši materijal za pokrivanje zgradb ff tekmovalcem za državno prvenstuo v smuškem teku na Pohorju. Skakalnica je v prav dobrem stanju, vremenske prilike so najboljše ter bo v toliko, kolikor je odvisno od smuke in vremena, položaj za izvedbo tekmovanja najugodnejši. Skakalni tečaj inž. Hansaena na Bledu. V ponedeljek, dne 4. marca prične na Bledu skakalni tečaj inž. Hansaena ter je vstop vsakomur prost. Prijave sprejema športni klub Bled. Tečaj traja do lfl. marca. Radio To In ono o radiu Radio in šola. Ko je radio slavil svoj zmagoslavni pohod med širne množice, se je v prvem navdušenju med sto in sto drugimi porodila misel, da bo tudi v šolah mogoče uvesti radio ln polagoma celo nadomestiti učitelje. Tehnično bi se to morda res dalo urediti, pa je vzgojni moment tista ovira, ki je za vedno pokopala to misel, ker radio nikdar ue bo mogel nuditi učečim se tistega, kar jim nudi učitelj in njegova osebnost. Je pa drug način, s katerim more radio z velikim pridom služiti šoli Kot aa vseh poljih, so tudi v tem Amerikanci prvi. Oddajna postaja v Ohio v Severni Ameriki je del svojega dnevnega sporeda posvetilu učiteljem in jim s posebnimi predavanji kaže pot, kako se morejo v svojem poklicu »e naprej izobraževati in stalno zasledovati razvoj kulturnega življenja Za učiteljstvo, ki mora vršiti svoj poklic v samotnih in od kulturnih središč oddaljenih krajih, je to brpz dvoma velikega pomena, saj mu je na ta način omogočeno, da ostane v stiku z novimi pridobitvami na polju strokovne vede in moderne pedagegije. Radio na Irskem. Mala Irska Šteje po novejših podatkih ckoli 26/108 naročnikov na radio. Ima dosedaj eno postajo, in sicer v Dublinu z energijo 1.5 Kw. Njeno valovno dolžin« so pred kratkim spremenili od 319 na 411 m. Postaviti nameravalo še eno za kratke valove. Radio za dobrodelnost Angleške oddajne pos'aje so svoje poslušalce naprosile za knjige, ki bi jih podarili bolnišnicam v uteho bolnikom. Ze na prvi poziv je bilo darovanih toliko knjig, da so morali v to svrho organizirati posebno ekspodiajsko službo. Programi Ra&n-Liublitma ž Sobota, 2. marca. 12 30 reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Slaaje vode in časovna napoved. — 17 Kou-cert Radio orkes.ra — 18 Pomea antike za razvoj evropske kulture, predava dr. Bradač. — 1830 Dubrovnik in okolica Propagandno predavanje za tujski promet v slovenskem, nemškem in češkem jeziku. — 19 Nemščina, poučuje ga. dr. PiskerniU. — 19-90 O verodovju predava vseuč. prof. dr. Ehr-licli. — 20 Wagnerjev večer Uvodno besedo govori dr. A. Dolinar. L Velika fantazija Iz Lohengrina. 2. Velika fantazija iz Wagnerjevih del 3. Siegfrie-dova idila. 4. Signmndova ljuba vna pesem. 5. Zadnji tribun iz Rienti. — 22 Poročila in časovna napoved. Nedelja. 3. marca. «30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 10 O trpljenju, predava vseuč. prof. dr Rozman. — 11 Koncert Radio orkestra. Vmesne speve poje gdč. Dolenčeva. L O. Deu: Pastarica. t Oskar Deu: Kanglica 3. Oskar Deu: Snegulka. 4. A. Nedved: Pogled v nedolžno oko. 5. V. Parma: Ptička. — 15 Stanje vode in časovna napoved — 15.05 Muhice in mamica, dramska slika. — 15.30 Reproducirana glasba. — 16 Planinski spomini, prof. i. Mlakar. — 16.30 Lahka glasba. — 20 Citraški večer g. Jana Loeskeja: 1. Bošnjaki pridejo, marš 2. Večerni spomini, fantazija. 3. Zagrebaški vrtni koncert, imitacija 4. Na Vrbskem jezeru, idila. 5 Sestanek. 6. Moj zaklad, polka. 7. Iz eitraške šole, fanazija. 8. Črni otroci, marš. — 21 Koncert Radio orkestra. — 22 Poročila in časovna napoved. REKORDNE REZUiTATE samo s TUNGSRAM Barltevimi REKORD CEVMI Drugi programi: Sobota, 2. marca. Zagreb: 13.15 gramofonska glasba; 17 plesna glasba; 1945 sadjarsko predavanje; 20.15 književna ura; 20-35 klavirski koncert; 22.10 plesna glasba. — Praga: 11.15 plošče; 12.30 koncert; 15.45 mladinska ura; 16.30 plesna glasba; 18 mladinska ura z glasbo; 19.05 Smetani v spomin: govor in glasba; 20 ljudske pesmi; 20.30 orkestralni koncert. — Stuttgart: 14 mladinska ura; 15 zabavni koncert; 16.30 plesna glasba; 19.45 predavanje o Sangaju; 20.15 veseloigra; 22.15 mandolinski koncert; 28.30 plesna glasba — Tonlonse: 13.45 instrumentalni koncert; 21.30 koncert. — Bern; 12.50 vesela glasba; 16.30 za otroke; 19 o izbiri poklica za deklice; 20 poljudna uia; 21.15 koncert. — Katovice: 12.10 gramofonska glasba; 18 mladinski program: 20.30 koncert iz Varšave; 22.30 plesna glasba. — Rim: 13 trio; 17.30 petje in glasba; 20 45 koncert in komedija. — Berlin: 15.30 higiensko predavanje; 17 zabavna glasba; 20 J. Gilbertova proslava; 21 kabaretni večer; nato plesna glasba. — Dana j: 11 kvartet Silving; 15.05 »Ljubezni in morja valovi«, tragedija (Grillparzer); 17-35 komorna glasba; 19 30 pesmi; 1950 opereta: Brat Straubinger; nato orkestralni koncert. — Milan: 11.15 gramofonska glasba; 12.30 kvarlet; 17.20 pelje otrok; 30.30 opera. — Bn da pest: 9.15 gramofonska glasba; 12.05 ciganska kapela; 17AO orkestralni koncert; 19.15 opereta; 22 ciganska kapela — Varšava: 12.10 gramofonska glasba; 18 za mladino; 2030 večerni koncert; 22.30 plesna glasba. Cerkvene vestnih Ksagregactfa gospodov ari 8v. Jožefu ima v nedeljo 3. t. m. ob 7. uri v kongregacijski kapeli skupno sv. obhajilo. Poizvedovanja Najdeno. Bankovec (Ure) je najden. Kdor ga pogreša, naj se oglasi v upravi »Slovenca-. Prireditve in društvene vesti V Sentpetorskem prosvetnem društvu je danes zvečer ob pol šestih mladinsko predavanje. Zveza stovenskik vojakov LjBbljaaa-Moste obvešča vse svoje člane in prijatelje, da se vrši v nedejo, dne 3. marca L L ob pol 10 * kavarni pri Mahniču v Vodmatu redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Odbor. O violinista Jaroslav« Kocijan« piše Bertiner-borsenzeitung: V češkem vijolinistu Jaroslavu Ko-ajasu smo nozaaii umetnika največje veličine. | Po njegovih žilah se pretaka prava umetniška kri, j iz njegove igre pa govori veselje in sigurnost glas- J beti i t a umetnika, kar je dano le takemu Človeku, ki I je že rojeit kot umetnik. Z nepopisno virtuoznostjo je sviral Dvofakov a-mol koncerl, v katerem nam jc Gospodarstvo Dr. Milan Todorovič: Maša trgovinska politika (Konec.) Grčija jc glavni konsumeni našega ječmena, rzL, juncev, tetot, ovac, koz ter lutekarsGb proizvodov. Razen tega izvažamo v Grčijo pšenico, govedo, moko, les, cement, opeko, emajliraiie posode itd. Nasa trgovinska pogodba z Grčijo je stopila v veljavo novembra preteklo leto in vsebuje splošni iu tarifni deL Vendar pa naš izvoz kljub sklenjenemu sporazumu in stabilizaciji grških carin na gotove predmete, natetava aa težkoče, ki se bodo — upali je — kmalu odstranile. Naša trg. bilanca z Grčijo je stalno aktivna. V Madjarsko izvažamo večinoma surovine, polizdelke kot sorove kože, les, paril, oglje. amoni-jačao sodo, dni itd. Med obema državama obstoja največji medsebojni popust Spošni de! pogodle z Madjarsko je bil gotov L 1926, spopolnjen septembra lani, pa ie ni stopil v veljavo. Do točilnega dela Se ni priiio. V Budimpešti sem dobil vtis, da Madjari zaenkrat tarifnega dela še nočejo. Tudi mi nimamo raz'oga, da ga Torsiratao. Naša trgovinska bilanca z Madjarsko je aktivna. V Švico izvažamo jajca, zaklano živino, les, svilo, cerealije itd. Izvoz živine je neobičajno otež-kočen. S Švico nimamo veterinarske konvencije, ker je Švica uvedla agrarni protekcijonizem. Radi tega naša pogajanja maja 1. 1927 v Berilu niso prived a do uspeha. S Švico velja torej še vedno pogodba stare Srbije iz 1. 1907. Trgovinska bilanca s Svioo je aktivna. V Francijo izvažamo suhe hruške, jabolka, slive, hmelj, surove kože, les, cement, kalijev karbid, konopljo, svilo, papir, baker itd. S Francijo je bila pred nekaj dnevi podpisana pogodba, ki je zameni ala srbsko iz L 1907. Tarifni del obsega listino francoskih proiz odov, za katere se zviša naša tarifa. Naši proizvodi pa uživajo v Franciji in kolonijah največji popust. Trgovinska bilanca s Francijo je pasivna. V Anglijo pa izvažamo v glavnem zaklane purane, les, cement kalijev karbid, hrastov eks-trakt, aceton, salonit itd. Pogodbo imamo iz februarja preteklega leta s splošnim in tarihum delom. Trgovinska bi anca z Anglijo je pasivna. H. Kar se tiče bodočih pogodb, omenjam na prvem mestu Poljsko. O tem se razgovarjajo sedaj med Bdgradom in Varšavo. Izražena je želia, da aaj bo nova pogodba tarifna. Pogodba bi bila ve-Kfce važnosti, ker je Poljska z možnimi kontingenti uvedla kontrolo trgovine in je valorizirala uvozne tarife. Misli se i na Spaniio, da se zamenja pogodba iz L 1900. Španija s sirtakso na uvozno carino težko ovira naš izvoz lesa. Z Bolgarijo smo v neurejenem stanju. Izražena je bila obojestranska želja, da pride do pogodbe, katere vsebine pa ni mogoče predvidevati. fIL Kakšen efekt? Mednarodno trgovinsko situacijo naše države karakterizira agrarni protekci-jonizem srednje Evrope in trud Društva narodov, da carinske plotove odstrani. Naša država naletava na vedno večji odpor acrarrev. Zato odložene pogodbe s Švico in ČSR. Iz tega razloga twii ni bila skleniena veterinarska konvencija z Nemčiio in smo »klenih' tudi naknadni sporazvm z Avstrijo. Upliv agrareev v srednji Evropi je tolik, da od skteirenih pogodb ne moremo pričakovati povečanja današnjega izvoza. S toni branimo le našo industrijsko proizvodnjo pred tujino. Evropa nas sili, da iorsiramo domačo industrijo. S kakimi sredstvi naj se torej dvigne naš izvoz? Z organizacijo m racionalizacijo! (Bede organizacije izraza bi se moral novo projektirani zavod za pospeševanje zunanje trgovine prvenstveno bavifi z iskani™ novih trgov v tujini. Posebno pažnjo bi morel posvetiti orientaciji našega izvoza na jug. V ta delokrog bi 6padala nadalie železniška vprašanja, ki so do sedaj ovirala naš izvoz. Glede raciona^zaciie — tehnične in komercitelne. melioracije in standardizacije n. pr. konkreten primer: Za lesom je pri nas druga postavka izvoz j a i c. L. 1928 smo jih izvozili v vrednosti 467 milj. Din. Jajca naših kokoši pa komaj dosežeio težino 1000 kosov 50 kg, v Evropi pa se zahteva tež-na 54 do 60 kg. Naše blago je torej drugovrstno, ita'iiansko in poljsko pa n. pr. prvovrstno. Naše kokoši znesejo letno 50—60 jajc, štajerske pa do 140 Mnogi mislijo malo resno na produkcijo živine in jajc, ker da je to nekaj manj vrednega. L. 1925 smo izvozili jajc za 608 milj., L 1926 za 606, 1. 1927 za 512. L 1928 467. Izvoz torej stalno pada Ce bi uvedli štajersko pasmo (francoske nosijo celo 250 jajc let-nci) bi se naš izvoz jajc lahko poveča! skoro za pol milijarde. Nočem se zadržati pri namernem kvarieniu blaga kot je n. pr. vlivanje vode na slive. Vzemimo konkreten primer standardizacije. Naiveč jajc izvažamo v Italijo, četudi je Italiia naivečji izvozmčar jajc v Evropi. Kai to pomeni? Jaica naših kokoši se sortirajo v Italiji, odtod pa izvažaio kot italijanski proizvod v Švico, Nemčiio itd. Isto ie z našimi slivami v Avstriji, našim hmeliem v CSR, našim krompirjem v Madiarski itd. Naš izvozni-čar ne razume še dovolj, da se prilagodi želii in okusu konsumenfa ter se z našimi liedostatki okoriščava tujec-posrednik. Vzporedno s tehnično racionalizacijo gre trgovinska racijona'izaciia izvoza s postavitvijo direktnih zvez s konsumenti torej z izkliučenjem posredovalne trgovine pri naših produktih v sosednje države. Ko se vsa navedena sredstva stvarno in vsestransko izvedejo, bomo šele lahko pričakovali od trgovinskih pogodb, posebno z državami srednje Evrope, dal bo naš izvoz prekoračil po količini in vrednosti dosedanji nivo IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE z dne 22. februarja 1929 (vse v milj. Din; v oklepajih razlika napram izkazu z dne 15. februarja): Aktiva: kov. podlaga 298.8 (— 5.2), posofln: menično 1382.4, lombardna 253.8. skupaj 1615.7 (— 8.8), saldo raznih računov 482.2 (— 52.3); pasiva: bankovci 5090.1 (— 52.7), drž terjatve 518.9 (+ 108.2), obveznosti: žiro 449.2. razni računi 192.9, skupaj 642.1 (— 121.4); ostale postavke nelzpremenjene. * Jugoslovanska viigalifn* družba, ki je bila ustanovljena v zvezi z realizacijo švedskega poso- jila, objavlja, da se vrti vpis delnic 4. inareu; emisijski tečaj znaša 105 (ves kupita) 1 milj. Din v 10.000 delnicah j>o 100 Din). Ustanovni občni zbor 4. marca. Inozemski delničarji nimajo glasovalne pravice. Znana angleška avtomobilska tvrdka. ki izdeluje tadi aeroplanske motorje, Rolls-Rojree je odvzela inozemskim delničarjem glasovalno pravico iz razloga državnih interesov (motorji!). ObŽni rbori: Obrtna, banka Vi. marca ob 10 v zbornici TOI; Kokra, tekstilna d. d. v Kranju 1C. marca ob 11. Narok za prisilno poravnavo: Anica Traun, trgovk* v Mariboru 21. mar-«; Franc Bedič, trgovec v Mariboru 14. marca Odprava konkurza: Jerica Rosina v Pudobu (vsa masa razdeJiena). Potrjena poravnava: Fran Blažon v Novem mestu (30%). Bor~n Ljubljana, 1. marca 1929. DENAR DaneSnij devizni promet je bil znaten Tečaji so ostali v glavnem neizpremenjeni, le devizi Trst in Praga rta se učvrstili. Narodna banka je daln devize: Berlin, Curih. Pariz in Praga, dočim je bilo privatno blago zaključeno v devizah Ne\vyork, Dunaj in Trst. oevizn< tečah na ljubljanski borzi i marca '2;i 'OH -rmln st. i. pridelki (vse samo ponudbe, slov post, plač. 30 dni. dobava prompt): pšenica bč 80 kg 2% 305—307 50, marec 310—812/4), april 815 do 320. maj 322.50—325. koruza ameriška 845 bč času primerno suha 310-812 50, sortira 50% ifi tn 50% pšenice, fko Domžale 285—290. moka 0g vag. U. fko Ljubljana, plač. po prejemu 420—425 Zaključkov ni bilo. Tendenca čvrsta. Novi Sad. Pšenica bač. 245 -257.50, par. Vršac 240—242.50, sr. 247.50—250, oves 247.50— 252.50, koruza bnč. 260 -265, 3. 267.50-270, ban. 260-262 50, sr. 262.50-265, 4., 5. 275-280, rž 237.50-240, ječmen 255 -260, moka Og 842.50— £52.50, št. 2 322.50—832.90, št 5 30250-812J50, št. 8 277 50-282.50, št. 7 262.50 -267.50, št. 8 20750-217.50, otrobi 182.50- 185. Promet: 17 vag. pšenice, 8 koruze, 12 moke, 3 otrobov, skupaj 40 vagonov. Budimpešte. Tendenca popravljena. Pšenica marec 25-24—25.15, zaklj. 25.15—25.16. maj 26.06-25.98. zaklj. 25.97- 25.98, oktober 26.66—26.57, zaključek 26.56-26.57, ti marec 23.90-23.15, saklj 23.15 28.16, maj 24.06—24. zaklj. 24—24 02, oktober 24.30—24.24. zaklj. 24.22-24.24, koruza maj 29.01-28.93, zaklj. 28.04-28.96, julij 28.90—2&8& Les Nu ljubljanski borzi sta bila zakljufens: en vagon oglja in en vagon hrastovih podnlc. Tendenca neizpremenjemi Mete ve/d mikmh vrvema Papeški spominski norec o priliki Rimskega iniru. Novec je izdelal milnehenski kipar Kari (jotz, kovanje pa je prevzel bavarski novSni urad. Če se državniki šalijo Chamberlain iu Briand sta se bila zopet i prejel od mene. Zato se mi hoče pred smrtjo sešla v Ženevi in se odpeljala v Versoix v Lausanne na čaj. Ko je bilo treba plačati, je pomolil Briand natakarici bankovec za sto frankov. : Takega denarja ne sprejemamo,« je natakarica osomo zavrnila bankovec. Cham-berlain, z monokljem v očesu, se je z viška smehljal. Potegnil je svojo listnico in pomolil dekletu funtni bankovec. »Tega ravno tako ne,< ga zavrne natakarica. Sedaj se smehlja Briand in pravi Chamberlainu: »Vaš in moj denar imata enak ugled. Iz tega se vidi, kako potreben je najin garancijski pakt. Med vojno parlamentarci v javnosti niso uživali tislega ugleda in uvaževanja, kakor so menili, da ga zaslužijo. »Naši volivci z nami niso nikoli zadovoljni,« je tožil mlad poslanec Briandu. :>Če človek potuje, vprašujejo, zakaj ni doma; če je doma, vprašujejo, čemu ni vojak; če je vojak, vprašujejo, zakaj ni na fronti; oe je na fronti, vprašujejo, zakaj ni ranjen in če je ranjen, vprašujejo, zakaj ni mrtev.« — >In če je mrtev,« — je dopolnil Briand — »vprašujejo, zakaj ne odgovarja na njihova pisma.« »Zgodovina je pokopališče, ki nas vedno ^vl©če nazaj,« ima navado reči Briand. »Kajti« — pravi — »ob večnem primerjanju s pred-|hodnimi slučaji izgublja sodba svojo izvirnost in*svežost.c Pri tem se sklicuje na svojega .■starega učitelja, prof. Gentila, ki mu je rekel: >Pozabi, čim prej moreš, kar te učim. Kaj bi rekel o želodcu, v katerem bi našel ostanke jedi od prejšnjega dne? Da je slab želodec. Tak vidiš. Natančno tako in nič drugače ni z možgani.« — »V politiki so Mi,« — je rekel nekoč Briand — »ki lako dolgo žive, dokler slednjič ne postanejo resnica.« it Kakor znano, je bil Poincare izdal svoje zbrane govore. Svoj izvod je prejel tudi Clemenceau. Ravno je listal po knjigi, ko ga je < koiiugc in lloover; prvi se poslavlja, drugi nastopa predsedniško mesto Združenih držav. Hoover je sedaj 54 let star. Coolidge je star 57 let in se vrača v odvetniški poklic. obiskal neki prijatelj. "No, kako se ti zdi knjiga?« — ga je vprašal le-ta. Ni napačna/: — je menil Clemenceau — v njej je mnogo vsakovrstnih stvari, tako nekako, kakor \ vozu za prevažanje pohištva.« Anatole France in Poincare nista bila prijatelja. »Vendar« — pripoveduje France — »je enkrat v svojem življenju pokazal veliko takta. Bilo je v svetovni vojni. Neki vojak, ki ie bii na frorrii zapustil svoje mesto in bil zalo obsojen na smrt, mi je pisal pretresljivo pismo. Dasi me ui nikoli videl, mi je pisal, da me je vedno ljubil in je mnogo in mnogo zahvaliti. Pismo me je ganilo. Ravno zato, ker mož ni ničesar prosil, sem čutil, da moram zanj kaj storiti. Pisal sem torej Poincareju in prosil milost za obsojenca. Dnevi so potekali. Slednjič je dospel odgovor. Poincare je obžaloval, da moji prošnji ne more ugoditi. Kajti še preden je prejel moje pismo, je bil predmetni akt nanovo pregledal in moža pomilo-stil, ker je bilo razvidno, da je ravnal v hipni Gotovo sem proti vsakemu trgovskemu izkoriščanju tujih pobud, vendar sem nasprotnik plagiatskega vohunstva. Zato tudi nisem nikoli odobraval, če je hotel kak pisatelj drugega uničiti samo zato, ker je ta baje prepisoval. Kajti prvič se izpreminjata zmisel in vrednost besed, čim gredo skozi tujo glavo; drugič je bil pa vsak, ki piše, izpostavljen tujim vplivom, tudi književnim, ki gredo včasih do enakega stavčnega naglasa. Pri pisatelju odločajo večkrat bolj ali manj nezavestni spomini. Vsi smo, kakor pravi Maupassant, "testo iz besed > in naša samostojnost v mišljenju in pisanju je skrajno relativna.« Ricarda Hudi pravi: »Po mojem mnenju si je mogoče prisvajati duševno lastnino le na takih idejah, ki se znanstveno ali praktično izkoriščajo. Ako bi si moral dajati človek odgovor o izvoru vsakega domisleka, bi nikako delo ne bilo več mogoče. V umetnosti je oblika bistveni del. Nečimernosi, da je kdo kot prvi imel ali izrekel kako misel, prepustimo raje profesorjem. — Nekaj drugega bi bili morda načrti, to je, če ločimo načrt od posameznih misli, po katerem je zasnovano celotno delo. Če kdo tak načrt uporabi zase, onemogoči tistemu, ki ga je zamislil, da bi ga uresničil. Tu se da govoriti o nedopustnem plagiatu.« Ogromne demonstracije brezposelnih v Londonu. Iz vseh pokrajin in mest Velike Britanijo prihajajo v London, večinoma peš, poslanstva brezposelnih in korakajoč po Trafalgar-square zahtevajo, da vlada poskrbi za odpomoč. Na sličici spodaj so delavski voditelji: Murphy, Battersea, Sa- klatvala, Cook in gospa Despard. slabosti. Veseli ga pa, da se njegova odločitev ujema z mojo željo... Tako mi je navihanec izpolnil željo, ne da bi me obremenil s hvaležnostjo.c Ko je bivši francoski državni predsednik allieres svojemu nasledniku Poincareju razkazoval stanovanje v Ely.seejski palači, ga je posebno opozoril na vzorno stanje kopalnice: Vidile, kakor nova je... Upam, da boste tako srečni, kakor smo bili mi... Niti enkrat nam je ni bilo treba rabiti — nikoli ni bil nihče v družini bolan.c * 0 politiki so imeli razni odlični Francozi naslednje mnenje: Vdctor Hugo: »Splošna volivna pravica je dobra, kajti en sam ne more meti v vsem prav.« — Camille Doucet: »Poslanci dajemo obljube iz vljudnosti, volivci pa jemljejo vljudnost za resnico,« — Bergerat: Pojm politika bi opredelil takole: To je 'tnietnost, da storimo drugim, česar ne želimo, la bi nam drugi storili.« — Clemenceau: Po-itika se mi zdi kakor ogromna vinta. Tema judi je vprežena vanjo, a dviga samo milico.« — Remy de Gourmoiiit: Za politika sta •otrebni dve stvari: imeti mora denar in ne-risiljeno mora znati lagati. S politiko je ka-vor s klavirsko umetnostjo in prostitucijo: začeti je treba zgodaj, kdor hoče v njej kaj doseči.« Plagiatsha pravda Plagiat je duševna tatvina. Plagiat izvrši, kdor tujo misel, tujo obliko izdaja za svojo. Nekateri pisatelji in pesniki, pa tudi znanstveniki enostavno prepisujejo iz tujih del — tako vsaj se mnogokrat očita temu in onemu. Da okradenemu umetniku ali znanstveniku ne more biti prijetno, ako se kdo kili in okorišča z njegovo duševno lastnino, je naravno. Vendar je zanimivo, da je med pisatelji samimi mnogo takih, ki obsojajo prenestrpno vohunjenje za plagiati. Berliner Tageblatl« objavlja celo v rs', o tostvarnih izjav, izmed katerih navajamo dves Heinrich Mann pravi: Visokofrekvenčni tok - zdravilo proti nahodu Grški zdravnik dr. Tsinukas je že pred dalj časom začel uporabljati visokofrekvenčne tokove za zdravljenje nahoda. Lyonski zdravnik dr. Bordier je nato pripravo še izpopolnil in sedaj je la način zdravljenja že zelo razširjen. Bolniku polože preko glave elastičen trak; nos oklepata dve kovinasti ploščici, ki služita kot elektrodi. Bolnik sede udobno na stol, nakar se izvrši stik s tokom, ki se polagoma stopnjuje, dokler bolnik ne čuti v nosu Novoimenovani škof za Mongolijo — Cang. To jo sedaj osmi kitajski škof. s »strahom« po vseh predpisih uradovali. Tretjo noč so policaji za nekim zidom iztak-nili »strah«, od katerega je prihajal skrivnostni jok in stok. Bil je to mlad moški, ki se je pa na policiji izkazal kot mlado dekle. S solzami je priznala, da stanuje v oni hiši, kjer je strašila, njen izvoljenec Aleksij, ki jo je pred 14 dnevi brezsrčno zapustil. Kot »strah« ga je hotela ganili in nagniti do tega, da bi se zopet povrnil k njej ali pa ga vsaj prestrašiti. Policija je z dekletom milo postopala in jo izpustila proti obljubi, da ne bo več »strašila«, tembolj, ker se je to sredstvo izkazalo topot kot popolnoma brezuspešno — Aleksij se slej ko prej za zapuščeno ne zmeni. izrazite toplote. V 20 minutah se more na ta način ozdraviti najhujši nahod. Iz nosa neha teči, bolečine v čelu ponehajo in slednjič izgine vsaka sled katara. Vsekakor je zdravljenje tem učinkovitejše, čim preje se z njim začne. Ženski strah Stanovalci neke hiše v Rue Beaubourg v Parizu so v teku zadnjega tedna preživeli jako neprijetne noči. Opolnoči so začuli skrivnostno ječanje in neka.eri so razumeli naslednje besede: »Aleksij, ti me siliš v smrt!« Par žensk je hitelo na bližnjo policijsko postajo in stvar naznanilo. Policija je poslala nekaj mož, da bi Krvniška vrv mu ni prinesla sreče V neko restavracijo v malem mestecu blizu Varšave je nedavno prišel neznan moški. Po obilnem kosilu je stopil gost na trg pred restavracijo in začel kmetom prodajali koščke vrvi, češ, da je to krvniška vrv, ki do-naša srečo; 011 sam da je krvnik Maciejewski. Gostilničar je stopil za gostom, ki mu ni bil še plačal kosila. Tudi njemu je krvnik ponudil kos vrvi namesto denarja za kosilo. Gostilničar je pa to odklonil in nato se je kmalu izkazalo, da krvnik nima nobenega denarja in drugič, da to sploh ni nikak krvnik, nego ubog sle-parček, ki se mu je zvijača s krvniško vrvjo klavrno izjalovila. Trileten deček morilec V okolici vasi Jaunsale v Litvi je odšla neka kmetica po opravkih v vas in pustila doma tri majhne otroke: triletnega dečka in njegovega dveletnega bratca ter v zibelki trimesečno dete. Ko se je vrnila domov, je našla dojenčka v zibelki mrtvega, ostala dva otroka sta se pa igrala na tleh. Triletni deček je začel materi pripovedovati, da je vzel mali sestrici v sladkor namočeni kruh. Ko je začela nato sestrica jokati, je vzel poleno in ji razbil glavo. Največje plavališče v Evropi Na zemljišču bivše plinarne v Berlinu zgrade največje športno in valovno kopališče v Evropi. Zavod bo obsegal 6000 kvadratnih metrov površine in bo najmoderneje opremljen. Istočasno se bo moglo kopati v krnici | 1200 oseb, a na odrih okolu kopališča bo moglo prisostvovati športnim tekmam 8000 oseb. Poleg kopališča lx>do vrhu tega zgradili ogromen ljudski variete, v katerem bo prostora za 4000 oseb. Za igro in zabavo bo torej obilo poskrbljeno, kako bo pa s kruhom, vedi Bog. »To je bil pa dolg telefonski pogovor, gospodična!« — »Da, v poslovnih stvareh.« — »Tako? Potem pa prosim, da v prihodnje no nagovarjate več strank z »Moj srček 1« Črnci pri gradbi železniško proge v Kongu. O novi francoski železniški progi u. brazaviiie v roint Noir se lahko reče, da je tlakana s črnskimi kostmi. Zaradi pomanjkljive zdravstvene organizacije in slabe prphrane jo umrlo do 25.900 črncev. Franroska vlada namerava črnce nadomestiti z delavci žoltegn plitnena, tnsvee mmmmmmm „Gospoda Glembajevi" Če bi bila merilo za uspeh senzacija, ki jo povzročila drama g. Kri o ž e > Gospoda Glembajevi-?, katero so uprizorili dozduj že četrtikrat na zagrebških deskah, potem ga je avtor brez dvoma dosegel. Vsa us.a so polna Glembajevih in verjetno bo pri nas nastal pojem glembajevščine kakor imamo oblo-movščino, karamazovščino itd. Vprašanje pa je, ali je g. Krleža dosegel uspeh napram samemu sebi, ker Ireba je vedeti, da je g. Krleža zelo močan dramatik in, naj se naši mali glembajiči še tako puntajo proti lemu, vsekakor naš prvi dramatik. Toda ta drama, o ka.eri, kakor sem sligal, g. Krleža sam pravi, da je zelo popuščal masi, ima poleg nekaterih prednosti vse slabosti Krležinega ustvarjanja. Pustimo na stran vse uboje pa nekatere v pozitivistični analizi socialne sredine, kar naj ta drama je, de-plasirane simbolizme, ampak postavimo vprašanje: če je ^voljeno v analizi popoln ima določene sredine J9 tako meglen in nedoločen? Tu je ves minus te?I novega tvora g. Krleže, katerega pa zagrebška kritika ni videla. S posebno strasijo nam želi očriati zagrebško gornje mesto. In kakor je bil neusmiljen, ko nam je predvajal domobranske Jam-brelce, ravno tako mrcvari sedaj naše agramerce (Zagrebčane). Gre torej za tem, da v nizu dram prikaže ta naš svet, ki v svoje portrete jemlje cerkve v naročje, skrivoma pa ubija zlatarje, ki zaidejo v Varaždin. Sredina, ki je g Krleži nekoliko znana, ima v resnici zelo mnogo madežev, ki pod pravično analizo dajejo mnogo negativnih elementov. Toda, «li je g. Krležu te momente ujel, in sicer ravno najbistvenejše in najznačilnejše? Medtem ko je to sredino v »Agoniji« obšel in ustvaril več ali manj psihološko-erot.ično eksplozijo med možem in ženo brez ozira na kraj in čas, je hotel tukaj naglasiti socialni moment. In tu se je, kot se govori v Zagrebu, urezal... Glembajevi so lahko na kateremkoli kraju sveta. Tako malo zagrebški so, da bi se z enakim uspehom kakor v Zagrebu, lahko predvajali v Berlinu ali Avstraliji. Spopad cčeta in sina pri Glembajevih ni spopad dveh socialnih pojav, ampak umeiniške tn trgovske narave. Spopad jo v ostalem precej umetno Skonstruiran, ker nima Leone kot borec za seboj nobenega jačjega principa. Nekakšno filozofsko izmirjenje, ki ga nekateri alutijo pri njem, se more najti samo z veliko fantazijo, toda brez realne podlage. Vsa Leonova filozofija je verbalistična in včasih snobovski nedoži-veta. Zdi se, da je hotel g. Krleža govoriti po Leonovih ustih: v leni slučaju bi bila ta drama izhodišče, da bi se g. Krleži stavilo nekoliko zelo zanimivih vprašanj, ki bi spravila v slabo voljo njegove socialne pristaše, ker je Leone daleč od onih principov, ki jih je g. Krleža dosedaj z veliko vnemo zastopal. On je na poti, da prične umevati odnos resnice in lepote v svetu, da začuti v resnični religiji pogoj za društveno in moralno ravnotežje. Ni nezanimivo, da Leon, kakor se zdi, Krležina simpatija, izjavita sestri Angelikl, da je ona sama s svojo visoko etično zavestjo edina svetla točka tega glein-bajevskega močvirja. Krleža je poklican, da ustvarja izredno močna dela. S svojo ^Agonijo« je pokazal, da zna suvereno »obvladovati malerijal. Zato bi bil čas, da uvidi, da H«npra biti drama v prvi vrsti umetnost in umetnost, nato šele tudi stransko popriSče, kjer lahko ohladi svojo jezo ali pokaže svoje poznavanje filozofije. Toda, zdi se, da bi bil čas tudi v njegovem umetniškem interesu, da enkrat za vselej pusti to nesrečno filozofijo pri miru, ker je vendar umetnik. Naj pusti citate profesorjem filozofije. Ce mu je pa toliko do tega, naj vsaj drami s tem prizanese. Kar bi bilo eventuelno dovoljeno v romanu, ni v drami. Kar bi bilo dovoljeno v kaki razpravi O slikarstvu, ni dovoljeno v drami. Ce bi se tega držal, bi mogli upravičeno reči, da je dal to, kar je v moči njegovega ogromnega umetniškega talenta. Tako pa je le deloma ohranil svoj dober glas kot dramatik. Škoda Je tudi, da se človek tolike notranje oblikovne sile še ni potrudil, cla bi dobro pisal hrvatski in da je radi »lokalnega kolorita« to svoje delo že bolj pokvaril s celo kopo nemških vložkov. _Pisky. UČBENIK ČEŠKEGA JEZIKA profesor;« O r o- žna odgovarja vedno bolj rastoči potrebi. Pričujoči 'ibenik z lahkoto in temeljitostjo obenem »vaja v po- Eolno znanje češkega jezika. (Cenn roš. 40, vez. 50 Din.) Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. KAJ NOVEGA PRIPRAVLJA THOMAS MANN? Thomas Mana se oblikuje vedno bolj — če se smem tako izraziti — v tip bodočega književnika. Ta trditev je na videz predrzna, zato bodi dovoljeno opomniti, da kaže pretežna večina najbolj nadarjenih sodobnih književnikov znake neke spremembe v pravcu svojega udejstvovanja, ki ni le oblikovnega, ampak nekoliko tudi vsebinskega značaja. Obraz sodobne književnosti se nam kaže v dovolj jasnih obrisih, da smerno tvegati domnevo o njega bodoči polni podobi. Zdi se namreč, da se nam obetajo dela, ki bodo vsebovala mimo epidnih, liričnih in dramatičnih elementov tudi h- i razito filozofske, estetske in etične, morda tudi historične bistvene poteze, iit sicer ne ločene, kakor v preteklih in polpreteklih časih, amp^k skladno sestavljene ter uporabljene v simfoničnem načinu: vse obsegaioča in — kar je seveda pri tem neizogibno — sintetična dela nam je tedaj i v bodoče pričakovati. Znakov in opominov, ki pri- I čajo za veljavnost te domneve, najdemo pri nnj-odličnejših predstavnikih sodobne književnosti le-gijon. Precej v tem pravcu je držan že poslednji Thomas Mannov roirmn »čarobna «ora« (Der Zauberberg, dva zvezka, S. Fischer, Berlin). Po vesteh, ki prih»iajo iz mojstrove delavnice, a še bolj na podlagi dveh odlomkov, ob'avljenih zadnji čas v odlični »Die Neue Rtmdsehnu«, smemo soditi. da pripravlja Thomas Mann zdnj delo, v katerem so mu svetopisemski d"w»dki iz Jakobovega in Jožefovega življenj« izhodišče za simfonijo o človeku, čigar raziskava in proučitev ni le največja miselna, temveč tudi duhovna in srčna obogatitev človeka samega. Kje so z-četnl temelji človeške nravnosti? Tako se vprašujemo misleč na davn»ga Jožefa, čigar razvojna stopnja se od naše bistveno že ne razlikuje, več..-: -- Iz tega st"vVa bi bili nemara mogoče razbrati t'm°lini motiv na (novejšega, še nedovršenega Thomas Man-noveg« dpla. — s. š. IZ MODERNE POLJSKE LIKOVNE UMETNOSTL -•Pclogne litteraire« je zanimiv mesečnik. Id izhaja v Varšavi že četrto leto ter ima nsmen podučiti inozemstvo o vseh važnejših književnih in umetniških dogodkih sodobne Poli»ke. V poslednji številki objavlja niz reprodukcij W. 8koezyIa-s o v i h grafik ter del njegovih učencev. Okrog tega stvaritelja modernega poljskega lesoreza se zbira Hkuptna mladih, nadarjenih grafikov, kt so vsi izšli iz njegove delavnice in ki kažejo mnogo »kupnih pctez. Vsi gojijo skoro izključno lesorez in sicer tako črno-belega kakor barvas'eea ali v barvah izdelanega Poudarjajo zlasti i>'"°»brnet materiala: njega krhkost in vlaknovitost. Večinoma delajo belo risbo na črnem dnu ter se naslanjajo — sicer dosti nepr!slljeno — v skladbi, v obliki ter v barvah na ljudsko umetnost Snovnost, literarlSnost Igra v njih dolih veliko ulogo. Njih veselje do pripovedovanja, do bajanja, je i »osebno veliko. Ilustrirali so staro in novo zavezo »v. Pisma, razne nesnitve, legende, pesmi in pregovore. Svoje domišljije, svojega veselja in svoje šegavostt nikakor ne brzdajo, tudi ne zatirajo svojega nagnjenja k pretiravanju, h groteski.' Kar so naredili, oblikovno sicer ni vselej brez prigovora, je pa živo, duhovito in pestro. — Najpomembnejši v tem krogu so: Bogna Krasnodcbska-Gardowska, Janina Konarska. Marija Dunin ter Ta-deusz Kulisievvicz. — Motreč to gibanje, se v splošnem ne moremo ubraniti vtisa, da očitujejo ti proizvodi ne le preporod lesoreza, temveč tudi zmago nove umetnostne skladbe, domišljije in šegavesti. s. š, it * * Ruski roman o Napoleonu. Kozak Peter Nikolajevih Krasnov, ki je v svetovni vo'ni bil polkovnik. 1. 1918. ataintn Conskega ozemlja, a se je pozneje boril proti boljševikom in sedaj živi v Franciji, — ta Kozak si je tekom par let v Franciji in Rusiji pridobil velik literarni sloves. Vsako leto napiše večji roman (njegov največji roman »Pod dvogtavim Orlom« je preveden tudi v hrvaščino), v Franciji pa njegove knjige mnogo berejo, ruskim emigrantom pa je veliko upanje. Smatrajo ga za re-prezentanta ideaov dobe, ki je zaenkrat zatonila na obzorju svetovne zgodovine. — Najnovejši roman Krasnova nosi naslov E r o i c a, obsega dva zvezka ter čudovito plastično in točno riše časovni ko-lorit Rusije za časa Napoleonovega pohoda v Rusijo 1. 1812. Padec Napoleona v Rusiji ie prikazan s tolikšno jasnostjo in elementarnostjo, da treba to delo šteti k trajno pomembnim prispevkom zgodo- vine. A tudi beteirisUčDO je roman nadvse tehten. Avtor je v stilu sicer precej konservativen, a združuje na posrečen način klasično francosko epiko z ruskim naturalizmom. Reči treba, da je Krasnov ustvaril res izvanredno zanimivo in človetko globoko delo. • »Mladika«, številka 3, leto 1928, prinaša na-didjevanje Pregljeve povesti Peter Markovič, strah ljubljanskih šolarjev tn Jalenovega »Ovčarja Marka« ter druge mične novele. Zanimiv je kot vedno dr. Janez Plečnik. Pisano polje je zelo pestro, oddelek Družina praktičen in poučen, p' srni Kunčiča, Zdolauja, Tonklija in Ker-kopca fine. Kdor se še ni sprijaznil s Tonetom Kraljem, naj pogleda njegove slike Iz Tomaj-»ke cerkve, zlasti Zadnjo večerjo, ki srečno združuje tradicionalne elemente s Kraljevimi oso-bitostmi in diha v istlni krščansko preprostost, duhovnost in globino. (»Mladika« stane na leto 84 Din in se naroča pri Upravi --Mladike« v Celju.) * »Mladost«, glasilo Slovenske orlovske zveze, številka 2, leto 1929, prinaša na čelu lepo sliko kralja Aleksandra L in opis avdijenee orlovskega zastopstva prt kralju, druge poučne članke, nadaljevanje povest! »Fantiči« in raznovrsten drobiž. * Velik uspeh je imela premijera Siegfried Geyerjeve komedije »Mala komedija« v »Malem kazallštu« v Zagrebu. * Otokar Ostrčil, šef opere praškega Narodnega divadla, slavi te dni 50 letnico svojega rojstva. Ostrčil, ki je prej dirigiral neko diletantsko orkestralno društvo na Vinohradih, je bil po prevratu pozvan na najbolj reprezentativno češko opero. Izkazal se je kot odličen kulturni delavec, ki pozna vso moderno glasbo, podpira domačo glasbeno produkcijo in Je sijijen kojega. Opero Narodnega divadla je visoko dvignil. Kot konipezitor je napisal par oper, več orkestralnih kompozicij ln vokalnih del. Ljubljansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20. uri. Sobota. 2. marca • ob 16 pop. KROJAČEK JUNA-ČEK. mlrdinskn predstava pri zniž. cenah Izven. Ob 21. uri: VDOVA RO&LINKA Ljudska predstava pri znižanih cenah Izven Nedelja, 3. febr.: ob 16 pop. DANES BOMO TIČI. Liudska pred*tnvH p-f m1*. ren»h. Irven — Ob 20. uri: UTOPLJENCA. Ljudska predstavit pri znižanih cenah. Izven' OPERA: Začetek ob pol 20 uri. Sobota, 2. marca: PRI TREH MLADENKAH. Ljudski predstava pi zn I? cenn1' l7v Nedelja. 3 marc« ob 15. urj- BOCCACCIO Ljudska predstava pri znlžunih cenah. — Ob pol 20 uri? RIGOLETTO Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Mariborsko pledališče Sobota, 2. marca ob 20. uri: ROMEO IN JULIJA. Premijera. Ab A. OESINFEKTOR (čistilec zraka) rol-ivi v le srnah, (IroKerijnh in zadevnih itkov na h tSaw i[),-ih1hia: Kupimo les mehak rezan vrat« I. II. III. DOKOV rezan In okrogel teiezolSke proge hrastove, bukove okrogel les Ia hlode, hrast, javor bukova drvo cepljena Plaži !• v galeviai. Natančne ponudbe 1* s -krajno mp« ; Celic. p. pred. 21. Občina Moste pri Ljubljani razpisuje dobavo 76 emailiranih uličnh napisnih tabel in ca. 540 enakih hišnih številk Biti morajo tako v veličini, barvi in kvalitet* enake tablicam v mestni občini ljubljanski. Ponudbe je vlagati na občinski urad v Mostah najkasneje do 6. marca t 1. DIREKCIJA DRŽAVNEGA RUDNIKA VELENJE razpisuje na dan 11. marca t. 1. nabave: kotnega in ploščatega železa, ter zalcovfc Specifikacija in pogoji se dobe pri' -odpisani. Iz pisarne Direkcije drž. ru...iika Velenje, br. 2039. DIREKCIJA DRŽAVNEGA RUDNIKA VELENJE razpisuje na dan 12. marca t. I. nabavo: 3000 kg ječmenove kave Pogoji s* dob« pri podpisani. U pisarn« Direkcije drž. rudnika Velenje, br. 1991. Naš srčno ljubljeni oče, ded, praded, tast in stric, gospod VINCENC JERAN bivši ključavničarski mojster je dne 1. marca 1929 ob 3 popoldne, po kratkem trpljenju, v 99, letu starosti, mirno preminul. Pogreb nepozabnega bo v nedeljo dne 3. marca 1929 ob V?5 popoldne iz bjie žalosti, Privoz it. 4, na pokopaiUC« k Sv, Križu. Ljubljana - Kranj, dne 1. marca 1929. Globoko žalujoče rodbine: Potočnik, Sfissbaner, Rehar - Frisch. Me.stni pogrebni zavod v Ljubljani. m 77 Sir Arthur Conan Doyle: Izgubljeni svet (The losi vDorld.) Roman, Res je bilo vse, kakor sem rekel. Prehodili smo kvečjemu kakih trideset yardov jn že je zazijala v steni pred nami velika črna odprtina. Stopili smo vanjo in takoj ugotovili, da je ta hodnik dosti širši od prvega. V nestrpni napetosti smo po »jem dre vel i več sto yardov. Potem smo nenadno zagledali daleč spredaj v črni temi sredi oboka odsev temnor.dečkaste luči. Obstali smo v nepopisnem začudenj«. Zdelo se je, da se je razlilo po hodniku in nam zaprlo pot ognjeno morje. Planili smo proti luči. Ni širila nobene vročine, ni bilo opaziti nobenega glasu ali gibanja, in vendar je še vedno žarela pred nami velikanska, lesketajoča zavesa, zaljvaja votlino s srebrno lučjo ter izoreminjala pesek po tleh v zdrobljene dragulje, dokler nismo prišli tako blizu, da se je jasno razločila okrogla odprtina. Luna, pri svetem Jurjuk je zakričal lord John. »Prišli smo skozi, fantjel Prišli smo skozi!« Res je bila polna luna, ki je sijala naravnost skozi zunanjo odprtino v skalovju. Ozka luknja, nic več'a kakor navadno okno, le bila vendar zadosti velika za vse naše namene. Ko smo pomolili skozi njo glave, smo ugotovili, da ne bo pretežko priti navzdol Ui da niso tla pregloboko pod nami. Ni čuda, 6e od spodaj nismo mogli zapaziti tega kraja: stena pod oknom je bila tako izbočena, da se nam ne bi nikoli aielo mogoče, kako bi ae mogli tod povzpeti na vrh, in zato tudi nismo mogli natančno preiskovati te pečine. Zdaj pa smo se prepričali, da se tu lahko spustimo po konopcu nizool. Vsi veseli smo se povrnili v taborišče, da se pričnemo pripravljati za prihodnji večer. Vse, kar smo hoteli storiti, se je moralo zgoditi urno pa tudi prikrito, ker bi nas še vedno Indijanci lahko zadržali v zadnjem trenutku. Sklenili smo, da pustimo vse zaloge in vzamemo samo naboje pa puške. A Challenger je imel neki neroden, dokaj težek zaboj, ki ga je na vsak način hotel vzeti s seboj, in smo razen tega nosili še neki poseben zavitek, o katerem zdaj ne morem govoriti, in kateri nam je dal več dela, kakor vse ostalo. Počasi je minil ta dan in čim je nastala tema. smo bili pripravljeni za odhod. Mukoma smo privlekli prtljago po stopnicah navzgor in ob vhodu v jamo se še ozrli, cla vržemo za slovo zadnji pogled na to čudno deželo. Kmalu, se bojim, bo izgubila svoj deviški čar, postala plen lovcev in koristolovcev, a za vsakega od ras je bila romantičra in čarobna pravljična dežela, kjer smo toliko tvegali in trpeli pa se toliko naučili, naša dežela, kakor jo bomo vedno nežno imenovali. Levo od nas je sijal iz sosednjih jam v temo veselo rdečkasti odsev ognjev. Od obronka spodaj so se razlegali glasovi Indijancev: smejali so se in peli. V daljavi se je razločil v polkrogu temni'pragozd, na sredini pa se je motno lesketalo v temi veliko jezero, domovina čudnih pošasti. Eaš v trenutku, ko smo tja gledali, se je glasno razlegel iz mraka visok predirljiv krik, glas katerekoli grozovite zveri. To je bil res glas Maple Whiteove dežele, ki nam je klicala zbogom. Obrnili smo se in se skrili v votlini, ki je vodila proti domu. Dve urj pozneje smo že bili z vso prtljago spodaj, ob vznožju skalovja. Samo s Challengerjevim tovorom smo imeli nekoliko težkoč. Pustili smo vse tam, kjer smo se spustili, in takoj odrinili proti Zam-bojevemu taborišču. Na vse zgodaj smo dospeli tja in na svoje začudenje zagledali sredi planjave namesto samo enega kakih dvanajst ognjev. Dospela je napovedana pomoč. Prišlo je do dva'set Indijancev Z obrečia s koli, konopci in vsem. kar -je bilo potrebno za premostitev prepada, če odpotujemo jutri proti Amazonki, ne bomo vsaj imeli nobenih težkoč s prenašanjem svoje prtljage. Zdaj, ko sklepam to poročilo, mi je srce polno skromnosti in hvaležnosti. Naše oči so videle velike čudeže in prestane izkušnje so nam očistile duše. Vsak od nas je na svoj način poslal boljši in globlji človek. Morebiti si privoščimo nekoliko odpočitka. ko bomo dospeli v Paro. Potem pride to pismo za eno pošto prej kakor mi. V nasprotnem slučaju pa bom jaz v Londonu isti dan kakor pismo. Vsekakor upam, dragi Mr. McArdJe, cla bom imel kmalu priliko, vam stisniti roko. Šestnajsto poglavje. • »Sprevod! Sprevodi« Izrabljam to priložnost, da izrazim vsem prijateljem ob Amazonki hvaležnost za njih res veliko ljubeznivost pa gostoljubnost, ki so nam jo izkazali ob našem povratku. Posebno moram poudariti prijaznost signora Penalose in drugih brazilskih uradnih osebnosti, ki so nam v vsem šli na roko pri potovanju, ter signora Pereire v Pari, ki nam je preskrbel popolnoma novo opremo, tako da smo se prikazali civiliziranemu svetu v dostojni obleki. Sicer smo slabo poplačali svojim gostiteljem in dobrotnikom njih prijaznost, ker smo jih samo razočarali, a res nismo mogli drugače storiti; zato jim moram vnovič povedati, tla bi zapravili samo čas pa denar, če bi hoteli potovati po naših sledovih. Zamenjali smo v svojih poročilih celo vsa krajevna imena in prepričan sem, da ne bo nihče mogel, pa raj jih še tako nn'ančno raziskuje, niti na tisoč milj se približati naši nepoznani deželi. p o" iS frC"'"« ssL.. "iCOr® o)1 N mCC 2 < ** 5B' i3i£ sfttf&f PO' H nfJi CO^r' o>S 11? ■3 2* g S Službo dobe Učenca z boljšo šolsko izobrazbo, poštenega - sprejmem v trgovino z mešanim blagom, ter vrtnarja, pridnega in poštenega, kateri bi imel tudi delo v trgovini. - Ponudbe je poslati upravi »Slov.« pod šifro »Učenec - vrtnar na Gorenjskem« St. 1741. Šiviljo ca. cik-cak »Anita« - stroj za šivanje ženskih klobukov, perfektno, sprejmem za takoj. - Ponudbe z označbo zahtevkov naj se takoj pošljejo na naslov: Jelena Savkov, modisti-nja, Vršac. Tamburirarco za Ljubljano zelo spretno proti dobri plači sprejmem takoj v stalno službo. — Pismene ponudbe na upravo lista pod »Tamburarica« št. 1797. Mlinarja zanesljivega, sprejmem takoj. - Valjčni mlin Beri-čevo. Plača po dogovoru. Franc Grmek. Vajenca sprejme tapetniški mojster Avgust Pavle, Vegova ulica 10, Ljubljana. Radio akviziterja spretnega, s prakso in strokov, znanjem sprejme takoj Ljubljansko zastopstvo neke nemške svetovne tvrdke. Ponudbe na upravo z zahtevo plače in prepisi spričeval pod »Trajna služba«. Kot gospodinjo sprejmem pridno starejšo žensko, ki se razume na svinjerejo. Spričevala o sposobnosti in vedenju potrebna, ali pa potrdilo od domačega žup. urada. Nastop službe takoj. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 1869. Kleparski pomočnik za stavbinsko-galanterij-sko delo se sprejme v trajno delo. - Justin, Tržaška cesta 36, Glince -Ljubljana. Hišnica vstopi lahko v službo takoj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1932. Učenka za modistinjo se sprejme. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1843. Razpis službe organista in cerkvenika Nastop čez mesec dni. -iupni urad ŠmaMin pod Šmarno goro, 1. III, 1929. H m *mtrgg i Prodajalka izvežbana, želi premeniti službo s 1. aprilom. Pomagala H pri gospodinjstvu. - j. ponudbe na oglasni oddelek »Slov.« pod »Poštena« št. 1695. Stanovanja Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin se odda takoj. Naslov v upravi Slov. pod št. 1902. Stanovanje dveh sob, kuhinje in pritiklin oddam. - Naslov v upravi Slov. pod št. 1934. Stanovanje obstoječe iz 3 sob s pri-tiklinami, se išče za takoj. Ponudbe na upravo pod »Brez otrok«. Večja solnčna soba s poseb. vhodom, električno razsvetljavo in so-unorabo kuhinje - Pod-rožnikom - se odda eni ali dvema osebama. Naslov v upravi štev. 1882. Lepo stanovanje s tremi sobami in pritik-linami se takoj odda v Zeljarski ulici 11. Stanovanje dveh sob, kuhinje in pritiklin, oddam s 1. majem. - Več v Dravljah 125. Kupimo Šupa ali baraka (manjše skladišče) iz trdnega lesa, dobro ohranjena, prenosljiva, se kupi. Ponudbe z opisom in ceno na upravo tega lista pod šifro »Šupa št. 1859«. Kože divjačine kupuje L. ROT, krznar — Mestni trg — Ljubljana. Moderni motor kupimo na surovo olje, 30 do 40 KS, v brezhibnem stanju. - Ponudbe pod »Motor« št. 1838 na upravo »Slovenca«. III Prodamo Semenski oves zajamčeno kaljiv, skrbno očiščen, kupite ugodno pri tvrdki A. Volk, Ljubljana, Resljeva cesta 24. Preskrbite se pravočasno. Lesni nakupovalci! Na progi Maribor—Celje in Celje—Dravograd — iščem v vseh okrajih stalne, zanesljive ter poštene nakupovatce za razni les. V poštev pridejo le kavcije zmožne osebe. Ponudbe na naslov: Korošec Dragotin, trgovina z rudo-kopnim lesom, Šmartno ob Paki (Gorenje št. 7). Najboljše topite! Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike (vestje), žepne robe.;, kravate, ovratnike, srajce, šilone, glote, čipke, vezenine, gambe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine ic Josip Peteline, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika, ob vodi VODSTVO ŠKOFIJSKEGA DUHOVSKEGA SEMENIŠČA naznanja, da je gospod JAKOB MLAKAR bogoslovec II. letnika danes opoldne, previden s svetimi zakramenti, izdihnil svojo dušo. Huda bolezen, ki ga je mučila že več let, je nenadoma prestrigla nit njegovega življenja. Bil je vzoren bogoslovec in za pot v večnost dobro pripravljen. Naj v Bogu počiva. Pogreb bo iz semenišča k Sv. Križu v nedeljo 3. t. m. ob treh popoldne. V Ljubljani, dne 1. marca 1929. •*' --f/ ■ HBSSBSS Hlev za 1 konja v bližini sv. Petra, se išče s 1. aprilom. Mesečna najemnina po dogovoru. - Poizve se v upr. invalid, doma v Ljubljani. HiSica se d a -v najem manj članski stranki z vrtom in sadnim drevjem v občini Zg. Šiška, s 1. aprilom 1929. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Hišica št. 42«. Posestva Trgovska hiša enonadstropna, se proda v sredini trga Motnik, na najprometnejšem kraju, z gostilniško pravico, trgov, lokali, kegljiščem in trafiko, po zmerni ceni. Eksistenca zasigurana. — Več se izve pri lastniku Kogej Fr. mL, Mctnik 11. Parcela ca. 14.000 m3, tik kolodvora Novo mesto, po ugodni ceni n a p r o du j. Pripravna za lesno trgovino ozir, večjo industrijo. Voda, elektrika v bližini. Naslov: Košir, Novo mesto, Ločenska 313. Večjo trgovsko hišo v sredini lepega industr. trga na Štajerskem dam zaradi družinskih razmer takoj v najem. Pozneje mogoče tudi prodam. Prevzeti je zalogo za ca. 60.000 Din. - Naslov v upravi Slov. pod št. 1860. Pouk Šivilja za perilo sprejme gospodične dnevno in večerno v pouk. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1862. Gradb. ur. št. 12/1. Drugi kuharski tečaj za fino meščan, kuhinjo se prične 6. marca na zavodu »Vesna« v Mariboru. - Prijave sprejema ravnateljstvo. Blazno Plinski koks Din 80 rujavt premog Din 40 šlezij. premog Din 80 za 100 kg. Dostava na dom - najmanj 200 kg -4 Din za 100 kg. MESTNA PLINARNA. Domača šunka prvovrstna, se dobi pri Karel Štrukelj, Vodmat št. 14, p. Moste. - Cena za kilogram 27.50 Din. Specijalno vino Prokupac, Blatina, kor-čulanski »Grk«, se toči v vinski kleti Sv. Petra cesta št. 43. Dr G. PICCOL1. lekarnar v Ljubliani priooro^a pri zapi tju in drugih težko ah želodca svojo prei/kušeno ŽclodCno tinkturo Lanene tropine in druea krmila nudi najceneje /t. vm h i umi i/iNA Kesljeva cesta 24. veletrgovina iita m mlov •Jkih izdelkov Kurja očesa Vnrstvenn znamka V zalogi v lekarnah in ilroTprilnb ali naravni si iz lov-irno in g avne zali.ge M H.njort, lekarnar, Stsak. Razpis Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo zidarskih, betonskih in težaških del, dalje tesarskih, ključavničarskih, pleskarskih in steklarskih del ter oddajo železne strešne konstrukcije, polaganje keramitnega tlaka in oblogo sten s fajančnimi ploščami za napravo novega prizidka mestne električne centrale v Ljubljani. Vsi potrebni podatki se dobe med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II. od torka, dne 5. t. m. 1929 dalje. Ponudbe za železno strešno konstrukcija je vložiti do 11. marca 1929 do 11, za ostala razpisana dela pa do 15. marca 1929 do 11 pri imenovanem uradu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 1. marca 1929. DunatsUi velesefcm (10.-16 mana 1929) (lioiundfi do I?, marca) Posebne orlredlive. Medna' odna razstava za avtomobile in motorna kolesa VVfcDNA QOyv/ VELESEJM V PRAG! 17.-24. MA3.CA 1929 SHAJALIŠČE TRGOVCEV IN l\DUSTRIJAI.CEV CELEGA SVETA - IZL ŽBA CELOKUPNE ČEHOSLO-VAŠKEINDUSTRIJI! KI UŽIVASVbTOVEN.SLOv ES-UGUDNA PRILIKA ZA EPOSRE DEN NAKUP KAR POCENI nLAGO VELESEJMSKA PALAČA - OD r RTA CELO LETO UGODNOSTI ZA POTOVANJE: POPUSTI VA ŽELEZNICAH ZA OSEBNE IN BRZO-VLAKE JUGOSLAv IJA 25°/,, ČEHOSLOVAŠ »A 33°/o, AVSTRIJA 25 70, OGRSKA 25%. VIZUM Mi POTrtkBCN • ZODO U Je POTNI LIST POJASNILA IN LEGITIMACIJE DAJE; ČEHOSlOVihKI KONZULA r, LJUBLJANA, BlE>WEIS0UA CESTA AI.OM* C0MP*NY. LJUB JAN*. ALEK < * NDRilV A 2 „PUTNIK". LJUBLJANA, DUNAJSKA CE TA S T. 1 V globoki, neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naš iskreno ljubljeni soprog, predobri oče, brat, stari oče, tast, svak in stric, gospod ŠTEFAN ZOR KO bivši trgovec in posestnik v petek dne 1. marca ob 2 zjutraj, v 67. letu starosti, po dolgi in mučni bolezni, za vedno zapustil. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v nedeljo 3. marca ob 16 iz hiše žalosti na pokopališče v Laškem. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Laško, dne 1. marca 1929. IVANKO ZORKO, soproga. — HEDVIKA VRSTOVŠEK, EMILIJA ROZIN, hčerki. — In ostali sorodniki. Danes ob pol 13 je nenadoma odšel k svojemu Bogu naš dragi in zvesti tovariš JAKOB MLAKAR bogoslovec II. letnika Vsem tovarišem in znancem ga v molitev priporočamo. Zvest nam je bil, bodimo mu tudi mi zvesti v molitvi. Pogreb pokojnega bo v nedeljo 3. t. m. ob 15 iz semenišča na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 1. marca 1929. CIRILSKO DRUŠTVO LJUBLJANSKIH BOGOSLOVCEV STROKOVNO DRUŠTVO TEOLOŠKE FAKULTETE Zahvala Za vse izkaze odkritosrčnega sočutja in za vso pomoč ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, brata in strica, gospoda Jožefa Mraka posestnika in čebelarja se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebej se še zahvaljujemo preč. duhovščini, vsem viškim gg. čebelarjem za darovani venec in za prenos pokojnika, godbi izobraževalnega društva, Gasilnemu društvu in društvu »Gradašca« tei vsem, ki so spremili dragega rajnkega v tako obilnem številu k večnemu počitku. Prav posebno se pa zahvaljujemo g. Janku Babniku za vso pomoč in za vse usluge, ki nam jih je izkazal v teh težkih dneh. Vič, dne 2. marca 1929, „ Žalujoči ostali. \.v;. / -.1 s- Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nadvse ljubljena soproga, sestra, nečakinja itd., gospa Frančiška Hodnik roi. Zelene gostllničarka in posestnica na Vrhniki danes ob J{>5 zjutraj, previdena s tolažili svete vere, v 50. letu, po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnke se bo vršil v nedeljo 3. marca iz hiše žalosti, Vrhnika 206, na farno pokopališče sv. Pavla Priporočamo jo v molitev in v blag spomin Vrhnika, dne 1. marca 1929. Franc Hodnik, posestnik - soprog. — Jožef Zelene, zastopnik - Glas .Naroda«, Newyork, brat. — Helena Jesenko, teta — in vsi ostali sorodniki. Tehniške novosti in iznajdbe Cestne zgradbe — Promouovn ki Umetna svila — Dun. modna kožuhov. Razstava živil ln nasladi" Vzorno po jede'st«o in gozdarstvo Razstava f»str'jske pitane živine (15.-17 marca 192!» Nikakega vizuma! S sojomsko Izkaznico in noinini listom prosi prehod avstrijske meje Ogrski potni vizum za prehod se dob proti predlo^tvi sejmske izkaznice na meji. Znatne vozne olaiSave na lngoglovan^kih, ogrskih in avstri isKih železnicah, na donavi, Jadranskem mor j n kakor tud pri zračnem prometu! Pojasnila vseh vrst kakor tudi vetesejmske izkaz niče (po Oin 41)' ) se dobivalo pri Wlener-Messe A. G., Wlen Vil. - kakor tudi v dobi lipskega spomlailans. sejma - Anskunftsstello v t.ipskem, .\vstr. Messhaus in prt