Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulic« štev. 16.
Z urednikom se more govoriti vsak dan od 11. do 13. uro.
Rokopisi se ne vračajo.
Inserati:
ŠeBtstopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnom ponavljanji dajo se popust.
Ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 15. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravnistvu:
za celo leto6gld., za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., ua mosoc 60 kr., posiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po poiti velja
za celo leto 10gl., za pol leta 6 gld«, za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden mosoc 86 kr.
Štev. 72.
—	uiuouv	uu rvi
V Ljubljani v ponedeljek, 26. maja 1884.	Tečaj	I
Razpor na Kranjskem in narodna stvar.
Ponosen sme biti odlični sotrudnik našega lista na velik vtis, katerega so napravila njegova »Dunajska pisma". Saj je uerazrušua vekovita prerogativa nenavadnega moža, da se vsaka beseda iz njegovih ust daleč razlega okolo po domovini, da silni njen odmev predrami tudi nasprotnika iz navidezne samosvestne brezskrbnosti, da prestrašeno k višku plane ter si prizadeva, razveljaviti nevsečno mu izjavo. Srditi odgovori imajo se v tem slučaji smatrati kot neprostovoljen poklon premočnemu protivniku.
Iz kalnega tomuna „Slovanovega“ čula se je pred nekoliko dnij srdita zabavljica na pevca dunajskih sonetov: v zadnji številki smo spodobno odgovarjali bojnemu vrišu slo venskih naših Irokezov. Drugači jo je pogodil ,,Slovenskega Naroda" dopisnik s Primorskega Priznavati moramo, da v obče ni prekoračil mej običajne dostojnosti; njegova argumentacija je podprta z razlogi, pisava njegova je vsaj večjidel mirna in stvarna. Vender ne bode težko, dokazati, da je vse njegovo umo vanje sezidano na napačnih premisah.
Naravno, da ne bodemo skušali, braniti svojega sodelavca proti napadom primorskega dopisnika; g. Stritar ume to bolje nego mi in če se mu zljubi, bode sam z lehka otresel nagajive zopernike. Le eno hočemo poudar jati, da je bil slavni pisatelj „Dunajskih pisem" po polnem v svojem pravu, ko se je z finim taktom oziral jedino na razmere kranjskih Slovencev. To se sigurno ni zgodilo iz smešno malostnega lokalnega patrijotizma, temveč zaradi tega, ker je Stritar v prvih »Dunajskih pismih" slikal in bičal razpor v domačem taboru. Kje za Boga pa divja ta protinaravni razkol med brati drugod nego baš na Kranjskem? Ali morda razsaja odurna ta pošast med štajerskimi in koroškimi Slovenci, ali se je pogibeljna kuga notranjega boja udomačila med krepkim sloven-
Listek.
Križ v goščavi.
Po Gerstftckerji preložila Lujiza Pesjakova.
Bilo je 1849. leta, ko sva s starim argentinskim Correjem, oba pustivša povodca rahlo ^'seti na vratih najinih konj, dirjala po pre-pJ široki stezi, ki v&de skozi divjo mirtno n triijevo goščavo, od koder ni bilo pota v vdainf V Prv>^ zopet je bilo nama rnfiči Indija' 86,. nekove™u čujstvu varnosti, kajti »iv.il ’’	so do semkaj pretili z opasnostimi,
n i' v se le malokedaj v okoliuo, ki ni kaj
Pnusuninaaj ju- »r,ijr
SO močna, s kop? niZ°J>& 8^Jf
ako jih truma vo akov hS^ kl de * °Pf^
jih. res, vendar vfiSti
čilih svojih živalih se razprašč ter se za nove napade zopet sn.d\6 na mestih le njim poznanih. lukaj bi uneh iti po cesti kakor midva, in to jim ne ugaja; na tako ozkih prostorih
skim narodom v sosedni Primorski? Med srečnejšimi svojimi rojaki izvun kraujskih mejnikov ne nahajamo do sedaj nobenega sledu radikalne vrtoglavice in zbog tega bil je dunajski podlistkar „Ljublj. Lista11 uže po svoji tvarini prisiljen, imeti pred očmi specifično kranjske razmere.
Kako pa je nastal razpor, ki nam z elementarno silo uničuje plodove trudapolnega narodnega dela, odkod je prihrula vihra, katera z žarečim pihom pali in mori naj lepše cvetje na domačih livadah? Nikdo ne more tajiti, da se je malovestna agitacija, duševna mati in dojica nesrečnemu razporu, pričela z zadnjim deželuozborskim zasedanjem. Preje živeli smo tudi na Kranjskem v najlepši bratovski slogi med seboj ter v tesnem sporaz-umljenji s prijazno nam vlado. Stoprav v zadnji deželnozborski sesiji pokazala se je neka različnost pri verifikaciji volitev iz velikega posestva in pri dovolitvi onih famoznih 600 goldinarjev za ueobligatni pouk v drugem deželnem jeziku. Ne bodemo se dalje mudili pri tem predmetu, le to moramo poudarjati, da se je našim državnozborskim poslancem, vrniv-šim se v dunajsko zbornico, z vseh stranij desnice čestitalo k državniško modremu postopanju narodne večine v deželnem zboru. V naših časnikih — izimši „S1. Narod11 — bile so svoje dni prijavljene tudi prelaskave besede, s katerimi se je dobrotljivi naš vladar pri sprejemu poslaucev Grassellija in Poklukarja blagovolil ozirati na zmerno in spravljivo postopanje našega deželnega zastopa, — če se tedaj v najmerodajnejših krogih tako sodi o naši taktiki, če tako govori krona in parlamentna večina, kdo more potem trditi, da so opravičeni oni, ki so zbog tega z trte zvili raz-jedalni narodni razpor na Kranjskem! In še enkrat naglašamo, da se je narodni schizma razvil le iz teh vprašanj, nikakor pa ne iz ozirov na bedno stanje naših rojakov po so seduih deželah!
In vender moramo izustiti na ves glas, da kranjski Slovenci, utopljeni v malostnem domačem prepiru, z nogami gazijo domovin
se boje strelnega orožja Evropčevega, s katerim sem bil dobro preskrbljen tudi jaz.
Correo je pel danes prvi krat zopet kratke, melodične svoje hispanske romance, s katerimi je bil utihnil, od kar sva dospela v okrajno Santa F6. Resno in molčč sva jahala od tega časa, dolgih dvanajst dnij, neprestano in ne-zaupuo pogleduje proti jugu, da li nama ne bode od tamkaj begajoča divjina — kaznarji in jeleni - ali zvihrani prah naznanjal hudega sovražnika.
Correo je bil star, krasen dečak, vzor Gaucha, kakor je imč belim Stanovnikom pam-paškim. Pokrit je bil s črnim klobukom širo-tokrajnikom, črez rameni nosil temno-sinjo, rudeče podloženo „poncho",* na nogah žolte usnijene, visoke škornje, podobne obutvi vitezov na odri naših gledališč in v desni škornji mu je tičal njegov blizu poldruzega črevlja dolg, oster nož. Sam s srebrom okovani roč se je videl, pripravljen za hitro prijeti. Na škornjih so mu visele velike argentinske ostroge pravo mučiluo orodje konjem — in z dolgo
* Kratek pla3č.
ske svoje dolžnosti nasproti bratovskemu življu v sosednih kronovinah. Odločno priznavamo i mi, da se je položaj Slovencev na štajerskem, Koroškem in Primorskem kaj malo spremenil v teku zadujih pet let; na štajerskem se je narodno protivje celo poostrilo in naš položaj je slabejši postal vsled naravne reakcije vznemirjenega nemškega življa. Na Kranjskem, hvala Bogu, ne slutimo ničesar o tej opasnosti; naše razmere je tu najbolj označil gotovo nepristranski svedok, „S1. Narod" sam v št. 112, naglaševaje, da je toliko razločka med situacijo na Kranjskem in na spodnjem Štajerskem, kakor da ne bi bile obe deželi pod istim cesarjem! Število naših Talminemcev — pravih istinitih Nemcev med svojimi sodeželani tu nimamo v mislih, — skopni z dne do dne, kakor rahli sneg v žarnem pomladanskem solncu, konštitucijelno društvo, katero je nekdaj z absolutno oblastjo gospodovalo na Kranjskem, spava mirno zimsko spanje, poveljniki nemškoliberalne stranke, kateri so pred šestimi leti še zvonec nosili po vseh javnih zastopih, žalujejo sedaj na razvalinah nekdanje slave, tujec, vračujoč se po prestanku nekoliko let v našo ožjo domovino, niti poznal ne bi več nekdanje Kranjske, — in od kod, vprašamo, ves ta fundamentalni prevrat? Štajerski Slovenci živ6 isto tako v kompaktnih masah kakor kranjski, ter imajo pred nami to prednost, da se odlikujejo po imovitejšem in marljivejšem razumništvu e ego je naše; goriški rojaki nas celo daleč presežajO. po narodni probujenosti, ter se vsled splošnega državnega položaja nimajo toliko bati italijanskega življa, .■— ali"je tedaj — vprašamo — umnost pri Slovencih res še tako slabo razvita, ali se tako težavno izlušči zdrava misel iz okornega duševnega aparata, da se naši radikalni gospodi v istini niti ne sanja ne o priprosti resnici: da je namreč na ojačenje narodnega gibanja na Kranjskem močno vplivala tudi slovenskim težnjam dobrohotna lokalna vlada! Zagrizenci „Laibacher Wochenblatt-“a in graške „Tagespošte“ to bridko čutijo in odtod
vitro otežen bič na kratkem ročniki, kateri je imel v r6ci, završeval je obleko starega, zagorčlega dečaka, ki je to brezkonečno dolgo cesto prejahaval uže štirideset let.
Tovorna žival, obložena z depešami in vladnimi tiskovinami, ki so bile zavite v ne-strojenih kožah, dirjala je za nama, gnana od necega postilijona Peona. Pri tovori se je bila vrv razrahljala in stari Correo, ki se je vedno oziral, opazivši to, obrnil je konja, skočil raz sedlo in zopet uredil stvar.
Jahal sem to jutro sprelepega, majhnega, divjega žrebca, ki je pod manoj skakal in plesal in se upiral povodcu. Ved6č, da me Correo dohiti in da tu v gosti mirtni gošč&vi pota zgrešiti ni m6či, dirjal sem dalje in skd-raj sem bil sam med divjimi, peščenimi tiribci.
Ves dan sem uže zapazoval. ne predaleč jednega od druzega, nizke križce ob poti, ki malo ne vselej kaž6, da je bil na istem mesti tdo umorjen. — Ako se kaj tacega pripeti )lizu kakšnega mesta, posebno blizu Buenos Ayresa, in ako so duhovniki pri roči, zagrebo se trupla — toda brez plačila ne. Če mrtvec sam pri sebi nčina zadosti, da se poravnajo
izvirajo strastni napadi na osobo predstojnika naše politične uprave po vsem uemško-liberal-nem časopisji. Pri nas pa se prizadevajo nekateri narodni magiki, razširjati egiptovsko tmino po domačih pokrajinah, slepiti narod, da ne bi znal več ločiti prijatelja od sovražnika. Česar se ne upajo pisati po svojih lastnih glasilih, to ut.ikajo v potrpežljive predale čeških in hrvatskih listov, in baš te dni čitali smo v glavnem organu hrvatske opozicije zameček novinarskega urada iz „Narodne Tiskarne", datovan iz štajerske meje, pisan pa v beli Ljubljani, v katerem filozofični politik čitatelja razveseljuje z gorostasno beda-stočo, da Je minister Taaffe deželnega predsednika bar. Winklerja poslal na Kranjsko s tajnimi inštrukcijami, da — razruši narodno stranko! Za Boga, in taki sleparski hipnotizerji se drznejo še s svetohlinskim obrazom jadikovati, da je narod na Kranjskem zbegan, da ne zna več, komu upati ali ne?!
Naši odnošaji so bolestni — tega nikakor ne tajimo. Da se nezreli elementi z razpetimi komolci prorijejo na površje, da na kurulične stole posedajo možje, kateri pičlo mrvico svojega talenta zlorabijo v pamflete, pač ni veselo. Še bolj žalostno pak je, da se to godi v osredji slovenske domovine in v sedanjem času. Slovenski narod, razkosan v sedem administrativnih skupinah, je vendar le jedna nerazrušna duševna celota, navdihana od istih idej, hrepeneča po istem uzoru. Kar se godi v kranjski stolnici, občuti se takoj na bregovih jadrne Soče in šumeče Drave, vpliva na razmere v starodavnem Gorotanu in na isterskem poluotoku. Dolžnost naša, sveta domovinska dolžnost bi morala tedaj biti kranjskim Slovencem, da, odstranivši nepotrebni in škodljivi razpor, sč združenimi silami resno sodelujejo pri velikem delu duševnega in gmotnega preporoda slovenskega naroda. Njih vzgled bi ohrabril, njih napredek bi spodbujal krvne brate v sosednih deželah — in tako bi Kranjska spolnovala zgodovinski svoj poklic, biti varno zavetje in krepka podpora slovenski, svojem u cesar j u in avstrijski državi verno udani narodnosti!
Take misli navdajale so gotovo tudi našega Stritarja, daje iz daljne tujine nam poslal prelepa »Dunajska pisma". Spolnil je s tem, kar najvišje cenimo pri pesniku, učitelj je postal zbeganemu, ljudstvu. Iu njegov trud ne bode zaisž/n: vzdvignile in razpršile se bouO '.r.egle, izvirajoče iz vlažuega ozračja ljubljanskega močvirja, jasno bode prisijalo zlato solnce — in o pravem času našel bode pravo pot, katero mu kaže pesnik, — narod naš, narod slovenski!
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Precej živahna sesija državnega zbora je pri koncu. Zbornica poslancev zaključila je
potrebni troški in platijo molitve za dušno izveličanje, izpolože ga duhovniki, prosž miloščine za umorjenca. Kadar se nabere novca dovelj, prične se stoprav pogrčbni obred.
V šumi ali zunaj v pustinji, to se umeje samo ob sebi, dadč si menj opraviti z nesrečniki, površno jih ljudje zasujo tam, kder jih je zadela usoda. Oni, kateri jim skažo poslednjo ljubav, odrežejo navadno mirtno mladiko, privežd povprek nanjo kolček in zasadč prosti križ v tla. Le .malokdaj zamudi Gauch pokrižati se pri tacih znamenjih. Samo moj stari Correo jih ni imel v čisli, morebiti zato ne, ker je uže toliko kratov jahal mimo njih. Jedina uljudnost, ki jim jo je časih skazal, bila je, da je za hip cigareto vzel iz ust.
Baš sem dospel do jednega onih nizkih hribcev, ki drug poleg druzega stojč, kakor valovi okamenelega morja, ko popadem po-v6dec svojega konja in ga šiloma u davim, kajti tik mene se je pokazalo najposcbnejše, najginljivejše znamenje silne smrti ubozega potnika; takšnega še nisem videl!
Jeden cvetočih mirtnih grmov, ki je pognal veče in močneje kvišku rastoče stebio
v soboto svoje seje ter se bode pred koneč-nim razpustom sešla še le v jeseni. V zadnji seji sprejel je zbor še predloge, naj država prevzame gališko Albrehtovo in Plzen-priesen-sko železnico v svojo upravo. Nadalje sprejela se je zakonska osnova o zalagalnicah (Pfandleihanstalt), odobrilo se je izvestje o spojenju Donave z Labo, v katerem se vlada pozivlje, da si o tem vprašanju priskrbi potrebnih informacij. Slednjič rešile so se nekatere peticije. Potem sklene predsednik sejo, želeč poslancem vesele in srečne počitnice.
Juridični odsek gosposke zbornice predložil je svoje poročilo o oškodovanji po nekrivem obsojenih. To izvestje bavi se najprej s sličnim zakonodajstvom drugih držav, popisuje potem zgodovino predložene zakonske osnove ter stavi slednjič predlog: „Gosposka zbornica naj pritrdi predloženi zakonski osnovi." Predlog pride na dnevni red v jutrajšnji seji.
Tuje dežele.
Iz Nemčije izseli se vsako leto ogromen broj ljudij; zato se sedaj z vladne strani skuša, da se tok izseljencev navrne v prekomorske nemške naselbine, da tako izseljenci tudi v prihodnje ostanejo v zvezi s svojo domovino V to svrho izbralo se je zemljišče Angra Pe-quena na zapadni obali Afrike. Na Angleškem so se vsled tega precej vznemirili; a niso s tem zadovoljni niti angleški naseljenci v Afriki ter so radi tega poslali posebno deputacijo v London. Lord Derby rekel je deputaciji, da kolonizacija ni bila nikedar v programu Nemčije, a Gladstone izjavil je v parlamentu, da so otoci in Angra Pequena vlast Angleške, koja bode znala v vsakem slučaji braniti svoje pravo.
Znani bolgarski vodja, Slavejkov, pisal je povodom unijonističnih meetingov svojim pristašem pismo, v kojem med ostalim veli, da smatra zjedinjenje iztočne Rumelije z Bolgarijo največim bolgarskim idealom, a o meetingih vendar pravi, da so bili le manevri protivne stranke; meetingi da so zadnje sredstvo, s katerim bi se dalo doseči zjedinjenje. Hoče li se unija doseči, potrebno je, da se Rumelija organizira in da bode v prihodnje vedno pripravljena na boj. — Morebiti se ta cilj s časom tudi po mirni poti doseže.
Vkljub vsem poročilom, da se konferenca za rešenje egiptovskega vprašanja morebiti ne bode sešla, trdi se nasprotno, da v londonskih diplomatičnih krogih vlada prepričanje, da se bode v kratkem doseglo spo-razumljenje med Francosko iu Angleško o programu. Potem se bode precej razposlal poziv dotičnim kabinetom in najbrže sestala se bode konferenca uže v drugi polovici meseca julija. Verjetno je, da se bode konferenca vršila v Londonu.
nego li sosednji grmiči, imel je porezane stranske vejice in liste , in drug kratek kos suhega lesa je bil v podobi križevi utrjen na njem. A v tem, ko so kosti nesrečnikove poleg goščave pod peskom prahnčle, zelenel iu cvel je grm vrhu njih, križ je poganjal nove veje in v povprečni les, ki ga je trdno podpiral, napravil si je gnezdo drob&n, naši taščici podoben ptiček. Kder je bila kri prelita in tam, kder so mimo gredoči ljudje morebiti mrtveca v pesek zagrebli, žvrgolel in frfolel je mladi ptičji zarod na prijaznem pragi svojega doma in cvetoče mirtue včje so se gosto oprijemale križa ter poskušale uničiti spomin storjenega zločinstva.
čul sem sedaj topot kopit za soboj, v divjim kolopi se je bližal Correo. Ako tudi je moj konj bil nemiren in silil dalje, vendar mi ni bilo moči, ločiti se s tem grobom in skoraj nehotč sem konja zasukal v stran, da bi Correja z obema druzima živalima pustil mimo in pojahal pozneje za njimi. Slučajno je pa tudi Correo to namčrjal, kajti ustavil je tik mene svojega konja, poskočil celo raz sedlo, odkril se in s povešeno glavo molčč je držal
Dopisi.
Iz Kranja, 23. maja. (Izv. dop.) Radostno poprimem danes za pero in zabilježim, da zadnji moj opomin ni ostal glas upijočega v puščavi, kajti prepričal sem se, da je naše županstvo zopet nekaj ukrenilo, kar je bilo uže precej dolgo časa zanemarjeno, ukrenilo namreč, da se tujcem beračenje po zmožnosti zabrani. Tako je prav , to je hvalno , to je postavna določba; v nobenem kraji domačih revežev ne manjka.
Pri tej priliki usojam se pa županstvo še jeden nered opozoriti in sem preverjen, da bode želji vsem prebivalcem, sosebno pa v kokr-škem predmestji vstreglo, ako pošlje jedne dni zaporedoma mestnega „policaja“ preko sodnije, da zabrani strašansko, časih ne-nosno poka n je z bičem, s katerim se tu vozniki odlikujejo. — človeka res ušesa bole, ko čuje to večno pokanje!
Iz Črnega Grabna 25. maja. (Izv. dop.) Žandarmerija tukajšnja je prejela od okrajnega glavarstva kamniškega ukaz , poizvedovati in preiskavati o poškodovanji gozdov vsled sekanja kolov za hmeljarje. Znano je, da žav-ski producenti hmelja kupujejo leto za letom na tisuče smrekovih in jelovih prekelj ali kolov iz gozdov v mejnih kranjskih občinah, vzlasti pa v št. ožboldski, počenši od Blagovice do čemšeuika. Da, celo iz občin blizu Bistrice ležečih izvažajo ljudje takov mlad les v Žavec, kjer ga primerno drago prodajajo. Cena takim po 8 do 10 metrov dolgim kolom je bila letos 15 do 18, celo 20 krajcarjev za komad, in zato ni čudo, da so se kmetje lotili tega po-končavanja svojih gozdov, ker doma je taka preklja vredna komaj pet soldov. O razumnem gospodarstvu z gozdi pa pri nas govora ni. Poizvedeli smo, da se je letos iz naših krajev prodalo okolu 30 000 tacih kolov v Žavec, in ker so se pri nas tudi letos lotili hmeljarstva — akopram o njegovem prospeliu še nismo sigurni, ker ono traje še le drugo leto — porabi se vender tudi dokaj mladega rastnega lesa. Tako gre jedna stroka kmetijstva v cvet ter končuje ob jednem drugo. Treba bode tu vsakako posredovati ter zabraniti brezmiselno pokončavanje krasnih gozdov po naši dolini, sicer nam je prvi „Kras“ kmalo gotov. Pametnega istrebljevanja in sekanja kupnikov nikdo ne bo oviral, pa v času, ko plačujemo vladi po dva goldinarja za tisuč semrekovih dve-, tri-letih sadik — vendar ne bodemo sekali in končavali za primeroma slepo ceno petnajst-, dvajsetletnih zdravih in rastnih semrek. Kaj bo okrajno glavarstvo ukrenilo, nam še ni znano.
Trst, 22. maja. (Izv. dop.) Z včerajšnjim dnevom dovršene so volitve volilnih mož v koperskem kotoru. Koperški Italijani prizadevali so si na vse kriplje, da bi v tem okraju dobili večino glasov in imeli potem dva poslanca več. Pa začelo se je tudi v tužni Istri
klobuk nekoliko hipov v roči. Odmolivši, pokril se je z nova, potegnil nož iz škornje in odrezal nekoliko mladik, ki so htele zarasti križ. Ptiči so vzleteli malo više v mirtni grm, a vendar so tamkaj mirno posedali, kakor bi vedeli, da njim opasnost ne preti.
Iznenadejan sem še gledal starca, ko je uže h konju stopil, s skokom v sedli bil, konja izpodbodel in dalje dirjal, da bi dohitel tovorno žival. Nagla ježa ga ni motila, potegniti mehir za tobak iz žepa, zviti si cigareto in trdno zasukavši jo, ukresati si ogenj ter puhati sinji dim v sol uči vzduh.
Hitro sem bil vštric njemu, in ko sva, prehitšč tovorno žival, zopet položneje jahala, nisem si mogel kaj, da ne bi vprašal ga o križi in njegovem pomeni. Sam iu jedin je bil do sedaj, ki ga je opazoval in vsekako je moral vedeti kaj o njem. Na moje vprašanje me je pogledal starec po strani, a kadil je mirno dalje; videlo se je, da ga ni posebno volja, poprijeti se stvari. Naposled je vender dejal, a pogledal me ni, ampak samo na pot strmel:
daniti in kmet se je začel počasi zavedati svojih pravic. V Pomjanu, kjer je navadno stranka komaj za dva glasa zmagala, imeli smo letos veliko večino in Koperci popihali so jo propadeni v svoje gnezdo nazaj. Ves minuli teden in še poprej pohajali so italijanski agitatorji po vsem okraju in nosili litogra-firane listke seboj, katere so razdeljevali med nepoštene nekatere kmete, da bi jih te dalje širili in oddajali na volilni dan Take, ki prodajo svojo pravico za kozarec vina ali par forintov, so vedno pri sebi imeli, skupaj ž njimi pili in jim govorili o obljubah, katere se nikdar vresničiti ne dajo.
Včerajšnji dan pa je bila volitev v veliki županiji Pasja Vas. Bilo je nevarno, ker je lani šlo samo za 4 glasove večine, in ker so koperski agitatorji omrežili več veljavnih mož. Politično društvo „ Edinost11 poslalo je iz Trsta podpredsednika Mandiča in odbornika Dolinarja na bojišče, tudi iz Kopra prišla sta dva rodoljuba na pomoč. V jutru so stvari slabo kazale — toda pogum! tu je bilo treba nagovoriti jednega, tam posvariti druzega, zopet drugod je bilo treba ojstro prijeti moža, kateri jo je hotel pobrati v drug tabor — in tako se je vršilo naprej. Ko so sprevideli manj odločni volilci, da je zmaga na naši strani, volili so vsi naše kandidate in rezultat je bil, da smo z 49 glasovi soglasno tar sijajno zmagali in ta okraj tako utrdili, da si ne bojo Italijani nikdar več upali agitirati proti! Letos so skrili puške v žito ter ostali doma. Ljudstvo je bilo veselo zmage, napitnice so se vršile, godba je zaigrala cesarsko himno, navdušeni živio razlegal se je po vsem kraju!
Nasprotniki imajo samo 33 glasov. Volilci so se izrazili, da ako bi tudi še desetkrat poslali njih poslance iz poreškega zbora, voliti jih hočejo vender še vedno. Za podgrajski okraj še ni postavljen kandidat, ker gospod Vite žič ni hotel prevzeti kandidature, in je g. Sterle bolehen, da mora iti v kopelj. Naj berže bode postavljen g. S. Jenko, trgovec v Podgradu. Mož je bistrega uma in izvrsten narodnjak; ž njim bi zopet narodna stranka pridobila mnogo pomoči. Kastelic, župan materijski, je tudi izvrstna moč, pa ima mnogo svojih opravil in bi morda ne prevzel tega častnega posla. No, v kratkem se mora stvar odločiti!
Razne vesti.
— (Kaznjenec na begu.) Glasovitemu, že lOkrat kaznovanemu tatu z imenom Karl Stoger, zaprtemu v Pragi, se jo posrečilo to dni po noči iz njegove celice na zelo kompliciran način uiti. Razrušil jo železno peč in splezal skoz dimnik v drugo nadstropje. Udrl je tam zid s5 želozno mrežo tor prišel od tod iz podstrešja kaznilnico na sosednjo streho, od koder je konečno laliko ušel.
— (Sin G0rgeyev.) Dosti hrupa prouzro-čuje zadnji čas v Budimpešti dogodba, ki se je godila začetkom tega meseca. Vesela omikana družba
„St.ara, dolga povest je, in — sam ne vem, od kodi ptiči prilčtajo, da si gnezdo vzdržujejo in je vedno z nova napravljajo; stari vender ne morejo biti, ali — hahaha! morali bi imeti uže davno belo perje."
„St.e li poznali moža, ki je tamkaj pokopan ?“ vprašal sem jaz.
„Moža?“ dejel je starec, pogledujč me skCraj plašno.
»Ali je žena tukaj pokopana?"
»Žena in mož“, odgovoril je Correo in njegov konj je divje poskočil, kajti izpodbodel ga je z obema ostrogama. »Miruj, miruj, živalca moja", smijal se je in potrepal konja po vrati, „nisem mislil tako hudč! Res, Com-pannero, in povest je nekamo čudna. Ako je tudi uže dolgo od tačas, vendar se je spomi-nam še na tanko. Povedal mi jo je nekdo, ki je bil sam uavzočen."
Pot je bil tukaj precčj dober in dovolj širok, da sva drug vštric druzemu mogla jahati, in starec, ko si je zvil novo cigareto ter jo zapalil, nadaljeval je počasi:
„Sedaj je — ljubi Bog, misliti skOraj ni,
se je pogovarjala na večer v jedui večjih gostilnic o različnih rečeh, mod drugim tudi o politiki. Ko je govorica nanesla na boje 1. 1848, naredi jedno-letni prostovoljec J. Lengyel opazko, da bi Madjari takrat no bili premagani, če bi jih poveljnik ogorskih čet, G0rgey, ne bil izdal. V tem trenotku se vzdigne od sosedne mize mlad mož, pove da jo sin GOr-geyev, da se čuti globoko užaljenega, ter pozove razžaljivca na dvoboj. V dvoboju, ki se je vršil druzega dne na pištole, jo bil razžaljivec tako močno ranjen, da so zdravniki na njegovem okrevanji obupali.
— (Poštni roparji.) Dne 4. t. m. je bila pošta blizu Szegsarda napadena, kočijaž zvezan, in vsa vsebina v vozu oropa. Bedarstvo je zasledilo zločince v osebah nekega Matije Jovanoviča in brata njegovega.	Uže druzega dne so
prijeli imenovanega roparja, brat njegov jim jo pa všel. Prijeti ropar je med zaslišavanjem zločin obstal, nikakor pa ni hotel kaj povedati o bivališči bratega svojega. Ko sta ga peljala druzega dne dva žandarja nezvezanega v Szegsard, jima naje-denkrat med potjo v goščo zbeži. Ker vkljub večkratnim pozivom žandarjev noče obstati, streljata za njim, in jeden njiju ga tako dobro v glavo zadone, da se ropar takoj mrtev na tla zgrudi.
— (Weston), imenitni amerikanski pešec, jo dobil 1. marca t. 1. veliko stavo. Stavil je, da bo preletel 5000 angleških milj v 100 dneh. Stavo je nastopil 21. novembra 1883. Pogoji so bili, da mora leteti vso dni razun nedelj, da mora preleteti vsak dan 50 angleških milj, da se ne smo vsesti v noben voz in nič vpijančljivega piti. Vse te pogojo je držal natanko.
— (Tudi kraljica.) Pred kratkim je umrla v ohioski pokrajini v zaveznih državah amerikan-skih kraljica amorikanskih ciganov. Iz vseh krajev so prišli cigani v mesto Dayton, kjer jo kraljica umrla, krog 1500 jih je postavilo šotore pred mestom. Kraljica je imela v tamošnjih krajih obširna posestva ter je bila med svojim rodom močno priljubljena. Pogrebci so bili izključljivo samo cigani. Badovednožev so stale med pogrebom cele tolpe po ulicah, kjer se jo premikal sprevod. Pogreb jo vodil protestantovski pastor. Jama je bila 10 čevljev globoka ter je imela na dnu veliko kameuito Skrinjo se dvema krstama, v kojih sta počivali ravno umrla kraljica in 10 let poprej umrla hči njena. Žalujoči sorodniki, sinovi in hčere so niso dali potolažiti; skočili so za krsto v grob, poljubovali les in le z velikim trudom so jih zopet pripravili iz jame. Na grobu bodo napravili velikansk spomenik s kipom umrle ciganske kraljico v naravni velikosti.
Domače stvari.
— (Podpora 6 000 gl d.), katero je dala kranjska hranilnica za zidanje novih šol, razdelil je c. kr. dež. šolski svčt za leto 1884 tako-le: Za zidanje nove šole v Velikih Poljanah 500 gld.; za popravljanje in prizidanje šole v Dolenji Vasi500 gld,; za popravljanje in prizidanje šole v Slavini 150 gld.; za zidanje novo šole v Ustjah 200 gld.; za zi-
kako hitro izginja čas — sedaj je uže nad trideset let, ko je živelo na bregovih Desa-guadera — to je prva postaja, do katere sedaj dospeva — mlado, čudovito lepo dekl6 z imenom — z imenom Juanna, in bilo je, po pravici rečeno, kakor tla je priroda v sdlnati, peščeni pustinji te okoline vse svoje najboljše sokove iu moči odtegnila zemlji in rastlinam, da vpodobi prav dovršeno človeško stvar. Takrat je zahajal tjakaj nekov — mlad, dasl tudi ne premlad trgovec z mulami, ki je potem vselej prenočil na bregu Desaguarderovem in pogledal dekletu tako globoko v oči, da je naposled ne le mislil, da njemu ni brez nje, ampak da tudi njej ni moči živeti brez njega.
In tako jo je snubil nekedaj, ko je zopet prijahal v Mendozo, govorčč z roditeljema dekletovima. Dober kruh in nekoliko imovine je snubač imel, bil je mlad in krepak ter smel upati, da bode z lahka živel — česa boljšega bi se mogla želeti roditelja? Ubogo njiju posestvo ob solni reki, v peski in trnji, dajalo je njima le slabega živeža in otrok sta imela uže tak6 preobilo. Z obema rokama bi imela
danje nove šole v Ostrožnem Brdu 300 gld.; za preuarejanje šole v Šent Petru 150 gld.; za prizidanje šole v Trnji 100 gld.; za zidanje nove šole v Gorenjem Logatci 500 gld., za zidanje nove šole v Dobličah (črnom. okraja) 1000 gld. Ob jed-nem je dež. šolski svet priporočil velesi, deželnemu odboru, da naj dovoli v isti namen iz normalnega šolskega zaklada jednako svoto. Za zidanje nove šole v Šmihelu pri Žužemberku 700 gld.; za pre-narejanje in prizidanje šolo v Kropi 500 gold.; za zidanje nove šole v Pečah 500 gld.; za zidanje nove šole v Št. Juriji pri Izlakah 700 gld.; za popravo in prizidanje šole v Spodnjem Semonu 100 gld.; za popravo in prizidanje šole v Vrbovem 100 gld.
— (Obrtna napredovalna šola združena s c. kr. veliko realko.) Bavnateljstvo realke ljubljanske poročalo je deželni vladi, da so sestavili učitelji obrtne napredovalne šole, ki je v zvezi s tukajšnjo c. kr. veliko realko, nov učni načrt, ki ga terja ukaz naučnega ministerstva dne 24. februvarija 1883, št. 3674, iu 5. aprila 1883, št. 6495. Predlagalo se je, da se gledo na tukajšnje odnošaje obrtna napredovalna šola razširi v trirazredno in s tem doseže smoter v omenjenih ukazih označenega načrta. Bazrediti se imajo učenci po svojem obrtnem poslu: v delavce za stavbinske obrti, v delavce mehanično-tehnične obrti in v delavce družili obrtnijskih strok. Ta razredba početi se ima početkom druzega razreda. Pouk v modeliranji se bode nadaljeval, ker ga obilno obiskujejo kiparji, mizarji in izdelovalci tvarine v zlati in srebru. V oddelku za pouk v kemiji poučevali se bodo barvarji in v obče vsi, ki se bavijo z obrti kemičnih izdelkov. Fizika je neobhodno potrebna učencem stavbinske in mehanične obrti, torej se uvrsti pouk v tej vednosti tudi v novi učni načrt. Odbor napredovalne obrtne šole je ta načrt po temeljitem posvetovanji v svoji seji dnč 12. maja t. 1. soglasno odobril. Obrnil se je do sl. kranjskega deželnega odbora, do trgovinske in obrtne zbornice kranjske in do hranilnico, da po-morejo ti važni faktorji k zaželjenemu vspehu s primernimi subvencijami. Odbor tej napredovalni obrtni šoli je ta-le: Prvomestnik g. župan Grasselli; njegov namestnik g. Jakob Smolej, nadzornik kranjskih srednjih šol in ravnatelj višje gimnazije v Ljubljani; odborniki: gg. c. kr. vladni tajnik Pfefferor, Miha Fakič (blagajnik), ces. svetnik J. Murnik, mostni odbornik Anton Klein, stavbeni mojster Filip Zupančič in njegov namestnik krojaški mojster Matija Kunc. Zapisnikar je ma-gistratni komisar g. J. Tomec. Ta odbor konstituiral se je 20. februvarija t. 1. in si je izvolil svoje funkcijonarje v seji 12. maja t. 1., v kateri se je sklenilo, da se predloži načrt ministerstvu za uk in bogočastje v odobrenje. Opomniti je še treba, da je vis. c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje imenovalo kot zastopnika učnega ministerstva g. šolskega svetnika J. Smoleja in c. kr. vladnega tajnika g. Pfoffererja; deželni odbor izvolil je svojim zastopnikom cesarskega svetnika g. J. Murnika, mestni odbor ljubljanski gg. mestne odbornike Kleina in Pakiča, obrtno društvo g. Filipa Zupančiča, namestnikom pa g. Matijo Kunca.
seči po ponudbi — iu poprijela sta se je tudi. Ko sta dovolila, šel je mladi mož k dekletu in ko jo je v naročje vzel, poljubljal jo in imenoval svojo mlado ženico, ni ugovarjala, vsaj dejala ni ničesar, a jokala se je trdč, da je še premlada in da se nehče možiti. Mož je mislil, da je to deviška sramežljivost, ki je bode minila, prosil je je, naj se pripravi do njegove vrnitve iz Mendoze, kajti potem po-jašeta v San Luis, da ja poroči duhovnik.
Juanna je imela krotkega, domačega ptička rudečeprsnega plemena, kakeršnih vidite tukaj v goščavi. Ptiček jej je pogostoma sedal na rame in na glavo, in ko jo je mladi konjar objemal in poljubljal, kar je mirno trpela, vjezila se je živalica, tekala z razprostertima perdtiina sem ter tja po temnih kodrih dekletovih, kljevala srečnega človeka v čelo in ga lasala jezno žvrgolč.
Carlos, tak<5 se je imenoval konjar, ni mogel dolgo se muditi, toda obetal je, skoraj vrniti se; dal je svoje živali osedlati in skokoma je odjezdil.
(Konec prihodnjič.)
— (Dvaindvajseti občni zbor meščanske vojašnice) vršil se je včeraj ob liti uri v magistratni dvorani v navzočnosti dvanajsterih udov. Vodja društva, gosp. J. N. Horak, prične zborovanje z ogovorom, v katerem poudarja, da je 4. junija 1. 1882. v občnem zboru naznanil, da ima društvo meščanske vojašnice še 5000 gld. dolga na novi prizidani stavbi k vojašnici. Ta dolg se je od tega časa zmanjšal na 2500 gld. C. kr. vojaški erar uže od sv. Mihaela 1882 ni plačal najemščine za hišno opravo; ta denar pride še društveni blagajnici na korist. Gospod Karol Lahajnar poroča o sklepu računa za 1. 1883., iz katerega je razvidno, da je bilo troškov in dohodkov 2076 gld. 21 kr. Dohodki za umesto-vanje vojakov so znašali 1790 gld. 83 kr. Med stroški je ona svota največja, ki se je porabila za vračilo posojila obrtnemu pomočnemu društvu v znesku 1270 gld. Vse druge izdaje porabile so se za razna popravila pri poslopji meščanske vojašnice, katero je danes nad 50 000 gld. vredno; za 244 deležnikov vojašnice je to gotovo jako lepa svota, ki kaže o umnem in pridnem gospodarstvu, katero je vodstvo meščanske vojašnice prevzelo z velikimi dolgovi. V imenu pregledo-valnega odseka poroča g. M. Mu k, da so se društvene knjige natanko pregledale in se je našlo v redu; zato naj občni zbor izjavi društvenemu vodstvu, v prvi vrsti pa g. J. N. H o raku popolno zaupanje. Zbor temu jednoglasno pritrdi.
Na predlog vodje g. J. N. Ho raka dovoli se požarni brambi ljubljanski letne podpore 10 gl. Sklene se naposled, da se zavaruje poslopje meščanske vojašnice, in sicer po predlogu g. Pakiča za 10 000 gl. pri kaki zavarovalni družbi. Konečno se sklene, da se o sv. Juriju poroča c. kr. vojaškemu erarju, da od tedaj naprej ne bode več meščanska vojašnica preskrbovala hišnega orodja v vojašnici, ker ima pri tem le zgubo. Nadalje stavita gospoda Pakič in Ahčin predlog, da se naj vojašnica proda, ker tako ne donaša nikakega dobička. Odbor peterih udov, katerega je v ta namen nasvetoval g Pakič, da bi stavil posebno sklicanemu občnemu zboru dotične predloge, pa se ni izvolil, ker je g. vodja J. N. Horak opravičeno povdarjal, da ni umestno, da bi dvajset udov sklepalo in razločevalo o imovini, katora je last 244 hišnih posestnikov. Vodja g. J. N. Horak pravi, da bode vodstvo meščanske vojašnice poklicalo iz srede soposestnikov vojašnice odlične in razumne može, ki bodo vprašanje prodaje meščanske vojašnice prevdarjali. V principu se sklene prodaja meščanske vojašnice, se ve da le od večine dvajsetih udov iz števila 244 lastnikov. V načelstvo se izvolijo gospodje G.Ahčin, J. Dolenec, Pr. Goba in K. Lahajnar. Za preglodnika računov gospodje M. Muk in J. S p o 1 j ar i č. Potem se zborovanje zaključi.
— (Pevsko delavsko društvo) se je včeraj popoludne zbralo v posvetovanje v gostilni g. Frlinca. Prišlo je mnogo prijateljev domačoga petja k zborovanji; sklenilo se je, dati društvu ime „Slavec".
— (V spanji okraden.) Včeraj ponoči napil se je pekovski pomočnik Jaka S. vina in žganja do vrha in potem sladko zaspal na klopi v Zvezdi. Med spanjem od 1/211. do 1/81. ure prerezal mu je neznan tat telesnik in mu vkradel srebrno uro s srebrno verižico v vrednosti 15. gld
— (Zgubljene stvari.) Na poti od rotovža skozi Špitalske ulice zgubljen je bil zlati medaljon; in na poti po bregu do sv. Nikolaja cerkve zlata broša, z rudečimi kamenčki olepšana; v Špitalskih ulicah pa otročja obleka.
— (Eaz oder padel) je danes ob 10. uri s poslopja učiteljske pripravnice klepar Štrukelj Poškodoval se je hudo na glavi, na hrbtu in na nogi. Odnesli so ga v bolnišnico, a ni mnogo upanja, da bi okreval.
— (Raz voz padel) je včeraj pri Laverci kmet Anton Kocmur. Sedel je na zaboju in se od tam prevrnil na tla. Dva kmeta našla sta po polnem nezavednega, precej hudo na glavi poškodovanega. Oddali so ga v bolnico.
— (100 goldinarjev vkradel) je tukajšnjemu trgovcu N. lastni hlapec iz miznice v prodajalnici. Policija ga je izročila sodniji.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k lj e.
— (Toča.) Prelepo obetajo letos žita na polji, in ako ne pride huda nevihta, pričakovati imamo jako dobro letino. Žalibog, da je v neka-rih krajih pogubonosna toča uže pričela razdevati nado ubozega kmeta. Dne 21. t. m. razsajala jo huda nevihta okolo Ribnice, Reissen, Štal in Travnika; toča je vničila vse poljske sadeže ter napravila škode nad 4000 gld. — Tudi v občini Dobropolje pri Kočevji vsula so se ledena zrna črez up in nado pridnih poljedelcev. Zadela je nad 1100 hektarjev in pokončala vse pridelke. Pravijo, da je škode nad 80000 goldinarjev! Tudi vinogradi v Čepljah so hudo obtolčeni in škode je blizu 5000 gld.
— (Iz Postojine) se nam piše 25. maja: Priprave za električno razsvetljavo postojinske jame delajo se velikanske. Vrše se uže poskušnje; prva bila je v soboto, druga včeraj v nedeljo popoldne po službi božji v prisotnosti blizu 160 vojaških gojencev iz Reke. Druga izvršila se je izredno po-voljno; vse je občudovalo naravno moč in krasoto električne luči, zlasti čarobno razsvetljeno bilo je plesišče in kalvarija; to bode privabilo iz-vestno premnogo ptujcev v prijazno Postojino o Binkoštih. In čegava zasluga je vse to? komu neki gre v prvi vrsti zaslužena hvala? sigurno našemu za blagost in napredek Postojine in celega okraja neumorno delujočemu, za napredek in za vse lepo in koristno prevnetemu gospodu glavarju Globočniku!
— (Iz Bohinja) se nam poroča: Naš novo zvoljeni župan Ivan Mencinger iz Bistrice je ustanovil pri nas požarno brambo. Dotična pravila je deželna vlada potrdila. — Kdor pozna razmere pri nas, zamore ta čin le veselo pozdraviti. Naša dolina je daleč od sosednjih požarnih bramb, stavbe so večino krite z deskami in ako nastane ogenj, navezani smo le na lastno pomoč. Zato želimo mlademu društvu najboljši vspeh!
— (Čudno vožnjo) je imel 15. t. m g. P. Malič, župan iz Vinice (okraj črnomaljski). Peljal je 12 hi. vina iz Silj po 520 metrov dolgem in strašno strmem klancu. Vrh klanca prinese po bližnji atezi nek mož veliko breme listja; vsled tega so se jeli konji plašiti, in mož, misleč da bi bolje bilo, verže breme raz sebe na tla — a čili konji planejo bliskoma v beg; popokale so takoj vse verige, s katerimi so bila kola zavrta in videti je bilo, kakor da bi bil ves voz v ognji, tako so se iskre delale pod kolami in konjskimi kopiti. V tem hudem diru snelo se je k sreči prvo kolo na gorenji strani, in potem so konji vlekli voz še 100 m. daleč, dokler jih ni voznik vstavil s pomočjo necega fanta. Škodo posebne vsled tega ni bilo, samo hlapec Peter je jako ranjen na obrazu; našli so ga pod cesto ležečega in skoro brez zavesti.
— (Prijetni sopotniki.) Dn6 21. t. m. peljal se je 571etni Andrej B. iz Medvod domov v Vaše. Blizo pokopališča v Preski pridejo mu 4 možje nasproti ter ga prosijo, da naj jih vzame na voz, kar je voznik rad storil. Andrej B. ni bil posebno trezen in ker je vrh tega bilo še jako temno, ni spoznal svojih novih sopotnikov. Voz je šel počasi, a možje so bili nestrpljivi in so terjali, da naj včznik nekoliko bolj požene. Ker se je B. branil, hoteli so mu vzeti vajeti in bič iz roke. Nastalo je vsled tega suvanje in ruvanje na vozu. Kar oplazi nekdo voznika s trdo rečjo po glavi in mu zadene 4 cm. dolgo in precej globoko rano na čelo. Ko so videli, da mož krvavi, poskakali so z voza in se zgubili v temno noč.
— (Požarna kronika.) Koča Andreja Bizjaka v Gorenji Vasi je pogorela v noči med 16. in 17. t. m. Ogenj je nastal, ko posestnika ni bilo doma. Škode je 160 gold., a zavarovan je bil za 200 gld.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Petrograd, ‘26. maja. Moskovski brzo-vlak je pri liologonu skočil z tira. Lokomotiva, voz za bagažo in tri vozovi za pasa-žerje so padli raz železničneganasipa. En potnik je mrtev, dva sta težko ranjena; od železnič-nega osobja je pet poškodovanih.
Novi Jork, 2G. maja. Proti predsedniku mornarske banke, Tifha, in proti bivšemu podpredsedniku narodne banke, Ensu, se je
Tiskata in zalagata Ig. v.
izdal ukaz, da se deneta v zapor zaradi izneverjenja. Predsednik hranilnične banke v grofiji Erin, kateri je bil izginil, oglasil se je prostovoljno ter je obstal, da je bauki izne veril 100 000 dolarjev.
Niš, 25. maja. Skupština izročila je in corpore kralju adreso, ki prestolni govor po polnem opisuje. Kralj se je ginjen zahvalil za izražene patrijotične čute; po boji za svobodo pričenja se sedaj doba kulturnega dela; kralj se veseli patrijotičnega duha jedinosti v skupštini in prišteva današnji dan k najsrečnejšim njegovega življenja, namreč k onemu, ko se mu je porodil sin in je Srbska postala kraljevina. (Navdušeno odobravanje.)
Pariz, 25. maja. NaPere Lachaise so se vršile danes demonstracije na grobu komunistov. Klicalo se je: „Živela komuna, živela socijalna revolucija!" Posebnostij se ni nič pripetilo. Priprli niso nobenega.
Pariz, 25. maja. Policija je naredila velike priprave vsled nameravane demonstracije na Pere Lachaise. Ministerski predsednik Ferry je čital v zbornici poročilo o revizijskem načrtu. Poudarjal je posebno, da se revizija omeji na omenjene točke. Večina je čitanje odobravala, skrajna desnica pa ga je motila z ironičnim roganjem.
Bruselj, 25 maja. Liberalci so izgubili pri današnjih, po novem volilnem redu se vršečih provincijalnih volitvah mnogo sedežev.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 26. maja.
Jednotni drž. dolg v	bankovcih.......................80-60
»	»	>	»	srebru.........................81-40
Zlata renta.............................................102-10
5% avstr, renta......................................95 • 90
Delnice n&rodne banke................................. 856'	—
Kreditne delnice............................ 311-40
London 10 lir sterling..................................122-30
20 frankovec............................................. 9-69
Cekini c. kr......................................... 5'75
100 drž. mark........................................59'75
T«j ei.
Dnš 24. maja.
Pri Maliči: VVeinerdt, c. kr. dvorni in ministerijalni uradnik, s soprogo, in Singer, potovalec, z Dunaja. — Lach, fabriški vodja, iz Devina. — Porgelius, trg. potovalec, iz Pasave. — Manasz, trg. potovalec, in Barna, operater, iz Budimpešte. — Millonig, trgovec, iz Celovca.
Pri Slonu: Koos, Bundialek in Reitmayer, trgovci, z Dunaja.
Umrli so:
Dn6 23. maja. Marija Hrovat, hiš. posestnika soproga, 63 1., Streliške ulice, povožena.
Dn6 24. maja. Matija Doktorič, mestni paznik, 62 1., Rččne ulice, pljučnica.
D n 6 25. maja. Marija Tominc, gostinja, 55 1., Stari trg št. 7, prsna vodenica.
Tržne cene.
V Ljubljani 24. maja: Hektoliter banaške pšenice velja 8 gld. 33 kr., domače 7 gld. 80 kr.; ječmen 4 gld. 87 kr.; rež 5 gld. 53 kr.; ajda 5 gld. 3 kr.; proso 5 gld. 53 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 32 kr.; leča hektol. po 9 gld., bob 9 gld., fižol 10 gld. — Goveja mast kilo po 96 kr., salo po 86 kr., špeh po 64 kr., prekajen po 74 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 66 kr., svinjina 74 kr., drobniško po 40 kr. — Piške po 45 kr., golobi 18 kr.; 100 kilo sena 2 gld. 5 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdih drv 7 gld. — kr.; mehkih 4 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči), 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
rt o	čas opazovanja	tanje barometra v ram	Tempe- ratura	Votrovi	Nebo	Mo-krina v mm
24. maja |	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	741-68 738-10 736-46	+10-0 +20 0 +141	szpd. sl. jzpd. sl. szpd. sl.	js. »	0-00
25. maja lj	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734-51 732-48 733-36	+10-6 +24-4 +17-8	jzpd. sl. » »	js. »	0-00
Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.