kat e dr a
LETNIK X.
2. ŠT.
28. XI. 1969 MARIBOR
pcta seja stalne skupščine študentske skupnosti študentov mariborskih visokošolskih zavodov je bila zelo dobro obiskana. Desno: seje so se udeležili Aleksander Kutoš, sekretar komiteja ZK MVZ, dr. Bogdan Volavšek, Janko Kuster in Dolfe Cizej.	Foto:	B.	ČERIN
Iz obvestila republiškega sekretariata zn kulturo in prosveto, ki je bilo objavljeno л' Delu 8. 8. 1969 je razvidno, da je predviden.. v letu 1970 graditev študentskega doma in nekaterih drugih objektov, na pri-
stališča graditvi
• %
mer Teh vadnice, doma za Študente Višje šole za zdravstvene delavce in večjih adaptacij v študentskem naselju, vse v Ljubljani. Sele pozneje, leta 1971 pa bi pričeli graditi tudi nadvse potrebni tretji stolpič v Mariboru.
Študentje mariborskih višjih šol so s lem Vrstnim redom gradnje ne strinjamo. Menimo, da bi za pristojna telesa, ki bodo odločala o graditvi domov, morala biti kot uierilo v ospredju potrebnost novih objektov. Že pereč položaj iz lanskega leta (48 redno vpisanih študentov na 10 lež-.cj sc je letos'zaostril, ko se je to število povečalo na 62,5 študentoV na 10 ležišč v Mariboru. Nehote številke vsiljujejo primerjavo s položajem v Ljubljani. Letos je bilo odklo-
njenih 399 prosilcev za stanovanjc v študentskem naselju v Ljubljani, kar predstavlja 13°/o vseh prosilcev. V Mariboru pa sta naša domova morala odklonili 232 (od trg.. 108 deklet) študentov, kar pred-
stavlja 36,6% vseh, ki so želeli Iti vali v našem študentskem naselju.
Študentje v Mariboru nikakor nočemo škodovati ljubljanskim kolegom, ker nas veže reševanje skupnih vprašanj. Zavedamo pa se, da so zaenkrat študentski domovi namenjeni študentom z manj denarja in se vprašujemo, komu je namenjen potemtakem stolpič hotelsk" B kategorije, ki bi se naj gradil v ljubljanskem študentskem naselju.
Prav tako pa ne moremo mimo dejstva, da je republika do sedaj prispevala samo polovico h graditvi obeh mariborskih študentskih domov in da mariborsko študentsko nas Ije poslu j v brez izgub. Smotrno gospodarjenje s tem, kar imamo, je nedvomno pomembna podkrepitev naših stališč o no-
vem stolpiču glede na slabo gospodarjenje in izgube, ki sc pojavljajo v ljubljanskem študentskem naselju.
Velike izgube bodo tudi v naslednjih letih in zato je bojazeu, da se bodo sredstva, na-
Sloveniji
menjcna mariborskim študentom, zmanjšala. Tolemtnkein bi bila to nagrada za dobro gospo;’ rjenje mariborskih študentskih domov.
Sredstva, ki jih je republika namenila za študentske domove, bi ob smotrni razdelitvi zadoščala za izgradnjo dveh domov v Mariboru in Ljubljani.
Mariborski študentje pričakujemo, da razprave o naložbah v študentske domove ne bodo šle mimo nas. Prepričani smo, da bodo naša stališča, podkrepljena s številkami, tehten prispevek k razpravi o tem, kje bomo sedemdesetega lota zasadili lopato za nov študentski dom.
Stališča sprejeta na V. seji stalne skupščine SS MVZ.
o nastalem položaju pri študentskih domov v sr
H
1
"v4 Ч
Ifflfplll
V novih prostorih ViSje tehniške Sole na Koroški cesti v Mariboru so dobili svoje nove laboratorijske prostore študenti elektro kemijskega in tekstilnega oddelka.	/>	Foto: B. Čerin
kako bomo izvajali zakon o visokem šolstvu
S sprejemom zakona o visokem šolstvu v Sloveniji je bila pred visokošolske zavode postavljena pomembna naloga prilagoditve okvirnih določb konkretnim razmeram. Da je temu tako, pričajo različni načini pri pripravljanju statutov oziroma nekateri pomembni elementi različnosti v njih samih.
Kateri so tisti bistveni elementi, ki bi lahko do temeljev spremenili odnose na šoli? To sta predvsem dva. Prvi, da so predstavniki študentov enakopravni člani pedagoško znanstvenega sveta. In drugi, še pomembnejši, da pri vsakem pouku ali v oddelku obstaja svet, ki ga sestavljajo študentje in učitelji, ki sodelujejo pri pouku.
Statuti, predmetniki in učni programi so pred nami. V kratkem jih bo obranmaval in sprejel pristojni zbor republiške skupščine. Zadnji čas je, da povemo svoje mnenje o njih in še upamo, da se bodo naši predlogi uresničili.
Zanimivo bi bilo odgovoriti na naslednja vprašanja:
— Ali smo dovolj sodelovali pri pripravljanju osnutkov?
•— Kje so vzroki, da je bilo v komisijah slišati zelo malo besed študentov? •— AH so se naše želje, ki smo jih izražali pri pripravah republiškega zakona, uresničile?
— Ali so šole pokazale dovolj interesa, da v okviru zakonskih možnosti funkcionalno in učinkovito vključijo študente v upravljanje šole?
— Ali učni programi, predmetnik in urniki omogočajo sodoben in hiter študij?
— Zakaj so kljub argumentom zmagale omejitve, ki študentom onemogočajo odločanje o nekaterih vprašanjih šol?
Prepričan sem, da bodo študentje na ta in druga vprašanja v zvezi s statuti odgovorili sami Delno so nanje že odgovorili na seji stalne skupščine skupnosti študentov MVZ.
Najpomembnejši je vsekakor odgovor na tretje in četrto vprašanje. Največja pomanjkljivost statutov je, da so upoštevali »črko«, manj pa »duh« zakona. Primer za to so sveti letnikov oziroma oddelkov, ki so v statutih
■< 4' »■
katedra
ust mariborskih študentov izdaja oqbor io ss mvz
KATEDRO UREJA UREDNIŠKI ODBOR:	^
BOGO ČERIN, VI.ADIMIR GAJŠEK, DANICA INGOLIC-GODEC, DARKO* PASEK, IGOR PLOHL, DUŠAN ZBASNIK, EDVARD AJD.
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: DARKO PASEK TEHNIČNI UREDNIK: MARJAN ŽMAVC SEKRETAR: SONJA KLAMPFER
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: ŠTUDENTSKI DOM, OB PARKU S — TEL. 22 004 CENA IZVODA: M) PAR (LETNA NAROČNINA 10 DIN, ZA USTANOVE IN PODJETJA 15 DIN)	j
ŽIRO RAČUN: 515-S7S-S4S
NENAROČENIH SLIK IN ROKOPISOV NE VRAČAMO TISK: CP MARIBORSKI TISK
ostali tako okvirni kot v zakonu. Nobena šola ni upoštevala, da je ta organ izredno množičen in kot tak potreben, vendar ga ni mogoče pogosto sklicevati. Zato bi bil poleg njega potreben bolj funkcionalen organ, ki bi b*l ožji in bi se večkrat sestajal. Študentje smo se za to sicer zavzemali, vendar v svojih prizadevanjih nismo uspeli.
V pedagoško znanstveni svet smo študentje dobili svoje stalne predstavnike. Medtem ko jih je v pedagoško znanstvenem svetu združenja 6, je v šolskih svetih veliko manj predstavnikov (od dva do tri). Seveda ni nikjer rečeno, da bodo trije študentje trikrat bolje opravili svojo nalogo, vendar je kljub temu ta neenakost zanimiva. Poleg zanimivih faktorjev, ki so najbrž o tem odločali, je to tudi slika samoupravnih odnosov.
Na splošno smo pa mariborski študentje pri sprejemanju teh določb imeli veliko manj problemov kot kolegi v Ljubljani.
Podobno velja tudi za svet šole, v njih imamo dva do tri predstavnike. Zal pa je obveljala omejitev, po kateri smo študentje izenačeni s predstavniki družbenih skupnosti in ne moremo soodločati pri sprejemanju pravilnika o delovnih sorazmerjih, pravilnika o delitvi dohodka, o delitvi sredstev za osebne dohodke, o sistematizaciji delovnih mest, o volitvah članov upravnega odbora, po enem statutu ne moremo soodločati o volitvah v organe upravljanja združenja, po drugem o razpisu delovnih mest šole itd.
Iz tega je razvidno, da so statuti pri teh omejitvah različni ali pa zelo nejasni.
Le statut VEKS razlikuje študente od predstavnikov družbene skupnosti.
Študentje ne morejo soodločati samo pri sprejemu pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke in o volitvah upravnega odbora, o vseh drugih vprašanjih pa za razliko od predstavnikov družbene skupnosti lahko soodločajo.
Študentje imajo celo svojega predstavnika v upravnem odboru.
Zopet v drugem statutu najdemo formulacijo, da svet šole sestavljajo člani delovne skupnosti in še zunanji člani, med katerimi so tudi študentje. Enotnosti vsekakor ni.
O teh vprašanjih smo spregovorili na seji stalne skupščine skupnosti študentov MVZ. Komisiji pri odboru kulturnoprosvetnega zbora bomo predlagali. da se te omejitve črtajo. Isto bodo storili tudi ljubljanski študentje.
V Ljubljani je to še bolj neenotno urejeno; večina fakultet namreč teh omejitev v statutih sploh nima.
Ne moremo sprejeti teze, po kateri imamo študentje v organih šole samo take pravice kot zunanji člani. Naj je interpretacija taikšna ali drugačna, študentje smo člani delovnega kolektiva šole. Smo njegov sestavni del. In kot taki imamo določene dolžnosti in pravice.
Prepričan sem, da za posamezne šole to vprašanje nima posebnega pomena, v bistvu pa je to korak k priznanju delovnega statusa študenta.
Tudi vprašanje omejitve na 30-urno tedensko obremenitev je ostalo odprto. Brez večjih sprememb učnih programov, načrtov, oblik pouka, sprememb urnikov je takšno omejevanje formalno.
Intenzivnosti pouka ne bo koristilo, kvečjemu škodovalo.
V republiki Crni gori celo republiški zakon govori o urnikih. O tem pri nas ne govori noben akt, razen komisije, ki urnik sestavi, študentje pa pri njenem delu ne sodelujejo.
Študentje pa bodo brez dvoma pritrdili, da je prav vprašanje dnevne razporeditve ur za študij izredno pomembno.
Dejstvo je, da se študij iz leta v leto podaljšuje, v poprečju že več kot leto dni po koncu predavanj. Strokovnjak pride v delovno organizacijo več kot leto pozneje, kot bi v resnici moral. To je za nacionalno skupnost ogromna izguba.
Splet problemov s tem še ni izčrpan. O tem bodo spregovori le ,tudi skupščine študentov posameznih šol.
Slavko Gerič
Študentski list TRIBUNA Ljubljana, Trg revolucije l/II
- Uredništvo za poezijo razpisuje
NATEČAJ ZA NAJBOLJŠO POPEVKO TRIBUNE
zimskega semestra 1969/70
NAGRADE 1 prva nagrada 200 ND 3 druge nagrade 100 ND
Popevka je avantura. Popeva se na ulici. Popeva se okrog vogalov. Tudi za hrbtom. Kar se popeva, ni nekaj vzvišenega, nepristopnega, eteričnega. Popevka je poenostavljanje: aktualizacija. Tekst popevke ni navaden jezik. Močno je odvisen od oblike, ki jo narekuie muzikaličnost. Popevka ljubi efekt in zahteva najširšo publiko. So popevke, ki jih šepetamo, in take, ki jih hihitamo. So popevke, ki so samo chansons.
Popevka je nekaj najobičajnejšega in venomer prisotnega. Kdor v njej išče »smisel«, bo utrujen zastonj. Kdor jo ima za nekaj »ničvrednega«, je utrujen zastonj. Popevka se zaveda kratkotrajnosti besede, zato se obnavlja: po-peva. S tem se tudi sama sebe naveliča. Nikdar ne more biti staromodna.
CELJANI
Klub celjskih študentov Je na svoji seji 30. septembra v Celju sklenil, da bi svojo dejavnost razširil tudi med celjske študente v Mariboru. Razpravljali smo o prostih štipendijah, o zaposlitvi in o aktualnih notranjepolitičnih dejstvih.
V Mariboru bi sc zbrali v petek, 7. novembra zvečer v spodnjih prostorih študentskega doma I. Udeležite se pogovora v čim večjem številu, ker se bomo pogovarjali o naših težavah, kako bi jih rešili in o usmerjenosti problematike v prihodnje.
ekspropriirani
ekspropriatorji
Obstoji kategorija ljudi, ki gleda na življenje skozi prizmo svoje dobre prebave. Njihov motto je: narediti je treba vse, da bi bila ta res kar najboljša. To pa vsekakor ni, če jim drugi ljudje neprestano porivajo pred nos nekakšne probleme, neizpolnjene plane, neuresničene naloge in sploh vse. kar kali njihov duševni mir in s tem njihovo prebavo.
Kaže, da tej kategoriji populacije današnji čas ni naklonjen: en dan so tu problemi v zvezi s kreditiranjem izgradnje cest, drugi dan je na tapeti nelikvidnost v gospodarstvu, pa inflacijska žarišča, prezadolženost itd. Skratka, ni ne kraja ne konca težavam.
Po mojem mnenju je bistveni vzrok — causa cfficiens — velike večine teh težav v našem družbeno-ekonomskem sistemu treba iskati povsem drugje kot pa ga po navadi iščejo.
Trdim, da je osnovni problem problem odtujevanja za razširjeno (včasih celo za enostavno) reprodukcijo iz sfere neposredne produkcije v negospodarsko sfero. Vsak dan se jezimo na biro-kratsko-administrativno reševanje gospodarskih vprašanj, na etatistično vmešavanje v tržno gospodarstvo, na neracionalne investicije ipd., obenem pa pozabljamo, da prav sedanji sistem delitve družbenega dohodka omogoča te mahinacije mimo in proti volji neposrednih proizvajalcev. Z reformo in s srednjeročnim planom razvoja gospodarstva smo začrtali kot eno izmed glavnih nalog povečevanje deleža gospodarskih organizacij. na sredstvih, ki so jih same ustvarile v teku produkcijskega procesa. Toda že dalj časa opažamo povsem nasprotni trend: delež gospodarskih organizacij v delitvi družbenega dohodka se kljub povečanju produktivnosti, kljub intcnzifikaciji in modernizaciji proizvodnje, kljub modernejši tehnologiji permanentno zmanjšuje. Povečuje pa se delež negospodarskih faktorjev: bank, re-eksporterjev, federacije. Znašli smo sc v paradoksalni situaciji: banke npr., v katerih so vložena sredstva podjetij — vodijo politiko, ki je Pegosto nasprotna interesom njenih komitentov. Podjetja plačujejo sedem do osem •/• obresti za najete kredite. Za svoja sredstva, ki so jih deponirala pri banki (in iz katerih jim banke dajejo kredite), pa dolnja le 2*/* obresti. Štirikrat manj torej. Razlika pomeni osiromašcnjc gospodarstva in povečanje fondov bank, ki postajajo skupaj s še nekaterimi privilegiranimi nanogami novi izvori ekonomske in s tem politične moči. Dvignili so se nad gospodarstvo, nanje ne vplivajo oscilacije, konjukture na tržišču, kajti one iz vsake situacije izidejo kot zmagovalec. Poskušal bom to dokazati z nekaterimi dejstvi:
— amortizacija v letu 19G8 je bila za 9 n/o nižja kot v letu 1967. sredstva, izdvojena za poslovni fond pa nižja za 6 •/•.
— anuitete kreditov v letu 1969 so za 29 Ve večje kot tiste, ki so dospevale v letu 1968.
— zapadli krediti so porastli za 30*/o
— obenem so porasle cene kreditom za 25 Ve.
— in skoraj neverjetni podatek: v letu 1968 so odplačila dolgoročnih kreditov presegla vsoto sredstev, ki so bila izločena v poslovni sklad!
Vse to se je dogajalo kljub večjemu bruto dohodku in racionalnejšemu gospodarjenju! Istočasno, ko se povečuje bruto dohodek delovnih organizacij, se zmanjšuje njihov neto dohodek, zmanjšujejo se skladi, reproduktivna sposobnost in sposobnost akumulacije. In potem silimo to naše gospodarstvo, da sodeluje v gladiatorskih borkah na svetovnem tržišču v mednarodnem konkurenčnem boju! Obenem, ko se sredstva za razširjeno reprodukcijo manjšajo, se dohodek bank in cena denarja veča po stopnjah 25-30 V*. Ce Se danes velja Marlesova ugotovitev, da je kapital denar, potem nismo daleč od situacije, da bodo tovarne ostale delavcem, denar pa negospodarstvu. Posledice teh in takšnih ekonomskih gibanj “o že vidne: čeprav se je povečala vsota denarja iz emisije za 26 •/• v primeri z letom 1968 in čeprav sc povečuje masa kreditov, delovne oreanl-zacije ječijo zaradi pomanjkanja sredstev. Dvigujejo kratkoročne kredite za obratna sredstva in plačujejo zanje ilegalno celo večje obresti, kot ic to s predpisi dovoljeno. Z drueimi besedami: Prosjačijo za svoj denar in plačujejo zanj fantastične obresti.
Isto Je z drugo grupacijo izven gospodarstva, ki je postala nov močan center ekonomsko-politič-nc moči: reeksportna podjetja. Njihova logika je preprosta: kdor hoče uvažati, mora imeti denar. Tega pa imajo po pozitivni zakonodaji reekspor-terji. Spomnimo se pokola svinj v prvi polovici letošnjega leta. Kljub zadovoljivi domači proizvodnji, so bile uvožene ogromne količine svinj po dumpinških cenah iz Kitajske in SZ. Nastopila Je hiper-ponudba, padec cen od 6,5 na 3,5 din po kg in posledica tega je bila. da sc je v pičlem letu zmanjšalo število svinj v pitališčih za 800 tisoč glav. Isto se je dogajalo (posledice tega bomo občutili v bližnji bodočnosti, ker se je podražil sladkor za 15 par po kg na tržišču sladkorja, kljub temu, da je bila pred nekaj leti naša sladkorna industrija med najperspektivnejšimi v Evropi. Podobno je v industriji umetnih gnojil. Zakaj vse to, se bo nekdo .vprašal. Uvažalo se ni zato. da bi se znižale cene domačim artiklom, da bi se jugoslovanski trg vklopil v mednarodno delitev dela. Ne. Uvažalo se je zato, da bi se oplodil kapital reeksporterjev, ne glede na to, ali bo zato naše gospodarstvo pretrpelo ogromno škodo. De-plasirano je pri tem vprašanje, ali bi bilo mogoče preprečiti in zakaj se to dovoljuje. To je prav tako. kot če OZN prenove ZDA vmešavanje v notranje zadeve J. Vietnama.
Takšna situacija in atmosfera je kot ustvarjena za birokracijo in etatiste. Ti že hitijo glasno ponujati svoje »usluge«: torej vidite, pravijo, kaj je povzročil tržni mehanizem, sistem nagrajevanja po delu. prosta konkurenca, skratka samoupravljanje! Tega bi ne bilo, že bi zopet uvedli staro, preizkušeno uravnilovko, sistem centralnega razporejanja sredstev. Zopet bi sc povrnila red in enakost med ljudi. Hkrati pa se takole mimogrede sami velikodušno ponudijo, da prevzamejo vlogo razdeljevalca teh sredstev, pravic in proletarske enakosti.
Mi. mlada generacija, predvsem študenti kot bodoči vodilni kader, bi se morali dosledno boriji proti takšnemu razvoju dogodkov in takšnemu pačenju samoupravnega socializma, ki pomeni hkrati njegovo deskriditiranje v očeh javnosti. Ostro bi se morali zavzemati, da se čimprej:
1. preneha z odlivanjem sredstev iz gospodarstva v negospodarske panoge.
3. da se ustavi nenehno povečevanje obremenitev zagotovljene pravice neposrednih proizvajalcev,' da sami razpolagajo z viškom vrednosti.
3.	da se ustavi nenehno povečanje obremenitev gospodarstva z raznimi fiskalnimi dajatvami.
1.	da odločajo o razširjeni reprodukciji podjetja samostojno, seveda v skladu z družbenim planom.
5. da se uvede red, če ne gre drugače, tudi administrativno v nekaterih panogah, ki se obnašajo kot absolutni monopolisti, dvignjeni nad realnost tržnega gospodarstva in ki zasledujejo antire-formske cilje, ki so večkrat nasprotni interesom samih podjetij. V resnici pa jih je družba ustanovila kot neke vrste servis, ki naj služi gospodarstvu.
6. da se razkrinka kot demagogija vsako govorjenje, češ da je vzrok nelikvidnosti treba iskati v samih podjetjih, da so podjetja sama kriva za zvečanje obrestne stopnje pri kreditih, ker neracionalno razpolagajo z njimi, da so inflacijska žarišča v gospodarstvu itd.
Prepričan sem, da se ne bi gradile »politične« tovarne, da ne bi bilo raznih pritiskov, intrig, nacionalistično-šovinističnih izbruhov, če bi sam neposredni proizvajalec odločal, kam bo vložil vsak dinar, ki ga je zaslužil. Težko bi me kdo prepričal, da se bodo neposredni proizvajalci odločili graditi nerentabilno tovarno, ki bi že od prvega dne proizvajala kot glavni artikel deficit. Kajti samoupravljanje pomeni v prvi vrsti zaupanje do odločitev, ki jih sprejemajo samoupravljavci glede vseh vitalnih vprašanj. To se lahko dogaja samo v sistemu, kjer se o delitvi denarja odloča drugje, kot pa je bil ustvarjen. Tam namreč odločitve nimajo takšne teže, kot bi jo imele, če bi jih sprejeli tisti, ki so s svojimi rokami zaslužili vsak dinar. Znano je. da se silno lahko odločimo, kadar gre za tuj denar, silno dobro pa premislimo, kadar smo pred dilemo, kam vložiti svoj denar. Ukinili smo državni kapital, vendar se ta sedaj vrača v novi. še bolj nevarni obliki: v obliki plutokracije. Zamenjane so samo vloge akterjev, dejstvo, da se sredstva odvzamejo neposrednim proizvajalcem, in da se o njih odloča izven gospodarstva. pa Je slej ko prej prezentno.
Znano floskulo — tovarne delavcem! bi kazalo zamenjati z bolj aktualno: sredstva delavcem!
Vojko Urbančič
poročilo o 5. seji stalne skupščine šs mvz
V torek, 14. oktobra 1969, je bila peta seja stalne skupščine študentske skupnosti MVZ. V domu družbenopolitičnih organizacij so se sestali člani stalne skupščine, predstavniki IO študentske skupnosti iz Ljubljane, predstavniki združenja MVZ in vsi tisti, ki jih je zanimala razprava o položaju študentskega lista Katedra, poročilo o delu IO SS MVZ po 4. seji stalne skupščine, razprava o gradnji študentskih domov v Sloveniji in o pripravah za Jesensko delo, ter pogovor o statutih mariborskih visokošolskih zavodov.
Predsednik IO SS MVZ Janez Švajncer je podal poročilo o delu po 4. seji stalne skupščine ter v nekaj besedah orisal težave, ki se je z njimi ukvarjal odbor in jih (kolikor se je le dalo uspešno) tudi premostil. Akcije mariborskih in ljubljanskih študentov so potekale koordinirano. To potrjuje tudi skupna akcija, v kateri so mariborski študentje obiskali občinske skupščine na območju, ki teži bolj k Mariboru in Je z njim tesneje povezano kot z Ljubljano, ljubljanski študentje pa so enako storili na svojem področju. Namen teh obiskov Je bil seznaniti vodstva občinskih skupščin z delovno aktivnostjo študentske organizacije. Prišlo je do koristne izmenjave mnenj o problemih, ki so enako pomembni za študente in za vodstva občinskih skupščin. Eno izmed področij obojestranskega interesa je vprašanje štipendiranja študentov in dijakov. Morda bodo prav ti razgovori pripomogli k boljši politiki štipendiranja in kreditiranja študentov, saj so tudi občinske skupščine zainteresirane za Izpopolnitev delovnih mest s šolanimi kadri.
Mariborski študentje so navezali stike tudi z zamejskimi Slovenci ter organizirali pogovor o narodni bitnosti zamejskih študentov, ki je naletel na velik odmev v slovenski javnosti. Z obžalovanjem pa moramo ugotoviti, da delo študentske organizacije pri vpisovanju na visoko In višjo šolo ni prineslo želenih rezultatov. Vzrok za tak odnos do vpisa pa ne smemo jemati tragično, saj so tudi v vsakdanjem življenju vidni še hujši spodrsljaji kot je bil ta. Pravkar pa potekajo seje posameznih komisij, ki jih je izvolil IO za posamezna področja dela.
Razprava o statutih je prinesla marsikaj novega. Člani stalne skupščine so se zedinili, da bodo skupaj z ljubljanskimi študenti predlagali komisiji za statute pri republiški skupščini, da naj v svetih šole študentje enakopravno razpravljajo o vseh vprašanjih, se pravi, tudi o sredstvih za osebne dohodke pedagoških delavcev. Ce povzamemo nekaj iz programa za nadaljnjo aktivnost mariborskih študentov, ne moremo pozabiti na tribuno o vlogi Slovenije v okviru jugoslovanske vseljudske obrambne vojne, na kateri bodo sodelovali slovenski generali. Nekje sredi novembra pa bo v Mariboru tudi tribuna, na kateri se bomo pogovarjali o nerazvitih območjih v Sleveniji. Plod sodelovanja s klubom slovenskih študentov na Dunaju bo tudi gostovanje koroških literatov v Mariboru. V novembru se bodo odvijale tudi vsakoletne brucovske prireditve. Pri svojem delu bo IO SS MVZ izhajal iz stališč, ki so jih navedli in obrazložili mariborski in ljubljanski študentje v skupni izjavi.
Katedra, naš študentski list, se je znašla v precejšnjih težavah, v katere je lezla počasi, a vztrajno, celo preteklo študijsko leto. Iz bilance, ki je prikazala izgubo in heporavnane obveznosti, je razvidno, da bo treba povečati število naročnikov in najti sredstva za izboljšanje nastalega položaja. Le v tem primeru bo Katedra bolje kot v lanskem letu Informirala študente in povzemala njihove kritične misli, ki se porajajo ob pogojih naše družbene vsakdanjosti. Le tako bo prišlo do izraza tudi žitje kulturniške študentske sredine, ki je bila do sedaj zaprta sama vase in se ni mogla pokazati v svojem bistvu. Katedra bo v prihodnjem študijskem lptu postala pravo študentsko glasilo in ne sredstvo izpovedovanja nazorov zgolj ozkega kroga ljudi, katerih Ideje ne sovpadajo z miselnostjo študentskega življenja. Člani stalne skupščine so se z glasovanjem odločili za kandidate, ki Jih Je v uredniški odbor Katedre predlagal IO SS MVZ. Darko Pašek, id Je glavni in odgovorni urednik. Je podal koncept dela. ki bo Katedri vodilo v tem študijskem letu. Katedra bo dala možnost razpravljanja o stvareh, ki zanimajo širše množice študentov, vsakemu, ki bo nastopal v soglasju z veljavnimi načeli demokracije in objektivne kritike.
Ljubljanske kolege smo pritegnili v razpravo s pogovorom o tem, kje Je gradnja novega študentskega doma bolj potrebna: v Mariboru ali v Ljubljani. Pro-centualno vzeto je bilo v Mariboru odklonjenih več prosilcev za nastanitev v domu kot v Ljubljani, v Mariboru pride tudi več študentov na eno posteljo kot v Ljubljani, premoženjski cenzus Je v Mariboru nižji kot pri študentih, ki študirajo v Ljubljani, lu le ogromno Je podatkov, ki govore gradnji mariborskega študentskega doma v prid. Do sporazuma ni prišlo, ker se IO študentske skupnosti ljubljanske univerze o tem vprašanju še ni posvetoval. Člani stalne skupščine so sprejeli sklep, da zahtevajo gradnjo študentskega stolpiča v Mariboru.
S tem )e bila 5. seja stalne skupščine študentske
skupnosti MVZ zaključena.	D.	R.
STRAN 3
POGOVOR V UREDNIŠTVU
izpoved je, ki nas določa
leta, 1.969. leta pa je izdal knjigo pravljic in pripovedk »Ključ na oblaku«. Ljudske igre:	»Ognjeno
srce«, »Vlak pelje mimo«, »Velika odločitev« in »Mati išče sina«.
Ignac Kamenik je profesor slavitistike, dramatik in sedaj upravnik Mestne knjižnice v Mariboru. Drame: »Postaja ob veliki cesti« 1959. leta, »Dvajset let pozneje« 1965. leta. »Marionete« 1968. leta. Objavlja tudi prozo, literarno zgodovinske razprave in Janez Švajncer je profesor kritike v slovenskih revi-slavistike, pisatelj za od- J*h *" trnkih, rasle in mladino, glavni urednik radia Maribor.
Prozni teksti: roman »Streli na meji« (1955), ki je doživel štiri ponatise, roman »Prepozno (1962), roman »Ulice brez ljubezni«
(1965), roman »Karneval«
(1968). Leta 1970 izide pri Založbi Obzorja v Mariboru roman »Klop v zelenem«. Kot mladinski pisatelj pa je izdal: »Pravljični svet pod Garo« skupno s soprogo Marijo Švajncer, (1955), »Junak na kol-cih« (1955), potem spet s soprogo »Pojoča kotlina«
(1958), mladinska povest »Iznajditelj« je izšla 1961.
'tokrat smo se v uredništvu pogovarjali o nekaterih temeljnih vprašanjih, ki se dotikajo slovenske proze in kulturne situacije nasploh. Razumeti smo hoteli nekaj problemov: 1. Problem genetičnega junaka v klasičnem romanu in nepristopnost subjektivitete v antiromanu, 2. Harmonija in protislovja poetike v sorazmerju do tradicije in avantgarde, 3. Ideologija ali umetnost? Vprašanje <> eksistenci in družbi. Pogovora sta se udeležila pisatelj Janez Švajncer in dramatik Ignac Kamenik.*
Gajšek: Tovariš Kamenik, kako dojemate pojem klasičnega v umetnosti oziroma kje so izviri za izginotje vsega, kar je človeško, v sodobni prozi, poeziji, drami? Ce namreč trdim, da je genetični junak bil nosivec glavne vloge, usklajen s poklicem, psihološko značilnostjo, ki se ji ni odrekel...
Kamenik: Vprašanje izhaja iz tradicionalizma: kdo naj nadomesti junaka?
Dalje: kaj je pravzaprav roman, če staro estetiko pogrešimo. V modernem romanu je treba upoštevati kot posledico povsem novega odnosa tisto estetiko, ki se je začela že v fin de sieclu, nekako z Bcrgsonom; to je situacija, ko človeštvo, ki je našlo zibelko v renesansi, začne zahajat). Ce to izvedem iz humanizma, tedaj postavim človeka zunaj središča sveta: ni več boga, ni več transcendence' obstoja le človekova pot. Telo postane torej nekaj, kar pomeni telo zase: nasprotje srednjemu veku, bičanju, zanikovanju telesa... Svet je podrejen človeku. Vprašanja o odnosu svet — človek ni več. Človek postane center sveta. Posledica tega je, da postanejo bistveni MEDČLOVEŠKI ODNOSI, in v teh odnosih, ki jih je duh osvetljeval, prihaja z vseh strani do kriz: vojne, gospodarske krize, socialne krize (rojstvo delavskega razreda npr.), družbene krize^... Ko so sc te krize množile, je človekov duh začel vpraianja o centrizmu človeka. Pokaže se resnica o razmerju človek — svet. Јоусе, Kafka in drugi so le znaki nove krize. Novi roman, anti-dramatika, to Je, po mojem, povod za rojstvo vsega ncpersonalnega. hkrati pa Je povod za drugo svetovno vojno. Tu se je šele pokazalo, da človek ni več svet, da je številka, katalog, orožje In orodje; to je bila najhujša kriza hpmanizma, ki je temeljil na medsebojnih odnosih, ko sc je človek počutil kot središče sveta. Krušila sta se dva projekta: projekta moči. Prvi se je zrušil z nasiljem, drugi pa se je pokazal za neodrešujo-čega.
Gajšek: Kaj pa menite o genetičnem junaku in sodobnem romanu brez junaka vi, tov. Švajncer?
Švajncer: Navezal bi na to, kar je govoril Nace, le da bi
upošteval osvetlitev komparacije med klasičnim modelom romana in anti-romanom. Vprašanje je po svojem bistvu izbira oseb, ki v anti-drami nastopajo: ali so ljudje, živali, ali pa čiste, mrtve reči. Kje je v iskanju kvaliteta, saj dobro vemo, da gre za eksperimente? Nedvomno je avtorjeva namera, da se postavi v prostor in okolje; ob tem pa se lahko avtor odloči, ali postavi subjekt kot podlago v okolje, v življenje .... se spoji s prostorom in svetom, ali pa se popolnoma umakne v praznino. Menim, da še ta razmerja niso razrešena, čeprav so bistvena. In še: anti-roman prihaja k nam sorazmeroma pozno, kar velja pri nas, Slovencih, skorajda na vseh področjih. Ml, Slovenci, smo kakor da bi bili na stopnišču za ostalimi. Pa bi se vendar morali vprašati, zakaj je temu tako: komunikacije so pač dandanes boljše, vsa Evropa je prekrižana in prevlečena z njimi. Nove kvalitete bi nam po tej plati morale biti vse prej bližje, a vendar se zdi, da naše ustvar-javce prehitevajo dogodki. Ce pa smo rekli, da iščemo nove kvalitete in če človeka lahko zamenja reč, potlej je vprašanje, kaj je tisto, kar se postavlja pred bravca kot nekaj novega. Možnosti deskripcije (in samo opisa?) je več: fotografski povzetki, vključevanje predmetov v bit človeka, pravzaprav oživitev predmetov.
Gajšek: Ima oživitev kaj opraviti z Oznanjenjem apostola Janeza?
Švajncer: V zgodovinskih obdobjih je oživitev imela sicer drug pomen, pomen simbolov.
Gajšek: Ce je teinu tako, kaj je potem tista nova kvaliteta, kaj je tisto, kar pri nas, na Slovenskem, velja za avantgardo. Kakšen je ta položaj?
Švajncer: Šeligo je tipični predstavnik novega proznega toka pri nas. Vprašanje pa je, ali je Šeligo edini ali pa ga konstituira skupina, ki je filozofsko usmerjena. To je stvar rcizma in popredmetenja sploh. Kaj pa se zgodi, ko filozofija začne vplivati na književnost, se sprašujem. Preizkusimo lahko dve alternativi: književnost kot filozofski zapis, in čisto književnost s filozofskimi primesmi. Pri novi kvaliteti obstoja nevarnost ponavljanja, diagonalnega branja itd. Ce na primer opisujem sobo, tedaj jo posplošujem na vse sobe, čeprav vem, da so tu detajli, kot toplota, svetloba, barva sten, akustičnost... In prav pri čisti deskripciji nekaj manjka: človeška misel, dogajanje, povezovanje nečesa, kar se daje. Ni angažiranosti, ampak le popredmetenje.
Kamenik: Toda če so predmeti osvetljeni v duhovni luči, če so povezani v angažiranih sorazmerjih, če dobijo svoj temeljni pomen, ki ga ustvarja človek, če navsezadnje popredmetenje lahko razmerje v času in zgodovini spreminja, tedaj vidim v tem angažiranost. Mislim, da ne gre toliko za popredmetenje osebnosti, in obratno, ampak za čisto drugo raven: gre preprosto za angažiranost, ko okolje ne vpliva na stvari brez človekove prisotnosti. Razmerje človek — svet je evidentirano, je dejansko, zato moram na takšno angažiranost sveta pristajati; vendar ne pristajam tako, da bi zanikal učinkovanje.
Švajncer: Recimo, junak kot bitje se ne ukvarja samo in samo z individualnimi problemi v književnem tekstu, marveč lahko nosijo tudi predmeti svojo govorico. Predmeti so kot del kozmosa problematični; a le v smislu podobe (ideologije) in funkcije (socioloških izhodišč). In še dodajam: gre za odnose navznoter, mnogokdaj za odnose v družini, do samega sebe in do drugih, seveda prav tako, kot gre po drugi strani za odnose navzven; za sosede, podjetje, ustanovo, teren itd. Pri tem nastajajo goli otoki konkretnosti, ki izžarevajo zapuščenost. Tu se skrivajo keli bega pred resničnostjo v privatno stvarnost. Mar ne ustvarjamo v blokih kasarniškega ozračja?
Kamenik: Kriza je v samem svetu. Ce pa je njegov ratio, ki se sicer kaže v tehnizaciji in civilizaciji, vstal do res pomembnih dosežkov, tedaj se je homo sapiens znašel osamljen. PROJEKTI GA NE REŠUJEJO, PROIZVODI SO GA^ NAPRAVILI MAJHNEGA. V tem vidim rojstvo odmirajočega personalnega junaka. Zame osebno je anti-roman oblika reševanja človeka v krizi. Še vedno pa lahko ugotovim dvoje: — to je lahko izraz obupa, negotovosti^, odpora, strahu, osamljenosti, tujstva... in negativnih psiholoških postavk. Druga smer je pozitivna: še se gibljemo v rcifikaciji, v popredmetenju, in to tako, da na svet pristajamo, ga ne mislimo spreminjati, ker je svet več od človeka. Sodobni pisatelj je začuden. Sam sem že večkrat vprašal, ali nisem šel popravljat, kar popraviti ne morem. Živimo lahko tudi z negativnimi izkušnjami, moramo se strezniti. To mi pokaže, da je človek v resnici del sveta.
Gajšek: Po vsem tem se sprašujem, če ni junak — sleherni junak — egoist!
Švajncer: Po mojem je. To pa prav zato, ker je živ, ker ni model, ki bi ga spravljali v kalune in serijsko proizvajali. JUNAK JE ŽIV ORGANIZEM, zbližuje se s kalupi, a ti kalupi vendar niso popolni.
Kamenik: Da, junak v tradacionalnem smislu je gotovo egoist; kar pa zadeva odnos: bitje-predmet, mi pove, da obstoja medsebojno delovanje. Včasih nastopi v književnem delu situacija, ko stvar stopi v prvi plan, bitje v drugi plan. Stvari nam dirigirajo: na cesti čebre in semaforji, npr.; odvisni smo od predmetov. Tu pa vidim hkrati strah humanistične misli, ker je (udi ta misel rodila Computer, atomsko bombo...
Švajncer: Stvarnosti n*	zanikati,	četudi junak
beži iz nje proti iluzijam v 1*‘*пје, da bi prekini) z obdajajočim ga okoljem. To P* **egadclj, ker teži za samostojnostjo. za somovoljo. Pr)*ni pa vendar še velja relacija — : bitje-stvar-reč. St*ri so žive: drevje, virusi, ves rastlinski svet... Ves neživi svet poimenujem z rečmi.
Gajšek: To pomeni, da še 1 ln,o preživeli niti ncoklasi-clzma niti ncoromantikc. K Pa Je s poetiko, kako se naj poetika odloča med trad 'Jo in avantgardo?-Kamcnik: Nova oblika, ki 1 samo prenos mode, ampak resničen odraz filozofske m *rnosti, ali človeške stiske, zahteva nov pristop k flot stiski. Prav nič me ne moti, če so razrušena pravil* klasične poetike. Poetika je tista, ki raste iz literarnega *‘a. Ce je na osnovi misclno-čutnega modela nastala no** oblika, potem je ta oblika nekaj, kar ustvarja poetik«; J« moremo več poetike poimenovati s starimi termini lahko le najdemo nekatere elemente, ki kažejo možno iskanje starega termina. Švajncer: Pojavnost slovcn*** Poetike je uniformiranost. Pred leti je bil pri nas v n' * Dorca. Uniformiranost pa pesnika razoseblja. Ni več ^*telja tega in tega, temveč so grupacije. Pri poetiki, kl juko predstavlja celovit opus umetniškega ustvarjanja, J odločilna tudi življenjska eksistenca. Npr.: viharni rort *tiki Puškin, Вугоп in drugi so se sicer žrtvovali, a so si <*'stcnco zagotovili. Na drugi strani me zanima n seksiste »: sem sodijo, vsaj če vzamem slovenski primer, Muf Kette, Cankar. Neeksisten-ca se je kazala tudi v nji Aem slogu. Vsi primeri so pravzaprav dokazi za harn* aJo in lepoto, bodisi za disharmoničnost in grozo, sl« Pa se vleče od poezije v NOB (Kajuh, Balantič), se Povojnem času spremeni v kramparsko poezijo in se na 4ujc preko PESMI ŠTIRIH (1951 1.) do danes. V bistvu ta začetnika novega pesniškega in poetičnega vala Ad ^kerljeva s pesniško zbirko »SENCA V SRCU« in Sla o Kočevar-Jug s pesniško zbirko »DOBRO SRCčl«, ki . *‘la napisana pred 1954. letom, a je bila izdana kasne. Danes, ko se pisatelji raz-osebljajo, je čedalje manj W Jih pesniških osebnosti. To je prvo. Drugo pa je, da skl Jo pisatelji mnogokrat bolj za presenečenja in škandal *a vsako ceno. Vendar je spet čutiti v pesniških zbirki in v prozi že nekoliko več umirjenosti, samostojnosti. •
Gajšek: Ce prav razumem. J “teratura lahko neke vrste psihoterapija?
Kamenik: Ne. Po mojem P Pričanju se mora sleherno misleče bitje ustaviti in pobiti, kje pravzaprav je v svetu, ki je preobremenjen‘Vsakdanjimi potrebami po zadovoljevanju z življenjski*« dobrinami. Ta upor samozavesti je nujen. Ce bi tceUpora ne bilo, bi ljudje živeli sicer mirneje. Morda jd*j«*bno, ker pišem, saj ljudi vznemirjam. Včasih jim v**J*®» še tisti košček miru, ki so si ga priborili, ko so se J^kli v privatništvo. Včasih sem bil navdušen popravlJ«*® sveta, pristajal sem na mesijanizem, svet se mi spl«*1' zdel vprašljiv.
Pozneje sem prišel do spoznanja, da je z odnosi med ljudmi kar v redu, ker jih spremenili tako ali tako ne bomo dokončno. Vprašal pa sem se, kakšen je moj lastni odnos do sveta (na primer v Marionetah). Danes pristajam na neogibni logični tok zgodovine, na konkretnost, na dejstvo, da sem del tistih, ki nezavedno delajo zgodovino, ali da sem del tistih, ki se z njimi zgodovina igra. Pristajam na vlogo otroka z velikimi začudenimi očmi.
Gajšek: Ce bi na primer vašega kolega zaprli, bi se uprli? Kamenik: Uprem se, čeprav istočasno vem, da ima tisti, ki zapira, tudi moč in s tem pravico zapirati. Gajšek: Kako bi se odločili vi, tov. Švajncer? Je torej literatura lahko ideologija ■..?
Švajncer: Tukaj popolnoma pritrdim Nacetu, ki pravi, da naj pisatelj pravzaprav izpoveduje sebe, svoje poglede, svoje nazore. To je edino pošteno v pisateljevem odnosu do sebe in do dela, in s tem do okolja, kjer biva. To je obenem pisateljeva angažiranost. Ni pa nujno, da izpoveduje sebe skozi ideologijo, ker se s tem ukvarjajo poklicni ideologi.
Gajšek: In še vprašanje, ki ga zastavljam hkrati obema: Ste kdaj kontrolor lastnega miselnega in književnega modela?
Kamenik: To je avtomatično vsak pisatelj; ko namreč delo napišem, ko ni več v fazi rojevanja, mi lastno pisanje postane tuje, sem veliko bolj kritičen, tako da niti ne spoznam pisatelja Kamenika. Ne poznam pisatelja, ki bi bil zadovoljen s tem, kar je ustvaril. Levstik je, na primer, prav zato usahnil.
Švajncer: Prenaglo zadovoljstvo nad ustvarjalnim in ustvarjenim delom pripravlja pisatelju grob. Ce bi se z vsem napisanim sproti in še kasneje strinjal, bi postajal vse manj kritičen do sebe in do svojih del. To je kompleks rutinerjev in tistih, ki pišejo komercialno, po serijski proizvodnji. Nujno je torej, da teži pisatelj ob vsakem delu za boljšo izpovedno kvaliteto.
pogovor vodil: v. a. gajšek
TONE PETAN
onemeli zvonik
Senca ob zvoniku cerkve svetega Petra se je leno plazila čez trg in vztrajno preštela vse prašne kocke na tlaku, predno se je naslonila na zid enonadstropne hiše ob križišču treh cest. Najprej se je v ostrem loku prelomil križ; sonce, ki je tonilo za oddaljenimi hribi, ga je neusmiljeno potiskalo navzgor proti podstrešnemu okencu, kjer mu umazane šipe niso nudile dovolj opore in Je zato sramežljivo zdrknil v prostor. Pritajeno se je pomikal mimo postelje, splezal na rumeno steno in se ustavil v trenutku, ko se je Lili gola pretegnila na razmetanem ležišču. Vzdihnila je, z malomarno kretnjo segla na posteljno omarico in si prižgala cigareto.
Sobo Je polnil cigaretni dim in vonj po človeškem znoju; nevsakdanjost je lebdela v zraku, kakor da se Je Lilina golota razpršila v popoldanski sopari, se razblinila v prostoru in tako povzdignila odsotnost, ki je nemo sijala iz nagega telesa na razgrnjenem ležišču. Ze skrita željo in hotenje, da bi s sebe odvrgla poslednji košček tkanine, ki bi lahko sramežljivo pokril intimno dekliško lepoto, sta stopnjevala občutek, kako v njej žari volja po daritvi, kako bodo stene zopet molče sprejele novega obiskovalca, ki bo z občutkom krivde in kesanja s tresočimi prsti položil denar na posteljno omarico, svojo čast in poštenje pa k njej za malovredno naslado v fizični ljubezni. To Je bila Kajnova daritev; prodana ljubezen je kakor slika, podarjena slepemu; če bo še toliko tipal s prsti po njej, ne bo nikdar dojel popolnosti barv in lepote. Kakor odmev se je v kratkih bolečih sunkih vračala misel na prvo romantično ljubezen, ko v rokah še ni čutila teže denarja za prodano telo. In to Je bilo tisto nepomembno kesanje, ki je žarelo v njej po vsakem ljubimkanju, res nepomembno, a vendar uničujoče; spodjedalo je plemenita čustva, kakor dež počasi rahlja zemljo in pronica vse globlje in globlje, dokler ne pripravi poti pritajeni sili plazov. Tudi v njej so se trgale nevidne niti življenja; brezciljno tavanje skozi ulice in premišljeno izzivanje moške volje po združitvi, je v njej budilo krivdo, ki pa Jo je prezirljivo potiskala vase, kakor da bo kdaj kasneje obračunala s svojimi čustvi.
Zunaj se je vročina umikala z lahnim vetrom, ki se Je pripo-dil preko streh in vrtinčil prah, zato Je tudi njo prevzela dobra volja, da se skobaca z ležišča in stopi k oknu. Križ z zvonika cerkve svetega Petra je s svojo senco prislonil ob njegovo goloto: raztegnil se Je preko desnega stegna, pokril poraslo mednožje In sramežljivo zdrknil čez lahno napeti trebušček, dokler ni utonil pod prsmi, kakor je telo in obličje na križu trpinčenega utonilo v njegovi senci — znamenje molitve in cerkve se je združilo s telesom, voljnim ljubezni in naslade; prozorna zavesa pa je to združitev skrila pred poželjivim pogledom s ceste, kot da se zaveda, kako je za molitev in ljubezen potrebna močna strast v osamljenem prostoru.
Mimo cerkve je stopal fant dolgih nog v pretesnih hlačah, s širokim usnjenim pasom ob preščipnjenih bokih, koščenih prsi pod razpeto srajco in s čudno poželjivim pogledom. Vsak dan je prečkal cesto točno ob isti uri in se oziral v njeno okno, in vsak dan ob istem času je tudi ona stala pred zaveso ter strmela na cesto. K oknu Jo je vlekla jeza; kadarkoli ga Je zagledala, Jo je napolnila slaba volja, nekje v podzavesti je vzniknilo povelje, da se mora obleči in skriti telo pred njegovimi očmi, ki Jo vztrajno spremljajo in zasledujejo, kakor vnaprej določena usoda. To pa Je bilo že podzavestno priznanje, da se nečesa sramuje in da njeno početje vzbuja posmeh. Vrstnika sta in mnogokrat sta se srečala na cesti; iz njega je hlapela življenjska moč dvajsetih let, njej pa so se leta obesila kakor pretežko, nepotrebno breme. Čeprav je vedela, da verjetno ne bosta nikdar spregovorila, Je vsaj v mislih potrebovala njegovo prisotnost; z vsakim pogledom. ki se Je ustavil na njem, Je sprejela vase delček njegove mladosti, za katero Je sama hlepela; kradla mu je živost dvajsetih let in sc obenem sramovala, da siplje vanj nemir in seje upanje.
Jože Polajnko: Copa(a
ko spogledljivo stopa mimo njega in mu s pomenljivo lahkotno hojo jemlje moč, da bj se uprl lažnivemu pričakovanju.
Da, kadar sta se srečala, je strmel vanjo in ji vračal samo molk, molk, ki je postajal grozljiv. Imel je čudno dolge-prste in želela si je, da bi jih kdaj zaril v njene lase, kakor da bo s to kretnjo odkril v njej sledove mladosti in dekliške miline, ki se borijo z razbohoteno poltenostjo in izgubljenim upanjem na vrnitev. On pa se ni niti nasmehnil niti spregovoril; molk jo je težil kakor neljub spomin, kot kazen za nečastno življenje, za prodano, ljubezen osivelim starcem in golobradim mladeničem, za zavrženo čast, ki jo je lahkomiselno zapravila s pohotnimi, žejnimi možmi poltenih obrazov in od strasti trepetajočih obrazov. V njem je čutila resno željo, ki je ni budila pohota, ampak tiho nagnjenje in čustva, ki vrejo iz srca, pa si zaradi mladosti ne upajo k njej. To Je bil odsev nečesa lepega in zato je bila jezna nanj; v njej se je sproščal sram. Nepričakovano ji je prebudil smisel za čast, za ljubezen brez plačila, za tisto lepo, spontano čustvo, ki raste in lije v človeka ob zvestem prijatelju, kadar se sestajaš z njim z radovednostjo in željo po novih spoznanjih njegove plemenitosti. Kadar je telo prepustila plačniku, ni čutila teže in vzdihov; misli so bežale iz sobe kot odtujeno bistvo njene zavesti in se vračale šele po aktu v njo, kakor da so prispele iz dolgega in mučnega popotovanja. Strast, bolezen m orgije so se je komaj dotaknile; bolj je pekla in bolela storjena kupčija: kdor še tako drago proda ljubezen, je kljub vsemu vedno ogoljufani
Ko je fant izginil zn vogalom, je v njej popustila moreča šibkost, ki vedno potrebuje dobrodušnega zaščitnika; leno se je postavila k omari in na obešalniku poiskala poletno obleko, čredno si jo je nategnila čez glavo, je še pomislila, kakšna predrzna slast sc-skriva v njenem oblačenju, ko se na ulici preriva med ljudmi samo s to tanko tkanino. Pod njo vedno čuti telo, kako pri hoji polzi ob platnu, telo, kakršno je pač vsako drugo žensko telo, pa je njeno vseeno drugačno, ker si išče Več prostosti.
Svoje poti ni sama nikdar razumela, zato tudi ni pričakovala razumevanju drugih. Sprva je mislila, da tako dejanje združujg slast s koristnim. Kmalu pa je spoznala, da ljubezen ne pozna denarja, niti ga ne išče. Prišli so dnevi, ko se jo sramovala, da bi stopila pred mater, pred majhno upognjeno Zenico na vasi, kakor da v očeh in besedah ne bi znala skriti svojih dejanj, kakor da so moške roke in pohota pustile na njej nizbrlsno znamenje. Znamenje prekletlhl To so bili dnevi teme in pogube, dnevi sramu in kesanja; še zrak v sobi se ji je zdel okužen s poželjivo voljo in odpirala je okno, da bi ga pregnala ter končno ostala sama, brez spominov in morečih sanj. V sanjah pa so se vedno znova prikazovale robate razorane dlani, ki so se stegovale k njenemu vratu in jo davile; dih in hropenje ljubečega pa se je spreobračalo v zateglo piskanje lokomotive, ki je hrumela iz daljave, da bi zdrvela čez njeno razpeto dekliško telo. To je bil obup in podzavestni upor mladega telesa. Da, mlado telo, pa vendar tako razdejano, kakor da so ga rokodelci uporabili za tnalo in na njem oblikovali svoje stvaritve. Podzavest je trkala na. premehko srce, ki se ni znalo brezčutno potopiti ob usihajoči poštenosti v nečastna dejanja. In ta občutek jo Je spremljal kakor krivica, ki beži pred zakonom.
No, in sedaj Je prišel še on s svojim morečim molkom, z obrazom brez vsakega nasmeška, iz katerega so žarele le oči, obtoževale in prosile obenem. Povsod jo je zalezoval: na cesti, v kavarni ali v sobi; prilepil se je k njej kakor senca. Kljub vsemu pa je rasla želja, da bi ga spoznala.
Pograbila je torbico in stekla po stopnicah, da bi sl v pogovoru olajšala vest. On pa je že davno Izginil v bližnjih ulicah; lahko je izbiral, kam se ji bo skril. Med njima je zeval prepad prostora in časa; na ulico je stekla vselej, ko je on že odšel. Tako se začrta vajo poti: siromaštvo njene strasti je namenoma odmerilo čas, kdaj sme stopiti za njim, da ga kljub želji ne bo dohitela in si bo tako prihranila sram.
Prižgale so se prve svetilke, ko ga je zagledala na cesti pred izložbo. Spogledala sla se in stopila je k njemu. Stal je nepremično in bled v obraz, ustnice so mu trepetale brez besed, potem se je ozrl, kakor da se želi prepričati, če je za njim dovolj prostora za beg. Ni doumela vseh čustev, ki so se sprostila v njem; v očeh mu je sijala zmeda, strah in morda celo obup.
— Cemu me zalezuješ? je dejala polglasno In sl popravila kodre. Strmel je v njena usta, kakor da bere besede.
— Sedaj sem tu . ... Nisem pošast, Zenska seml Dovolj ml je nemega spovedovanja. Zakaj nikdar ne rečeš ničesar!? je skoraj kliknila.
Odprl je usta In globoko zajel zrak, v oči je privrela vlaga; nenadoma se je obrnil in zbežal za vogalom. Vsa prevzeta je odšla domov.
Drugi dan, ob njegovi url, Je rahlo potrkalo na vrata. Odprla jih jo. — Stal Je med podboji'bled kakor sneg, s šopkom rdečih vrtnic v rokah.
— Tl... !? Jaz.... je dejala vsa zmedena in se zadenjsko umaknila.
Sledil ji je in z enim pogledom objel vso sobo. Šopek Je kar sam potisnil v vazo in se obrnil k njej. Umaknila so Je za korak, srce pa ji je napolnil strah, ki je prehajal v grozo. Stal je tog in nem, in počasi, premišljeno je dvignil roko s koščenimi prst), da Ji pogladi lase. Pogled mu Je vzplamtel, ko s* ni umaknila, pogoltnil Je slino In dvignil še drugo roko. Čudno nežno so se prsti oklenili njenega vratu, kretnje so bile tako bogata in močne, da Je vztrepetala in v hipu začutila, kako z njim priAaja kazen. Potem se je zavedla, da je sploh ne stiska; zrak ji je pohajal le zaradi čudne nevsakdanjosti, ki je žarela iz njega. To spoznanje pa Je sprožilo odpor.
— Zini že kajl Je zakričala v neznosnem strahu; kakor na povelje sta palca na vratu popustila in počasi zlezla v lase.
Obraz mu Je prvič spreletel negotov nasmešk, In ko je ustnice približal njenim. Je razodel svojo nedoumljivo posebnost, ki jo je preganjala vse dni. Fant je bil mutast.
.VLADIMIR AVGUSTINOVIC GAJŠEK:
v senci moči, v temi nasilja
Od koc’ novi tokovi poudarjenega nacionalizma, ki se širi vsepoprek po Evropi in skuša s političnim pritiskom prisiliti mir k nekemu novemu napetemu stanju? In še: nacionalizem se skriva v narodnosti, v izrekanju narodne samobitnosti, nacionalnosti itd. Vendar pa gre za čisto druge, za čiste specifične akte, ki jih ne smemo pustiti ob strani, če hočemo preiti v živo bistvo problema, v bistvu državotvornosti v sorazmerju do naroda. Vprašanje o narodu temelji namreč na prostorskem subjektu, medtem ko vprašanje narodnosti na zgodo-vinsko-časovnih močeh.
Zato b bilo najprej nujno raziskati pogoje, ki so omogočili vzpon novega (tudi slovenskega) nacionalizma; vprašati bi se morali o ■'godovinskem in sploh časovnem modelu, ki je poudarjen s politik«?, namesto z ideologijo. Saj je res nenavadno, da v Evropi še do sedaj niso skušnje pokazale, kam vodi nacionalizem, pa naj ga že poimenujemo z narodno bitjo, narodnostjo, ali z drugimi termini. V bistvu gre za ob-
Glasbeuiki	foto:	B.	Čerin
last, torej za moč politike, ne pa za narodov blagor, če smemo biti nekoliko canka-rijanski.
V bistvu gre v Evropi znova le za prevladovanje razvrščenih moči po vzhodnem in zahodnem bloku. Obrobje tega bistva pa predstavlja nasilje, pravica močnejšega, ki ne dovoljuje nikakršne samoodločitve naboda. Brezupno bi bilo misliti, da so sklepi o narodu dokončno veljavni, da lahko narod živi kot organizem med organizmi sam zase, nepovezano, eshatološko prazno. Hitler je hotel prav tak arijski in »čist« model naroda, ki bi ce naj povzpel nad ostale. Ali ne gfrc tudi-danes mnogokje v imenu fraz in laži o svobodnem narodu, o velepomemb-nosti naroda, zgolj za borbo med nasiljem in nasiljem? Mar ni že v kali misel o čistem svobodnem narodu, pa naj bo to nemški, slovenski, kitajski, ali kateri koli, naperjena v moč? Mar ta moč — upajmo, da se ne bo izrazila v nasilju in destrukciji, čeprav »svobodni« narodnjaki zahtevajo zmerom kaj nepreživelega — ne rodi tisoč majhnih, hleferskih, besnih, prostaških, a vendar lokavih Hitlerjev, mar ta moč ne dovoljuje dvigati zastave in ubijati ponovno sočlo-
veka? Da, postavimo stvari na svoje m«»to, naj to mesto živi skozi prostor in čas: združevanje nacionalistov je hujše kot združevanje zločincev. Kajti zločinca lahko zgrabimo, ga obtožimo, češ kradel si, poneverjal si, posiljeval si, medtem ko nacionalist zakriva svoja dejanja v nacionalizem, se hoče pokazati kot politična žrtev. Pri tem pa računa na profit. Zgovarja se na svobodo, enakopravnost, pravično razdelitev dohodkov, medtem ko sam niti ne poskusi, da bi v resnici živel s svobodo, da bi strpno upošteval pravice drugih narodov in da bi delal, kot je sposoben.
Tud’ v Sloveniji že večkrat poudarjajo nacionalizem, vsaj v zadnjem času, čeprav nacionalisti še točno ne vedo, kaj bi radi: — množic še nimajo za sabo, in jih vsekakor tudi nikdar ne bodo imeli, dalje, delujejo od zadaj, to je, zahrbtno, saj zavijajo svojo parole o samobitnosti slovenskega naroda v parole, ki spominjajo že na čisti nacionalizem, dalje, na vseh področjih skušajo pridobiti čim več moči v iinenu svobodnega socializma. Svobodni socializem jim začuda dovoljuje i neprogramiranost i politično diskvalifikacijo. Tako si vsak izmišlja med nacionalističnimi krogi svojo partijo, postavlja sebe na vrh države, vendar, razumimo se, v domišljiji. Ponekod gre celo tako daleč, da bi rade zavladale celo družine (kot za časa Kraljevine Jugoslavi-je!).
Odločiti se torej moramo: ali pustimo društvom, ki se povezujejo z zamejskimi Slovenci, da bodo nedopustna in da bodo molče kričala o riekem novem socializmu, ki naj bi izviral baje iz Amerike, Ix>ndona, Miinchna, Trsta, in drugod, ali pa se odločimo za pristno sodelovanje s tujimi narodi brez lastnih nacionalistov. Ali bomo dopustili, da nas razkrajajo nesvobodni avtokrati v imenu zahrbtnosti in apolitičnih udarcev ali pa se bomo zares borili za svobodo in enakopravnost. S tem tudi kličemo slovensko javnost, da podpre svobodo in enakopravnost med vsemi narodi in da obsodi lastni nacionalizem, kjer koli se že pojavlja!!!
nekaj misli o seksualni revoluciji
Pojem seksualne revolucije je prodrl v naše časopise. Obravnavajo ga z vseh plati, posebno z neresne, šaljive. Kakšna revolucija je sploh to? Kdo so njeni idejni voditelji? Kaj to pomeni? Kam to vodi?
Najprej moramo definirati termin sam. Beseda »revolucija« prihaja iz re-volo. kar pomeni nazaj letim, vračam se v prvotni red. Uporabljamo jo tudi za označitev skokovitega prehoda, v glavnem iz enega v drugi družbeni sistem; za razliko od revolucije, ki označuje postopen prehod, postopno spreminjanje enega pojma v drugega. Torej naj ves izraz pomeni spremembo na področju spolnega življenja človeštva.
Za kakšno spremembo gre? Neumno je pričakovati kakršnokoli bistveno spremembo na področju spolnega življenja. Ne gre za biološki, gre za družbeni pojav. Spreminja se človek«?vo stališče do vsega, kar je v zvezi s spolnostjo. Dejstvo je. da je bilo to vse do nedavnega tabu v naši civilizaciji. Sedaj pa nastopa zopet obdobje manj asketskega odnosa do čutnih užitkov. Če rečem »zopet«, mislim s tem predvsem na ob-
dobje indoevropskega starega veka_ Vzemimo za primer staro Indijo. Eden njenih prvih kulturnih spomenikov je Kaima-Sutra, učbenik u-metnosti ljubezni. Tudi prostitucija je bila tam zelo cenjena. Bajadere so bile najbolj izobražene ženske, šolale so se v posebnih šolah. Hedonističnemu staremu veku je sledil asketski srednji vek. Tudi ta ni trajal večno. Renesansa je bila kratkotrajna. In tako so se menjavala obdobja različnih pogledov na svet. V novem veku vsaj menim, so običajno višji, bogatejši sloji prebivalstva gledali na življenje bolj sproščeno. To pa ne pomeni, da se nižji sloji niso zabavali, kolikor so jim dovoljevale materialne možnosti, le da manj hrupno. Toda oni so obsojali »pregrešno gospodo«. Ko je nastopil takšen politični moment, ko se oblast menja (vojna, revolucija, kriza), je z novo oblastjo prišel nov, vojaški red. Toda spone so ščasoma popuščale, višji sloji so zopet obilno zadovoljevali svoje biološke in socialne potrebe s pojedinami in orgijami, nižji pa pač v okviru svojih možnosti. Dvorske svečanosti so se od vaških veselic razlikovale prvenstveno po obliki, le malo pa po vsebini. Ljudje so pač ljudje in so jedli, plesali, se ljubili...
Religije običajno niso naklonjene hedonizmu. Tudi krščanska ni. Zrasla je iz trpljenja in sa-moodpovedovanja, kot nasprotje razuzdanemu življenju patricijev. Kot taka je bila zelo asketska. Ko pa je dobila oblast (oziroma, ko so j'i dali oblast), je začela vsiljevati svoje predpise. Junak je bil, kdor je zavojeval svoje primarne biološke potrebe. Svečeniki te vere so se uživanju odrekli, oziroma so potrebe omejili na minimum. Tako jim je bil zapovedan celibat. Ljudje so jih poslušali in verjeli ali ne, ubogali pa jih prav gotovo niso. Toda v človeško zavest je počasi prodirala misel o seksu kot negativnem pojavu, nujnem zlu, kakor nas ta misel v današnjih dneh polagoma zapušča. — Toda še je ostala v naši podzavesti.
Sigmund Freud je bil velik mož. Nekateri sicer menijo, da je pretiraval, a v tistih časih je menda bilo to najbolje. Takratna puritanska družba je potrebovala protiutež, da bi nadaljnji razvoj našel »pravo mesto«. Freud je menil, da je vzrok vsej civilizaciji in kulturi sublimacija spolne energije. Ko se je bavil s podzavestjo, je ugotovil, da je rtinogih človekovih duševnih težav krivo prav neurejeno spolno življenje. Zaradi nezdravega odnosa do teh stvari so ljudje take misli potlačili v podzavest.
V današnjem času opažamo, da se prav počasi osvobajamo dediščine srednjega veka-seksual-nega tabuja. Sledovi ostajajo v naši zavesti. Ko se borimo, da bi v šolah poučevali spolno vzgojo, se še oglašajo zaskrbljeni starši, češ: »Pustite jih uživati v otroštvu!« Potem pa srečaš na ginekoloških oddelkih bolnišnic 15- ali 16-Ietni-ce z diagnozo: abortus.
Ne gre, da bi zagovarjali promiskuiteto ali prostitucijo, niti življenje z enim partnerjem za v«!Čne čase. Toda ti pojavi nas spremljajo. O njih je treba spregovoriti brez sramežljivosti. Popolnoma se moramo znebiti takih nesmiselnih tabujev. In tako jaz razumem ta proces, ki ga nekateri imenujejo seksualna revolucija: -SPREMEMBA ODNOSA do seksualnih problemov.	IZTOK	GLASER
kud študent
Folklorna sekcija pri kulturno umetniškem društvu »ŠTUDENT« v Mariboru pripravlja za to sezono slovenske narodne plese (potrkan ples ...) in hrvaške narodne plese. Pripravljajo tudi srbske narodne plese, le da študente skrbijo narodne noše,
Pevski zbor pod vodstvom Staneta Jurgeca še ni izdelal sporeda v celoti, to pa zategadelj, ker še zbor ni kompleten. Vsekakor pa bodo naši pevci-študentie razveseljevali občinstvo predvsem s slovenskimi narodnimi pesmimi, ruskimi narodnimi pesmimi, prav tako pa so uvrstili v načrt za spored črnske duhovne pesmi. Naštudirali bodo še Jakoba Gallusa in druge umetne pesmi.
Likovna sekcija še ni začela z delom, pomaga pa že Skupnosti študentov MVZ pri risanju lepakov. Študentje likovnega oddelka na PA si želijo ateljeja, prav tako pa tudi študentje likovniki pri KUD ŠTUDENT. Ob brucovskih prireditvah pa bodo mariborski študentje priredili tudi razstavo umetniških fotografij. Predvidoma bo od 15. do 22. novembra.	vag
Dosedanji predsednik ZM v Mariboru tov. Branko Smole je bil na svojo prošnjo razrešen dolžnosti. Na njegovo mesto je bil izvoljen tov. Alfred Nah. Tov. Branko Smole je dobil pri svojem delu veliko izkušenj v skoraj vseh problemih srednješolstva, zato smo ga zaprosili za nekaj odgovorov o posameznih področjih dela mladine.
1. Kaj in kako delajo mladinski aktivi na šolah v zadnjem času?
Če želim zadovoljivo odgovoriti, to je podati krajši prikaz dela aktivov v srednjih šolah, moram razumeti vprašanje v širšem smislu. Smo namreč tik na začetku šolskega leta, ko delo v mladinskih aktivih še ni prav zaživelo. Vsem pa je znano, da med počitnicami na šolah ni mladine in s tem tudi ne mladinskih aktivov. Zato je treba govoriti o delu v preteklem šolskem letu.
To leto je bilo zaradi poletnih političnih dogodkov vsebinsko bolj polno. Lahko rečem, da je mladino v šolah prevzela določena revolucionarnost oz. večja pripravljenost do dela na vseh področjih. Predvsem je bil podvojen interes za idejnopolitično aktivnost, saj so takoj po začetku šolskega leta pričeli uspešno delovati v vseh šolah marksistični krožki, debatne ure, ciklusi predavanj, mladinske šolske ure in slično. Na osnovi tako razgibanega idejnopolitičnega dela je bilo kar 851 dijakov sprejetih v ZK. To pa je imelo pozitiven odraz tudi na drugih роф-očjih dela. Vrsta aktivov je izdajala svoja mladinska glasila, pripravljala lastne razstave v šoli in izven nje, dramska srečanja in podobno, Več aktivov je tekom leta pripravilo obširnejši kulturni program, ki so ga predstavili v klubu, delovnih organizacijah in na terenu. Aktivi takšnih šol so vzpostavili tesnejše stike z aktivi iz delovnih organizacij in tako pripravili marsikatero skupno akcijo. Posamezniki so bili celo večkrat prisotni na sejah samoupravnih organov in se tako seznanjali z delom teh organov. Razumljivo, da je večina aktivov zelo delovna na športnem področju, zato o tem ne kaže obširneje govoriti Od vseh 27 aktivov v srednjih šolah, so bili le trije takšni, ki jim delo ni uspelo prav zaživeti. Predvsem pa moram omeniti gimnazijo pedagoške smeri, gradbeni šolski center in gimnazijo Tabor, ki pri mladinski dejavnosti že nekaj let prednjačijo.
2. V organizaciji ZM je delo premalo množično. Kako je z množično aktivnostjo v srednjih šolah? Odgovor: Vso delo organizacije ZM sloni na množični osnovi. Ce se to povsod in v vsakem primeru realizira, pa je drugo vprašanje. Dejstvo je, da nobena organizacija, ki ima tako široko zastavljene organizacijske okvire, ne more ob normalnih razmerah računati na vsesplošno aktivnost, še najmanj pa ozko politično. Drugo je z razno interesno aktivnostjo, pri kateri je prav gotovo v različnih sredinah prisoten vsak naš član. V srednjih šolah prihaja to posebno do izraza, že zaradi same široko zastavljene interesne razdrobljenosti. Ne sme pa nas razočarati včasih res majhna prisotnost pri posameznih interesnih področjih, saj šola. oz. mladinska organizacija v šoli ni edina sredina, v okviru katere naj bi mladi delovali.
3. Predsedstvo ZMS premalo posveča pozornosti področjem kulturnega in športnega udejstvovanja mladine. Ali ne bi kazalo za ta področja ustanoviti pri predsedstvu posebne komisije?
Odgovor: Več let že aktivno delam v organizaciji ZM in se spominjam časov, ko smo pri občinskih vodstvih imeli skoraj za vsako področje dela posebne komisije. Ker se niso uveljavile, smo jih z novo organizacijsko strukturo po združitvi bivših treh občihskih organizacij opustili, oz. zamenjali z organi, ki so imeli obširnejše področje dela. Prepričan sem, da delo v aktivih in drugih oblikah zbiranja rhladine zaradi tega ni bilo slabše.
Ta dva področja, ki sta res izrazito množična, pa terjata posebno pozornost. Zaradi tega gredo naša razmišljanja v smer, formiranja nekih teles, ki bi z večjo pozornostjo in strokovnostjo usmerjala to dejavnost Kdaj bo to realizirano, še ne morem reči.
4. Predsedstvo občinske organizacije ZMS je zadnja leta organiziralo večja mladinska srečanja, ki so bila med mladimi zelo ugodno ocenjena. Kakšni so načrti za podobne akcije v bodoče? Odgovor: O sličnih akcijah v bodoče bi sedaj, ko se bliža zimski čas. težko govoril, ker bi bile vse preveč dolgoročno planirane. Lahko rečem le to,
Med pogovorom	foto:	B.	Čerin
da v naših programih ne bodo izostale. Z njimi bomo skušali še bolj povezati mladino mariborske občine, ki se vključuje v razne specializirane mladinske Organizacije in društva. Jasno nam je namreč, da se s takšnimi akcijami krepi tovarištvo in spoznavanje mladih med seboj in ne nazadnje tudi čut pripadnosti organizaciji.
5. Kaj meniš o dijaški samoupravi?
Odgovor: Za enkrat samo to, da ne bi smeli govoriti o dijaški samoupravi ločeno od samouprave nasploh. Morali bi govoriti o tem, kako so dijaki vključeni v samoupravne procese v določeni šolski ustanovi, kakšno je njihovo organiziranje znotraj njih, in kako to samoupravljanje v šolskih ustanovah sploh zaustaviti. Skraitka, veliko je odprtih in nerešenih vprašanj na tem področju in pri reševanju teh se bo morala široko angažirati, poleg drugih, tudi mladinska organizacija.
6. Katedro prav gotovo bereš. O čem naj bi po tvojem pisali v srednješolski rubriki?
Odgovor: Pišite veliko in kritično o stvareh, ki jih mladi v teh sredinah vsak dan doživljajo. Rubrika naj bo zavzeta — angažirana, z velikim številom sodelavcev iz vseh srednješolskih sredin. Iz nje naj se zrcali ustvarjalen odnos in razmišljanje, ki vodi k napredku.
7. Za konec te prosim, da mi poveš nekaj o svojem bivšem in bodočem delu.
Odgovor: Gotovo ti je znano, da nameravam ob prvem sklicu občinske konference zapustiti profesionalno delo v organizaciji ZM. Verjetno že ob izzidu te številke ne bom več predsednik občinske organizacije ZM Maribor, temveč se bom ukvarjal z določeno izobraževalno dejavnostjo v eni izmed delovnih organizacij v Mariboru. Funkcijo predsednika občinske organizacije ZM Maribor sem opravljal skoraj štiri leta, od tega dve leti profesionalno. Menil sem, da je dovolj in da je čae, da to prevzame nekdo drug. Z novimi osebami pridejo nove ideje, nov način dela. določena poživitev, skratka — spremembe. In prav je tako*
konferenca zk v mariboru
V sredo je bila v Mariboru ustanovna konferenca Zveze komunistov, ki zajema nekaj srednjih šol. V tej skupini so: I. gimnazija, gimnazija Tabor, ekonomska srednja šola, administrativna šola in medicinska srednja šola.
Dnevni red konference je obsegal sedem točk. Najzanimivejša so bila na konferenci poročila sekretarjev oddelkov. Iz poročil je bilo namreč razvidno, da so nekateri oddelki v začetku dobro delali, nato pa je njihovo delo povsem zamrlo. Mladi člani so vedno redkeje prihajali na sestanke, ker na sestankih pač niso obravnavali tega, kar mlade predvsem zanima. Premnogo-krat so se namreč na sestankih pogovarjali o plačah prosvetnih delavcev, kar pa razumljivo mladih komunistov dijakov ne zanima. Nadaljnji problem je v tem, da se sorazmerno malo mladih ljudi vključuje v zvezo komunistov. Letno vstopi na šoli. ki ima tudi po pet sto dijakov, poprečno pet ali deset dijakov v Zvezo komunistov. Na vprašanje, kaj je vzrok temu. žal konferenca ni dala odgovora.
Preteklo leto je delovala pri delavski univerzi večerna politična šola. V začetku je bilo s šolo kot se spodobi. Sola je imela dovolj slušateljev prav iz vrst dijakov. Toda tudi ta začetna vne-
ma je hitro1 padla in po nekaj predavanjih so šolo ukinili, ker naenkrat ni bilo več interesentov. To je žal žalostno, toda resnično. Ob tem si mirno lahko postavimo vprašanje, ali Zveza komunistov daje mladim kadrom to, kar si ti želijo. Golo politiziranje na partijskih sestankih je res make presuhoparno in nezanimivo.
Po poročilih sekretarjev oddelkov je podala poročilo o delu mestne konference tov. Gaborovičeva. Toda tudi iz tega poročila je bilo razvidno, da je mestna konferenca vložila mnogo truda in naporov v to, da bi prosvetnim delavcem zboljšali osebni dohodek, ko so le-ti začeli lani groziti s prekinitvijo dela.
Tik pred koncem so bile volitve, na katerih so izvolili organe organizacije.
Zlata Kretič
POZIVAM PREDSEDNIKE MLADINE NA SREDNJIH ŠOLAH, ČLANE RAZNIH ORGANIZACIJ. UREDNIŠTVA SREDNJEŠOLSKIH GLASIL, BRALCE, VSE TISTE S KATERIMI SMO SE DOGOVORILI ZA SODELOVANJE, IN VSE OSTALE, KI JIH MUČIJO AKTUALNI PROBLEMI. UREDIMO SREDNJEŠOLSKO RUBRIKO. DA BO ZRCALO SREDNJEŠOLCEV.
O BODOČEM DELU SE BOMO DOGOVORILI NA SESTANKU V PROSTORIH KATEDRE. OB PARKU 5, V PETEK, 7. 11. 1969 OB 16. URI.
IGOR PLOHL
MILAN KAJC
lavina mesa
1.	Švicarji so jo tako krstili. In niso se zmotili.
V milem septembrskem soncu je polegala na kopališki terasi v dveh ležalnikih ali kar na dveh stolih; tudi bližnjo klopco s pogledom na morje si je podaljšala s stolom. In to zaradi udobja in v strahu, da bi se samo eno odsluženo sedalo ob kraju sezone ne sesedlo pod njeno težo. Bres dvoma je imela Izkušnje. Zato svojega enainse-demdesetletnega moža raje ni jemala na dopust.
V maju Je bila mesec dni sama in tudi v septembru prav tako dolgo.
2.	In to v isti sobi istega hotela. Saj ne bo slehernemu mlademu natakarju dvakrat razglašala številke svoje sobe! Meni je izdala le prostorčke, kjer izpostavlja soncu svojo zavaljeno gmoto mesa, češ: »Tu me najdete ob kateremkoli času, sobne številke pa vam seveda ne izdam!« In kakor da je nagajiva, je preteče vzvalovila goro mesa na dveh stolih. Prav so imeli Švicarji: »Dte Fleischlavine« — »Lavina mesa«.
(Nadaljevanje na 8. strani)
MILAN' KAJC, DOPUSTNIŠKI GOST KATEDRE, JE KNJIŽEVNIK STAREJŠE GENERACIJE. IZDAL JE DVE KNJIGI PROZE: NOVELE »ODMEVI OB MURI« (1935) IN POVEST O UČITELJSKEM ŽIVLJENJU »TILKA« (1937). OBJAVLJAL je Črtice IN NOVELE PO SLOVENSKIH REVIJAH IN ČASNIKIH. ŽIVI V MARIBORU.
Karikature:	Edvard
Ajd
(Nadaljevanje s 7 strani)
3.	V mesecu maju sem jo imel čast spoznati, to Šestdesetletnico, sameval sem onstran mize za češkimi godbeniki, ko mi je pomignila in me v kratkih besedah povabila v nočni bar. Le hipec naj še potrpim, da se preobleče. Kmalu je prijadrala iz svoje bližnje hotelske sobe: svilena bluza ji je bila od vratu do popka ožarjena z nekakšnim vrisanim orijentalsklm cvetom, da se mi je zvrtelo v glavi. V bar kajpada nisem tvegal ob njej, ampak precej pozneje, po nekaj krepkih požirkih pelinkovca. Vratarju sem pomignil: »Neka dama me je povabila.« O njeni teži, krepkih brčicah in možakarskem glasu sem kajpak molčal. Pomežiknil je in me pustil brez vstopnine, »džabc«.
4.	Ponudila mi je piva in se zatapljala v svojo godbo. Bila jc močno naglušna in govorila je glasno, kot da kliče koga v burji. Svoje drobne prioomt>e sem moral kar trikrat ponoviti, da me jc razumela. Ko sem videl, da raste zanimanje
barskih obiskovalcev zaradi naju, sem jo kratko malo pobrisal. (Domačini imajo za to pripraven izraz: »Odmcglil jo je.«)
5.	Lavino mesa sem pozneje še nekajkrat srečal, neki mišičasti Nemec mi jc pravil, kako ženska starta za njim, čeprav jih ima on že preko štirideset. Pokazala da mu jc okno svoje sobe v pritličju hotela, kjer se ponavadi zarano gola sonči. Toliko, da ga ni zadela kap, ko jc mimogrede poškilil v sobo in jo brez besed ucvrl kot takrat jaz iz bara.
^вмтпојП
6.	Ko se je prvič v maju vračala v Nemčijo, me je staknila v bifeju blizu recepcije hotela. Krog
nje se je grmadila gora kovčkov: »Zanesite ml jih do avtobusa, gospod pesnik,« jc bolj zapovedala kot pa prosila. Bilo mi je dovolj: »Saj ste vi močnejša kot jaz!«, bifetjerka pa je ogorčena skimavala: »Da si upa, naj si najame nosača!!! Vražji škrt!«
lavina mesa
koč prijatelja, se je blagovolila izraziti z grmečim glasom, ko sem kot ponižen šolarček, mršav od sonca in plavanja obstal pred njenim dvojnim sedežem, nepotrpežljivo mencajoč, da bi čimprej »odmcglil« v sončni popoldan. A roko mi je ob slovesu krepko pridržala, ko da sc me je oklenil polip. Med svojimi kopalnimi obhodi sem se poslej ogibal tega kraja ko morskih ježkov.
0
8.	Le enkrat sem sc še umakni) pred njo: ko je trideset avtov vseh znamk in narodnosti oglušujoče zahlipalo čez Punto, opozarjajoč na bližnji konec Tedna grozdja v Bujah. Mirnejši kopalci so menili: »Kaj pa spet norijo, spet kakšna gostija po italijansko,« drugi, radovednejši pa so tvegali sprehod do ceste pred hotelom, kjer se je hupajoča kolona vozil ustavila. Cel kamion grozdja jc bil zastonj na razpolago kopalcem. Za reklamo.
9.	Gosti so pridno segali po velikih, sončnih grozdih, tudi sarjt sem pozobal enega, nato pa sramežljivo z druge strani kamiona še drugega, večjega. Zobajoč iz previdnosti škilim po cest) proti konici Punte, od koder sc vali po asfaltu Lavina mesa na stebrastih okončinah, vsa zasopla, a neverjetno naglo za takšno težo. Skril sem se v senco parčnega drevesa in sledil s pogledom maratonsko vihrajoči gmoti, dokler se ni ustavila in zakračila kamion, kot da bi ga hotela zaustaviti zase.
7.	Jeseni me jc na pohodu čez hotelsko kopališče spet začofatila, dobrega starega znanca, tako re-
10.	Sopla je težko in hkrati kritično pretehtavala, v hipu je dvignila zaboj grozdja s kamiona. Vsi zobajoči kopalci so se naglas zgražali. »Da je ni sram, lavina mesa!!!« Se postreščka fakrat ni potrebovala, pa tudi iskala ga ni. Saj je bilo grozdje zastonj! To mora Čisto zares sporočiti še možu. Doslej mu še ni utegnila pisati.