PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši,*od 18. septembra 1944 do‘l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
pnmorski
M.	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 | 'Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 196 (14.026)
Trst, četrtek, 3. oktobra 1991
Hrvaški predsednik Franjo Tudjman pozval ZDA in Evropo k hitri in odločni akciji
Napadi vojske vse hujši
Napadalci so se spravili na biser Jadrana Dubrovnik - Položaj branilcev v Vukovarju postaja vse težji - Prosrbski blok spet sklical predsedstvo, ki ga je Stipe Mesič ocenil za nezakonitega
Skromna zagotovila Tudjmanu v Rimu
■ . / -"■
RIM — Italijanska vlada je od hrvaškega predsednika Franja Tudjmana zahtevala »znak dobre volje«, ki naj bi že četrtič omogfočil potrebne pogoje za prekinitev ognja. Ta znak dobre volje pa bi hil po mnenju Andreottija in De Michelisa, ki sta se s hrvaškim predsednikom včeraj pogovarjala v Rimu, takojšnja deblokada vojašnic jugoslovanske vojske. Deblokada vojašnic in takojšnja prekinitev ognja pa sta po mnenju zunanjega ministra De Michelisa bistvena »za ohranitev nadzora nad položajem, ki drugače že grozi, da se spremeni v splošen spopad.«
Hrvaški predsednik je v Rim dopotoval na povabilo italijanske vlade, sogovornikoma pa je predstavil tri hrvaške želje: mednarodno priznanje Hrvaške, angažiranje tamponskih mednarodnih enot med sprtimi stranmi in gospodarske sankcije za kršitelje premirja. Po zagotovilu ministrskega predsednika Andreottija (na sliki AP skupaj s Tudjmanom) in zunanjega ministra De Michelisa, da bo Italija partnerjem v ES takoj predlagala Uvedbo gospodarskih sankcij proti kršiteljem (konkretno pa jih nista imenovala) morebitne nove prekinitve ognja pa je Franjo Tudjman izjavil, da je tudi Hrvaška pripravljena deblokirati vojašnice JA, »vendar pa bo to storila šele v tistem trenutku, ko bodo prenehali napadi iz zraka, z morja in s kopnega.«
Poleg prizadevanj za sankcije Proti kršiteljem premirja pa je Italija - seveda če bo prišlo do nove prekinitve ognja - pripravljena vsaj v večje hrvaške centre poslati opazovalce, hrvaškemu predsedniku Pa sta Andreotti in De Michelis zagotovila, da Evropska skupnost ne bo nikoli pristala na spremembe mej z uporabo sile. Ob vsem tem Pa uradna Italija ne spreminja svojega stališča do morebitnega priznanja Hrvaške. »Za zdaj se o tem sploh ne govori,« je še enkrat poudaril De Michelis.
Franjo Tudjman se je včeraj dopoldne sestal tudi s predsednikom senata Giovannijem Spadolinijem, popoldne pa je bil gost predsednika republike Cossige in predsedni-
ka poslanske komisije za zunanje zadeve Piccolija. Na tem srečanju so prisostvovali še nekateri predstavniki demokristjanov, ki so se odločili, da v poslanski zbornici zahtevajo priznanje Slovenije in Hrvaške in da bodo o tem vprašanju zahtevali tudi glasovanje poslancev.
Danes bo hrvaški predsednik na avdienci pri poglavarju katoliške cerkve papežu Janezu Pavlu II. Prav v zvezi z današnjim srečanjem v Vatikanu pa velja omeniti, da je vatikanski državni sekretar, kardinal Angelo Sodano, v intervjuju za nemški Die Welt, da si bo Vatikan prizadeval, »da čim prej pride do mednarodnega soglasja za priznanje Slovenije in Hrvaške v skladu s helsinško listino.« Sodano je še povedal, da se z vojno ne morejo reševati konflikti, Evropo pa je pozval, naj delujejo v skladu sprejetih določil helsinškega sporazuma, ki predvideva tudi pravico narodov do samoodločbe. »Zdaj gre zato, da Evropa izpolni svojo moralno obvezo, ki jo je leta 1975 v Helsinkih svečano podpisalo 35 držav,« je še poudaril šef vatikanske diplomacije.
ZAGREB — Hrvaški predsednik Franjo Tudjman je včeraj v posebnih pismih pozval ameriškega predsednika Busha, predsednika haaške konference lorda Carring-tona in predsedujočega v Evropski skupnosti van den Broeka, da začnejo z nujno diplomatsko akcijo, na Hrvaško pa pošljejo tudi vojaške opazovalce in evropske mirovne enote. V pismih Tudjman napoveduje skorajšnji splošni napad jugoslovanske vojske in srbskih prostovoljcev na Hrvaško, »kar pa ne bo povzročilo le izgubo številnih človeških življenj, temveč bo ogrozilo tudi nekatere svetovno pomembne kulturne spomenike.«
Očitno je, da je hrvaški predsednik s tem misli predvsem na biser Jadrana, Dubrovnik, kjer so se kljub dokaj mirni noči minometni in topniški napadi nadaljevali. Spopadi na območju Brgata v Župi Dubrovački so trajali skoraj NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Vukovar se je znašel v pravem obroču zvezne vojske In srbskih prostovoljcev, ki s topovskimi granatami zasipajo mesto	(Telefoto AP)
Slovenski parlament nima dvomov o koncu moratorija
Vlada pripravila vse potrebno za uresničitev samostojnosti
LJUBLANA - »Glede nadaljnje poti v samostojnost slovenske države ni dvomov. Vlada je pripravila vse potrebno, da zaživi Slovenija po 7. oktobru v skladu z osamosvojitveno zakonodajo in sklepi, ki so bili sprejeti 25.6.1991. Pri tem se zaveda, da ji de facto mrtva, de iure še živa Jugoslavija tudi z nelegitmno oblastjo še lahko nagaja in škoduje. Po vsem, kar se je zgodilo, moramo umirjeno in odločno nadaljevati pot našega osamosvajanja in predvsem dokazati svetu, da smo sposobni samostojnega življenja. To nam bo uspelo, če bomo ohranjali temeljno enotnost, ki smo jo v teh časih že izpričali.«
To je le nekaj misli ministrskega predsednika Peterleta, ki jih je namenil poslancem slovenskega parlamenta na začetku včerajšnje skupne seje vseh treh zborov. Sle-
dilo je še poročilo podpredsednika vlade Ocvirka ter treh ministrov - Rupla, Bavčarja in Janše. Pred razpravo pa je predlog stališč in sklepov ob izteku trimesečnega moratorija poslancem prebral predsednik skupščinske komisije za mednarodne odnose Matjaž Šinkovec. Nato je sledila nekajurna razprava, ki bi ji tokrat resnično lahko prisodili kanček zgodovinskosti. Za govoriškim odrom se je namreč zvrstilo okrog trideset poslancev pozicije in opozicije, a se pri tem niso ozmerjali. Z manjšimi pripombami pa so v celoti podprli, predloženo vladno gradivo o uresničevanju samostojnosti in neodvisnosti Slovenije kakor tudi predložena stališča in sklepe. Predvsem pa tisto stališče,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Obisk ministrske trojke
Ministri Ocvirk, Bavčar in Kacin so po predstavitvi knjige The čase oi 1 nia obiskali Kmečko banko v Gorici	(Foto '
NA 8. STRANI
love-
ubej)
Kučan pri Mitterrandu
PARIZ — Francoski predsednik Francois Mitterrand je včeraj sprejel predsednika predsedstva Slovenije Milana Kučana in zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Predsednik Kučan je francoskega voditelja seznanil s slovenskimi ukrepi v zvezi z osamosvojitvijo. Pogovor je trajal dobro uro, kot poroča agencija Ansa pa ga je Milan Kučan ocenil kot izredno pomembnega za Slovenijo. Po Kučanovih besedah naj bi Mitterrand izjavil, da Slovenija lahko postarle neodvisna država, če je slovenski narod tisti, ki bo to neodvisnost hotel.
Minister Bavčar o novih pobudah
LJUBLJANA Minister za notranje zadeve Igor Bavčar je včeraj najprej povzel, kaj je že uresničeno na področju petih osamosvojitvenih zakonov, ki sodijo v resor notranjih zadev. Ob tem je poudaril, da so v času moratorija izvajali tiste zakone, ki niso bili v nasprotju z brionsko deklaracijo. Mednje sodi tudi zakon o državljanstvu, z izjemo 39. člena, ki določa, kdo se šteje za državljana Slovenije in s tem v celoti izključuje državljanstvo SFRJ. Sicer pa:
—	Vlada bo predlagala spremembo 40. člena zakona o državljanstvu, ki se bo nanašal na tiste prosilce, ki so sodelovali v agresiji na R Sloveniji.
—	s potekom moratorija bodo vsi, ki niso državljani Slovenije, obravnavani kot tujci, s tem da do 25.12.91 kot tujce ne bi obravnavali tistih državljanov Jugoslavije, ki so ali šele bodo zaprosili za slovensko državljanstvo.
—. V minulem obdobju so pristojni organi pripravili že približno 150.000 obrazcev novih slovenskih potnih listov. Vsak mesec naj bi-zagotovili še po 100.000 teh obrazcev. Nove slovenske potne liste bi začeli izdajati takoj, ko bo z njimi mogoče potovati v tujino. Nekaj sosednjih držav je že izrazilo svojo pripravljenost sprejeti državljane s takšnimi potnimi listi
Eden najpomembnejših osamosvojitvenih zakonov je zakon o nadzoru nad državno mejo. V pripravi je sporazum o določanju kopne in morske državne meje tudi med Slovenijo in Hrvaško. Sicer je ta meja na kopnem dolga 564 km. V prvi fazi je predvidena NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Medtem ko bodo sindikati danes gotovo potrdili oklic štiriurne splošne stavke
Za parlamentarni iter finančnega zakona vlada že napoveduje zatekanje k zaupnici
V Jeruzalemu nemški turistki žrtev nasilja Intifade
RIM — Finančni zakon še ni niti začel svojo parlamentarno pot, pa se mu na obzorju že rišejo temni oblaki. Vendar si bojna kopja ne brusijo samo opozicijske sile, saj negativni signali prihajajo tudi iz koalicijskih vrst. Najmočnejša reakcija pa po pričakovanjih prihaja od sindikatov, ki so na sinočnjem skupnem sestanku konfederalnih tajništev CGIL, CISL in UIL sklenili predlagati svojim skupščinam oklic štiriurne splošne stavke, ki naj bi jo izvedli v drugi polovici oktobra.
Stavka naj bi bila uperjena zoper ukrepe v finančnem zakonu, ki so po sodbi sindikatov neučinkoviti in škodljivi za odvisne delavce. Pred izvedbo stavke bodo sindikalne organizacije izvedle vrsto skupščin v delovnih okoljih, na katerih bodo delavce informirale in jih pripravile na splošno mobilizacijo. Po drugi strani pa so si CGIL, CISL in UIL zamislile tudi tri velike iniciative na teme davkov, zdravstva in javnih služb - ki sicer sindikate najbolj razburjajo - katere naj bi uresničili takoj po splošni stavki. O tej bodo skupščine vseh treh konfederacij odločale že danes in nobenega dvoma ni, da bodo predlog odobrile.
Na parlamentarnem obzorju pa se kot rečeno zbirajo vse temnejši oblaki. Leva opozicija
po napovedih strnjeno nasprotuje ekonomskemu manevru, Demokratična stranka levice pa je celo sprejela ponudbo Komunistične prenove, da bi priredili skupno protestno zborovanje. Povrhu pripravlja vlada v senci svoj proti-finančni zakon, ki naj bi ga predstavila že jutri, medtem ko predsednik strankine senatne skupine Pecchioli ne izključuje, da bi se lahko zatekli celo k obstrukcionizmu. Opozicijo napovedujejo tudi zeleni in radikalci, zelo negativno pa je z MSI vladni manever sprejela tudi desnica. Z običajno ostrino so vladne dokumente odklonili tudi republikanci, za katere manever skoraj v celoti sloni na povečanju dohodkov, ne da bi opravil z mehanizmi, ki porajajo izgube, medtem ko je davčni odpust za republikance »prava sramota«.
O tem, da čaka finančni zakon trda parlamentarna preizkušnja, so prepričani tudi predstavniki večinskih strank. Tako je predsednik senatorjev KD Mancino včeraj napovedal trde spopade, v vrstah demokrščanskih senatorjev pa je menda največ dvomov okrog izbir, ki so bile sprejete na področju socialne politike. Da bo zakonu le težko priti iz parlamenta brez bistvenih sprememb, je prepričan tudi pred-
sednik demokrščanske skupine v zbornici D'-Acguisto, po katerem poslancem pač ni moč preprečiti, da predstavijo svoje amandmaje. Deljene glasove je slišati tudi od ostalih vladnih strank, socialisti pa imajo po besedah predsednika zbornične finančne komisije Pira največ pomislekov o metodi privatizacije, ki bi brez ustreznih korekcij utegnila koristiti samo velikim zasebnim skupinam.
Medtem pa je vlada preko ministra za odnose s parlamentom Sterpe že dala vedeti, da se bo v primeru težav zatekla k zaupnici in če bo doživela poraz - je dodal Sterpa - pač ne bo druge izbire kot razpis predčasnih volitev. Še bolj odločen pa je finančni minister Formica, ki nima nobenega dvoma o predčasnem razpustu parlamenta, če se le-ta ne bo opredelil za vladni manever. V nekem televizijskem posegu je včeraj izjavil, da je vlada »v mejah svojih možnosti pošteno opravila svojo dolžnost, pri čemer se je držala navodil večinskih strank, da finančni zakon ne sme imeti volilne narave, pač pa da mora biti strog in pravičen«.
Najpomembnejši pozitivni odmev na manever pa je včeraj prišel iz Bruslja, čeprav EGS ne skriva bojazni, da bi »dobri nameni« med parlamentarno razpravo utegnili zvodeneti.
JERUZALEM — Čeprav naj bi se Bližnji vzhod pripravljal na mirovno konferenco, krvava dejanja pristašev intifade ne kažejo znakov pojenjanja. Včeraj sta bili žrtvi zahrbtnega napada mladega Palestinca nemški turistki, od katerih je ena, srednjih let na kraju atentata umrla, drugo, komaj 22-letno dekle, pa so v kritičnem stanju odpeljali v bolnišnico.
Napadalec je ženski z dolgim nožem zabodel v trebuh v nekem baru v bližini vrat za Damask, enega najbolj sugestivnih kotičkov arabskega dela Jeruzalema. Očividci so povedali, da je bil napadalec star okrog 25 let in da je svoji žrtvi napadel z bliskovito naglico, nato pa zbežal. Policija je pri iskanju atentatorja izolirala ves zgodovinski del mesta in do sinoči ustavila več kot 150 osumljencev, medtem ko je izraelski premier Šamir ostro ožigosal to novo krvavo poglavje v verigi atentatov na Izraelce in turiste.
V Sloveniji v kratkem v obtoku denarni boni
V Sloveniji so ze očitni znaki utrjevanja desničarskega bloka
LJUBLJANA — Slovenski finančni minister Dušan Šešok je napovedal, da se bo nova slovenska valuta imenovala klas in da jo lahko pričakujemo v naslednjih pol leta. Sodeč po včerajšnji razpravi na odboru slovenske skupščine za monetarni sistem, zadeve okoli imena slovenske valute le še niso dokončne. Po vsem sodeč gre za predlog vlade, ki bo ponujen v skupščinsko razpravo hkrati z zakonom o novi slovenski valuti, ob katerem naj bi uredili tudi vprašanje začasnega denarja do uvedbe prave valute, ki ga bomo v obliki bonov v apoenih od 1. do 1000 (na sliki) dobili predvidoma že ta mesec.(dd)
LJUBLJANA — Izredno napete politične razmere v Sloveniji, zlasti pa refleksi oboroženih groženj in splošne napetosti v Jugoslaviji, prave vojne med Srbijo, zvezno armado in Hrvaško itd., imajo seveda svoje posledice tudi na slovensko politično sceno. V ospredju zanimanja so spremembe znotraj Slovenske demokratične zveze, ki je bila in je osrednja politična stranka slovenske pomladi.
SDZ je zrasla kot matična stranka, iz katere so se med volilno kampanjo razrasle vse druge, njen osnovni program je bil demokracija in samostojna Slovenija. V tem kontekstu je bila to tipična stranka centra z močnim levim pridahom, če jo vzporejamo s strankarsko pisano pahljačo italijanskega sistema. Levi center torej, ki zagovarja popolno demokracijo, svobodo tiska, liberalizacijo brez revanšizma.
Že dalj časa pa sta bili opazni dve tendenci: po eni strani vedno ostrejši spopadi znotraj vladajoče Demosove koalicije in še zlasti napeto ozračje med uradno SDZ inPeterletovo katoliško skupino, ki ima v koaliciji vedno več besede; po drugi strani pa ostra notranja trenja v stranki sami in vedno večji vpliv desnega krila. Na tej osnovi je prišlo do sestave novega strankinega programa, katerega najvidenjša avtorja sta obrambni minister in predsednik strankinega sveta Janez Janša in najvidenjši slovenski »jas-
nadaljevanja s prve strani - nadaljevanja s prve strani
treb« pravosodni minister Pirnat. Novi program je izrecno desno centrističen, zagovarja obračunavanja s preteklostjo in z vsemi ljudmi preteklosti, v ospredju je torej militanten antikomunizem, zaščite manjšin ni več, govor je samo še o zelo bledi zaščiti državljanskih pravic za one, ki so seveda državljani republike Slovenije. Predvsem pa se stranko preimenuje in bi po novem to bila Narodna demokratična stranka, po vzorcu skrajno desničarskih strank evropskega kova.
Seveda je tako stališče naletelo na odločno upiranje bolj zmernega dela strankinega vodstva, kot je predsednik in zunanji minister Dimitrij Rupel, Spomenka Hribar in številnih drugih.
Vendar je na zadnji seji sveta stranke, ki odraža vse voditelje področnih odborov in vse parlamentarce, prevladalo desno stališče, umirjenejša levo—sredinska struja je bila povsem v opoziciji. Očitno bo nekaj takega tudi na bližnjem kongresu, kjer se bo odločalo samo o dveh možnih predsedniških kandidatih: skrajno desnemu Pirnatu in bolj zmernemu Janši, ki ima menda več možnosti za uspeh, povsem pa naj bi bil izrinjen iz kandidature dosednji predsednik Dimitrij Rupel.
Dokončna beseda torej še ni izrečena, saj imajo odločilno besedo delegati na kongresu, vendar pa je očiten premik na desno, ki ima lahko tudi resne posledice za sestavo slovenske vlade.
• Napadi vojske
vso noč, ki so jo prebivalci Dubrovnika v glavnem preživeli v zakloniščih. V spopadih je umrla neka ženska, dvajset ljudi pa je bilo težje ranjenih. Predsinočnjim so uvedli policijsko uro, mesto je brez električne energije in vode. Telefonske povezave so motene oziroma prekinjene, promet pa skorajda ohromljen. Tarča uničevanj so bili številni gospodarski objekti v okolici Dubrovnika, zlasti marina v Reki Dubrovački, poškodovana je tudi jadranska magistrala in številne zgradbe. Porušen je bil tudi televizijski oddajnik na Srdju, ki je pomembna komunikacijska točka tudi za poštni promet. Čeprav ni podatkov o napadih na kulturnozgodovinske spomenike, pa so drobci streliva padali tudi v samo mestno središče, nekaj tudi v okolico hotela Argentina. Kljub komunikacijski izolaciji je dubrovniška oblast ob pomoči številnih britanskih državljanov, ki so ta čas v Dubrovniku, preko BBC opozorila svetovno javnost, kaj grozi mestu in zahtevala pomoč. Po nekaterih podatkih naj bi hrvaške obrambne sile povzročile veliko škodo sovražnim enotam, v spopadih naj bi umrlo 80 pripadnikov okupatorske vojske, veliko pa so jih tudi zajeli.
Vedno hujši pa postaja položaj v vzhodni Slavoniji, kjer se hrvaški branilci Vukovarja z velikimi težavami branijo pred premočjo JA in srbskih prostovoljcev. Hrvaška TV s tega področja prikazuje dramatične posnetke. Mesto je skoraj povsem obkoljeno, prihajajo pa še nove oklepne enote agresorske vojske. Tudi v Vinkovcih in Osijeku je položaj podoben, med topovskim in minometnim obstreljevanjem Osijeka pa naj bi umrle tri ženske. Iz Iloka pa je prišel dramatičen poziv rdečega križa, ker naj bi zvezna vojska prepovedala dostavo zdravil in hrane približno 4.000 beguncem, ki so se tja zatekli iz okoliških krajev.
V Beogradu včeraj ni bilo seje predsedstva, ki jo je spet sklical podpredsednik Kostič. Seja naj bi bila danes, očitno pa je, da prosrbski del predsedstva uradnega predsednika Mesiča sploh več ne upošteva.
Ta je včeraj predsednikoma Makedonije Gligorovu in BiH Izetbegoviču ter sekretarju zveznega predsedstva poslal pismo, v katerem poudarja, da je bila predvčerajšnja seja predsedstva nezakonita in predstavlja del vojaške zarote, ki naj bi imela za cilj prevzem oblasti in oklic vojnega stanja. Gligorova in Izetbegoviča pa Mesič tudi sprašuje, kako to, da sta na tej nezakoniti seji sodelovala tudi predstavnika teh dveh republik Tupurkovski in Bogičevič, ki sta tako dala »zakonit pečat državnemu udaru.«
• Vlada pripravila
ki govori o tem, da ni nobenega razloga za kakršnokoli podaljševanje moratorija. V skladu s tem so sklenili, da z 8. oktobrom nadaljujemo uresničevanje temeljne ustavne listine o samostojnost in neodvisnosti, ustavnega zakona za izvedbo te listine, deklaracije o neodvisnosti ter vseh štirinajst junija sprejetih osamosvojitvenih zakonov z najnujnejšimi spremembami in dopolnitvami le-teh.
Skupščina je prav tako pozitivno ocenila prisotnost in delo evropskih opazovalcev, glede umika JA iz Slovenije pa vztraja pri določenem roku in sicer, da se zadnji vojak umakne z ozemlja Slovenije najkasneje do 18. oktobra letos. Skupščina je poudarila, da bo Slovenija še naprej udeležena v delu ha-aške mirovne konference, saj je zainteresirana za mir na območju bivše SFRJ. Hkrati pa jemlje vsem organom in službam bivše SFRJ pooblastila za predstavljanje in zastopanje interesov Slovenije pred drugimi državami in mednarodnimi organizacijami.
Skupščina je naložila svojemu izvršnemu svetu, naj nemudoma ustavi sleherno odlivanje sredstev iz naslova carin in kakršnekoli drugih dajatev v proračun bivše SFRJ, obenem nalaga vladi, naj taka ukrepa za vzpostavitev lastne monetarne suverenosti.
V stališčih se slovenski parlament dotika tudi državnih meja. V razpravi sta poslanca Franco in Aurelio Juri zahtevala poseben tretma hrvaško-slovenske maje na področju
Istre, opozarjajoč na težnjo po neomejeva-nju sožitja v tej regiji. Skupščina pa je na to v svojih sklepih naložila vladi, naj nadaljuje s pogajanji s Hrvaško in doseže vzpostavitev takšne meje, ki bo temeljila na načelu odprtosti. V sklepih se govori tudi o obnovi slovenskega zračnega prostora in odprtja slovenskih letališč, ob koncu pa se nalaga vsem organom oblasti v Sloveniji, da vse svoje delo na področju notranjih odnosov, zunanje politike in gospodarstva koordinirajo s pristojnimi skupščinskimi telesi in o svoji dejavnosti redno poročajo parlamentu.(dd)
• Minister Bavčar
gradnja 34 mejnih prehodov od tega jih bo 27 imelo status mejnih prehodov za mednarodni promet, dva za meddržavni in pet za obmejni promet.
—	Zaradi specifičnosti meje s Hrvaško bo kontrola na mejah prilagojena trenutnim razmeram. To pomeni, da od državljanov drugih republik organi ne bodo zahtevali potnih listov, temveč bo zadostovala osebna izkaznica.
—	Za uvoz in izvoz blaga, ki je podvržen veterinarskim in fitopatološkim pregledom, je določeno šest cestnih prehodov: Dragonja, Jelšane, Metlika, Pobrežje, Gruškovje in Središče ob Dravi, ter trije železniški: Ilirska Bistrica, Dobova in Središče ob Dravi.
—	V času moratorija so pristojni organi pripravili pravilnik o izvajanju nadzora nad državno mejo, o mejnih incidentih, potnih listinah, vizumih, o izvajanju zakona o tujcih, o priznanju statusa beguncev za kar je za izdajo pristojen minister za notranje zadeve in jih izdal takoj po izteku moratorija.
—	V zadnji fazi priprave je tudi pravilnik, ki predpisuje vozniška dovoljenja in registrske tablice. Izdelani so tudi osnutki obrazcev vozniških in prometnih dovoljenj ter registrskih tabic. Z zamenjavo bodo pričeli takoj po uveljavitvi pravilnika. Rok za zamenjavo je tri leta, to je do 25.6.1994.(dd)
O tem je bilo že mnogo govora in znani so Janševi predlogi, da bi Bavčar postal predsednik vlade, predsednik Peterle naj bi prevzel predsedstvo skupščine, sedanjega predsednika Bučarja pa bi upokojili. Ta predlog ni prodrl, saj razpolaga Peterle s skoro polovico vseh delegatov vladne Demosove večine, prodrl pa je predlog, naj se sestavi nova, učinkovitejša vlada, v kateri ne bo več 27, temveč samo 14 ministrov. Kateri ministri bi iz vlade izpadli? Razmerje sil je sedaj izrazito ugodno za SDZ, ki ima kar štiri zelo pomembna ministrska mesta, povrh pa še predsednika skupščine. Zadeve so torej dokaj zapletene, tudi zato, ker je mednarodni in splošno slovenski politični položaj takšen, da nihče ne more groziti ne izsiljevati z vladnimi krizami ne z novimi volitvami, saj je nujna vladna in politična stabilnost.
Očitno se v Sloveniji utrjuje desničarski blok, ki bi po novem imel dve močnejši krili. Predvsem katoliško—demokrščansko, ki se ustvarja na mednarodni ravni in katerega viden odraz je ustanovitev foruma demokrščanskih, ljudskih in krščansko -socialnih strank centralne Evrope, ki je zasedal 28. septembra v Trevisu. Tam so se dogovarjali za učinkovitejše sodelovanje vseh političnih sil s krščanskim predznakom, za stvarno evropsko integracijo in učinkovit proces ekonomskega in političnega združevanja. Govor je seveda bil zelo specifičen in konkreten glede priznanja in glede odnosa do Slovenije in Hrvaške in v tem okviru tudi o začiti manjšin.
Na levici stvari potekajo bolj počasi in šibkeje, zaradi določenega zaostrovanja, predvsem pa zaradi razdrobljenosti levih sil v Sloveniji in na Hrvaškem. V Ljubljani je bilo pred kratkim zanimivo zasedanje levih sil področja Alpe-Adria, na katerem je na primer bilo iz Slovenije zastopanih kar sedem prenoviteljskih, socialističnih ali socialdemokratskih strank. Sedaj se pripravlja podobno zasedanje, ki naj bi bilo v sredini novembra v Zagrebu in na katerem bodo sodelovale iste stranke širokega območja, tokrat že ob prisotnosti opazovalcev socialistične internacionale. Zagreb je izbran prav zaradi kritičnosti položaja te republike, ki je dejansko v krvavi vojni.
BOGO SAMSA
PSI, DSL in SSk o reformi volilnega sistema
Slovencem zagotoviti zastopstvo, ki jim gre
TRST — Včeraj je bila v deželnem svetu obravnava 16 zakonskih osnutkov o reformi volilnega sistema v deželi FJK. Šlo je pojasnitev izhodiščnih stališč, ki so jih zavzele o problemu posamezne stranke, saj pojdejo predloženi osnutki zdaj v prvo svetovalsko komisijo, ki jih bo proučevala Predvidoma poldrugi mesec.
Debata je potrdila dosedanja stališča posameznih političnih sil in razlike med njimi, zanimiva pa je bila predvsem zaradi tega, ker je vsaj približno nakazala, kako naj bi spremembe v volilnem mehanizmu vplivale na bodoča zastopstva manjših strank oziroma predvsem slovenske narodnostne skupnosti. Tega vprašanja so se dotaknili predstavniki Demokratične stranke levice, socialistične stranke in Slovenske skupnosti.
Bojan Brezigar (SSk) je nasprotoval predlogu socialistov o po-vzdigu najnižjega možnega števila glasov za vstop neke stranke v deželni svet s 5.000 na 20.000, ker bi to prizadelo majhne stranke, in dejal, da proučuje ES dokument, ki naj zagotovi politično predstavništvo jezikovnim manjšinam.
Svetovalska skupina DSL, za katero sta govorila Roberto Viezzi in Renzo Travanut, je zagovarjala dvig spodnje meje za vstop v skupščino, vendar s predpogojem, -da se z ustreznim mehanizmom zagotovi zastopstvo predstavnikom slovenske manjšine in to ne predstavnikom samo ene stranke. To je sicer zapopadeno že v zadevnem zakonskem osnutku DSL.
Potrebo po ustrezni zaščiti Slovencev je poudaril tudi Dario Ter-sar, ki je skupaj z Enricom Bulfo-nejem orisal stališča socialistov.
Cossiga bo sprejel jutri odposlanstvo italijanske narodnosti v Jugoslaviji
KOPER Italijanski državni poglavar Francesco Cossiga bo jutri v Benetkah sprejel delegacijo italijanske manjšine iz Hrvaške in Slovenije, ki jo bo vodil predsednik Italijanske unije Antonio Borme (v njej bodo Fabrizio Radin, Silvano Sau iz izvršnega odbora in Giovanni Radossi iz skupščine IU). Gre za izredno pomembno srečanje, ki naj bi zgladilo nekatere nespofazume, nastale ob nedavnih predsednikovih izjavah o italijanski manjšini v Jugoslaviji. Cossiga je ločeval istrske Italijane na tiste, ki so po priključitvi Istre emigrirali v Italijo, in tiste, ki so ostali. To so mu v Italiji zamerili, češ da je imel podcenjevalni ton do lastne manjšine. Srečanje bo imelo tudi simboličen in zgodovinski pomen, saj bodo predstavniki manjšine prvič pri kakem predsedniku italijanske republike. Seznanili ga bodo s svojimi zahtevami in pogledi na reševanje manjšinske problematike (poslali so mu memorandum o vzrokih in oblikah predlagane mednarodne zaščite manjšine v Sloveniji in Hrvaški) in s situacijo v Jugoslaviji.	_
Jutri bo Cossiga sprejel še delegacijo istrskih beguncev, v kateri bodo Del Bello, Sardos Albertini, Cattalini in Vigini. Jutri zvečer pa bo na Berlusconijevi TV Canale 5 oddaja Maurizio Costanzo Show, ki bo več kot eno uro posvetila razmeram v Jugoslaviji in italijanski manjšini. Na pogovoru s Costanzom bodo slovenski minister za informiranje Jelko Kacin, podpredsednik hrvaške vlade Zdravko Tomac in predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul.
BORIS ŠULIGOJ
V soboto in nedeljo v Lignanu srečanje deželne levice KD
Regionalizacija kot zdravilo
Slovenija bo osvojila zdravstveni model FJK
TRST — Slovensko zdravstvo se zgleduje po modelu, ki velja v FJK. To je prišlo do izraza na včerajšnjem sestanku med deželnim odbornikom Brancatijem in slovensko ministrico za zdravstvo Katjo Boh, ki je bil priložnost za izmenjavo izkustev in zagon globljega sodelovanja zlasti glede strukturne organizacije, osnovne medicine in psihiatrije. Naslednje srečanje bo v Ljubljani.
TRST — Državo bo mogoče prenoviti le s spremembo razmerja med osrednjo vlado in krajevnimi avtonomijami. To je resnična institucionalna reforma, ki lahko omogoči tudi sanacijo državne blagajne, česar najbrž ne bo mogoče doseči zgolj s klestenjem državnega proračuna. In podobno kot država bi se morale prenoviti tudi stranke, še zlasti Krščanska demokracija, ki bi morala sicer ohraniti vsedržavni okvir, obenem pa v večji meri upoštevati krajevne stvarnosti.
To razmišljanje predsednika deželne vlade Adriana Biasuttija, ki se za regionalizacijo Italije in stranke zavzema že veliko let, bo ena od osrednjih tem srečanja, ki bo v soboto in v nedeljo v Lignanu in ki ga prireja levica KD iz naše dežele. Simpozij so predstavili včeraj na novinarski konferenci v Trstu, na kateri sta sekretar Bruno Longo in predsednik Biasutti izpostavila predvsem, da srečanje želi biti prispevek demokrščanske levice k razmišljanju o nekaterih bistvenih vozlih sedanjega političnega položaja v državi. Poleg že omenjenih
problemov (regionalizacije države in regionalizacije stranke) se bodo lotili še vprašanja, kam gre danes italijanska levica. Razprave o tej temi se bosta udeležila socialistični podsekretar Giuliano Amato in član vodstva Demokratične stranke levice Wal-ter Veltroni. Demokrščanska levica želi dati k temu poglabljanju svoj doprinos, saj se čuti, pa čeprav z zornega kota KD, del italijanske levičarske stvarnosti.
Ob predstavitvi srečanja seveda ni manjkalo političnih bodic za notranje in zunanje nasprotnike. Glede Santuza je Biasutti dejal, da ne nasprotuje razčiščevanju, bivšemu ministru pa je vsekakor očital, da je za osebno uveljavitev spodbujal v deželi obiske demokrščanskih predstavnikov, ki ne pripadajo ravno levici. Pa tudi tržaškemu poslancu Coloniju predsednik deželne vlade ni prihranil zbadljivke, pa čeprav samo na ravni dovtipa: »Kaj pa bi bilo, če bi na prihodnjih volitvah jaz kandidiral za poslanca v tržaškem volilnem okrožju?«
Sen. Libertini pisal Vizziniju glede uvedbe slovenske TV
RIM - Predsednik senatorske skupine Gibanja komunistične prenove Luciano Libertini je v svojstvu člana parlamentarnega odbora za nadzorstvo nad ustanovo RAI poslal ministru za pošto in telekomunikacije Carlu Vizziniju pismo sledeče vsebine.
Zakon št. 103 iz leta 1975, člen 18, točka c) obvezuje koncesionarko RAI, da uvede televizijske oddaje v jezikih narodnih manjšin francoskem v Dolini Aoste, nemškem in ladinskem v Južni Tirolski in slovenskem v Furlaniji-Ju-lijski krajini. V zvezi s tem so bili določeni tudi časovni roki (za sklenitev ustrezne konvencije), ki pa so bili že obilno preseženi. Za uvedbo takšnih oddaj se je izrecno obvezala vlada med razpravo o "zakonu Mammi", ki je med drugim potrdil dolžnost javnih televizijskih postaj, da predvajajo programe v koprodukciji s sosednjimi državami, v tem primeru Švico, Avstrijo in Jugoslavijo. Vse do danes je ostala konvencija z RAI na papirju, predvsem pa je zelo hudo, da osnutek načrta o porazdelitvi frekvenc, ki je bil poslan Deželi Furlaniji-Julijski krajini, ne predvideva frekvenc za predvajanje programov v slovenskem jeziku. Po našem mnenju gre za dejanje, ki je dolžno po zakonu, in bi bilo Tvoja dolžnost ne glede na podpis konvencije, ki je sicer pripravljena že več mesecev. Nemiri v bližnjih deželah narekujejo jasno in dosledno ravnanje in živo upam, da bom prejel od Tebe ustrezna zagotovila.
Kopijo pisma je senator Luciano Libertini poslal še predsedniku RAI Enricu Manci in direktorju Gianniju Pasgua-relliju.
V odgovor predsedniku vlade Andreottiju
Budin: Italija ne more biti vzor na področju varstva manjšin
Priprave GKP na vsedržavni kongres v Rimu
BUTTRIO - V Buttriu se je sešel videmski pokrajinski koordinacijski odbor Gibanja komunistične prenove. Gasto-ne Andrian je poročal o pripravah na kongres GKP, ki bo od 12. do 15. decembra v Rimu. Poročilo in debata sta izzvenela v programsko-poli-tično analizo notranjih in mednarodnih razmer s posebnim poudarkom na dogodkih v Sovjetski zvezi in Jugoslaviji. Poudarili so nujo po mirni rešitvi jugoslovanske krize in spoštovanju želje posameznih republik po avtonomiji.
TRST - Torkov televizijski govor vladnega predsednika Andreottija, ki je hotel dati politični okvir varčevalnim ukrepom vlade, je včeraj izzval reakcijo deželnega svetovalca DSL Miloša Budina. Po mnenju predstavnika DSL je gospodarski manever vlade nespre-. jemljiv, ker je odraz iskanja volilnega konsenza in zato ne bo ozdravil državnega proračuna.
Glavni del svoje kritike pa je Budin namenil Andreottijevi trditvi, da je Italija glede varstva manjšin za vzor sosedam. Manjšine, pravi svetovalec DSL, niso zadovoljne s tem, kako Italija ravna z njimi, predvsem pa ne more biti
za vzor država, ki različno ravna z manjšinami, ki živijo v okviru njenih meja. Ker različnim manjšinam država jamči zelo različne ravni pravic, je očitno, da noče primerno odgovoriti na različne potrebe, pač pa se pri dodeljevanju pravic manjšinam ravna po političnih in volilnih potrebah tistih, ki imajo oblast. Pri tem Budin citira primer Slovencev, ki še vedno čakajo na zaščitni zakon.
Zaradi vsega tega, meni Budin, Andreottijev govor ne more biti lekcija o tem, kako se rešuje manjšinska vprašanja, pač pa lekcija, kako se ohranja oblast tudi na škodo manjšin.
Vzdolž Furlanije 50 milijard lir škode po neurju
VIDEM — Škoda po nedavnem neurju v Furlaniji, zlasti še v Terski dolini, ki jo je še povečalo slabo vreme zadnjih dni, znaša najmanj 50 milijard lir. Samo za odstranitev posledic na območju Cente in Nem bo potrebnih 25 milijard, sicer pa so povodnji hudo prizadele tudi Klu-že, Tipano, Bardo in številne druge kraje. Že dosedanji posegi hitre pomoči so stali Deželo več kot 80 milijonov lir, v naslednjih dveh ali treh mesecih, ko bo treba rešiti vsaj najnujnejše primere, pa bodo stroški narasli na kakšno poldrugo milijardo iz skladov za civilno zaščito.
Razvoj industrijsko-obrtne cone v Spetru
ŠPETER — Nov zbirni center za sadje in zelenjavo, ki ga bodo predali namenu 19. oktobra v Spetru, bo verjetno odprl predsednik deželne vlade Adriano Biasutti- Odprtje tega objekta bo povezano z razstavo in prodajo kostanja, ki se bo začela 12. oktobra in ki v Špeter privablja vsako leto izredno veliko obiskovalcev. Razstava v priredbi Gorske skupnosti za Nadiške doline bo do 27. oktobra in prav toliko časa bodo na voljo odjemalcem stojnice za prodajo kostanja. V okviru te pobude bodo pripravili tudi posvet o vlogi kooperacije v razvoju kmetijstva v biadiških dolinah.
Odprtje novega zbirnega centra Pa postavlja v ospredje stvarnost industrijsko-obrtne cone v Špetru. Po vsej verjetnosti bodo v teku enega leta vse parcele v špetrski industrijski coni, ki pokriva 83
hektarjev površine, zasedene. To pomeni, da so se industrijske in obrtniške dejavnosti pomnožile in da se je obenem povečalo število delovnih mest, kar je bistvenega pomena za razvoj Nadiških dolin. To nalaga nove odgovornosti in skrbi Gorski skupnosti, ki ji je Občina Špeter poverila upravljanje industrijske cone v Ažli.
Ta cona bo čez leto dni zaposlovala 500 delavcev in uradnikov, kar pomeni, da se bo njih število v primeri z majem letos (205) več kot podvojilo. Industrijskih obratov in obrtnih delavnic bo nad 30, 17 je že zgrajenih, za devet tečejo zadnja zidarska dela, ostale pa bodo v kratkem začele z gradnjo hal. Kot zanimivost povejmo, da po številu obratov in zaposlenih prednjači lesna industrija.
R. PAVŠIČ
Slovenski obrat v špetrski industrijski coni
Slovenščina povzročila razkol v KD
SVET LENART — Tudi Občina Svet Lenart ima svoj statut. Odobrili so ga z relativno večino glasov, besedilo občinskega dokumenta pa je razdvojilo večinsko listo, ki jo sestavljajo svetovalci Krščanske demokracije. Trije od dvanajstih članov večine (Sidar, Duriavig in Lauretig) se niso namreč strinjali s celotnim besedilom statuta in so se zaradi tega postavili na stran manjšine.
Jabolko spora je predstavljal 4. člen statuta, v katerem je večina izrazila potrebo po ovrednotenju krajevne, slovanske govorice (parlata slava). Predstavniki manjšine in z njimi trije demokristjanski »oporečniki« pa so zahtevali, naj besedo »slovanska« zamenjajo s pridevnikom »slovenska« (parlata slovena).
Takšen popravek ni bil po godu ostalim devetim predstavnikom večine, ki so bili tako prisiljeni sklicati dodatni seji občinskega sveta, da so statut lahko odobrili z relativno večino (za prvi dve glasovanji je namreč potrebna dvotretjinska večina).
Res je, da je v statutu Občine Svet Lenart obveljala težnja večinskega dela KD, ki se ni hotel jasno izreči o slovenski prisotnosti v tem kraju. Res pa je tudi, da je krajevna KD naletela na nasprotovanje znotraj svojih vrst, kar priča o razdvojenosti strahke v Občini, ko gre za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti.
R. P.
Na županstvu bo odslej plapolala tudi slovenska zastava
Koraki nazaj, a tudi nekaj novosti v statutu Občine Devin-Nabrežina
V občinskem svetu še pripombe glede statuta
Iz Doline soglasen poziv za premirje na Hrvaškem
Kakšen statut bo pravzaprav odobril devinsko-nabrežinski občinski svet? To se sprašujejo ne samo občani, ampak verjetno tudi sami občinski svetovalci, ki so doslej odobrili 27 členov tega dokumenta na skupnih 75, čaka pa jih še precej dela in spornih točk, med katerimi bo najbrž najbolj »vroča« tista o dvojezičnem poslovanju občinskega tajnika. Če smo v ponedeljek v zvezi z dvojezičnimi tablami v Ribiškem naselju in v Naselju sv. Mavra zabeležili velik korak nazaj, je torkova seja vendarla prinesla nekaj pozitivnih novosti, čeprav so odnosi znotraj večinske koalicije KD-SSk-PSI vse prej kot rožnati.
Občinski svet je na predlog zelenega Sgambatija sprejel sklep, da bo na županstvu odslej naprej plapolala tudi slovenska nacionalna zastava, glede zapisnikov občinskih sej pa je sklenil, da bo slovenščina ne samo povsem enakopravna italijanščini, ampak, da bo zapisnik sestavljen v jeziku, v katerem je spregovoril posamezni svetovalec. Ce bo to v slovenskem jeziku, bodo nato zapisnik prevedli v italijanščino. Formalno gre za malenkost, ki pa ima v zapleteni in napeti situaciji kot je devinsko—nabrežinska poseben politični pomen. Tudi ta sklep so sprejeli na predlog Sgambatija. Oba njegova predloga sta naletela na podporo predstavnikov SSk, DSL-KS in PSI, demokristjani pa so glasovali na različne načine, neo-fašist pa je bil seveda v obeh primerih proti.
Kot smo že poročali, so svetovalci tudi osvojili predlog (popravek je spet predložil Sgambati), da se dvojezične napise na trgovskih obratih obdavči podobno kot enojezične napise, medtem ko morajo sedaj trgovci v bistvu plačati nekakšen davek na dvojezičnost.
Torkova seja pa ni potekala brez zapletov. Priložnostna koalicija KD-PSI-MSI je iz osnutka statuta izločila člen, ki je imenoval Kraško gorsko skupnost kot medobčinsko ustanovo, ki najboljše zastopa potrebe in zahteve kraš-kega prebivalstva v tržaški in go-
riški pokrajini. Zahtevo, da se ta člen izključi iz statuta je predložil Di Giorgio (PSI), ki je rekel, da je taka omemba KGS pretirana in da je treba to ustanovo uvrstiti med tiste, s katerimi bo Občina vzdrževala redne stike in nič več. To stališče je podprl tudi Locchi (KD), proti pa sta nastopila Brezigar (SSk) in Širca (DSL-KS), ki je, kot znano, tudi predsednik KGS. Načelnik SSk je rekel, da je treba toliko nasprotovanj na račun gorske skupnosti pripisati dejstvu, da imajo Slovenci v tej ustanovi večino, kar mnogim, očitno tudi v devinsko-nabrežinski občini, ni po godu. Širca pa je izrazil veliko začudenje, da je ta predlog prišel prav iz vrst PSI, »ki je imela do pred kratkim predsednika te ustanove in ki trenutno aktivno sodeluje pri njenem vodenju«.
Do manjšega zapleta pa je prišlo tudi pri obravnavi člena, ki govori o mejah občinskega ozemlja. V osnutku je rečeno, da Občina Devin-Nabrežina meji z republiko Slovenijo, demokristjani pa so bili mnenja, da tega za sedaj še
ne gre zapisati, da je treba počakati na razvoj dogajanj ter do tedaj izpustiti omembo Slovenije ter se omejiti le na državno mejo. SSk, DSL-KS in Sgambati so pa bili mnenja, da je treba mejo s Slovenijo izrecno imenovati, razpravo o tem pa so odložili na kasnejši datum.
V zvezi s potekom ponedeljkove seje občinskega sveta je včeraj svetovalska skupina DSL-KS objavila tiskovno sporočilo, v katerem obžaluje, da je na novo oblikovana večina KD-PSI-MSI v zvezi z dvojezičnimi tablami zadala udarec pravicam slovenske narodne skupnosti, pri čemer zaskrblja dejstvo, da je bilo pri tem odločilno zadržanje zastopnika neofašistične stranke. SSk se je upravičeno čutila užaljena nad takim početjem KD in PSI, zato se DSL-KS sprašuje ali sploh še obstaja politična večina, ki podpira Caldijevo občinsko upravo. Bi bilo vsekakor zelo čudno in tudi obsodbe vredno, piše še v tiskovni noti, če bi se večinske stranke ravnale, kot da se ni nič zgodilo.	g
Predsinočnjim se je prvič po poletnem premoru sestal dolinski občinski svet. Že uvodoma je bil spet v središču pozornosti julija odobreni občinski statut. Ob vrsti odobritev raznih posegov, ki sodijo nekako v redno delovanje občinske ustanove, je bil predložen osnutek proračuna za finančno leto 1992 in za triletje 1992-1994. Dolinski občinski svet je na koncu še soglasno odobril resolucijo, s katero izraža globoko zaskrbljenost nad tragičnimi dogodki na Hrvaškem, ponovno poziva k čimprejšnji prekinitvi ognja in mirnem reševanju stanja.
Že na začetku seje se je torej razvnela ponovna razprava o občinskem statutu: pravzaprav je šlo za ugovor svetovalca zelene stranke Gianninija glede zapisnika zadnje seje občinskega sveta, češ da v njem niso omenjeni številni amandmaji, ki jih je predstavil svetovalec. Ob mnenju, da je dolinski statut izraz prenagljenosti večinske uprave, in z utemeljitvijo, da je župan onemogočil razpravo njegovih predlogov, je Gianni-ni že takoj po odobritvi statuta za-
hteval pri pokrajinskem nadzornemu odboru razveljavitev postopka. Drozina (KD) je glede tega izrazil občutek, da nekateri želijo okrog statuta umetno ustvariti politično afero. K njegovemu pozivu Gianniniju, naj se stvar ne nadaljuje s časopisnimi polemikami, se je nato pridružil še svetovalec DSL Švab. Poziv pa očitno ni zalegel, saj dolinski svetovalec Alternativne zelene liste v včerajšnjem tiskovnem sporočilu spet zagotavlja, kako »je na torkovem občinskem svetu dobil potrdilo, da je bil dolinski statut nezakonito odobren«. Med drugim dodaja, da se občinski odbor sedaj skuša braniti z izgovori o nepravilnostih glede predložitve Gianninijevih amandmajev. Sicer pa mu je bilo ponujeno preverjanje zapisnikov po posnetem gradivu.
Župan je v svojem poročilu omenil prvi obisk predsednika deželne vlade Biasuttija, ki se je ob otvoritvi .sprejemnega centra Glinščice tudi srečal z upravitelji. Poudaril pa je tudi nedoslednost ustanove ISTAT, ki ni poskrbela za dvojezične pole za bližnji splošni popis. V razpravi je Švab (DSL) opozoril na še ne izpolnjeno obvezo Dežele, da poskrbi za dvojezične smerokaze na odseku hitre ceste. Glede namestitve objekta Monteshell (vprašanje je postavil zeleni Giannini) pa bo uprava te dni pregledala in ocenila dokument ustanove EZIT.
Na koncu je dolinski občinski svet sprejel resolucijo, v kateri med drugim odločno opozarja in vabi pristojne mednarodne organe, predsednike držav in državnih vlad, da čimprej učinkovito posežejo za rešitev hrvaškega vprašanja. Mahnič (SSk) je v imenu svoje stranke kritično ocenil neodločnost evropske diplomacije, ki še vztraja v nepriznavanju slovenske in" hrvaške republike. V odgovor se je Drozina (KD) zavzel za »previdnejši« odnos, ki je v teh okoliščinah primernejši. V razpravo sta posegla še svetovalca Kofol (PSI) in Švab (DSL), ki je predlagal, da bi k reševanju vprašanja pozvali tudi ZDA in bivšo SZ.
DAMIANA OTA
Na nabrežinskem županstvu včeraj »vrh« o izvedbi metanizacije občinskega ozemlja
Na devinsko-nabrežinske županstvu je bil včeraj nov »vrh« za metanizacijo občine. Poleg podžupana in odbornika za javna dela Martina Breclja, so se ga udeležili predstavniki podjetja ACEGA s predsednikom Giuseppejem Skodlerjem in direktorjem Gaeta-nom Romanojem na čelu, tehniki podjetja ICI COOP iz Ronk, Alberto Fabri in Nicola de Cesare, ter predstavništvo skupine obrtnikov Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in združenja Associazione degli artigiani iz Trsta s predsednikom Giannijem Ferrantejem na čelu.
Na srečanju je bil govor o poteku in časovnih rokih za napeljavo plina v glavnih vodih, za priključitev posameznih uporabnikov ter za prilagoditev in morebitno spremembo notranjih naprav. Sklenjeno je bilo še posebej sledeče:
1.	podjetje ACEGA bo dodelilo dela specializiranemu podjetju bodisi kar zadeva popis potencianih uporabnikov, bodisi kar zadeva izvedbo del do števcev;
2.	obrtniki bodo kapilarno obvestili javnost o napeljavi plina in bodo poskrbeli za izvedbo del od števcev do posameznih uporabnikov, seveda na pro-
šnjo le-teh; preden bo plin prišel v hiše, bo podjetje ACEGA vsekakor pregledalo varnost priključkov;
3. občina se je obvezala, da bo v skladu s svojimi pristojnostmi napravila vse, kar je v njeni moči za čimprejšnjo izvedbo del, še posebej pa se je obvezala, da bo dala na županstvu na razpolago urad, na katerega se bodo občani lahko obračali za informacije ter za storitve in usluge v zvezi s priključki. V uradu bo posloval funkcionar podjetja ACEGA ali pa predstavnik pooblaščenega podjetja.
Predvideva se, da bo v teku termičnega leta 1992/1993 plin lahko uporabljajo od 700 do 900 uporabnikov in sicer na področjih Vižovelj, Sesljana, Nabrežine kamnolomi in v Nabrežini centru. Dela za priključitev uporabnikov se bodo pričela najpozneje januarja 1992. Seveda pa bo v drugi fazi poskrbljeno za raztegnitev glavnega plinskega omrežja in priključitev uporabnikov tudi v ostalih vaseh in zaselkih občine.
Ob koncu srečanja je podžupan izrazil zadovoljstvo zaradi zavzetosti, ki jo je izkazalo vodstvo podjetja ACEGA, da bi se dela za metanizacijo devinsko-nabrežinske občine pospešeno nadaljevala in izrazil pričakovanje, da bi ob tem prišlo do učinkovitega sodelovanja vseh zainteresiranih strani.'
Tržaška zavarovalnica Noricam računa na 10 milijard lir premij
Tržaška zavarovalna družba Noricum, ki deluje v sklopu bolonjske družbe Unipol, bo po predvidevanjih v letošnjem letu nabrala za 10 milijard lir premij. Tako je pred dnevi napovedal glavni ravnatelj Mau-ro Guidotti, ki je tudi omenil, da se bo tržaška zavarovalnica gospodarsko razbohotila v prihodnjih letih.
Tržaški zavarovalnici je v okviru družbe Unipol poverjeno delovanje na bančnem področju, ostale značilnosti zavarovalnice pa so delovanje na omejenem teritoriju (v severni in srednji Italiji) in specializacija (obrača se na neodvisne delavce, na majhna in srednje velika podjetja, poslovneže). Unipol je soudeležen pri Noricumu z večinskim 55-odstot-nim delniškim deležem, ostali partnerji pa so slovenski finančni družbi Safti in Fincat (s 26,25 odstotka in 8,75 odstotka), družba Reale Mutua in slovenska zavarovalnica Triglav (vsaka s po 5 odstotki delnic).
■ Zagrebški filharmonični orkester bo kljub vojni v Hrvaški konec meseca gostoval v tržaškem Verdiju. Tako sta med včerajšnjim obiskom v Trstu potrdila glavni ravnatelj filharmonije Lovro Lisičič in ravnatelj zagrebške koncertne dvorane Vatroslav Lisinski Branko Molan. Zagrebški orkester bo vodil Pavle Despalj, kot solist pa bo nastopil pianist Vladimir Krpan. Zagrebški filharmonični orkester bo izvajal dela Devčiča, Rahmaninova in Dvoraka.	c .
Po 29 letih plovbe med Trstom in istrskimi pristanišči
Potniška ladja Dionea v pokoju
Trst, mesto ostarelih, je od 1. oktobra »bogatejše« še za enega »upokojenca«, in to zelo posebnega. Z začetkom oktobra je odšla namreč v zasluženi pokoj znamenita potniška ladja Dionea, ki je dolga leta povezovala Trst (in poleti tudi Gradež) z istrskimi obmorskimi kraji. V 29 letih (splavili so jo v miljski ladjedelnici leta 1962) je v Tržaškem zalivu preplula na tisoče milj, sprejela na krov na tisoče potnikov, popeljala v Piran, Izolo, Umag, Novigrad, Poreč, Rovinj in Pulj, pa tudi v Sesljan pravo morje kopalcev. Na njeni zadnji plovbi ji je poveljeval kapitan Giorgio Bal-dassi, ki jo je varno popeljal do zadnjega pristana. Sedaj je zasidrana ob tržaškem pomolu (na sliki Davorina Križmančiča), kjer čaka na nadaljnjo usodo.
, 1
■		' ČARR01/1
OBLAČILA ZA MOŠKE ŽENSKE TTTIkTT’	»"l X T"*	PiiiiiiijjiJ	r
JUNIORJE TRST - UL. ROMA 12/A	Jean^y	
Naši proizvodi trajajo dalj
TEKOČA
GORIVA
ZA
OGREVANJE
VAM
DOSTAVIMO NA DOM
časa
m
• PLINSKO OLJE ZA OGREVANJE
• MAZIVNA OLJA ZA VSE VRSTE MOTORJEV
• Prodaja na debelo in na drobno
TRST - Domjo 145 - Tel. 817395 - 824400
Na Tržaškem bodo na razpolago tudi slovenski vprašalniki
Se zadnje priprave na splošni popis prebivalstva, industrije in storitev
Drevi predložitev statuta v pokrajinskem svetu
SKGZ in SSO: Pokrajina naj ne pozabi na Slovence
V kratkem^ se bo začel splošni popis 1991. Šlo bo za 13. popis prebivalstva in stanovanj ter za 7. popis industrije in storitev. Izvedli ga bodo v 50 dneh v letošnjem oktobru in novembru, z njim pa nameravajo ugotoviti stanje, kakršno bo veljalo 20. in 21. oktobra 1991.
Nanj se kot drugod po državi pripravljajo tudi v tržaški pokrajini in v posameznih občinah v njej, v skladu pač s strukturo popisne organizacije, ki jo vodi vsedržavni inštitut za statistiko ISTAT in ki med drugim obsega deželne popisne komisije, pokrajinske popisne odbore in občinske popisne urade.
Popis bo izvršen na osnovi vprašalnikov. Za popis prebivalstva so izdelani posebni vprašalniki za družine in za razne skupnosti trajnih sostanovalcev, kot so vojašnice, samostani ipd. Popisovalci bodo te vprašalnike razdelili med prebivalstvom v obdobju od 11. do 19. oktobra, izpolnjene pa jih bodo dvignili v obdobju od 22. oktobra do 9. novembra.
Za popis industrije in storitev so izdelani spet posebni vprašalniki, ki jih bodo popisovalci razdelili posameznim podjetjem in jih izpolnjene dvignili v istih obdobjih kot vprašalnike za popis prebivalstva. Na osnovi tako pridobljenih informacij bodo potem v nekaterih primerih izvedli še sektorske popise, npr. v podjetjih z večjim številom zaposlenih itd. Izpolnjene sektorske vprašalne pole bodo popisovalci dvignili v obdobju od 12. do 29. novembra.
Omenimo naj nadalje, da so posebne vprašalne pole predvidene še za tuje državljane, ki nimajo stalnega bivališča v Italiji, ter za krošnjarje oziroma za potujoče trgovce, ki svoje blago prodajajo na javnih trgovskih površinah. Za razliko od ostalih bodo te vprašalnike neposredno izpolnjevali sami popisovalci, in sicer s pomočjo intervjujev.
Namen popisa je seveda ta, da ugotovi kar se da verno stanje prebivalstva in stanovanj oziroma industrije in servisov, kakršno bo veljalo 20. in 21. oktobra. Kot nam je povedal šef tržaškega občinskega popisovalnega urada dr. Paolo Maraš, so vprašanja dokaj običaj-
na oziroma nič kaj posebno indis-kretna.
V primerjavi z vprašalniki popisa izpred 10 let so nekatera vprašanja nova. Tako je npr. v vprašalniku za prebivalstvo tudi vprašanje, ali je v stanovanju telefon, v vprašalniku za industrije in servise pa vprašanje, ali so podjetja opremljena z računalniki ipd. Kar zadeva podatke o prebivalstvu, velja podčrtati, da bodo ostali anonimni, razen nekaterih, ki se jih bodo poslužili občinski anag-rafski uradi za morebitno ažurni-ranje svojih podatkov. Kar zadeva podatke o industriji in storitvah, pa naj povemo, da popis namerava fotografirati uradno stanje, se pravi uradno število zaposlenih v podjetjih, njihovo uradno dejavnost itd.
Posebej naj omenimo, da bodo nekateri vprašalniki v tržaški pokrajini tudi v slovenščini, točneje vprašanci bodo lahko izpolnili slovenske vprašalnike v primeru popisovanja družin ter v primeru splošnega popisovanja industrije
Vprašalnike za popis prebivalstva in stanovanj ter industrije in storitev bodo po domovih oziroma podjetjih ipd. razdeljevali in jih potem izpolnjene dvignili popiso-
in storitev. Za skupnosti trajnih sostanovalcev, za posamezne gospodarske sektorje itd. pa bodo vprašalniki samo v italijanščini. Zadevni sklep je sprejel pokrajinski popisni odbor, kateremu predseduje tržaški prefekt, v njem pa so še predstavnik zavoda ISTAT ter načelnika tržaškega občinskega in pokrajinskega popisnega urada. Odbor je tudi odredil, naj bo obveščevalni material in še zlasti naj bodo plakati tudi v slovenščini. Še vedno pa ni natančno določeno, ali bodo slovenski vprašalniki tudi uradno veljavni oziroma enakovredni italijanskim. O zadevi naj bi se v teh dneh dokončno izrekli na notranjem ministrstvu.
Nekateri menijo, da bodo slovenski vprašalnih le nekakšno pomagalo in da bodo morali popisovalci podatke izpolnjenih slovenskih vprašalnikov prepisati na italijanske. Zadeva je z določenega vidika dokaj akademska, saj bo na vprašanja mogoče odgovarjati praktično izključno s prekriža-njem okenc, kar se menda enako dela v obeh jezikih.
valci, ki bodo delovali v okviru posameznih občinskih uradov. Popisovalci bodo v glavnem mladi z višješolsko izobrazbo. Za popis so se pripravili na posebnih tečajih,
V prejšnjih dneh je pokrajinska svetovalska skupina za statut izpeljala vrsto posvetovanj in avdicij o vsebini statutarnih določil. Skupaj z zastopniki tržaške gospodarske, trgovske in sindikalne stvarnosti sta bila na skupno avdicijo vabljena tudi predstavnika obeh osrednjih slovenskih organizacij, Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij. Le-ta sta poudarila potrebo, da bi pokrajinski statut vseboval pozitivne norme v prid slovenske narodnostne skupnosti, kar pomeni njeno ustrezno priznanje s primernim ovrednotenjem njenih dejavnosti in ustanov.
Pri tem je bila še posebej podčrtana pravica do rabe slovenskega jezika, ki mora dobiti ustrezno mesto v statutarnih določilih. Pomanjkanje državnega zaščitnega zakona po mnenju osrednjih manjšinskih organizacij ne sme nikakor biti opravičilo za drugačno ravnanje pokrajinske ustanove, ki mora pravilno uveljaviti obstoječi normativ in svojo statutarno avtonomijo. Predstavnika SKGZ in SSO
tako da se bodo ljudje lahko obračali nanje za katero koli vprašanje s tem v zvezi. Omeniti velja, ,da se bodo morali predstaviti s posebnimi izkaznicami, ki bodo na prednji strani prinašale osebne podatke in podpis popisovalcev, na hrbtni strani pa bodo imele podpis župana pristojne občine. Med izvrševanjem svojega dela popisovalci ne bodo smeli opravljati nobene druge dejavnosti, tako npr. ne bodo smeli delati propagande ali celo kaj prodajati. Kjer Slovenci živimo strnjeno naseljeni, bodo popisovalci pogosto znali tudi slovensko, v vsakem primeru pa jih bo mogoče vprašati tudi slovenske vprašalnike za popis družin in stanovanj ter za splošni popis industrije in storitev.
Na sliki fac simile prednje strani izkaznice, s katero se bodo morali predstaviti popisovalci med opravljanjem svojega dela.
sta ob tem ugotavljala, da predloženo statutarno besedilo, ki je bilo dano v vpogled udeležencem srečanja, žal ne odgovarjavsem zahtevam, pričakovanjem in težnjam tržaških Slovencev in da če bo odobreno v takšni verziji, bo predstavljalo še eno izgubljeno priložnost za zgledno urejanje odnosov v tem večjezičnem in večnarodnostnem prostoru. Predsednik pokrajinske uprave Dario Crozzoli bo osnutek statuta predložil na drevišnji seji pokrajinskega sveta.
0 olajšavah zaradi jugoslovanske krize
Komisija za delo pri poslanski zbornici je včeraj vpisala na dnevni red odlok o olajšavah tržaškemu in goriškemu gospodarstvu zaradi posledic jugoslovanske krize, ki ga je pred časom že odobrila vlada. Ob vladnem odloku bo poslanska zbornica razpravljala tudi o zakonskem osnutku na to temo, ki ga je vložil posl. Demokratične stranke levice Bordon. Zbornica bo začela razpravo o obeh normativih prihodnji teden, ker mora o vsej zadevi izreči svoje mnenje tudi Komisija za proračun.
Medtem je tržaški poslanec KD Coloni vložil amandma k vladnemu odloku, da bi z njim še izboljšali olajšave v prid tržaškim in goriš-kim industrij cem in trgovcem ter delavcem.
Če bo ta amandma sprejet, bodo lahko tržaška in goriška podjetja zamrznila za dobo šestih mesecev plačevanje socialnih dajatev. Te dajatve bodo poravnali v dvanajstih mesečnih obrokih brez dodatnih obresti v letu 1993. Prav tako predvideva preložitev plačevanja davkov IRPEF, IRPEG in ILOR za dobo šestih mesecev. Tudi te dajatve bodo podjetja poravnala v dvanajstih mesečih obrokih brez dodatnih obresti v letu 1993.
Po mnenju posl. Colonija prihaja do predlogov o olajšavah tukajšnjim podjetjem v zelo težki vsedržavni gospodarski situaciji, kljub temu pa so se tako minister Bodra-to, kot podtajnik Cristofori in parlamentarci vseh skupin izrekli pozitivno o njih, kar daje upati, da bodo ukrepi kaj kmalu sprejeti.
V glavnem bodo mladi, usposobljeni na posebnih tečajih
Popisovalci bodo imeli posebne izkaznice
m	CENSIMENTO'91
	R1LEVAT0RE AUTORIZZATO r  	r i	i
HOME E COGNOME	I	i i	t i	i	
C0MUNE	!	F0TD	i i	1
FIRMA	1	1 Stot	L	i
Tudi TKB med ustanovitelji delničarske družbe Finezit
Poučno-turistični izlet bo trajal od 25. do 27. oktobra
S KZ letos na Dunaj in Gradiščansko
V Trstu so včeraj pred notarjem Massimom Paparom formalno ustanovili finančno delničarsko družbo Finezit, ki ima za cilj vsestranski razvoj in utrditev krajevnega industrijskega sektorja. Novo društvo so ustanovili EZIT, Finporto, Mediocredito, Artigianfin, Tržaška hranilnica, Tržaška kreditna banka, BIG, krajevno Združenje industrijcev, Banca del Friuli, bančni zavod Ambroveneto, tukajšnja Trgovinska zbornica, Združenje obrtnikov, API in deželna družba Friulia.
Predsednik Finezit je Franco Tabacco (sicer predsednik Ustanove za industrijsko cono), za podpredsednika pa je upravni svet imenoval Roberta Cosolinija.
Francoska »Ramba« v Sesljanu...
Nabrežinski karabinjerji so prijavili sodstvu dva mlada Francoza, stara 20 oziroma 19 let, pri katerih so našli vrsto nedovoljenih predmetov. Med pregledom njihovega šotora v bližini sesljanskega kampinga Mare pineta so med prtljago izsledili štiri nože z daljšim rezilom, pištolo za svetlobne izstrelke, 25 metkov, pendrek in razpršilec za narkozo. Po mnenju preiskovalcev mlada Francoza nista vpletena v prekupčevanje orožja, kvečjemu sta skušala posnemati Ramba...
Kmečka zveza prireja že vrsto let izlete za svoje člane in prijatelje. Lani jih je popeljala v Toskano (Arezzo, Siena), predlani za en dan v zgornjo Savinjsko dolino, leta 1988 za dva dni na Gorenjsko z ogledom »Kravjega bala«, in leta 1987 za dva dni v Gornjo Radgono na ogled tamkajšnjega kmetijskega sejma. Izleti so pretežno turističnega, vendar pa tudi poučnega značaja, saj vključujejo redno vsaj po eno če že ne več kmetijskih zanimivosti.
Tako bo tudi letos, ko se bodo izletniki Kmečke zveze podali v Avstrijo, tja do Dunaja. Izlet bo od petka 25. okt., do nedelje zvečer, 27. okt. Zborno mesto izletnikov bo ob 6. uri na Trgu Oberdan z odhodom avtobusa »La Gradese« proti Trbižu in Gradcu s postankom v
Dijaški dom zbira obleke in hrano za hrvaške otroke
Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 573141, obvešča, da pričenja z zbiranjem obutve in obleke za otroke do 14. leta starosti ter obstojne hrane. Zbrano blago bo uprava Doma izročila Občinski organizaciji Rdečega križa v Kopru, ki bo blago razdelila potrebnim hrvaškim otrokom, ki so zaradi vojnih razmer ostali brez vsega in se trenutno nahajajo v nekaterih istrskih občinah.
Dom vabi prebivalce tržaške pokrajine, da prinesejo očiščeno obutev, opremo in zlikano blago ter originalno pakirano hrano v Dijaški dom, Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Luigi 11, avtobus 25 in 26.
O poteku pobude bomo obveščali javnost.
Letovanje skupine zgoniških upokojencev lepo uspelo
Skupina devetindvajsetih upokojencev iz zgoniš-ke občine, katerim so se na osnovi zadevnega sporazuma pridružili tudi nekateri posamezniki iz devin-sko-nabrežinske in repentabrske občine, je preživela teden dni na letovanju v termalnem središču Recoaro Terme.
Po oceni odbornika Rada Miliča, je pobuda povsem uspela, saj so vsi upokojenci, razen enega, izkoristili ta oddih tudi za to, da so dvakrat dnevno hodili na terapije, ki jih je po priporočilu družinskega zdravnika, preveril in potrdil še zdravnik termalnega središča.
Tudi vzdušje in počutje je bilo zelo dobro, tako da je letovanje, ki se je zaključilo že pred časom, doseglo svoj namen, tako z zdravstvenega kot z družbenega vidika, (bs)
obeh teh mestih in z nadaljevanjem vožnje do Dunaja. V avstrijski prestolnici si bodo izletniki ogledali razne znamenitosti, med drugim Štefanovo katedralo, Ring, dvorca Belvedere in Hofburg, cesarske grobnice in še kaj. Zvečer nastanitev v hotelu in karakteristična večerja v Grinzingu.
V	soboto, 26. okt., po zajtrku bodo imeli izletniki prosto za individualne oglede in morebitne nakupe in po kosilu nadaljevanje vodenega ogleda Dunaja (Schoen-brunn in novi del mesta). Proti večeru bodo Dunaj zapustili in se napotili na Gradiščansko v njeno glavno mesto Železno od. Eisend-stadt, kjer bodo tudi prenočevali.
V	nedeljo, 27. okt., bodo po zajtrku obiskali hrvaški vasi Tranštof in Rust od Nižiderskem jezeru, nakar bo na vrsti z raznimi postanki sprehod po najznačilnejših krajih znane »vinske ceste« vse do Gradca. Iz kmetijskega vidika bo seveda ta del izleta najvažnejši, zlasti za naše vinogradnike, saj gradiščanska in štajerska vina slovijo daleč po svetu. Po kosilu v Gradcu še panoramski ogled štajerskega glavnega mesta, popoldne pa povratek preko Trbiža s prihodom v Trst na Trg Oberdan okrog 22. ure.
Cena izleta na osebo je 300.000 lir, v kar so vključene vse v programu navedene usluge razen pijače in napitnine. Med potovanjem na Dunaj kosilo ni predvideno, ker bi zanj izgubili preveč časa glede na to, da so dnevi že kratki, zato pa je priporočljivo, da si vsak izletnik prinese prigrizek s seboj.
Izletnike bo spremljal kvalificirani slovenski vodič tako za turistično kot po potrebi tudi strokovno razlago. Vpisovanje od danes na sedežu Kmečke zveze v Ul. Cicero-ne 8/b. (j.k.)
■ Slovenska Vincencijeva konferenca iz Trsta sporoča, da je te dni oddala Caritasu tržaške škofije nadaljno vsoto 1.500.000 lir za pomoč beguncem in otrokom na Hrvaškem. Od tega je 500.000 lir zbral krožek Slovenske. Vincenci-jeve konference iz Križa, ostalo pa so izročili darovalci v trgovini Fortunato v Ul. Paganini v Trstu, kjer se nabirka še nadaljuje.
Vsem dosedanjim darovalcem iskrena hvala!
Ob hudi in nenadomestljivi izgubi dragega očeta Kamila izrekajo sošolcu Miranu in družini iskreno in občuteno sožalje
vsi bivši sošolci in sošolke klasičnega liceja
Dragi Milo!
Ostal boš vedno med nami! Iskreno sožalje družini.
55 - letniki iz Križa
Združenje staršev osnovne šole F. Bevk na Opčinah izreka iskreno sožalje podravnateljici dr. Marini Cas-tellani in družini ob težki izgubi dragega očeta.
______pismo uredništvu______
Polemično o prizadevanjih za slovenske TV programe
Kako, da je naše predstavnike strank in ustanov, vse tiste pač, ki nas predstavljajo, moral nekdo prehiteti pri tako važnem vprašanju, kot je slovenski TV program v Italiji in da se s tem ukvarjajo prof. Pahor in njegovi? Drugače je treba to zadevo prijeti. Zahtevati moramo to, kar nam pripada, organizirano po naših voditeljih, ki so zato poverjeni in plačani. Zato menim, da ni prav, da se tista skupina tam po »Velikem placu« smeši, samo sebe in nas vseh.
Vprašanje pa je, kaj so naredile, če so sploh kaj naredile, naše ustanove za dosego tega cilja in kaj so naredili naši politiki.
Ali nam TV programa ne obljubljajo že dolgo vrsto let in zakaj ga torej ne zahtevamo? Zakaj ne pokažemo s prstom v Koper, kjer italijanska manjšina že ima televizijo in še druge ugodnosti, ki se nam niti ne sanjajo? In še: zakaj se to vprašanje postavlja tako potiho, da glas, ki to omenja, ne seže niti čez naš prag?
Še se ne zavedamo in ne dovolj upoštevamo, kakšno važnost in vpliv imajo danes mediji na ljudi, posebno na mlade in televizija spada med najvažnejše in lahko
tudi vzgajajo ljudi. V našem primeru bi lahko vzgajala otroke v slovenskem duhu in jeziku.
Verjetno hočejo prof. Pahor in njegovi prepričati in prebuditi ljudi iz otopelosti, da bi se zavzeli in zahtevali nekaj kar jim pripada in kar jim je bilo obljubljeno. To je tisti najbolj trd oreh: zbuditi ljudi iz otopelosti, ki izhaja iz blagostanja, potem bi že šlo.
Povem vam primer, ki je dovolj zgovoren. Zamejski Slovenec parkira avto v Sežani in majhen deček ga nagovori v italijanščini. Na vprašanje našega zamejca, kje se je naučil italijanščine, deček odgovori, da po televiziji.
No zamislite se tisti, ki imate na skrbi ohranjanje in širjenje slovenskega jezika.
Ni dovolj, da smo zadovoljni s tem, da gledamo televizijo Slovenija in Koper, da imamo Radio Trst A. Da tudi Radio Trst A bi lahko pripomogel k temu.
Živimo v drugi stvarnosti in moramo imeti naš slovenski program, hoditi moramo v korak s časom.
S spoštovanjem Furlan Aleksander Barkovlje, 30.9.1991
»Zlata poroka« zakoncev Ive in Vladimirja Ščuke
V soboto, 5. oktobra bosta Iva in Vladimir Ščuka slavila 50-letnico svoje poroke. Že obletnica sama je tako visoka, da zasluži posebno pozornost. Če pa povemo še nekaj o zgodovini obeh jubilantov, če vemo, kako sta in kako še živita, kako premočrtna je njuna pot -vsaj kar zadeva njuno slovensko pripadnost - in če omenimo še vse, kar je povezano z njunim in življenjem našega naroda, potem so naše tokratne čestitke in omemba obletnice, še kako pomembne.
Naj takoj zapišemo, da sta se naša jubilanta »vzela« v tistih težkih časih, ko sta njuno zakonsko zvezo v rojanski cerkvi spremljala tudi dva policijska agenta. Za današnje čase se to kaj čudno sliši, v tistih časih pa se je to tudi lahko zgodilo. Nista bila zločinca, temveč le politična preganjenca oziroma posebna »policijska varovanca«.
Kot taka sta, v spremstvu policijskega agenta v civilu, tudi začela svojo poročno potovanje v Rim. Naloga agenta je bila, da se ne bi na poti ali v Rimu, mladoporočenca srečala s kakšnimi njunimi političnimi tovariši. Tudi v Rimu je potekako njuno poročno potovanje na povsem svojstven način. Vsak dan sta se morala javljati rimski kvesturi.
Iva Bucik se je rodila na Greti 3. novembra 1914 v zavedni slovenski družini. Oče je bil železničar in kot mnogi izseljen v notranjost Italije in sicer v Mestre, kjer je služboval do leta 1938.
Vladimir Ščuka je bil rojen 8. junija 1913 v Pliskovici na Krasu. Kot mlad fant je moral v Trst »s trebuhom za kruhom«, tu je obiskoval tudi večerno šolo, se tam spoznal z zavednimi slovenskimi mladinci in postal aktiven član Štempiharjev.
Prav zaradi te njegove pripadnosti so ga septembra 1940 tudi aretirali, kot so aretirali tudi nje-
govo bodočo ženo. Bilo je to v tistem času, ko se je že vse vrtelo okrog Pinka Tomažiča, njegove aretacije in se je že vse pripravljalo na njegov in na proces njegovih. tovarišev.
Tako sta si naša tokratna slavljenca lahko pisala svoja prva ljubezenska pisma iz koronejskih zaporov k Jezuitom. Sledilo je nato še toliko pomembnih dogodkov, med katerimi naj omenimo le konfinacijo Vladimirja Ščuka v Corropoli v Abrucih.
Po poroki sta začela naša jubilanta z delovanjem v mestnih in rajonskih organizacijah OF v Trstu. Delo je bilo težko in tvegano, saj sta bila pod stalnim policijskim nadzorstvom. Iva je bila zaposlena kot medicinska sestra na takratnem sedežu Bolniške blagajne v Ul. Slataper. V istem času je po svojih močeh, oskrbovala s sanitetnim materialom partizanske edinice.
Julija 1942 se jima je rodila tudi hči Marta, ki se je nato, se pravi čez določen čas, poročila v Milje z Jurijem Vodopivcem in imela hčerko Vlastico.
Ob vsem tem naj na kratko omenimo še kulturno delovanje Ive Bucik - Ščuka v naših pevskih zborih. Tako je na primer pela v znamem štempiharskem zboru, ki ga je vodil Danilo Danev. Po vojni je pela, pri nas že pozabljenem »Tržaškem zvonu«, ki ga je vodil prof. Karel Boštjančič. Iva se je udejstvovala tudi v gledališču ter je na primer nastopila v glavni vlogi FInžgarjeve drame »Razvaline življenja« skupno s pokojnim Silvijem Kobalom, na sedežu društva v Ul. Cisternone.
Če ju torej v teh dneh slavimo, če jima želimo, v imenu vseh Slovencev zdravja in osebnega zadovoljstva, menimo, da se jima le nekoliko oddolžujemo za to, kar sta naša jubilanta (na sliki) za svoje slovenstvo storila in žrtvovala. Iskrene čestitke.
NEVA LUKEŠ
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
ABONMA 1991 - 92
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma še do jutri, 4. oktobra od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma,. Ul. Petronio 4. tel. št. 734265.
Vpisovanje novih abonentov od sobote, 5. oktobra dalje.
koncerti
Ciklus koncertov Repentabor
V	nedeljo, 6. oktobra, ob 18. uri bo
na sporedu zadnji koncert posvečen Antoniu VIVALDIJU. Natopali bodo Stefa-no Casaccia (kljunasta flavta), Erika Slama (prečna flavta), Giuseppe Nalin (oboa), Fabio Missaggia (violina), Irena Pahor (viola da gamba, violončelo) in Dina Slama (čembalo).
Glasbeni september
V	ponedeljek, 7. oktobra, ob 20.30 bo v katedrali sv. Justa simfonični koncert zbora Cappelle Civice.
V	Palasportu pri Čarboli bo 14. oktobra ob 21. uri na sporedu celovečerni koncert MARCA MASINIJA.
Gledališče Verdi - Milje
Kulturni krožek GLOBOGAS sporoča, da koncert STEVE WYNNA, ki je bil napovedan za 5. oktobra 1991, ODPADE.
kino
ARISTON - 16.00, 22.15 Tentazione di Venere, r. Istvan Szabo, i. Glenn Glose.
EXCELSIOR - 17.30, 22.15 Scappatella con il morto, i. Kristle Alley.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.30, 22.00 Grido di pietra, r. Werner Herzog, i. Vittorio Mezzogiorno.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Oscar un fidanzato per due figlie. i. Ornella Muti, Sylvester Stallone.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Lingua di velluto, □ □
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Indiziato di reato, i. Martin Scorsese.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 The Com-mitments, r. Alan Parker.
G RATTACIELO - 17.30, 22.15 II conte Max, i. Christian De Sica, Ornella Muti.
MIGNON - 16.00, 22.15 II muro di gom-
ma, r. Marco Risi.
EDEN - 15.30, 22.10 Le tentazioni carna-li di mia zla, porn., OD
CAPITOL - 15.30, 21.30 Balla coi lupi, r-i. Kevin Costner.
LUMIERE - 18.00, 22.15 Risvegli, i. R. AVilliams, R. De Miro.
ALCIONE - 17.00, 22.00 VVhore, r. Ken Russell, i. Theresa Russell.
RADIO - 15.30, 21.30 Viziose adolescenti,porn., □ □
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 3. oktobra 1991
EVALD
Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 17.43
-	Dolžina dneva 11.38 - Luna vzide ob 0.35 in zatone ob 15.20.
Jutri, PETEK, 4. oktobra 1991
FRANČIŠEK
PLIMOVANJE DANES: ob 6.53 najvišja 34 cm, ob 13.01 najnižja -16 cm, ob 18.26 najvišja 21 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,4 stopinje, zračni tlak 1014,5 mb raste, veter 20 km na uro severo-zahodnik, vlaga 73-odstotna, nebo oblačno, morje močno razgibano, temperatura morja 21,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Federico Maria Ziza, Francesco Norante, Valentina Rasile, Gi-ovanna De Petris, Filippo Fragiacomo, Alex D'Alessio.
UMRLI SO: 55-letni Camillo Cossutta, 68-letna Giovanna Paoletti, 85-letna Aristea de Chiurco, 86-letna Italia Brai-da, 40-letni Gaetano Ranieri, 80-letni Gi-ovanni Rosar, 70-letni Giuseppe Busdon, 89-letna Ottavia Sumberaz Sotte, 89-letni Lino Postetto, 51-letna Norina Škerl.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 30.septembra do nedelje, 6. oktobra 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Venezia 2 (tel. 308248), Ul. F. Severe 112 (571088).
BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Venezia 2, UL. F. Severo 112, Ul. Ginnastica 6.
BAZOVICA ’- Ul. Gruden 27 (tel. 226210)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in. praznična od 8. do 20. ure.
UL. SV. FRANČIŠKA 20
Vas vabi danes, 3. oktobra, ob 18. uri
na otvoritev razstave
ROBERTO TIGELLI
slike
razstave
V	TK galeriji bo danes, 3. oktobra, ob 18. uri otvoritev razstave ROBERTA TI-GELLIJA.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu je na ogled do 5. oktobra razstava tržaškega slikarja Francesca VOL-PIJA.
Grad sv. Justa - Bastione fiorito. Še
jutri, 4. oktobra je na ogled razstava slikarja ROMOLA BERTINIJA.
V	državni ljudski knjižnici - Ul. del Teatro Romano 7 — je do 19. oktobra na ogled razstava čipk, ki jo organizira dežela Furlanija-Julijska krajina pod pokroviteljstvom občine Trst in v sodelovanju z Državno ljudsko knjižnico in Fa-meia muggesana.
V	tržaški občinski galeriji do 6. t. m.
razstavlja svoja dela slikar LUCA SUEL-ZU.
V	galeriji Beneške hiše v Miljah bodo v soboto, 5. t. m., ob 18.30 odprli razstavo slikarjev Paola COMUZZIJA in Giuliana DAL MOLINA. Razstava bo odprta do 19. oktobra.
__________gledališča_______________
Gledališče ROSSETTI
Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev za gledališko sezono 1991/92.
Gledališče VERDI
Jesenska simfonična sezona 1991
Jutri, 4. ob 20.30 in v soboto, 5. oktobra, ob 18. uri bo na sporedu koncert, ki ga vodi Michael Luig. Pianist Marcel-lo ABBADO bo izvajal Mozartove, Prokofjeve in Schumannove skladbe.
La Contrada - Gledališče Cristallo
Sezona 1991/92. V gledališču Cristallo in pri UTAT v Pasaži Protti lahko dvignete ali potrdite abonma.
razna obvestila
KRUT obvešča, da se začnejo v torek, 8. in četrtek, 10. oktobra tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu, Vpisovanje in informacije na sedežu Kruta v Ul. Ci-cerone 8/b danes, 3. oktobra od 9. do 12. ure. Tel. št. 360324.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom
- Danes, 3. oktobra se začnejo tečaji rekreacijske telovadbe po običajnih urnikih. Vpisovanje isti dan z izkaznico ZSKD.
SKD Tabor - Oopčine - Prosvetni dom - obvešča, da se ponovno srečujemo v krožku OB PLETENJU ŠE KAJ ... vsak četrtek po 20. uri. Vabljene vse, ki jih to veseli.
Barkovljanska skupnost vabi v procesijo rožnevenčne Matere božje, ki bo v nedeljo, 6. oktobra. Zaželjene noše. Pro-■cesija bo po maši od 8. ure.
Ruščina v pesmi - Zveza slovenskih kulturnih društev prireja sedem večerov avtorjeve ruske pesmi, ki bodo posvečeni liku in delu Vladimirja Vysockija. Ciklus je osnovan tako, da nudi možnost za jezikovne vaje. Srečanja bodo vsak četrtek od 18. do 19. ure. Prvo bo konec oktobra v prostorih ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20. Informacije na ZSKD, tel. št. 635626 od 8. do 13. ure.
Jesen skozi gib - ZSKD prireja plesne delavnice za starostne stopnje od 6. do 18. leta vsako soboto v oktobru in novembru v Gregorčičevi dvorani. Informacije in prijave na ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel, št. 635626 od 9. do 13. in od 16, do 18. ure.
čestitke
1. oktobra se je Mojci in Vasiliju pridružil mali MATJAŽ. Da bi se z nama čimprej igral mu želita Tjaša in Jana.
V	Medji vasi praznuje najina draga mama VILMA pol stoletja. Da bi bila še polno let zdrava in vesela ji želita hčerki Gianna in Bojana s sorodniki.
V	Dolini reflektor sije v čudežnost dneva, veliki dogodek je zate ERIKA! Danes 18 let ... sta magični besedi, cilj otroških let in start novega obdobja, hrepenenje mlade ženske z odrešilno fazo: "Zdaj sem zrastla, zdaj sem prosta, zdaj sem nekdo!" V preteklosti smo ti pomirjajoče stali ob strani mama, tata, sestra Metka in nona Ro-zalka.
URNIK SPREJEMANJA OGLASOV
Publiest s.r.i.
Ul. Montecchi 6, Trst
Tel. št. 7796611
obvešča, da sprejema razne objave za Primorski dnevnik:
od ponedeljka do petka
od 8.30 do 12.30.
Popoldne sprejema samo osmrtnice in sožalja od 13.30 do 17. ure ob sobotah od 8.30 do 12.30.
izleti
Sekcija Slovenske skupnosti v občini Dolina obvešča, da iz tehničnih razlogov odpade v nedeljo, 6, oktobra enodnevni izlet v Savinjsko dolino, v zameno pa priredi v nedeljo, 6. oktobra izlet v Benečijo - Matajur. Kdor se misli udeležiti izleta naj se čimprej prijavi na tel. št. 228481.
razne prireditve
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 obvešča, da se letošnja sezona začenja v mesecu oktobru. Prvo soboto, 5_. oktobra, ob 18,30 bo na sporedu DRUŽABNO SREČANJE s plesom in vpisovanjem novih članov.
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 prireja v nedeljo, 6. oktobra PRAZNIK KARA-MALOV. Začetek ob 15.30.
razne prireditve
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 obvešča, da se letošnja sezona začenja v mesecu oktobru. Prvo soboto, 5_. oktobra, ob 18.30 bo na sporedu DRUŽABNO SREČANJE s plesom in vpisovanjem novih članov.
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 prireja v nedeljo, 6. oktobra PRAZNIK KARA-MALOV. Začetek ob 15.30.
prispevki
. Ob obletnici smrti Igorja Jankoviča darujeta mama in Nora 50.000 lir za SKD Barkovlje in 50.000 lir za TPK Sirena.
Ob 40. obletnici smrti očeta Franca Klemenca darujeta Ana in Eda z družinama 50.000 lir za Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih.
mali oglasi
sHI EDI MOBIL!
Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766
POHIŠTVO IN OPREMA
PRODAM bivalni kontajner s streho na Koprskem. Tel. 231139 ali (066) 58353.
OSEBNI računalnik Macintosh LC še v garanciji prodam. Tel. 302748 v večernih urah.
PRODAM opremljeno stanovanje 80 kv. m pri Renčah (Jugoslavija) v dvostanovanjski hiši. Možnost odkupa cele hiši. Tel. 226317.
PRODAM klavir za 700.000 lir. Tel. št. 228475 ob večernih urah.
PRODAM BMW 520 I, september '83, bele barve, originalna kolesa, centralno zaklepanje, dvojno zunanje ogledalo, meglenke, servo volan, pet prestav, stereo naprava HIPI, štiri zvočniki za 8.500.000 lir. Tel. 211711 ob urah trgovin.
AVTOKAROSERIJA in mehanična delavnica Guštin - Ul. Carsia 45 išče resnega avtokleparja. Tel. št. 214522.
DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC išče izkušeno natakarico trikrat tedensko. Tel. št. 421481 od 8.30 do 9.30.
KUPIM knjigo prava z£ četrti letnik trgovske. Tel. 231139.
IŠČEM kakršnokoli zaposlitev enkrakt tedensko. Tel. v večernih urah na št. 220524.
POTREBUJETE hišno pomoč ? 40 - letna pridna in vestna, vešča vseh hišnih opravil vam lahko pomaga popoldne dvakrat ali trikrat tedensko. Klicati po 19. uri na št. (040) 225973.
V NAJEM dajem nebivajočim obnovljeno trosobno stanovanje z balkoni in ogrevanjem v bližini Dreher. Možnost opreme po izbiri. Ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Stanovanje".
IZKUŠENA bolničarka nudi pomoč ostarelim in bolnim. Tel. (003867) 73541.
NUDIM pomoč v gospodinjstvu in možnost varstva otrok. Tel. na št. 228000 ali 228800 - urnik uradov.
SUHA DRVA za kurjavo in akacijeve kole prodam. Tek. 421508 od 13. do 13.30 ali po 20. uri.
menjalnica_______________________2.10.1991
TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI		TUJE VALUTE	FIKING BANKOVCI MILAN	TRST	
Ameriški dolar —	.. 1242,200	1205.—	Japonski jen 		9,384	9,10
Nemška marka —	.. 748,220	743 —	Švicarski frank ....	.. 856,210	850.—
Francoski frank ...	.. 219,560	216,-	Avstrijski šiling ...	..	106,311	105,-
Holandski florint .	.. 663,780	658,—	Norveška krona ...	..	191,190	188.-
Belgijski frank ...,	..	36,306	35,25	Švedska krona ....	.. 205,190	202,-
Funt šterling		... 2178,250	2155,—	Portugalski eskudo	8,894	8,20
Irski šterling 		,.. 2000,500	1970.—	Španska peseta ...	.. 11,820	11,30
Danska krona ....	,.. 193,850	190,—	Avstralski dolar ...	.. 994,600	945.
Grška drahma ....	6,713	6.--	Jugoslov. dinar ...		25,-
Kanadski dolar ...	... 1098,600	1060,	ECU		.. 1531,400	-f
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
Za promocijo znane osvežilne pijače
Coca Cola ponuja pogodbo Pavarottiju
NEW YORK - Med nedavnim nastopom v ne-wyorški operni hiše Metropolitan, kjer je prvič natopil skupaj s »tekmecem« Placidom Domingom, se italijanski tenorist Luciano Pavarotti ni ravno izkazal, ker ga je glas pustil v ključnem trenutku na cedilu. Rešil se je sicer s sarkastičnim hrohotom, Publike pa le ni navdušil. Kljub temu delnemu neuspehu pa je povsem možno, da se bo turneja v new ^orku tenoristu obrestovala. Coca Cola mu menda Uamerava ponuditi bogato reklamno pogodbo.
Coca Cola želi na ta, način najbrž poudariti »klasično« podobo svojega proizvoda, medtem ko njena tekmica Pepsi poudarja bolj mladost in dinamičnost. S svojo »klasičnostjo« pa je Coca Cola doslej uspela ohraniti prvo mesto na tržišču. Pri temu ji poleg reklamne kampanje pomagajo tudi »veleposlaniki«, med katerimi je veliko vidnih ameriških politikov.
Na sliki: Pavarotti (levo) in Domingo
sklad mitje čuka
jelka Cvelbar
zastrupljeno okolje
Otroci in
Že iz dnevnih razgovorov lahko sicer nepreverjeno spoznamo, koliko več kožnih bolezni, bronhitisov, pa tudi rakastih obolenj se pojavlja. Posebej nas prizadene, ko govorimo ali izvemo s tem v zvezi novico, ki se tiče otrok.
In vendar ne gre le za nepreverjena spoznanja. Naše okolje je čedalje bolj zastrupljeno in te strupene snovi v veliki meri škodujejo predvsem otrokom.
Svetovne revije objavljajo fotografije otrok, ki se v čeških rudarskih pokrajinah morajo igrati na odprtem s posebno filtrirno masko na obrazu, mnogi izmed nas pa poznajo med svojimi znanci otroka, ki ga napada občasno srbečica neznanega izvora, ki se za nameček še zakomplicira z astmatičnimi spremnimi pojavi.
Nekateri otroci zbolijo za infekcijo bronhijev, ki jo povzročajo strupi iz okolja. V ekstremnih primerih lahko pride celo do močnega spastičnega bronhitisa, zaradi katerega je vsak nadaljni otrokov vdih bitka za zrak z vso dramatičnostjo, ki se ob tem kaže naključnemu opazovalcu.
Sočasno niso nič redkega pri takem malem pljučnem bolniku še močni ne-vrodermitisi alergičnega značaja. Zaradi teh se taki mali bolniki predvsem ponoči borijo tako za vdihavanje življensko potrebnega zraka kot s srbečico, ki je nevzdržna in se zaradi praskanja lahko spremeni v kožno infekcijo.
Med posledicami take bolezni je med drugim otrokova kronična neprespanost in nemir. To, kar imenujemo normalno življenje, za take bolnike ne obstoja. V
Nemčiji prizadeva nevrodermitis kar 1,2 milijona otrok.
Ti otroci se ne morejo, po pričevanju njihovih staršev, niti igrati, morajo se le praskati in praskati. Niti misliti si ne moremo, kako je to hudo!
Nova doba je torej prinesla s seboj nove kronične infekcijske otroške bolezni in jih uvrstila ob davico, tuberkolozo in paralizo. Te nove bolezni, ki jih nosi s seboj zastrupljeno okolje, niso tako smrtonosne kot tiste, ki smo jih poznali doslej, vendar so zdravniki pred temi novimi boleznimi veliko bolj razoroženi kot njihovi kolegi, ki so se pred sto leti borili z velikimi epidemijami.
Nove bolezni, kot so infekcijski bronhitis, psevdokrup, nevrodermitis, astma z alergijami, metabolične motnje organizma in živčne bolezni ter levkemije in tumorji in ki zaposlujejo zdravnike, ne da bi ti mogli najti dokončno rešitev, povzročajo, da se mnogim malčkom spremeni otroštvo in sploh mlada leta v nepopisne muke. Taki otroci so obsojeni na neprestane obiske pri zdravniku, hos-pitacije po bolnišnicah, na diete in terapije. Prisiljeni so na celo vrsto prepovedi, na izolacijo in iz vsega se razvijajo kompleksi in strah.
Javnost ne sliši na uho o svetovni katastrofi, kar se tiče okolja. Vest o težkih obolenjih je vredna objave le takrat, ko se nekaj velikega zgodi v bližini atomskega reaktorja, med otroki, ki živijo na področju za okolje škodljive tovarne in podobno. Javnost se še ne zaveda, da se taka obolenja tičejo pravzaprav že otrok naših sosedov ali znancev, ki živijo blizu
nas in daleč od neposrednih virov onesnaženja okolja, čeravno še ni primerov v naši družini.
To kažejo že podatki, da se je število take vrste malih bolnikov, o kakršni smo se razpisali danes, od leta 1975 podvojilo. Vsak deseti otrok vsaj enkrat doživi napad psevdokrupa, raziskave pa kažejo, da so taki napadi do trikrat pogostejši na področjih z ohesnaženim zrakom.
Kar deset odstotkov vseh otrok zboli za bronhitisom. Iz področij nekdanje Vzhodne Nemčije pa prihaja podatek, da boleha skoraj vsak drugi otrok za boleznijo na dihalih. Veliko otrok doživlja probleme z alergijami. Pogoste so: kožne alergije, nahodi, astme in alergije, ki jih povzroča prehrana.
Smrt v zibki prizadeva približno 2 tisočinki otrok v času od drugega do dvanajstega meseca starosti in je vzrok zanjo dovolj neznan: v zadnjih desetih letih pa so se primeri take smrti podvojili. Podatek za razmislek. Po statističnih podatkih je vse več otrok, ki obolevajo za rakom. Pred nekaj desetletji je bil ta pojav med šoloobveznimi otroki skoraj nepoznan. V Nemčiji diagonsticirajo zdravniki med otroki in mladostniki približno 2000 novih primerov raka na leto.
V povprečju prihaja na svet približno sedem otrok na tisoč s hibami. Hitro se veča tudi število otrok, ki jih bremeni telesna hiba. Veliko je takih telesnih poškodb, ki jih povzročajo strupi iz okolja.
Med obolenja, ki jih lahko posredno ali neposredno pripisujemo zastrupljenemu okolju, strokovnjaki uvrščajo tudi psihosomatske bolezni.
		—			MESEČNA NAJEMNINA — uporaba 24 ur	200.000 lir	■PARK01/2 INFORMACIJE
M	k|	1 M	HA 1	ji HT®	MESEČNA NAJEMNINA — za uslužbence	100.000 lir	
JV		9 1 w	mš^k	VmlV	DNEVNA TARIFA — od 8. dO 20. ure	8.000 lir	TRST
	Ul	LV E		R E	1. URA PARKIRANJA — za prvo uro-VSAKIH NADALJNJIH 15 minut	1.200 lir 500 lir	Ul. Udine	Tel. 418519
današnji televizijski in radijski sporedi
Cj RAI 1___________________
6.00	Nad.: Le cinque giorna-te di Milano (4. del)
6.55	Aktualno: Unomattina
10-15 Gospodarstvo
11.05	Nanizanka: La mossa del cavallo
H.55 Vreme in kratke vesti
12.05	Variete: Occhio al bi-glietto estate
12.30	Dok.: 30 let zgodovine
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Nad.: Vita di Cavour
15.00	Aktualnosti: Primissima, 15.30, Cronache italiane
16.00	Variete: Jesenski Big
17.35	Odprti prostor
17.55	V Parlamentu in vesti
10.05	Aktualno: Aspetta e ved...RAI
18.45	Dok.: La macchina me-ravigliosa - II cuore
19.40	Almanah in dnevnik
30.40	Film: Un professore fra le nuvole (kom., ZDA 1961, r. R. Stevenson)
22.25	Dokumenti: Zeus
22.45	Dnevnik
23.00	Dokumenti: Parlami d'a-more Mariu
24.00	Dnevnik in vreme
0-30 Danes v Parlamentu
8-	35 Rubrika opolnoči
9-	50 Film: II fattore umano
(krim., VB 1980)
RAI2
6.00	Nanizanke in.risanke
8.45	Nanizanka: L'arca del dr. Bayer
9.30	Izobraž. odd.: Campus
10.00	Film: Racconti romani (kom., It. 1955, i. Toto)
11.40	Nanizanki: Lassie, 12.05 Amore e ghiaccio
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.45	Segreti per voi
13.50	Nad.: Ouando si ama,
14.20	Santa Barbara
15.10	Film: Ultimatum alla polizia (dram., Fr. 1974, r. Marc Simenon, i. Bernard Blier)
16.45	Vesti in iz Parlamenta
16.55	VarietetVideocomic
17.20	Nanizanka: Hill Street
18.10	Športne vesti
18.35	Nanizanka: II commis-sario Kdster, nato vreme
19.45	Dnevnik in šport
20.30	TV film: Traffik (dram., VB 1988, r. Alastair Reid, i. Bill Paterson)
22.10. Variete: Amico mio
23.25	Nočni dnevnik
23.40	Odbojka: SZ-Italija (EP ženske)
0.20 Vreme, vesti, horoskop
0.25 Filma: II treno delle cin-que, Scacco matto
^ RAI 3	|
11.30	Šport: atletika
12.00	Aktualno: Krožek ob 12 (vodi Romano Battaglia)
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Šola se obnavlja
15.45	Športno popoldne: Biči & Bike, 16.10 motociklizem - superbike VN Francije, 16.40 jahanje
17.00	Nan.: Vita col nonno
17.45	La rassegna: pregled tujega tiska in televizije
18.00	Dok.: Divja lepota
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.05	Variete: Blob. Di tutto di pili
20.20	Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato
20.25	Nogomet: Genoa-Real Oviedo (Pokal UEFA)
22.30	Večerni dnevnik
22.45	Aktualno: La ricreazio-ne e finita (večer posvečen problemom šolstva)
0.45 Nočni dnevnik
1.05	Vremenska napoved
1.10	Filmske novosti
1.20	Variete: Fuori orario -Cose (mai)viste
[ Zt TV Slovenija 1	|
8.50	Video strani
9.00	Mozaik (pon.), vmes nad. Moja družina in ostale živali, 9.30 Šolska TV: Velikani književnosti - Blok, 10.05 Nekoč je bilo življenje
10.30	Mostovi
11.00	Nadaljevanka: Vrtinec
13.00	Poročila
15.20	Mostovi (pon.)
15.50	Sova (pon.), vmes nadaljevanka Ognjena polja
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik (pon.): Alternativni viri energije
17.30	V četrtek ob 17.30
18.35	Spored za otroke in
mlade: nanizanka Nevarni zaliv
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Nancy Wake (Avstral.-VB, i. Noni Hazlehurst)
21.00	Tednik
22.00	Dnevnik, vreme
22.25	Sova, vmes nanizanka Gremo na zabavo in nadaljevanka Ognjena polja (zadnji del), nato Jazz, blues...
0.10 Video strani
IIP) TV Koper_______________
13.00	Športni pregled
14.30	Otroška oddaja
15.30	La speranza dei Rayan
16.00	Nan.: Agente Pepper
17.00	Dok.: Čuda sveta ■17.30 Risanke
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes dokumentarca Enciclopedia Giramondo in Zgodovina fotografije
20.00	Eurogol
20.30	La speranza dei Rayan
21.00	Okrogla miza
21.30	Nan.: Agente Pepper
22.20	Dnevnik
22.30	Tutti frutti juke box
[~^y TV Slovenija 2
9.00	Program HTV
17.30	Studio Ljubljana
19.30	TV dnevnik RAI
20.00	Danes v skupščini
20.30	Dokumentarec: V kaj drvimo skupaj z zemljo?
20.55	Mali koncert
21.00	Večerni gost
21.45	Drama: Velika puntanja
23.45	Satelitski programi
24.00	Yutel
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Vojna je obrt, kruta in egoistična; 8.40 Orkestralna glasba; 9.00 Evergreeni; 9.30 To je . življenje; 9.40 Dvajset minut z...; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Radijska priredba: Cvetje v jeseni; 11.45 Priljubljene melodije; 12.00 Skozi tančico molka; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Ceciljanka 90: MZ Fantje izpod Grmade; 12.50 Orkestri; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Spomini Henrika Tume; 15.50 Mi in glasba: tenorist Anton Dermota; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.35 Vremenska napoved; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika;
8.05	Zabavna glasba; 8.15 Obvestila in glasba; 8.30 Dnevnikov odmev; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti;
13.00	Dp trinajstih; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Čestitke poslušalcev in glasba; 17.00 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Večerna podoknica;
23.05	Nokturno; 23.15 Nočna glasba.
Cl~ CANALES
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanka: Bonanza 8-35 Film: Un pugno di polve-
re (dram., ZDA 1958, r. Philip Dunne, i. Gary Cooper, Suzy Parker)
H.50 Kviz: II pranzo e servito (vodi Claudio Lippi)
12.40	Variete: Non e la RAI (vodi Enrica Bonaccorti)
12.55	Canale5News
14-30 Aktualno: Forum (vodi Rita dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone
16.00	Otroški variete
18.00	Kvizi: OK il prezzo e giu-sto, 18.55 La ruota della fortuna, 19.45 II gioco dei 9 (vodi Gerry Scotti), vmes (19.40) News
20.25	Variete: Striscia la noti-zia
20.40	Kviz: Telemike (vodi Mike Bongiorno)
23.00	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00 Canale5News
1.05	Variete: Striscia la noti-zia
1-20 Nan.: New York New York - Gioco pericoloso
2.25	Nočni spored
| RETE 4____________________
8.00	Buongiorno amica
8.05	Nadaljevanke: Cosi gira il mondo, 8.50 La valle dei pini, 9.35 Valeria,
10.20	Stellina
11.05	Kviz: Čari geni tori
12.00	Otroški variete: Ciao ciao. in risanke
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nadaljevanke: Sentieri (i. C.J. Hammer), 14.40 Senora, 15.15 Cristal,
16.45	General Hospital,
17.20	Febbre d'amore
17.50	TV 4 Vesti
18.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
18.30	Kviz: Il gioco delle cop-pie
19.00	Risanke
19.45	Nad.: Primavera
20.35	Film: La piu bella del re-ame (kom., It. 1989, r. Ce-sare Ferrario, i. Carol Alt, Jon Finch)
22.30	Nan.: Avvocati a Los Angeles - Il gioco crudele
-23.00 Film: Voglia di tenerezza (dram., ZDA 1983, r. James Brooks, i. Debra VVinger, S. MacLaine)
1.30	Spored non stop
ITALIA 1
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Odprti studio
9.00	Nanizanke: SuperVicky
-	La visita dei nonni, 9.30 Chips, 10.30 Magnum P.I.
-	Uno strano rapimento
11.30	Odprti studio
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano (vodi Gianfran-co Funari)
13.45	Nan.: Don Tonino - De-litto per gioco (i. Andrea Roncato, G. Sammarchi)
16.20	Nanizanki: Supercar -Un gorilla a Los Angeles,
17.20	A-Team - Stretta-mente riservato ai soci
18.20	Šport in vreme
18.30	Odprti studio
19.00	Nan: I ragazzi della III.C
20.00	Variete Benny Hill Show
20.30	Film: Fantozzi va in pen-sione (kom., It. 1989, r. Neri Parenti)
22.30	Film: Top secret (kom., ZDA 1984, r. Abrahams-Zucker, i. Val Kilmer, Omar Sharif)
0.30 Odprti studio
1.00	Nočni spored
ODEON________________
13.00	Risanke
14.30	Film: Il pirata del diavo-lo (pust., 1964, i. Richard Harrison)
16.00	Film: Ascoltami (dram., It. 1957, r. Carlo Campo-galliani)
17.30	Film: i due orfanelli (kom., It. 1947, r. Mario Mattoli, i. Toto)
19.30	Risanke
20.30	Film: Solo per il tuo amore (dram., 1977, r. W. Pe-tersen, i. Nastassja Kin-ski)
22.15 Telemeno
22.30	Film: Stangata in famig-lia (kom., It. 1976)
TMC___________________
8.30	Dok.: Prijateljska narava
9.00	Nanizanki: Sceriffo Lobo - Cavalli e no, 10.00 I giorni di Brian
11.00	Nad.: Vite rubate
11.45	Nanizanki: A pranzo con Wilma, 12.30 Doris Day Show
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Risanke
15.00	Film: Un uomo per tre donne (kom., ZDA 1985, r. Peter Bonerz)
16.45	Rubrika: Ženska TV
18.30	Kviz: Arriva la banda (vodita Gabriella Car-lucci in Luca Damiani)
19.45	Risanke: Snack
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Kviz: No Zapping, vmes film: Cancellate Was-hington! (pust., It. 1987, r. Neflo Rossati, i. David Soul)
22.30	Nad.: Doppio delitto
23.30	Vesti: TMC News
23.50	Montreaux Jazz Festival 0.45 Film: La notte del lupo mannaro (srh., ZDA 1972, r. Daniel Petrie, i. David Janssen)
TELEFRIULI____________
10.45	Telefriuli non stop
15.30	Zgodovina Pop glasbe
16.00	Risanke: Ciao ragjazzi
18.00	Nad.: La padroncina
19.00	Večerne vesti
19.30	Nan.: La guerra di Tom Grattan
20.00	Rubrika: Belo in črno
21.30	Nad.: Chi e quel ragaz-zo? (i. Ugo T ognazzi)
22.45	Nočne vesti
23.15 Rubrika: Morski šport
23.45	Rubrika o motorjih
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija: 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in_ odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Počitniški vrtiljak; 19.00 Prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Ugani; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, nasveti in priporočila;
11.00	Osebnosti iz gledališkega sveta;
12.00	Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti;
15.00	Komedijant; 16.00-17.30 Sanje o počitnicah; 17.35 Jazz; 17.50 Poletni koncert; 18.00 Alphabet Street; 18.30 Souve-nir d'Italy; 19.00 Lepe, najlepše.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17,30 Poročila; 10.00 Mahne-ja; 17.00 Time to rock; 19.00 Pogovor s psihologom; 21.00 Keltska glasba.
Predstavitev zbornika Nove revije o dogodkih v Sloveniji
Ministri Ocvirk, Bavčar in Kacin o poti do polne neodvisnosti Slovenije
Gallusovo zvočno bogastvo še enkrat na Goriškem
Dobrodelni koncert bo v soboto na Sveti Gori
Nova revija, ki je že lep čas pred lansko pomladjo v Sloveniji soustvarjala ozračje v katerem je lahko prišlo do prvih svobodnih volitev in do vseh tistih sprememb, ki smo jim bili priča, je bila sinoči pobudnik in organizator zanimivega srečanja v nabito polni dvorani pokrajinskega sveta. Predstavili so namreč zbornik The čase of Slovenia, knjigo, ki se je porodila sredi desetdnevne vojaške agresije na Slovenijo, knjigo, ki ima prvenstveno nalogo informiranja, seznanjanja svetovne javnosti (zato je tudi napisana v angleščini) o zadevi Slovenije. Knjigo, ki vsebuje vrsto zanimivih dokumentov širšega značaja, pa tudi takih, ki ponazarjajo vzdušje, ki se je v dneh druge osvobodilne vojne oblikovalo okrog skupine intelektualcev pri Novi reviji.
Gre torej v prvi vrsti za promocijo, za širjenje informacije v mednarodni prostor, ki naj pomaga premostiti dosedanje precej odmaknjeno gledanje evropske in svetovne politike do dogajanj v prostoru nekdanje Jugoslavije in ki naj pomaga k mednarodni afirmaciji Slovenije.
Tako sta na sinočnem večeru pojasnila smisel publikacije odgovorni urednik Nove revije in tudi izdajatelj publikacije Niko Grafenauer in sodelavec Jaroslav Skrušny.
Bolj kakor knjiga, upoštevati je namreč treba jezikovno oviro, pa so za promocijo "slovenske zadeve" poskrbeli trije ugledni predstavniki slovenske vlade: podpredsednik Andrej Ocvirk, minister za informiranje Jelko Kacin in minister za notranje zadeve Igor Bavčar.
Bolj kakor na desetdnevno vojno, ki se danes na nek način zdi že precej odmaknjena, čeprav se z neprimerljivo krutostjo nadaljuje nekaj deset kilometrov stran od slovenske meje, so bili posegi treh govorcev usmerjeni v pojasnjevanje razlogov in poti, ki jo Slovenija ubira za uresničenje zgodovinskega cilja, popolne samostojnosti in državnosti.
Minister Kacin je ob tem izrekel nekaj ostrih ugotovitev na račun evropske, ameriške initalijanske zunanje politike in cinizma njenega glavnega oblikovalca, ki zagotavlja da v Sloveniji in na Hrvaškem ni bilo, oziroma ni vojne: V Sloveniji je vojna terjala okrog 70 smrtnih žrtev. Če bi to primerjali s številom prebivalstva v Italiji, bi to pomenilo
okrog dva tisoč mrtvih. Dosedanje število smrtnih žrtev na Hrvaškem, bi v italijanskih dimenzijah pomenilo deset tisoč mrtvih! Zelo jasno je Kacin povedal, da so se v Sloveniji spremenile idealizirane podobe demokracije zahodne Evrope. V čudeže ne verjamejo, je dejal Kacin, vendar bo Slovenija po prekinitvi moratorija, čez kakšen dan, nadaljevala po zastavljeni poti. Na potezi je Evropa, ki mora izpolniti svoje obveznosti.
Kako se bo na različnih področjih udejanjala suverenost, sta v krajših posegih nakazala podpredsednik Izvršnega sveta dr. Andrej Ocvirk in minister za notranje zadeve Igor Bavčar.
Politična promocija ne more brez ekonomske promocije, včasih pa je red celo obrnjen, tako, da ekonomska integracija prehiteva politično.
Ocvirk je pojasnil vsa dosedanja prizadevanja na področju gospodarstva, da bi čimprej dohiteli evropski sistem, v katerem je Slovenija s svojim gospodarstvom že danes precej prisotna, napovedal uvedbo lastne monetarne enote že v oktobru in dejal da pri teh prizadevanjih upravičeno pričakujejo pomoč Italije, kot enega najmočnejših dosedanjih gospodarskih partnerjev.
Potem, ko smo izgubili iluzijo, da nam bo suverenost podarjena, delamo na tem, da bomo evropske države in svetovno javnost prepričali, da izpolnjujemo vse atribute državnosti. Prizadevamo si zato na utrjevanju oblasti na vseh področjih, je bilo kratko a zelo jasno sporočilo ministra Bavčarja, ki je ob koncu zavrnil vlogo, po kateri bi morala Slovenija plačati za trenja med romanskim in germanskim svetom. "Slovenija je odprta za vse, ki prihajajo k nam z dobrimi nameni".
Nekaj polemičnih poant je bilo slišati tudi v razpravi. V imenu pokrajinske uprave je udeležence večera pozdravil odbornik dr. Mirko Špacapan.
Ministrska trojka je bila včeraj popoldne tudi gost Kmečke banke, kjer se je seznanila z delovanjem te ustanove pa tudi s širšo problematiko gospodarstva Gorice in krajev ob meji, v luči dogajanj v Sloveniji in Jugoslaviji.
Kulturni dom Nova Gorica in frančiškanski samostan na Sveti Gori prirejata v soboto, 5. trn. ob 18. uri v baziliki na Sveti Gori dobrodelni koncert, Gallusovo zvočno bogastvo. Zbrana sredstva bodo namenili za delo poravnavo škode, ki jo je vsled vojne utrpela bolnišnica v Šempetru.
Po nekaj mesecih po nepozabnem nastopu v goriški stolnici, se pevci in dirigenti devetih zborov s Tržaškega, ki so sodelovali pri enkratnem načrtu poklona Jakobu Petelinu — Gallusu, ob štiristoletnici smrti, spet vračajo na Goriško.
Ljubitelji zborovskega petja, ki se koncerta v goriški stolnici, Trstu in Čedadu niso mogli udeležiti, imajo tako spet priložnost, da v živo prisluhnejo ustvarjalnosti slovenskega renesančnega mojstra svetovnega slovesa.
Tokrat je za udeležbo še razlog več: plemeniti cilj, ki sta si ga zastavila organizatorja.
Udeležence želimo posebej opozoriti, da bo iz Nove Gorice na Sveto Goro vozil avtobus. Prvič bo odpeljal že ob 16.30 izpred avtobusne postaje.
Jutri, 4.t.m. ob 20.30 pa bo v Kulturnem domu v Novi Gorici
Še protesti zaradi čudnega postopka priprave dokumenta
Danes zaključna razprava in morda glasovanje o Statutu
Poleg načrtov bolnišnice rešiti trenutne težave
V občinskem svetu se bo danes dopoldne (ob 9. uri) nadaljevala in predvidoma tudi zaključila razprava o Statutu. O dokumentu naj bi tudi glasovali. Možno pa je, da bodo glasovanje odgodili na jutri, v kolikor ne bo zadostne večine.
Že na začetku razprave smo zabeležili kritike glede postopka priprave statuta, saj ni bilo napovedanega ponovnega prepverjanja s predstavniki društev, organizacij in občanov. Pred izvršeno dejstvo so bili postavljeni rajonski sveti.
Sicer so v občinskem svetu nevarno čer števila rajonskih svetov modro obšli in odločitev odgodili na kasnejši čas. Rajonski sveti so imeli le toliko časa, da so izrazili ogorčen protest nad postopkom.
Med temi je tudi rajonski svet v Podgori. Včeraj so nam dostavili kopijo dokumenta, ki so ga v zvezi s sprejemanjem statuta odobrili. Dokument navaja, da osnutek ni bil pravočasno poslan rajonskim svetom in izraža ostro kritiko občinskemu odboru zaradi takega načina postopka. S tem so bile dejansko izničene možnosti konstruktivnega sodelovanja s strani rajonskih svetov.
Dokument nosi datum 1. oktobra 1991, podpisal pa ga je predsednik rajonskega sveta Edi Maligoj.
Kakor smo že pred dnevi poročali, so se v nekaterih rajonskih
svetih odločili za drugačne oblike protesta. Protestirali so zlasti proti nameravanemu krčenju, oziroma preporazdelitvi rajonskih svetov.
■ Danes se bo začelo novo poglavje v zapleteni zgodbi ponarejanja listkov državnih loterij. Sodnik dr. Gorian bo moral namreč odločiti proti komu od osumljenih oseb bo sprožil kazenski postopek. Prav tako bo moral določiti datum procesa.
V zadevo je do zdaj vpletenih šestnajst oseb, med njimi biši predsednik Pokrajine.
Štirideset mladih varčevalcev iz Furlanije Julijske krajine in Veneta bodo nagradili na slovesnosti, ki bo 27. oktobra v Vili Manin. Gre za imetnike vlog "Conto Je-ans", stare med 14. in 17. letom. Izžrebali so jih med približno tri tisoč kandidati, ki so pristopili k pobudi šestih ljudskih bank: Kmečke banke v Gorici, Banca popolare v Čedadu, Banca popola-re v Huminu, Banca popolare v
Ob stopnjevanju polemike koliko novih bolnišnic in kje naj se zgradijo, smo morda zanemarili trenutne težave javne zdravstvene službe na Goriškem. O tej problematiki je tekla beseda na nedavnem srečanju med odborom garantov Goriške KZE ter predstavniki sindikalnih zvez CGIL/CISL/UIL ter strokovnih zdravniških združenj ANAO in CISAS. Ugotovili so, da je največ težav v porodniškem oddelku, kirurškem oddelku ter na oddelku za splošno medicino (II).
Latisani, Banca popolare Udinese in Banca popolare Friuladria.
Prejeli bodo videokamero (1. nagrada), računalnik Amiga (2. na-garda) in zvočni stolp HI/FI Hitachi.
Med mladimi varčevalci Kmečke banke so izžrebali Eriko Cassa-ni iz Krmina (1. nagrada), Bruna Zavertanija, (2. nagarada), Eleno Porriello, (2. nagrada), Irene Dillil-lo, Marca Vecchija in Davida lac-chinija (vsi 3. nagrada).
Zadovoljive rezultate bi lahko dosegli s smotrno preureditvijo razpoložljivih prostorov.
Ta vprašanja so zelo aktualna in tudi pomembna, saj bo treba na novo bolnišnico, ne glede, če bo ena, ali če bo obveljala za zdaj nakazano rešitev o dveh, počakati še nekaj let.
V pogovoru so sodelovali, poleg predsednika Giannina Ciuffarina, še člani odbora Di Giannatonio, Esposito, Cataldo, Poiani, Gaggio-li in Lupi, za sindikalne organizacije pa Bisiani Cucut, Biancuzzi, Fogar, Alari in Albertini.
Glede vprašanj zdravstva, naj povemo, da bo o ključnem vprašanju ene, oziroma dveh bolnišnicah, danes popoldne razpravlja goriški pokrajinski svet. Jutri zvečer pa bo v Gradišču, v dvorani Coassin, javno zborovanja odbora za enotno bolnišnico, kjer bodo prikazali dosedanji potek akcije.
■ Posledice vojne v Jugoslaviji v goriškem gospodarstvu, zlasti v tistem, ki je vezano na pretok blaga in storitev, so že močno opazne. Razvoj dogodkov ne vzbuja optimizma. O teh nadvse aktualnih vprašanjih bodo razpravljali danes, ob 18.15 na sindikalni skupščini.
Izžrebali so dobitnike nagrad v okviru pobude Conto jeans
gostoval simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Antona Nanuta in s solistom, pianistom Riccardom Caramello. Koncert sodi v okvir Kogojevih dnevov 91, ki se zaključujejo.
Udeležba mladih na protestnem pohodu
Združenje A Sinistra — Associ-azioni studentesche se bo udeležilo nedeljskega pohoda proti organiziranemu kriminalu v Reggio Calabriji. Poskrbeli bodo za avtobusni prevoz, oziroma za prevoz z vlakom. Odhod je predviden v soboto popoldne, povratek pa v ponedeljek zjutraj. Podrobnejše informacije nudijo po telefonu 81240/531436 v Gorici in 531173 v Vidmu. Strošek prevoza predvidoma ne bo presegal 20 tisoč lir.
razna obvestila
Občinska uprava v Števerjanu obvešča, da je še do 10. t.m. na razpolago vsakomur, osnutek Statuta občine. Interesenti naj se javijo v tajništvu, vsak delavnik v uradnih urah.
ZSKD obvešča, da zapade 5. oktobra 1991 rok za predložitev prošenj v zvezi z zakonom za obmejna področja. Predsedniki včlanjenih društev naj se nujno javijo v uradu v Ul. Malta 2 (tel. 531495).
Sekcija VZPI—ANPI Dol/Jamlje priredi v nedeljo 20. oktobra ob 15. uri tradicionalni partizanski piknik pri Marjotu Pahorju v Jamljah.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »La notte dei morti viventi«.
VERDI 18.00-22.00 »II silenzio degli inno-centi«.
VITTORIA Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00 in 20.00 »Ameriški Ninja IV«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Ameriški Ninja IV«. Ob 22. uri »Sladka mala«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna št. 1 — ŠtaAdrež —-ul. San Michele — tel.21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna št. 2 — ulica A. Manlio 14 A/B — tel. 480405.
__________pogrebi____________
Danes, 9.30 Lino Siega, iz splošne bolnišnice v cerkev pri Madonnini in na pokopališče v Ločniku, 11.30 Maria Lusetic vdova Raner iz bolnišnice Janeza od Boga v Štandrež.
Sekcija VZPI—ANPI Podgora se klanja spominu Lina Siege ter izreka svojecm iskreno sožalje.
Pričakujemo Vas na sejmu
FLASH MODA
v hali A
MM MODI NI FUSHMOM
modne novosti za jesen in zimo, ki vam jih predstavljajo goričke trgovine
CtOnOlilAKEi
MODNE IDEJE
Korzo Italia 96 - GORICA - Tel. (0481)33330
GORICA Ul. Boccaccio 2 Tel. (0481) 33224
ŽENSKI BUTIK
Silvia
..-
Gorica - Ul. Mazzini 9/D - Tel. (0481)536383
&zfifucccettO'
OBLAČILA 0-16
Gorica - Ul. Marconi 1 - Tel. (0481)531507
IP
USNJARSTVO
LIONELLA
TAUCER LIONELLA
Gorica - Korzo Italia 74 Tel. (0481)533071
MOŠKI
ZINGARO
_______ŽENSKA
I m
GORICA
Kor%p Italia
Gl. Dante
Manufaktura
MARTELLANI
GORICA - Korzo Verdi 91 Tel. (0481) 533133
Cllf |
oblačila od leta 1902
GORICA - Korzo Verdi 107 Tel. (0481)533384
Ho Adriano
Urama J Zlatarna
GORICA - Ul. Ardvescovado 3 Tel. (0481)534633
FRIZERSTVO UNISEK PARFUMERIJA TRIHOLOŠK1 CENTER Gorica - Ul. Crispi 19-21 - Tel. 530331
Nedeljskemu koncertu prisluhnili mnogi poslušalci
Mozartova komorna dela
Tretji koncert festivala stare in sodobne glasbe, ki je bil v nedeljo, 19. septembra na Repentab-ru, je bil posvečen genialnemu glasbeniku Wolf-gangu Amadeusu Mozartu, ob spominu na njego-. vo letošnjo 200-letnico smrti.
Nastopajoči: flavtist Miloš Pahor in violonče-listka Irena Pahor, oba člana tržaškega komornega ansambla Gallus Consort ter njuni gostji iz Gradca, violinistka Gertraud Gamerith in Johanna Gamerith, ki je igrala na violi, so v skupnem muziciranju predstavili štiri komorna dela velikega glasbenika. To so bili Kvarteti za flavto, violino, violo in violončelo iz leta 1777-78. Poslušalcem, ki so do zadnjega kotička napolnili repenta-brsko cerkev, so z njim prikazali delček ustvarjalnega obdobja 21-letnega Mozarta. Njihov nastanek 'je namreč povezan s srečnim obdobjem Mozartovega življenja, ko se je na enem izmed sovjih koncertnih potovanj v Pariz za kratek čas zaustavili v takrat pomembnem glasbenem središču, Mannheimu. Mozart je zelo rad obiskoval to mesto, saj se je tamkajšnji dvor ponašal s sijajnim orkestrom, v katerem so igrali odlični glasbeniki, ki so bili hkrati tudi vešči skladatelji. Mozart je dobro poznal njihova dela, stvaritve mannhe-imskega skladateljskega kroga, ki je ob uvajanju novosti v formalni gradnji skladb in zvočnih učinkov izoblikoval zgodnjeklasicistični glasbeni
slog. Mozart jim je vselej rad prisluhnil, še zlasti se je navduševal med mannheimskimi vrituozi, med katerimi je slovel flavtist Johann Baptist En-dling. Morda je prav zanj skomponiral svoja dva prva koncerta za flavto, če tudi je znano, da ju je napisal po naročilu holandskega mecena de Jeana, ki je vsebovalo tudi štiri kvartete za flavto.
Pod vtisom mannnheimskih umetnikov so torej nastala prikupna komorna dela, edina te vrste v Mozartovem opusu, kvarteti za flavto, violino, violo in violončelo, ki smo jim prisluhnili v Repen-tabru. Kot vsa Mozartova dela, imajo tudi ta v sebi del osebnega in posebnega čudeža njegove genialne intuicije. Iz njih veje prisrčna, živahna, ljubka in iskriva glasba, žlahtna umetnina, ki nas vselej pritegne s svojo elegantnostjo in vedrino. Koncertanti v Repentabru so jo posredovali v njenem duhu, v duhu mozartovske lahkotnostni prijema in tehnične zanesljivosti. Še več! Z igro na baročna glasbila so ji ustvarili avtentičen zvok mozartovega časa, kar je v naši poustvarjalni umetnosti prava redkost. Koncert kvarteta v sestavi Miloš Pahor, Irena Pahor, Gertraud Gamerith in Joanna Gamerith je bil torej že zaradi tega trenutek očarljive glasbe, z zvočno podobo preteklosti evropske glasbe pa vreden vsega spoštovanja.	ANNA FINK
Zora Tavčar nova predsednica ZKP
V torek, na prvi oktobrski dan, je bil v Sežani prvi redni občni zbor Združenja književnikov Primorske — pododbora Društva slovenskih pisateljev. Po predsedniškem in tajniškem poročilu se je razvila debata, ki se je sukala predvsem okrog identitete Združenja in njegovih nalog pri uveljavljanju primorskih književnikov in primorske književnosti v domačem in širšem slovenskem porostoru.
Občni zbor je ocenil, da je bilo delo, ki ga je združenje v prvih dveh letih obstajanja opravilo, kljub določenim pomanjkljivostim in zaprekam, pozitivno, da pa se je potrebno še nadalje truditi za še večjo odmevnost združenja v dejavnosti in za boljšo povezavo znotraj organizacije same.
Na občnem zboru je bila za novo predsednico izvoljena tržaška pisateljica Zora Tavčar (nasleduje prvemu predsedniku Borisu Pangercu), ki s svojim ugledom in svojo delavnostjo prav gotovo jamči za prihodnji še
večji razmah primorske pisateljske organizacije. Sicer bomo o prvem občnem zboru Združenja književnikov Primorske podrobneje še poročali v prihodnjih številkah našega dnevnika.
Z umetnostjo proti vojni
Kljub vojnim razmeram in časom, ki na Hrvaškem umetnosti niso najbolj ugodni, bo reško Narodno gledališče Ivana Zajca jutri uprizorilo prvo letošnjo premiero v novi sezoni. Nastala je v sodelovanju z zborom in orkestrom Opere in Baleta, gre pa za velik gledališki projekt, ki je bil v rokah slovenskega režiserja Vita Tauferja. Na sporedu bo namreč dramska legenda Miroslava Krleže »Kraljevo«, s katerim hoče reški teater izpričati vero v prihodnost — vsemu nasilju navkljub, kot je rečeno v vabilu na predstavo.
Monografska številka Dialogov
Zdomska literatura
Drevi v Solkanu začetek nove sezone PDG
S Tramvajem poželenja na pot
Revija za kulturo Dialogi iz Maribora, ki je letos vsebinsko in oblikovno precej spremenila svojo podobo, je sedmo številko v celoti namenila predstavitvi slovenske zdomske književnosti zadnjih let. Publikacijo je uredil na Dunaju živeči književnik Lev Detela, objavil pa je dela literatov, ki smo jih v glavnem srečali tudi v Alep-hovi Antologiji slovenske zdomske poezije zadnjih štirideset let.
Zgodilo se je torej še eno hvalevredno dejanje popravljanja krivic tistim piscem, ki zaradi različnih razlogov živijo v tujini in se jih je pretekla oblast na Slovenskem skorajda sramovala, če jih že
W
Štatenberg 91
Tudi letos se bodo vrata grada Štatenberga odprla za slovenske pisatelje, ki se bodo na tradicionalni jesenski prireditvi zbrali 11. in 12. t.m. Štatenberško srečanje 1991 bo posvečeno desetletnici smrti pesnika Edvarda Kocbeka, ob glavni temi pa bo še vrsta spremnih prireditev, ki bodo napolnile dneva udeležencev. Med drugim bodo v Slovenski Bistrici odprli tudi novo pionirsko knjižnico, v kateri bo stekel tudi pogovor s pisatelji.
ni celo zatirala in anatemizirala. Napake prejšnjega netolerantnega režima se torej - v veliko veselje Prizadetih - popravljajo s svetlobno hitrostjo, saj na domači »trg« vstopajo zanimive umetniške figure, tudi takšne, o katerih do sedaj ni bilo praktično nič znanega -vsaj ne povprečnemu ljubitelju leposlovja. Slovenci veljamo za pesniški narod - po nekaterih ocenah jih poezijo piše (ali vsaj to skuša Početi) okrog petsto, ja, prav ste razumeli, petsto prešernih sanjačev. ali drugače, še bolj nazorno: ko gremo po ulici našega glavnega mesteca je veliko možnosti, da se bo vsak štiritisoči mimoidoči imel za pesnika - in smo najbrž topogledno med najbolj pesniškimi narodi na svetu. Ta peresna vojska pa se bo gotovo še okrepila, ko se ji bodo pridružile vse čete pesnikov od Amerike do Avstralije. No, proces se je očitno že Pričel. Malo se je sicer bati, da bo v državi zmanjkalo papirja, toda, to je še vedno bolje, kot če bi nam Primanjkovalo pesnikov.
V reviji srečamo sedemnajst imen, med katerimi je največ pesnikov, nekaj pa je pisateljev in dramatikov. Za poezijo bi lahko dejali, da najbolj pristno odzvanja v Bertu Pribacu, ki mu je pred časom v eni od najuglednejših slovenskih založb izšla tudi pesniška
zbirka. Pribčeve pesmi so nabite z nekakšno lirično resignacijo, kot je na primer lepo razvidna v pesmi Razdal sem malo: »Razdal sem malo, / ker nisem imel ničesar, / in kadar sem imel prgišče, / nisem vedel, da imam bogastvo. // Okrog mene so ljudje / trpeli krivico in zasmeh, / jaz pa sem se jim izognil / po stranpoteh, / da bi ubil v sebi resnico, / ki je bruhala v me / kot podvodni vir.«
Kakšne krivice in zasmeh je pesnik doživljal okrog sebe seveda ni čisto jasno, upravičeno pa lahko domnevamo, da je v tem otožno liričnem tonu skrita tudi resnica njegovega zdomstva, resnica njegovega trpljenja v tujem svetu.
V podobnem melosu se berejo tudi ostale pesmi v reviji, čeprav imamo opraviti z najrazličnejšimi slogovnimi prijemi.
Za boljše razumevanje celotnega izbora je poskrbel kar sam urednik Lev Detela z obsežnim Pregledom slovenske zdomske književnoti. To je sicer strokovno napisan tekst, a nekoliko težko berljiv, ker je prepoln najrazličnejših podatkov.
JOŽEK ŠTUCIN
Drevi bo v solkanski dvorani (ob 20. uri) otvoritvena predstava nove sezone Primorskega dramskega gledališča. »Tramvaj poželenje« Tennesseeja Williamsa, klasično delo psihološkega realizma, je zrežiral Dušan Mlakar, igrali pa bodo Mira Lampe-Vujičič, Stanislava Bonisegna, Bine Matoh in drugi (Na sliki: Bine Matoh in Mira Lampe-Vujičic)
Knjigo je izdala furlanska založba
Soča od izvira do morja
Zaključil se je grafični bienale
V petek, 20. septembra, so v tolminski knjižnici Cirila Kosmača slovesno predstavili knjigo o Soči, avtorja prof. Zorka Fana. To je prvo delo, ki prikazuje Sočo v celoti, od izvira do morja, naravne lepote pokrajine, skozi katero teče in vse, kar je lepega in pomembnega ob njej. Obsega 220 barvnih fotografij.
Knjiga je bila tiskana v Italiji. Izdala jo je založba Laguna v Marianu del Friuli v goriški provinci. Dva tisoč izvodov se tako prodaja v Italiji, kjer so jih tudi financirali, v prav toliko izvodih pa je izšla tudi v Sloveniji. Denar za odkup je zbrala Turistična zveza gornjega Posočja. Ta ima tudi zasluge, da se je na Tolminskem ' zbralo toliko denarja za odkup samega dela.
Knjigo so natisnili ravno za letošnje svetovno prvenstvo v kajaku in je v štirih jezikih: italijanskem, slovenskem, nemškem, angleškem. V Sloveniji je knjiga na razpolago v vseh knjigarnah v državi, v Italiji pa se prodaja v vseh knjigarnah od Vidma do Tržiča. Razlika je le v ovojnici, ki je v Italiji v italijanskem jeziku.
Knjiga je klasično oblikovana, kljub temu pa je zanimiva tudi likovno. Tekst je kratek in samo spremlja in dopolnjuje tok reke in kraje ob njej. Namen knjige je prikazati naravne lepote, ki jih imamo, pa jih doslej nismo znali prav ceniti in dovolj izkoristiti. Soča in njena barva, ki ima toliko odtenkov, je včasih prav smaragdno zelena in bo s to publikacijo tako prišla kot lepotica med naše ljudi in, predvsem, tudi v svet.
Na predstavitvi v Tolminu je govoril dr. Klanjšček, predsednik občine Tolmin, ki je tudi dal pobudo za to knjigo, nadalje predstavniki Turistične zveze Gornjega Posočja, pa tudi predstavniki založbe in tiska iz Italije. Predstavitve se je udeležila tudi gospa Aleksandra Devetak, predsednica komisije za kulturo v goriški provinci, ki ima glavno zaslugo, da je prišlo do tiskanja knjige o reki, ki je nekakšen simbol primorskih ljudi. Soča je sedaj pred mednarodnimi bralci in jih s sliko in besedo vodi v svoj planinski svet ter jih vabi, da bi si ga tudi osebno ogledali in naužili.	ADA KLINKON
V	Ljubljani se je končal letošnji, 19. mednarodni grafični bienale, ki je bil na ogled od 21. junija. Osrednji razstavni del z grafičnimi listi 366 ustvarjalcev iz 49 držav je bil v Moderni galeriji. Grand prix je dobil Emil Schumacher iz Nemčije. V galeriji Tivoli je namesto nagrajenca prejšnjega bienala Emila Vedove, ki je zadnji hip razstavo odpovedal, predstavil obsežen ciklus svojih grafik slovenski umetnik Janez Bernik (njegova razstava je bila sicer predvidena za oktober).
V	Cankarjevem domu so se v okviru bienala predstavljali štirje ustvarjalci. Trije so bili nagrajenci 18. mednarodnega grafičnega bienala: Patric Mahoon iz Kanade, Haydec Landing iz Portorika in Petar Waldegg iz Sarajeva. Odpovedana je bila razstava nagrajenih ustvarjalcev Komar in Melamid iz ZDA. V galeriji Cankarjevega doma je pripravil obsežno razstavo svojih del znani švicarski umetnik Max Bill.
Mednarodni grafični likovni center bo v svojih galerijskih prostorih pripravil razstavo korejske grafike, ki bo na ogled od 15. oktobra dalje.
James Joyce v novi knjigi
Petdesetletnica smrti Jamesa Joycea, znamenitega irskega pisatelja, ki je več let živel v Trstu, kjer je med drugim napisal tudi avtobiografski roman »The Portrait of the Artists«. Danes bo v kongresni dvorani Lloyda Adriatica (Largo Ugo Irneri 1) ob 18.30 prva prireditev v počastitev velikega književnika.
Predstavili bodo namreč knjigo »Araby«, ki jo je izdala toskanska založba Ibiskos, in v kateri so objavljene nekatere novele, ki jih je prevedla Tržačanka Amalia Popper, dobra prijateljica pisatelja. Ob tej priložnosti bodo lika Jamesa Joycea in prevajalke osvetlili eminentni poznavalci: pisateljica Dacia Maraini, germanist Claudio Magris, raziskovalec pisateljevega dela in predstavnik založbe Ignazio Delogu ter pisec predgovora v knjigi Stelio Crise. Nekaj odlomkov iz knjige bo prebral igralec Giampiero Bec-herelli.
Po sinočnjih povratnih srečanjih prvega kola v treh evropskih nogometnih pokalih
Inter in
POKAL PRVAKOV
ROSENBORG - SAMPDORIA 1:2 (0:0)
STRELCI: Strand v 83', Vialli v 84', Mancini v 89' (11-metrovka)
ROSENBORG: By Rise, Hansen, Tangen, Bragstad, Henriksen, Ingeb-rigsten, Brattbakk (v 75' Kvarme), Skammeelsrud, Loeken, Sorloth, Strand.
SAMPDORIA: Pagliuca, Mannini, Orlando, Pari, Vierchowod, Lanna, Lombardo (v 46' Vialli), Cerezo, Buso, Mancini, Silas fv 70' Invemizzi).
SODNIK: Varga (Madž.); KOTI: 11:3 za Rosenborg;; GLEDALCEV: 8 tisoč.
TRODHEIM — Sampdoria je dosegla cilj, ki si ga je zastavila: zmagati tudi v povratni tekmi in ohraniti prestiž v Evropi. O srečanju ni kaj dosti povedati, saj je bilo vse že odločeno v prvem dvoboju v Italiji, kjer je Boško-vovo moštvo zmagalo š 5:0. Tudi sinoči je v začetku imelo nekaj priložnosti, nakar so požrtvovalni domačini prevzeli pobudo (očitno sta jima je odgovarjala blatno igrišče in nizka temperatura) ter spravili v težave Pagliuco, ki je večkrat rešil svoje moštvo, v drugem polčasu pa mu je pomagala tudi vratnica. Rosenborg je zatem celo povedel, vendar se je še predajal veselju, ko ga je presenetil Vialli, končni izid pa je padel po enajstmetrovki v korist Sampdorie.
POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV
ROMA - CSKA MOSKVA 0:1 (0:1)
STRELEC: Dmitrev v 14’.
ROMA: Cervone, Tempestilli, Car-boni, Pellegrini, Aldair, Nela, Hassler, Di Mauro, Voller, Giannini (Garzya od 65').
CSKA MOSKVA: Karin, Kuznečov, Kolotovkin, Bistrov, Fokin, Kolesnikov (Sergejev od 83 ), Kornejev (Mašalitin od 65'), Brošin, Galjanin, Tatarčuk, Dmitrev.
SODNIK: Forstinger (Av.); KOTI: 9:5 za Romo; GLEDALCEV: 45.000.
RIM — Kljub porazu je Roma napredovala v drugo kolo, saj je v Moskvi zmagala z 2:1. Igralci CSKA so bili v stalni premoči, saj se je Roma povsem zaprla v svoj kazenski prostor in je bila povsem v podrejeni vlogi, tako da se pred svojimi gledalci res ni izkazala.	V
Sovjeti so povedli takoj na začetku tekme, nato pa so imeli stalno pobudo in so šest minut pred koncem tudi dosegli drugi zadetek, ki pa ga je sodnik neupravičeno razveljavil.
Pri Romi je zlasti slabo delovala vezna vrsta, tako da je bil trener Bian-chi prisiljen zamenjati Gianninija z Garzyo, kar je razdvojilo navijače na stopniščih.
Skratka, Roma ne more biti ponosna ne nad igro ne nad kvalifikacijo, trener Sovjetov Dadirin pa se po tekmi v slačilnici še dolgo ni mogel sprijazniti s sodniškimi odločitvami. ,
POKAL UEFA
INTER - BOAVISTA	0:0
INTER: Zenga, Paganini, Brehme, Ferri, Desideri (Fontolan v 59j, Bergo-mi, Bianchi, Berti, Klinsmann, Mattha-us (D. Baggio od 85'), Ciocci.
Parma izločena
Jurgen Klinsmann v akciji na srečanju Inter - Boavista na stadionu Meazza (AP)
BOAVISTA: Pudar, Paulo Sousa, Sa-mel, Monteira, Fernando Mendes, Santos, Casaca, Marlon Brandao (Ovvubokiri od 78), Coelho (Tavares od 46'), Joa Pinto, Goimaraes.
SODNIK: Gunn (Angl.): KOTI: 11:1 za Inter; GLEDALCEV: 38.500.
MILAN — Po sinočnji izločitvi lanskega zmagovalca v tem pokalu (Inter je kot znano v Oportu izgubil z 2:1) se bo usul plaz polemik. Povsem upravičeno tudi, kajti Inter je spet odpovedal. Igral je živčno, brezglavo, brez vsakršnega koncepta. Pravih priložnosti ni ustvaril. Igralci so se sicer trudili in dobesedno oblegali nasprotnikova vrata, a nevarnejši so bili gostje, čeprav so se njihove akcije v protinapadu končale z nenatančnimi streli.
Če sodimo po lanskih inkasih, je blagajnik Interja ob 13 milijard lir zaslužka. Kdo je kriv? Trener Orrico prevzema vse odgovornosti: »Zgrešil sem postavo na Portugalskem«, je izjavil sinoči.
PARMA - CSKA SOFIJA 1:1 (0:0)
STRELCA: Agostini v 71' in Parouš-čev v 89'.
PARMA: Taffarel, Nava, Di Chiara (Benarrivo od 70'), Minotti, Apolloni, Grun, Melli (Pulga od 83'), Zoratto, Agostini, Cuoghi, Brolin.
CSKA: Velinov, E. Dimitrov, Parouš-čev, Vidov, Dočev, Marinov, Nankov, Pramatarov, Letčkov, Anonov.
SODNIK: Goethals (Bel.); KOTI: 6:4 za Parmo; GLEDALCEV: 21.000.
PARMA — Prvi nastop na evropski sceni se je za Parmo končal že po prvem kolu, a še dve minuti pred koncem je kazalo, da bodo Italijani pro-
slavljali uspeh. Tedaj pa je odlični Nankov po gneči poslal žogo v kazenski prostor Parme in Paruščev je neoviran zadel z glavo in hladna prha za navijače je bila tu. Rezultat ni pravičen, vendar pa ni mogoče trditi, da si Bolgari kvalifikacije niso zaslužili. Nikoli niso popustili, igrali so borbeno, premeteno in hladnokrvno, čeprav bi še vsako ekipo Agostinijev gol v 71' (z močnim strelom tik z roba kazenskega prostora) spravil iz tira. Parma je imela najmanj osem priložnosti za zadetek, čeprav ni igrala najbolje. Dvakrat je žogo odbila vratnica, nekajkrat je dobro posegel Velinov, Melli pa je v 57' zgrešil 11-metrovko. Če preveč grešiš, se ti v nogometu maščuje...
TORINO - REVKJAVIK 6:1 (2:1)
STRELCI: Bresciani v 15', Skulasson v J6', Policano v 45', Martin Vasguez v 47', Scifo v 51' in 63', Carillo v 53'.
TORINO: Marchegiani, Annoni, Policano, Mussi (Venturin od 51'), Bene-detti, Fusi, Scifo, Carillo, Bresciani, Martin Vasguez, Casagrande (Lentini od 46').
REVKJAVIK: Gottskalsson, Bjor-gvinsson, Flalldorson (Petursson), Omarsson, Edvaldsson, Kristrinsson, Oddsson, Skulasson, Margeirsson, Gudjonsson, Rafnsson (Thorvaldsson od 55').
SODNIK: Čolič (Jug.); KOTI: 10:3 za Torino; GLEDALCEV: 15.000.
TURIN — Tekma je bila prava formalnost, saj je Torino že na Islandiji zmagal z 2:0. Gostitelji so se razigrali zlasti v drugem polčasu, ko so v 15' dosegli kar štiri zadetke.
Za Torino je slabo to, da se je v nepomembni tekmi precej huje na gležnju poškodoval Scifo.
POKAL Pffl	I/AKOV		
ŠESTNAJSTINA FINALA	1. tekma	2. tekma	Kval.
Olympique (Fr.) - Union (Luks.)	5:0	5:0	Olympique
Zaglebie (Polj.) - Br6ndby (Dan.)	0:3	2:1	Brondby
Dundalk (Irska) - Honved (Madž.)	1:1	02	Honved
Rangers (Škot.) - Spada Praga (ČSFR)	0:1	2:1	Spada
Hansa Rostock (Nem.) - Barcelona (Šp.)	0:3	1:0	Barcelona
Limassol (Ciper) - Universitatea (Rom.)	0:2	3:0	Limassol
Portadovvn (S.lrska) - C. zvezda (Jug.)	0:4	0:4	C. zvezda
Flamurtari (Alb.) - IFK Gbteborg (Šve.)	0:0	1:1	Goteborg
Rosenborg (Nor.) - Sampdoria (It.)	0:5	1:2	Sampdoria
Bentica (Pod.) -JHamrun (Malta)	6:0	4:0	Benfica
Austria Dunaj (Av.) - Arsenal (Angl.)	1:6	1:0	Arsenal
Dinamo Kiev (SZ) - HJK Helsinki (Fin.)	1:0	3:0	Dinamo
PSV Eindhoven (Niz.) - Besiktas (Tur.)	1:1	2:1	Eindhoven
Panathinaikos (Gr.) - Fram (Isl.)	2:2	0:0	Panathinai.
Grasshoppers (Švi.) - Anderlecht (Bel.)	1:1	0:3	Anderlecht
Etar (Botg.) - Kaiserslautern (Nem.)	0:2	1:1	Kaiserslaut.
POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV			
šestnajstina finala	1. tekma	2. tekma	Kval.
BrugesfBelg.) - Omonia Nik. (Ciper)	, 2:0	2:0	Bruges
Tottenham (Angl.) - Hajduk Split (Jug.)	0:1	2:0	Tottenham
Jeunesse (Luks.) - IFK Norrkoping (Šve.)	0:4	1:2	Norrkoping
Tampere (Fin.) - Glenavor (S.lrska)	2:3	2:1	Tampere
Motherwell (Škotska) - Katovvice (Polj.)	0:2	3:1	Katovvice
Banik Ostrava (ČSFR) - Odense (Dan.)	2:0	2:1	Banik
Monaco (Fr.) - Svvansea (VVales)	- 2:1	8:0	Monaco
Sion (Švi.) - Valur Reykjavik (Is),).	1:0	1:1	Sion
Ferencvaros (Madž.) - Levski (Bolg.)	3:2	4:1	Ferencvaros
Manchester (Angl.) - Athinaikos (Gr.)	0:0	2:0	Manchester
Galatasaray (Tur.) - Eisenhut. (Nem.)	2:1	3:0	Galatasaray
VVerder Bremen (Nem.) - Bacau (Rom.)	6:0	5:0	VVerder
Porto (Pod.) - La Valletta (Malta)	3:0	1:0	Porto
Atletico Mad. (Šp.) - Fyllingen (Nor.)	1:0	7:2	Atletico
Feyenoord (Niz.) - Padizani (Alb.)	0:0	1:0	Feyenoord
Roma (It.) - CSKA Moskva (SZ)	2:1	0:1	Roma
POKAL UEFA			
Dvaintridesetina finala	1. tekma	2. tekma	Kval.
Bayern Mun. (Nem.) - Cork City (Irska)	1:1	2:0	Bayern
Dinamo Moskva (SZ) - Izzo (Madž.)	0:1	4:1	Dinamo—
BK 1903 (Dan.) - Aberdeen (Škotska)	1:0	2:0	BK 1903
Lausanne (Švi.) - La Gantoise (Bel.)	1:0	1:4	La Gantoise
Real (Šp.) - Slovan Bratislava (ČSFR)	2:1	1:1	Real
Spora (Luks.) - Eintracht (Nem.)	1:6	0:5	Eintracht
Utrecht (Niz.) - Sturm Graz (Av.)	1:0	3:1	Utrecht
Cannes (Fr.) - Salgueiros Oporto (Pod.)	. 0:1	danes	—
Torino (It.) - FC Reykjavik (Isl.)	2:0	6:1	Torino
Pecsi Munkas (Madž.) - Stuttgart (Nem.)	1:4	2:2	Stuttgart
Ekeren (Bel.) - Celtic (Škotska)	0:2	1:1	Celtic
Oester (Sve.) - Lione (Fr.)	0:1	danes	—
Auxerre (Fr.) - Ikast (Dan.)	1:0	5:1	Auxerre
Torpedo Moskva (SZ) - Halle (Nem.)	1:2	3:0	Torpedo
Sigma (ČSFR) - Bangor (S.lrska)	3:0	3:0	Sigma
Lahti (Fin.) - Liverpool (Angl.)	1:6	1:0	Liverpool .
Gornik Zabrze (Pol.) - Hamburg (Nem.)	1:1	0:3	Hamburg
Orebro (Šve.) - Ajax (Niz.)	0:3	0:1	Ajax
Spartak Moskva (SZ) - Mikkelin (Fin.)	2:0	danes	—
Tromso (Nor.) - Tirol Innsbruck (Av.)	1:2	1:1	Innsbruck
Malines (Bel.) - Paok Solun (Gr.)	1:1	0:1	Paok
Steaua Buk. (Rom.) - Anorthosis (Ciper)	2:1	2:2	Steaua
Parma (It.) - CSKA Sofija (Bol.)	0:0	1:1	CSKA Sofija
Partizan (Jug.) - Sporting Gijon (Šp.)	0:2	danes	—
Inter (It.) - Boavista (Pod.)	1:2	0:0	Boavista
Floriana (Malta) - Neuchatel (Švi.)	0:2	0:0	Neuchatel
Osasuna (Sp.) - Slavia Sofija (Bol.)	0:1	4:0	Osasuna
Trabzon. (Tur.) - Hask Gradjanski (Jug.)	3:2	1:1	Trabzonspor
Dinamo Buk. (Rom.) - Sporting (Pod.)	0:1	2:0	Dinamo
Rot VVeiss (Nem.) - Groningen (Niz.)	1:0	1:0	Rot VVeiss
Aek Atene (Gr.) - Shkoder (Alb.)	1:0	danes	—
Genoa (It.) - Real Oviedo (Šp.)	0:1	danes	—
Pokal prvakov: finale bo 20. maja 1992 (prvak je Crvena zvezda); pokal pokalnih zmagovalcev: finale bo 6. maja 1992 (prvak je Manchester United); pokal UEFA: finale bo 29. aprila in 13. maja 1992 (prvak je Inter).
Na ženskem odbojkarskem EP so premagale Francijo
Pri žrebu za teniški Davisov pokal 1992
Zapleti z Jugoslavijo
Azzurre že
RAVENNA — Na ženskem odbojkarskem EP so si Italijanke po sinočnji gladki zmagi s Francijo že zagotovile nastop v polfinalu. Po bronasti kolajni z zadnje izvedbe celinskega prvenstva, se jim ponuja enkratna priložnost, da se uvrstijo celo v veliki finale, kar je glede na njihovo formo povsem realen cilj. Tudi v tekmi s Francijo so namreč Benellijeva in ostale pokazale odlično igro. Naj navedemo le, da so v. prvem nizu povedle kar z 11:0, v nadaljevanju srečanja pa je trener Guerra poslal na igrišče tudi nekatere menjave. V Barijuje Romunija presenetljivo premagala ČSFR. Za 2. mesto zadostuje zdaj Nemčiji v zadnjem kolu osvojitev enega niza.
Včerajšnji izidi 4. kvalifikacijskega kola:
Ravenna: Italija - Francija 3:0 (15:6, 15:6, 15:12); SZ - Grčija 3:0, Bolgarija -Albanija 3:1. LESTVICA: Italija in SZ 8, Grčija in Bolgarija 4, Francija in Albanija 0. DANAŠNJI SPORED: Grčija
-	Bolgarija, Albanija - Francija, Italija
-	SZ.
Bari: Romunija - Češkoslovaška 3:1, Nizozemska - Jugoslavija 3:0, Nemčija -^Poljska 3:0. Nizozemska 8, Nemčija 6, Češkoslovaška in Romunija 4, Poljska 2, Jugoslavija 0. DANAŠNJI SPORED: Jugoslavija - ČSFR, Romunija - Poljska, Nizozemska - Nemčija.
Italijanski odbojkarski pokal
BOLOGNA — Danes bodo na sporedu četrtfinalna srečanja za italijanski odbojkarski pokal. Zmagovalci se bodo neposredno uvrstili v finalno
v polfinalu
skupino, v kateri bodo igrali novembra. Današnji spored: Banca Popolare Sassari - Sisley Treviso, Fochi Bologna
-	Mediolanum Milan, Charro Padova -Maxicono Parma, Gabeca Montichiari
-	II Messaggero Ravenna.
VVatson kaže rahle znake prebujanja
LONDON — Britanski boksar Michael VVatson, ki je pred enajstimi dnevi zapadel v komo po dvoboju za naslov svetovnega prvaka v supersrednji kategoriji, kaže rahle znake izboljšanja. VVatson, ki so ga kar dvakrat operirali na možganih, je vsekakor še naprej v globoki nezavesti.
Alpska liga ugodna za italijanska moštva
GORTINA — V nadaljevanju hokejske alpske lige so se najbolj izkazala italijanska moštva. Milano je s 6:5 zmagal v Ljubljani proti Olimpiji, milanski Devil je z enakim rezultatom odpravil avstrijskega prvaka iz Celovca, Asiago pa je s 5:1 premagal Bled.
Zaključene afriške igre
KAIRO — Z razkošno slovesnostjo na kairskem stadionu so se zaključile afriške igre, na katerih je največ kolajn osvojil Egipt (od skupno 679 si jih je zagotovil 195, od tega 90 zlatih, 53 srebrnih in 52 bronastih), vendar v manj »cenjenih« športih. V nogometu namreč ni prišel niti do finala, izgubil je v odbojki, v atletiki pa sta prevladovali Kenija in Nigerija.
LONDON — V prvem kolu svetovne skupine teniškega Davisovega pokala za leto 1992 se bo Italija pomerila s Španijo. Dvoboj bo v Italiji od 31. januarja do 2. februarja. Zadnjič so se tenisti teh držav v okviru Davisovega pokala pomerili leta 1977 v Barceloni, kjer je Italija zmagala s 3:2, a tokrat so favoriti Španci.
Prirediteljem včerajšnjega žreba parov je največ preglavic povzročala Jugoslavija, saj je usoda države, in torej tudi njene oslabljene teniške reprezentanca, v kateri ni več Hrvatov Prpiča in Ivaniševiča, skrajno vprašljiva. Po besedah generalnega direktorja mednarodne zveze Hallbergerja se je vodstvo Jugoslavije prostovoljno odreklo nosilstvu skupine v korist Švedske in modri se bodo tako v prvem kolu srečali z močnejšim nasprotnikom, to je z Avstralijo. Dvoboj bi moral biti v Jugoslaviji.
Kakorkoli že, izžrebani pari so sledeči:
Francija - Velika Britanija; Nizozemska - Švica, Brazilija - Nemčija, Italija - Španija, Jugoslavija - Avstralija, Kanada - Švedska, Češkoslovaška -Belgija, ZDA - Argentina.
. Na zasedanju mendarodne teniške zveze so tudi sprejeli ponovno članstvo Južne Afrike, ki bo tako smela s svojimi atleti nastopiti tudi na olimpijskih igrah in pokalu federacij.
Pozzi spet uspešen
SYDNEY — Gianluca Pozzi je zmagal tudi v 2. kolu teniškega turnirja v
Sydneyju z nagradnim skladom milijon dolarjev. Pozzi je s 6:1, 6:4 odpravil odličnega Sovjeta Čerkasova, nosilca 10. skupine in 24. na računalniški lestvici ATP. Pozzi se na tej lestvici približuje stotemu mestu, zdaj je namreč 104.
Cerone out za dve koli
MILAN — V A ligi sta bila ta teden za eno kolo diskvalificirana le Firica-no (Cagliari) in Orlando (Fiorentina), a trener Rome Bianchi bo _ "preskočil" nedeljski derbi z Laziom. Športni sodnik je bil strožji z drugoligaši. Dve koli je dobil Ziliani (Brescia), eno pa Ganz (Brescia), Grudina (Casertana), Mazzaferro (Taranto), Taccola (Piša), Carrara (Messina) in Rastelli (Lucche-se).
Branilec Triestine Cerone, ki je na tekmi C lige z Alessandrio žalil stranskega sodnika, je bil kaznovan s prepovedjo igranja za dve koli, a v med-deželni ligi je bil član Pro Gorizie Zil-li diskvalificiran za eno kolo.
Kukoč bo igral že novembra
BENETKE — Vse kaže, da bo košarkar Benettona Toni Kukoč lahko spet igral v drugi polovici novembra meseca. Operacija, med katero so opravili rekonstrukcijo vezi in kapusle na levem gležnju, je odlično uspela. Mavec mu bodo sneli 14. oktobra, po nadaljnjih 15 dneh pa bo spet lahko treniral.
SP offshore v Tržaškem zalivu
Iceberg je še bolj utrdil prvo mesto
TRST — Katamaran Iceberg, ki ga upravljajo Norberto Ferretti, Luca Ferrari in Gilberto Grassi, je vse bližji naslovu svetovnega prvaka offshore v razredu 1.
Iceberg je namreč slavil zmago tudi na včerajšnji drugi preizkušnji, ki se je tako kot nedeljska, odvijala v Tržaškem zalivu na razdalji 137 morskih milj. Iceberg je bil na cilju za minuto hitrejši od posadke Fresh and clean (Spelta in Ambrogetti), presenetljivo tretje mesto pa sta osvojila Angleža Carr in Currington, ki sta dirkala na krovu bolida Cougar Lamborghini. Preizkušnjo je dokončalo 17 posadk, štartalo pa jih je 37 v predstavništvu osmih držav.
Na zadnji preizkušnji, ki bo v soboto, Icebergu zadostuje uvrstitev na četrto mesto.
V razredu 2 je zmagal Argentina, ki ga upravlja južnoameriška posadka.
Razred 1: Iceberg 1.56'45"; 2. Fresh and clean 1.57'353. Cougar Lamborghini 1.59'31"; 4. Saratoga Tino cosma parfums 2.02’08"; 5. Johhny lambs 2.02"40"; 6. Tečno 1 (2.02"57.
Vrstni red: 1. Iceberg 878 točk; 2. Fresh and clean 643; 3. Saratoga 296; 4. Cougar Lamborghini 276; 5. Tečno 1 264; 6. larp cold display 225; itd.
VOLLEY BALL VIDEM — fiOR AGRIMPEX	3:1
(15:3, 15:5, 15:17, 15:1)
Bor AGRIMPEX: Stančič, Marega, 'aganini, Meton, Starc, Furlanič.
Letos močno okrepljeni videmski B-1 Bgaš, za katerega nastopa tudi igraje argentinskega porekla, meri pa na Napredovanje med prvoligaše, je v pr-Veffl kolu zveznega pokala po pričako-vanju premagal odbojkarje Bora Ag-dnipeK, ki so v Vidmu opravili svoj letošnji krstni nastop.
Plavi so nastopili močno okrnjeni, faradi zapletov glede registracije je Kudes sedel na tribuni, Batič in Pernarčič pa sta morala ostati doma zara-n' delovnih obveznosti. Vrh tega so Iržačani prispeli v Videm pred samim Začetkom srečanja, tako da so stopili na igrišče povsem neogreti.
Volley Bali je pričel zelo odločno in Pfva dva niza osvojil razmeroma lah-L°- Povsem drugačen je bil tretji niz, v J^aterem so bili gostje enakovredni n°lj renomiranim gostiteljem in so v izenačeni in razburljivi končnici jndi izbojevali prestižni delni uspeh. Pomanjkanje menjav je bilo v nadalje-vanju usodno, saj Tržačani niso mogli nuditi nasprotniku večjega odpora.
. Kljub porazu je bil nastop Bora Ag-^nipeK v Vidmu zelo koristen, v pr-
venstvu C-l lige pa na drugi strani mreži bržkone ne bo imel tako močnih nasprotnikov. (G .F.)
Moški pokal FJK
SOČA SOBEMA - VALPRAPOR
IMSA	0:3
(9:15, 5:15, 3:15)
SOČA SOBEMA: I. in M. Cotič, Moscau, Hlede, Černič, Pelegrin, Čau-dek, Pahor.
VALPRAPOR IMSA: A. in M. Feri, Berzacola, BuZzinelli, Florenin, Koršič, Lutman, Paoletti, Petean, Superga, Pa-lin.
Po izenačenem začetku, v katerem so sočani z dobrim sprejemom in koncentrirano igro na mreži presenetili nasprotnika, se je set zaključil z zmago gostov, ki so v ključnih trenutkih ohranili hladno kri. V drugem in tretjem nizu pa je Valprapor pokazal boljšo tehnično in fizično pripravo, tako da je brez težav osvojil tekmo. Naj povemo še, da je Soča Sobema nastopila z okrnjeno postavo, Valprapor pa je po prvem nizu poslal na igrišče mlade igralce, ki so se izkazali. (Poldo)
Borove
superminiodbojkarice zmagale na deželnem turnirju
V telovadnici tržaške šole Pacco je bil deželni finale v odbojkarski kategoriji superminivolley (letnik 1979). Pravico do udeležbe sta imeli prvi dve uvrščeni ekipi s štirih pokrajinskih faz, a predstavilo se jih je veliko manj: v ženski konkurenci jih je bilo pet, v moški pa štiri.
Ekipe so igrale vsaka z vsako, na končni lestvici pa je med dekleti slavila ekipa Bora Friulexport, ki je tako nadaljevala s tradicijo zmag tega našega društva na ravni najmlajših kategorij. Zanimivo je, da so bile borovke v pokrajini druge.
Med fanti je zmagal Cordenons, a Soča je bila odlična druga.
IZIDI NAŠIH EKIP
Dekleta: Bor Friulexport - Corrido-ni 1:1, Bor Friulexport - Sagrado 2:0, Bor Friulexport - Vivil 2:0, Bor Friu-lexport - Ricreatori 2:1.
Fantje: Soča - Val 2:0, Soča - Cordenons 0:2, Soča - Ricreatori 2:1, Val -Ricreatori 1:1, Cordenonos - Val 2:0.
BOR FRIULEXPORT: Severi, Tom-maselji, Bogateč, Sternad, Orel.
SOČA: Marko, Matjaž in Mitja Černič, Kovic, Mucci.
VAL: Plesničar, Danijel, Gregor in Robert Lutman, Mikluš.
naše nogometne ekipe v mladinskih ligah
Na Goriškem NARAŠČAJNIKI
JUVENTINA - LUCINICO 2:2 (0:1)
STRELCA za Juventino: David Ger-9olet in David Brumatti.
JUVENTINA: Pavio, Scimone, Tod-us. Trampuš, Zanier, Florenin, Bru-®atti, D. Gergolet, Ferfolja (Ripa), P. Mrgolet, Paoletti (Gallo).
Juventina je že v začetku prevzela Pobudo, vendar so gostje po nerodnos-domače obrambe povedli iz enajstmetrovke. V nadaljevanju je bil potek igre enosmeren, naši fantje _pa so dosegli kar dva lepa zadetka. Žal so 9ostje v poslednji minuti po ponov-dem spodrsljaju domače obrambne vr-?te izenačili. Posebna pohvala gre Brumattiju, ki je dal drugi gol ter lepo Podal Gergoletu ob priložnosti prvega ^detka. (P G.)
PIERIS - JUVENTINA 1:1 (1:0)
STRELEC: David Brumatti.
JUVENTINA: Pavio, Scimone, Tod-d® (Ripa), Trampuš, Zanier, Florenin, Brumatti, D. Gergolet, Ferfolja, P. Ger-3olet, Paoletti (Gallo).
Tekmo je motil dež, kar je naše fanta spravilo v očitno težavo. Domačini j”0 že uvodoma povedli, vendar so kmalu nato ostali v desetih zaradi iz-
ključitve strelca gola. Kljub temu je vratar Pavio moral še večkrat poseči, da je rešil vrata Juventine. V drugem polčasu so bili naši boljši, le nekaj minut pred koncem pa je z izjemnim strelom izven kazenskega prostora izenačil Brumatti. (P.G)
NAJMLAJŠI
PRO ROMANS - SOVODNJE 7:1 (2:0)
SOVODNJE: Rassu, Pahor, Peric, Pisk, Peteani, Gergolet, Tomšič, Farra, Subani, Prinčič, Devetak (Figelj).
Uvodoma je bila igra izenačena, ko pa je Subani zaradi težje poškodbe mral z igrišča, so naši zelo popustili. Domačini so tako dvakrat zatresli mrežo. Sovodenjci so sicer v drugem polčasu po avtogolu rezultat znižali na 2:1, v nadaljevanju pa so razpoloženi igralci Pro Romansa nasuli našim še pet zadetkov. (A.G.)
ZAČETNIKI
MLADOST - MONFALCONE 2:1 (0:1)
STRELEC: Marko Florenin (2). RONCHI - MLADOST 0:1 (0:0)
STRELEC: Marko Florenin.
MLADOST: Devetak, M. Devetak, Prinčič, Ferletič, Petejan, Gorjan, Ser-
go, Jelen, Florenin, Černič, M. Ferletič (Sitter, Vižintin, Martin Jarc, Marko Jarc, Moro, Attolini)
Združena ekipa Mladosti, v kateri nastopajo tudi nekateri igralci Sovodenj, je uspešno pričela letošnje prvenstvo. V prvem srečanju bi sicer neodločen izid bolj ustrezal prikazani igri obeh enajsteric. Naši so imeli nekoliko več sreče, saj je Florenin dosegel kar dva gola v eni sami minuti. V drugem srečanju pa so Doberdobci prikazali boljšo igro in zasluženo zmagali. Tudi tokrat je zmagoviti gol dosegel razpoloženi Florenin. (D.F.)
CICIBANI
SAN MICHELE - MLADOST 6:1 MLADOST - MONFALCONE 1:5
MLADOST: H. Gergolet, Bagon, Bruni, Zanier, Todde, Perna, Ferletič, Pezulič, E. Lavrenčič, K. Lavrenčič.
Letos sestavljajo ekipo sami mlajši, neizkušeni igralci, ki niso še v zadostni meri osvojili nogometne veščine, da bi bili kos bolj sposobnemu nasprotniku. Kljub temu so se v uvodnih srečanjih obakrat dobro izkazali. Upajmo le, da bodo v naslednjih tekmah dosegli tudi boljše rezultate.
(D.F.)
iz planinskega sveta
Slavje za Sonjo Mašero
Del udeležencev nedeljskega pohoda in slavja na čast dr. Sonje Mašere na vrhu Volnika.	(foto L. Abram)
Tržaški planinci so s preprostim in prisrčnim slavjem počastili svojo častno predsednico dr. Sonjo Mašero, ki je te dni slavila visok življenjski jubilej: 80-letnico.
Zbrali so se v nedeljo dopoldne v Repniču, na domačiji gostoljubnega planinca Maria Miliča. Prišlo jih je okrog 70, med njimi so bili tudi prijatelji iz Ljubljane, ki so hoteli čestitati Sonji, in se v skladu s planinsko tradicijo, da je treba vsako proslavo združiti vsaj s kratkim pohodom, podali na Volnik, na katerega so jih vodili domačini, Kantetovi in Puriči, stalni gostje društvenih izletov.
Bil je prijeten sprehod, čemur je pripomoglo tudi vreme, saj ni pripekalo in ne močilo, tako da se je triurni pohod srečno iztekel. Po krajšem postanku na vrhu Volnika so se vsi udeleženci vrnili v Repnič, kjer jih je čakalo presenečenje. Delovni društveni odborniki so za slavljenko dr. Sonjo Mašero dvignili slavolok s prisrčnim napisom in željami na še mnoga leta, z ražnjiči in čevapčiči pa na dvorišču za vse pohodnike pripravili pravo gostijo.
Sledila je neformalna slovesnost s kratkimi nagovori predsednika SPDT Lojzeta Abrama, tajnika Ervina Gombača in načelnika Mladinskega odseka Robija Devetaka, ki so slavljenki dr. Mašerovi v imenu celotnega odbora in vseh članov SPDT izrazili najboljše želje ter ji poklonili Spacalovo grafiko "Jesen na Krasu", na kateri bela kraška skala in rdeč ruj ponazarjata trdoživost našega človeka na tem koščku zemlje, za katero je v preteklosti prelival tudi svojo kri.
Ganjena se je dr. Sonja Mašera zahvalila za pozornost, ki ji jo je izkazalo slovensko planinsko društvo, katerega je v letih svojega predsednikovanja vodila in skrbela predvsem za množičnost iz vrst mladih in najmlajših.
Nedeljska slavnost v čast dr. Sonje Mašere je bila tudi priložnost za proslavitev 45. obletnice povojne obnovitve dejavnosti Slovenskega planinskega društva v Trstu, ki je ves čas od nasilne fašistične ukinitve leta 1927 delovalo ilegalno in je v vseh teh desetletjih s svojo plodno dejavnostjo vzorno krepilo slovensko planinsko zavest med tržaškimi planinci.
V sproščenem, veselem razpoloženju se je na dvorišču domačije Maria in Olge Milič, ob veselih zvokih harmonike in petju, nadaljevalo planinsko slavje ob prigrizku in kozarčku domačega. Slavje se je zavleklo v večerne ure. Vsem udeležencem je bila najbolj pri srcu domačnost občutenega praznovanja v čast slavljenke dr. Sonje Mašere, v katerega se je sama z vso dušo vživela sredi svojih ljubljenih mladih in starejših planincev.
Pohod na Slavnik
Obalno planinsko društvo iz Kopra prireja v nedeljo svoj tradicionalni, vsakoletni pohod na Slavnik s srečanjem planincev tostran in onstran meje. Srečanje bo pred kočo "H. Tume" in prireditelji zagotavljajo, da bo res prijetno. SPDT vabi svoje člane, da se pohoda udeleže, vrh Slavnika lahko dosežejo iz Prešnice, Podgorja ali Skadanščine. (L.A.)
obvestila - obvestila
SPDT - MLADINSKI ODSEK ^Poroča, da je izlet Športne šole, ki )e bil predviden za 13. oktober, iz 0rganizacijskih razlogov prenesen 119 2o. oktober.
ŠZ SLOGA
obvešča, da je v teku tečaj otroške telovadbe, ki je vsebinsko vezan na osnove miniodbojke za fante in debeta osnovnih šol. Tečaj vodi prof. i' Drasič s sodelavci in poteka v te-l°vadnici nižje srednje šole na Opči-bah ob sredah od 14.45 do 16.30 in Abotah od 14.45 do 16.45.
SK DEVIN
yabi vse smučarje, posebno najmlja-Se' da se udeležijo skupne seje, ki bo ^ torek, 8. t.m., na sedežu v Cerov-jlah. Obrazložili bomo letošnji društveni program.
PLAVALNI TEČAJ ZSŠDI ZSSDI obvešča, da bo letos organiziralo plavalni tečaj za otroke v sode-tovanju s PK Bor. Tečaj bo ob sredah y bazenu pri Alturi. Za prijave in informacije se lahko javite v uradu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel- št. 635627.
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 4. t.m., ob 20. bv* v koči pod Rupo v Repnu seja balinarske komisije.
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 3. oktobra, ob ‘O- uri v športno-kulturnem centru v '-9oniku seja izvršnega odbora.
, odbojkarsko društvo bor
s® sprejema prijave za začetniško skupino deklet letnika 1981 in za Jblajše. Vpisovanje neposredno na faningih (telovadba + miniodboj-jta), ki so ob torkih od 15. do 16.30 v afovadnici pedagoškega liceja (UL j-aravaggio) in ob petkih od 17. do dvorani Borovega
Namiznoteniški odsek s sz bor
Poroča, da poteka vadba rekreativ-ev vsak torek od 18. do 20. ure in Potek od 20. do 22. ure. Informacije b urah vadbe na »Prvem maju«, tel. t^?? ali pri Raseniju, tel. 745092.
SR DEVIN
°bvešča, da se prične telovadba za ndrasle vsak ponedeljek in petek od
, • ure v mali Portnega centra
20. do 21.30 in da se smučarski treningi nadaljujejo vsako sredo in petek od 18. do 19.30 ,v telovadnici v Devinu.
ŠD POLET
vabi člane in prijatelje na družabnost, ki bo jutri, 4. oktobra, ob 19.30 na kotalkališču v Repentabrski ulici na Opčinah. Počastili bomo Sama Kokoravca, evropskega prvaka '91.
KOTALKARSKA SEKCIJA
ŠD POLET
obvešča, da so še vedno odprta vpisovanja za kotalkarski tečaj. Interesenti se lahko vpišejo vsak dan, razen sobote in nedelje, od 17. do 20. ure neposredno na kotalkališču, Re-pentabrska ulica 1 ali pa na tel. št. 211758.
KOŠARKARSKA SEKCIJA
ŠZ DOM
iz Gorice sporoča, da se je pričela vadba minibasketa za letnike 1980-85. Treningi so ob torkih (15.30-17.00) in ob petkih (14.45-16.00) v telovadnici Kulturnega doma.
SHINKAI KARATE CLUB obvešča člane in zainteresirane, da se s petkom pričnejo redni treningi v telovadnici občinskega vrtca na Proseku, Ul. S. Nazario. Treningi bodo v ponedeljkih in petkih, in sicer od 17.10 do 18.10 za začetnike ter od 18.10 do 19.30 za višje pasove. Za podrobnejše informacije tel. na št. 327342 v popoldanskih ali večernih urah.
ŠZ GAJA - TENIŠKA SEKCIJA obvešča, da se 14. oktobra pričenjajo ZAČETNIŠKI TENIŠKI TEČAJI, namenjeni predvsem otrokom izpod 12. leta in pa izpopolnjevalni tečaj za lanske tečajnike. Tečaji bodo potekali dvakrat tedensko do konca maja. Vpisovanje na sedežu kluba (tel. 226115) vsak dan, razen ob torkih, do vključno 9. oktobra do 17. do 18. ure.
BALETNI ODSEK
ŠD MLADINA RESCO obvešča, da se začnejo redni treningi danes, 3. oktobra za prvo skupino ob 16. uri, za drugo ob 17. uri, za tretjo ob 18. uri v prostorih osnovne šole A. Sirk v Križu. Vpisovanje novih gojencev bo na licu mesta.
Prvi!
POŠTA
Zaupaj svoje pošiljke službi Express Mail Service (EMS), ki je nedvomno najhitrejša. EMS, ki je uradni sponzor olimpijskih iger leta '92, je služba, ki jo vodi Italijanska pošta v sodelovanju s tujimi poštnimi službami. EMS vključuje: službo CAI POST za mednarodne pošiljke in službo P! POST za pošiljke na državnem ozemlju. Hitrost, varnost in ugodnost so značilnosti, s katerimi sta se službi uveljavili.
999
ZA INFORMACIJE

NUMERO VERDE,
1678-630111
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir: v SFRJ številka 10.00 din; mesečna naročnina 230.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax .061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
četrtek, 3. oktobra 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
»Izbrana žrtev« je bil po mnenju preiskovalcev lastnik brivnice
Pod streli mafijskih morilcev v Tarantu padle še štiri osebe
TARANTO Sile javnega reda v Tarantu raziskujejo štirikratni mafijski umor, do katerega je prišlo v torek zvečer v brivnici Giuseppa lero-neja v Tarantu. Kot je pokazala preiskava, so štirje morilci približno ob 21. uri vdrli v leronejev lokal in začeli streljati vsevprek. Pod streli so takoj umrli 50-letni lastnik brivnice Giuseppe lerone, 23-letni Domenico Ferrara (oba sta bila doma iz Seniseja pri Potenzi) in 20-letni Cosimo Padula, medtem ko je 22-letni Francesco Albasano umrl takoj po prevozu v bolnišnico. Pri streljanju sta bili dve osebi tudi lažje ranjeni.
Po mnenju preiskovalcev je bil kot »izbrana žrtev« določen lastnik brivnice lerone, medtem ko naj bi bili ostali v pokol vmešani povsem slučajno. Takoj po zločinu je morilska četvorka peš pobegnila po bližnjih ulicah, verjetno pa so se nato odpeljali z nekim avtomobilom. Nekatere priče so
namreč povedale, da so le nekaj minut po zločinu na cesti ob morju opazili lancio delto, ki se je z veliko hitrostjo oddaljevala od mestnega središča.
Že takoj po zločinu se je zbral pokrajinski odbor za varnost in javni red , policisti in karabinjerji pa so že kmalu po umoru zaslišali številne osebe, nekaterim pa so opravili tudi parafinski test, ki pa je dal negativne rezultate. Policija in karabinjerji skušajo tudi ugotoviti morebitno zvezo med štirikratnim umorom v leronej e vi brivnici in streljanjem, do katerega je prišlo dobro uro in pol kasneje v četrti Tamburi. Tam so doslej še neznane osebe izstrelile nekaj strelov proti stanovanju že obsojenega Cosima Uhana. Illiano je svak enega vodilnih tarantskih mafijcev Claudia Modea -ta je v zaporu v Foggii - v nedeljo pa so mu pod stanovanjem zažgali tudi avtomobil.
V Tbilisiju eksplodirali vagoni raket in municije
Na tbiliški železniški postaji Didube je razneslo nekaj z raketami in municijo natovorjenih vagonov kompozicije, ki je bila namenjena iz gruzijskega glavnega mesta v Moskvo. Po prvih vesteh je ena oseba izgubila življenje, 8 pa jih je bilo ranjenih. O vzrokih eksplozije so vesti protislovne. V začetku so navajali, da je prišlo do okvare na železniškem električnem omrežju, po zadnjih vesteh pa naj bi neznanci z raiali prerešetali vagone (Telefoto AP).
Za novinarje je postala bivša SFRJ najnevarnejša država na svetu
LJUBLJANA - Jugoslavija je po. znanih podatkih postala najnevarnejša država za novinarje na svetu. Kar devet vojnih dopisnikov in poročevalcev je na kriznih žariščih bivše SFRJ izgubilo življenje, več pa jih je bilo ranjenih in pogrešanih.
6. septembra sta bila v Novi Gradiški lažje ranjena švicarska novinarja Laurent Leisi in Patrick Millot. Poškodovana sta bila po glavi in v roko, ob bližnji eksploziji ravno v trenutku, ko sta zapuščala zaklonišče. 14. septembra, so enote JA močno bombardirale Osijek in po besedah hrvaških oblasti, namenoma tudi največji hotel v tem mestu, čeprav so vedeli, da je tam novinarsko središče. Ob tem napadu so bili ranjeni Španec Romero Villa Padierna, Bolgar Nikola Antu-nov ter danski novinar Stein Olf.
Ob nesrečnem dogodku, ko je avtomobil, v katerem so bili trije švicarski novinarji, zapeljal na mino, sta dva izgubila življanje, Patrick Ri-ganti pa je bil resno ranjen in se mu po operaciji v sisaški bolnišnici stanje izboljšuje. Giorgio Sal-ce, poročevalec RAI, kamerman Zoran Happ in njun vodnik Tomislav Šikič so bili lažje ranjeni 25. septembra v bližini Pakraca. Imeli so srečo,
saj je bil njihov avto zaradi bombe, ki so jo nanje vrgli vojaki JA, popolnoma uničen. Laurent van de Stockt, poročevalec francoske agencije Gam-ma, je bil večkrat ranjen na področju Vukovarja, 28. septembra. Zoran Jačimovič, fotograf časopisa Glas Slavonije je bil težko ranjen 28. septembra v vasi Bogdanovci blizu Vukovarja. Skupaj s kolegoma Davorjem Špišičem in Bojanom Diruja-kom je padel v zasedo srbskih vstajnikov.
Že od 1. septembra pogrešajo poročevalca sovjetske TV Viktorja Nogina in Genadija Kure-noga. Zadnjič so ju videli v Osijeku, kjer sta oddajala poročila svoji TV postaji, do danes pa o njiju ne vedo nič.
Srbski vstajniki in vojaki JA pa so se večkrat znesli nad novinarji, ob čemer pa ni bilo žrtev ali ranjenih. 4. septembra so srbski rezervisti zajeli Jean-Pierre Hussona in Eriča Michelettija, ob
tem so jima ukradli vso opremo, izpustili pa so ju naslednji dan. Istega dne so na avtocesti Zagreb-Slavonski Brod streljali na avtomobil dveh zagrebških novinarjev Večeslava Kocijana in Biljane Čakič, čeprav je bilo vozilo jasno označeno z oznakom »Press«.
Dva poljska novinarja, Maciej Maciejwski in Marcin Kowalczki, sta bila sedmega septembra ugrabljena pod pretvezo vohunjenja. Srbski vstajniki so zaplenili njun avtomobil in celotno opremo, izpustili pa so ju šele po dolgotrajnih pogajanjih z ambasado Republike Poljske.
8. septembra so streljali na avtomobil družbe ZDF, v katerem sta bila Rolf Leichner in Siniša Juričič. V poškodovanem avtu, sicer vidno označenim z oznako »Press«, sta se nekako prebila od Okučanov do Nove Gradiške. Na avtocesti Zag-reb-Slavonski brod so srbski vstajniki streljali
tudi na avtomobil španskega časopisa Diario 16, v katerem sta bila Javier Castillo in Raimond Bar. Vozilo je bilo uničeno, novinarjem pa je pomagala policija postaje v Novski.
Madžarska TV ekipa je 16. septembra hotela posneti napad letal JA mig na hotel Borik v Do-njem Miholjcu. Letalo je odvrglo kasetno bombo in močno poškodovalo avtomobil, ki so ga Ferenc Szaniszlo, Laszlo Rozsa in Zsolt Hegvi na srečo prej zapustili.
19. septembra je strel s položajev JA zadel kamero Viktorja Peneziča, kamermana HTV. Novinarju »Panorama difesa« Luci Poggiali, je častnik JA v Češkem selu blizu Petrinje, 20. septembra ukradel zlato verižico in novinarsko izkaznico. Peter Pravda, David Neff in Jitka Obzinova so bili prisiljeni zaustaviti svoje vozilo, ker je bilo napadeno z minami iz srbskih minometal-cev. Avto je bil jasno označen z znakom »Press«.
Diviek Ouemener, Jasgues Lengeuin, poročevalca WTN in Alen Bubalo so bili 26. septembra ugrabljeni blizu Pakraca. Po treh dneh slabega ravnanja so jih srbski vstajniki predali enotam JA, ti pa so jih izpustili v poveljstvu zagrebškega korpusa.(Sta)
Lahko se zgodi, da srečaš nekoga, ki ti bo ponudil neko mamilo, ali pa ti bo zagotavljal, da mamila ne škodijo in da lahko nehaš z drogiranjem, kadar hočeš. Ne verjemi mu, ker to ni res. Res pa je, da zelo hitro postaneš odvisen od mamila. Res je, da nekateri mladi zbolijo, končajo v zaporu, ali pa tudi umrejo. Kdor ti ponuja mamila, ali pa te vzpodbuja k njihovi uporabi, dela to zato, ker bi te rad izkoriščal. Hoče tvoj denar, ali tvoje telo, ali tvoje misli. Če si želiš informacij, kako se pred tem lahko braniš, izpolni kupon na tej strani. Pomoč je že, če boš več vedel: in pomoč pri odklanjanju mamil je tvoja pravica. Odkloni mamilo, gre za tvojo svobodo.
Predsedstvo ministrskega sveta
POŠLJITE MI BREZPLAČNO IN OSEBNO PODROBNEJŠE VESTI O;
□ Zakonodaja: parlamentarni zakon o mamilih