Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: tTermalniParkPtuj@sava.si S a. Aktualno Podravje • Odkupne cene koruze na ravni izpred desetih let O Stran 2 V Štajerski Ptuj, petek, 20. septembra 2024 Letnik LXXVII • št. 74 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR Podravje • Šole glede uporabe pametnih telefonov s podobnimi pristopi Aktualno Ptuj • Avtobus zamujal po šolarje, postajališč in voženj premalo O Stran 3 Politika Kidričevo • Dragi nakupi nepremičnin, prodaja za drobiž O Stran 5 Izobraževanje Podravje • Dijakov ni, ker ni kmetij O Stran 8 Gospodarstvo Podravje • Bajni zaslužki elektrogospodarstva O Stran 9 Mobilnim telefonom v šolah je odzvonilo V večini osnovnih in srednjih šol v Spodnjem Podravju je uporaba mobilnih telefonov prepovedana. Učenci jih sicer lahko prinesejo s seboj, vendar jih morajo pustiti v garderobni omari. Ravnatelji so prepričani, da bi moralo biti to področjeUreienoZzakon.om, torej bi veljalo za vse slovenske šole^enako.-Ve.č natstraneh 6 int7. Ptuj • Igrišče Partizan bo naslednji teden končno zaživelo Peticija za spremembo avtobusniHpreVOZOVfi^ Dijaki ostajajo na lenarški postaji ■ 9 < NAROČITE STAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO ^radioPT Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem Illy pripravili privlačno nagrado. ilty 2 Štajerski Aktualno petek • 20. septembra 2024 Podravje • Ekonomski izračuni in odkupne cene daleč narazen Odkupne cene koruze na ravni izpred desetih let V minulih dneh seje začel odkup najbolj razširjene poljščine pri nas. Lani je bila odkupna cena za tono sveže koruze okrog 110 evrov, letos se giblje pri 125 evrih. Kljub dvigu pa kmetje opozarjajo, da odkupne cene še zdaleč ne sledijo naraščajočim stroškom. »Odkupne cene so enake kot pred desetimi leti. Ob vsej inflaciji in rasti stroškov ostajajo enake. Odkupne cene bi morale slediti stroškom pridelave, tako pa že drugo leto kmetje pridelujemo izgubo. Gre za izčrpavanje kmeta in kmetijstva,« pravi poljedelec Radko Firbas iz Moškanjcev. Obseg površin, na katerih je ra-stla koruza za zrnje, se je po cenovno ugodni letini 2022 lani povečal za skoraj 2.700 hektarjev (za 6 %) in je bil največji po letu 2004. Koruza raste na 44.253 ha, okrog 29.800 ha pa je bilo namenjenih silažni koruzi. Toda ekonomski izplen lanskega leta je bil porazen, saj je večina kmetov ob nizkih odkupnih cenah pridelala veliko izgubo. Po rekordnem letu 2022, ko je bila odkupna cena sveže koruze tudi 227 evrov, je lani padla na le Minimalna plača višja za 60 %, odkupna cena iz leta 2014 Cena koruze je tržno blago in v zadnjih desetih letih je izjemno nihala. Pred desetletjem je bila torej na ravni letošnjih cen, kot opozarja Radko Firbas, vmes je padla že tudi pod 100 evrov za tono sveže koruze, letos se giblje okrog 125 evrov pri 25 % vlage. Dejstvo pa je, daje minimalna plača leta 2014 znašala 789 evrov bruto, letos 1.254 evrov bruto, kar je za 60 % več, medtem ko cene poljščin ostajajo enake, inflaciji pa ne sledijo niti kmetijske subvencije. 110 evrov, stroški pa so ostali visoki. Direktor družbe Jeruzalem Ormož Sat Marko Plohi priznava, da kljub malenkost višji ceni razlika med stroški in odkupnimi cenami ostaja. »Vsi igramo igro, ki je nastavljena, žal ne gre drugače.« Odkupne cene namreč določajo veliki igralci na trgu. Ormoško podjetje bo odkupilo okrog 9.000 ton koruznega zrnja, zanj bo plačalo približno 126 evrov po toni. Sami koruzo za zrnje pridelujejo na 368 ha, letina pa bo povprečna, pravi vodja poljedelstva Franc Puklavec. »Pridelek je odvisen od zemljišča do zemljišča. Na 33 hektarjih, ki smo jih poželi še pred dežjem, se je pridelek gibal med 9 in 13 tonami.« Ta konec tedna z žetvijo koru- M ISSililaSnsaaK^Hi Foto: Pixaby Lani je koruza za zrnje uspevala na 44.253 ha, kar je največ v zadnjih 20 letih, vprašanje pa je, če bo tudi v prihodnje tako, kajti kmetje že drugo leto zapored z odkupnimi cenami ne krijejo stroškov pridelave. ze za zrnje nadaljuje tudi Branko Klemenčič iz Nove vasi pri Ptuju: »Žetev smo že začeli, in sicer za lastne potrebe, ostalo bomo sedaj. Skupno imamo nekje 65 ha koruze, od tega 45 ha za zrnje. Odkupne Foto: Pixabay Različni izračuni, a noben pozitiven Specialist za poljedelstvo na mariborskem kmetijskem zavodu Timotej Horvat je pripravil kalkulacijo stroškov pridelave koruze za zrnje na podlagi lastnih izkušenj. Izračunal je, da lastna cena za svežo koruzo brez upoštevane subvencije in amortizacije strojev znaša 138 evrov na tono zrnja, če je pridelek 10 t/ha. Kar pomeni, da izguba po toni zrnja znaša najmanj 10 evrov oz. okrog 100 evrov po hektarju. Na kmetijskem inštitutu pa so izračunali, daje strošek pridelave koruze s 30 % vlage ob 10-hektarskem donosu (ob odštetju stroška za sušenje in subvencij) 160 evrov po toni, kar pa pomeni izgubo 350 evrov po hektarju. cene nikakor ne pokrijejo stroškov, vendar žal na to kmetje nimamo vpliva. Žalostno je, da lahko zgolj opazujemo, kako se umetna gnojila ponovno dražijo, sami pa ne moremo postavljati cen za lastne pridelke.« Perutnina bo letos odkupila okrog 25.000 ton koruze Perutnina Ptuj je odkup začela 12. septembra z vmesno nekajdnevno zaustavitvijo zaradi slabega vremena. »Letošnja odkupna cena suhe koruze je 175 evrov, se pa zaradi hitrega zorenja zrnja pričakuje žetev z nizko vlago,« so povedali v PP Ptuj, kjer načrtujejo odkup okrog 25.000 ton. Koruzo odkupujejo na odkupnih mestih v Dražencih in Mariboru, od te sobote, 21. septembra, tudi v Trnovski vasi. Po podatkih agencije za kmetijske trge so lani uvozniki v Slovenijo pripeljali 57.447 ton koruze iz držav EU in 4.656 ton iz tretjih držav, 53.866 ton koruze pa so odkupili od domačih pridelovalcev. Letos so podjetja v državo pripeljala že okrog 21.646 ton koruznega zrnja iz območja EU, odkupljenega domačega zrnja pa je bilo 7.559 ton. Sicer pa se poraba koruze vsaj za prehrano ljudi zmanjšuje, ugotavljajo na statističnem uradu. Lani je Slovenec v povprečju porabil okrog šest kilogramov koruze, v petletnem obdobju pa je povprečje 8 kilogramov. Mojca Vtič Ptuj • Izjemno visoki stroški vzdrževanja vodotokov, ki pa so večinoma zaraščeni Stroški košnje vodotokov narasli za petkrat Za vzdrževanje vodotokov - investicije, košnjo in intervencijska dela -na Ptuju je država v zadnjih desetih letih namenila več kot tri milijone evrov. Dobro polovico tega zneska so porabili leta 2022. Zanimivi so tudi podatki o stroških zgolj košnje ob potokih; medtem ko so leta 2013 za to storitev plačevali 10.000 evrov, je bil lani (in predvidoma letos) ta znesek kar petkrat višji. Izjemno draga so tudi intervencijska dela, kot je odstranjevanje podrtih dreves iz potokov ipd. Dobrih deset tisočakov je država leta 2013 namenila za košnjo vodotokov, s katero skrbijo za pre- točnost. Vsako naslednje leto so se zneski vidno višali. Najprej na 15, nato na 19.000 evrov, leta 2021 že na 21.800, nato pa leta 2022 na neverjetnih 45.000 evrov za košnjo ob potokih Grajena, Studenčnica in Rogoznica. Za dvakratno košnjo na leto pa očitno tudi to ni zadostovalo, lani je bila realizacija še višja, 50.000 evrov. Več denarja v zadnjih treh letih za naložbe Za vzdrževanje pretočnosti, intervencijska dela, košnjo in investicije so iz državnega proračuna v desetih letih skupaj namenili 3,09 milijona evrov. V tem znesku je sicer zajeta tudi največja investicija v zadnjih letih; gre za naložbe na Vi-čavi, Čreti in v Ljudskem vrtu, ki so skupaj stale 2,3 milijona evrov. Preostanek do tega zneska, skoraj milijon evrov, pa predstavlja košnja vodotokov in intervencijska dela, ki so bila posledica raznih vremenskih vplivov. Tudi ti zneski še zdaleč niso nizki. Lani je intervencijska odstranitev dreves na Grajenščaku državo stala skoraj 23.000 evrov. Še več so plačali leta 2018; za dela, ki so jih izvajali na Grajenščaku in Grajeni, so plačali skoraj sto tisoč evrov. Le nekaj manj, približno 70 tisočakov, je bil strošek intervencijskih del leta 2019. Poraba državnih sredstev za vodotoke po letih v MO Ptuj, v evrih Leta 2018 je država za intervencijska dela, odstranitev dreves iz potokov na območju MO Ptuj, plačala skoraj 100.000, leto kasneje pa še 70.000 evrov. Košnja Ostala dela in naložbe Skupni znesek 2013 10.600 - 10.600 2014 15.600 33.000 48.600 2015 15.600 9.300 24.900 2016 19.500 - 19.500 2017 19.500 5.000 24.600 2018 19.500 96.000 115.000 2019 19.500 68.700 88.130 2020 21.800 31.000 52.800 2021 21.800 118.000 140.440 2022 45.000 2.021.500 2.066.500 2023 50.000 351.000 401.100 2024 50.000 50.000 100.000 Vir: MO Ptuj Vzdrževanje pretočnosti je očitno za izvajalca zelo dobro plačan posel, ki pa v stanju potokov in nabrežin v naravi ne vidi; marsikje bi bilo treba kositi bistveno pogosteje in prej. Potoki so pogosto zaraščeni, polni plevela, vejevja ... Lazar: »Občani nezadovoljni« Mestni svetnik Andrej Lazar je večkrat izpostavil problematiko neurejenosti vodotokov: „Na nas se občani pogosto obračajo zaradi neurejenih nabrežin vodotokov. V preteklosti smo imeli tudi poplave. Problematika traja že vrsto let." Dinamika in način financiranja te dejavnosti se mu ne zdita ustrezna. Prepričan je, da bi zadeve lahko drugače zastavili, na način, da bi država zagotovila zadosten fond sredstev za sanacijo, „ki bi zadostovala, da bi bile zadeve z vidika pretočnosti urejene v zadostni meri in intervencij sploh ne bi potrebovali". Meni, da bi se tako izognili tudi izgovorom kon-cesionarja, na območju Ptuja je to podjetje VGP, da je denarja za ustrezno vzdrževanje stanja vodotokov (zmeraj) premalo. Dženana Kmetec Foto: CG petek • 20. septembra 2024 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • V novem sistemu prevoza šolarjev bodo potrebne izboljšave Avtobus zamujal po šolarje, postajališč in voženj premalo Ogromno negodovanja je bilo ob začetku šolskega leta zaradi sprememb pri prevozih osnovnošolcev. Marsikje se je izkazalo, da bodo potrebne določene prilagoditve. Nekatere predloge in želje otrok, staršev in šol bodo na ptujski občini upoštevali, drugih - predvsem tistih, ki so povezani z dodatnimi stroški - pa ne. MO Ptuj rešitev težav oz. možnost realizacije predlogov usklajuje z vsako šolo posebej. Predlogi šol, ki se nanašajo npr. na uvedbo dodatnih linij (in s tem višje stroške), skoraj zagotovo ne bodo upoštevani. Se pa vodstvo občine s prevoznikom in šolami dogovarja o spremembah pri urnikih voženj, kjer je to potrebno. Sprememba urnika voženj Z letošnjim šolskim letom uveden sistem prevozov ni prinesel enakih sprememb za vse osnovnošolce, za nekatere so bolj za druge manj občutne. Na OŠ Breg večjih zapletov za zdaj ni. „Učenci OŠ Breg koristijo mestni linijski prevoz. MO Ptuj in Arrivi smo že predlagali, da bi se jutranji avtobus, ki pripelje pred šolo ob 8.14, prestavili za približno deset minut prej, ker se dogaja, da avtobus pripelje na postajo okrog 8.20 in učenci zamujajo k pouku. Ta sprememba bi bila dobrodošla za približno 40 učencev," je konkreten predlog spremembe predstavila ravnateljica OŠ Breg Jasna Brec. Eno postajališče za učence dveh šol Tudi v OŠ Olge Meglic so na občino že naslovili dva konkretna predloga, je pojasnila ravnateljica Helena Ocvirk. Prvi se nanaša na linijski prevoz Sovretova pot-Kle- pova ulica-OŠ Olge Meglič, na katerem si želijo še eno dodatno linijo prevoza učencev iz šole; trenutno je namreč samo ena linija, ki pa časovno ni prilagojena koncu pouka. Drugi predlog se nanaša na to, da bi otroci iz naselja Bratje Reš (Pivkova, Zavčeva in Črtkova ulica) lahko uporabljali novovzpostavlje-no postajališče Cebek. Posebni linijski prevoz za naselji Štuki in Mestni Vrh, ki si ga delijo z OŠ Ljudski vrt, namreč pelje mimo tega postajališča, tako da bi lahko pobral še učence iz naselja Bratje Reš. Sicer pa se nekateri učenci iz tega območja vozijo v šolo kar z mestnim avtobusom, ki stoji pri trgovini Lidl. »Dokler se ne uredi vprašanje glede postajališča Cebek, smo učencem predlagali, da lahko uporabljajo mestni avtobus," je dodala ravnateljica. Zelo verjetno je, da bodo na občini temu predlogu ugodili, saj ni povezan z dodatnimi stroški, drugače pa je v primeru dodatnih voženj oziroma terminov, ki bi pomenili podražitev prevozov. Največja težava -časovnica Tudi na OŠ Mladika imajo nekaj težav, delno so jih že rešili, preostale urejajo s prevoznikom in ob- čino. Viktorija Bezjak, pomočnica ravnatelja, je pojasnila, da je težava časovnica voženj, pa tudi zamude v prometu zaradi zastojev: „Pogrešamo pa en avtobus, ki bi ga nujno potrebovali na liniji Brstje popoldan. Za Spuhljo vozijo trije, za Brstje le dva popoldan." Jutranji odhodi avtobusov so nekoliko prej, kot so bili otroci vajeni, a vožnje trajajo malenkost dlje, tako da so šolarji pravočasni. „Veliko pohvalo pa si zaslužijo šoferji, ki so zelo učljivi, hitro reagirajo, so prijazni, otrokom so res v veliko pomoč, jim razlagajo smeri, vožnje," je še dodala Bezjak. Mestnega avtobusa na Grajeno ni Linije brezplačnega mestnega avtobusa se trenutno izvajajo na naslednjih relacijah: mestno jedro, Turnišče, Orešje, Jezero-Spuhlja (Mladika), Breg-Turnišče in Ljudski vrt-Rogoznica (Svržnjakova). Skupna pogodbena vrednost za vse sklope znaša 742.670 evrov (z davkom). „Z dodatnimi linijami mestnega prevoza smo pokrili linije do osnovnih šol, kijih linijski promet ni pokrival. Šolske prevoze zdaj izvaja sedem avtobusov namesto prejšnjih 13," so spremembe pojasnili na ptujski občini. Pojavila seje tudi pobuda za uvedbo ene linije do Grajene, a zaenkrat je ne bo, saj obstaja povezava z javnim potniškim prometom, razmišljajo pa na občini tudi v tej smeri. Na linijah do OŠ Ljudski vrt marsikaj narobe... Tudi Tatjana Vaupotič Zemljič, i; ■ . ■ . rt _nHRIHi Na področju šolskih prevozov je bilo v prvih tednih kar nekaj zapletov, ki jih pospešeno urejajo. ravnateljica OŠ Ljudski vrt, je s starši na prvem roditeljskem sestanku govorila o odločitvah vodstva občine za spremembe pri šolskih prevozih. Povedala je, da so v vmesnem času, od začetka novega šolskega leta do zdaj, nekaj stvari že uredili: „Da vozi večji avtobus, da so dodane avtobusne postaje, ki so izpadle... Nekatere zadeve pa so še v procesu sprememb (ura prihoda avtobusa zjutraj, odhod po koncu pouka), odprto ostaja vprašanje postajališča na Potrčevi cesti in v Grajeni - za nekatere linije." V prvih dneh novega šolskega leta so imeli kar nekaj zapletov. Zgodilo se je celo, da avtobus ni prišel po otroke, razlog naj bi bila okvara vozila. Ukvarjali so se tudi z različnimi voznimi redi, ki jih je bilo treba uskladiti, pa z neskladjem poimenovanja avtobusnih postajališč, nekatera postajališča so manjkala na trasah. Zdaj so jih že dodali. Dženana Kmetec Foto: CG Dijaki ostajajo na lenarški postaji Slovenske gorice • Župani s peticijo za spremembo avtobusnih prevozov Novi vozni redi javnega avtobusnega prometa, katerih glavni namen je bil ureditev anomalij na tem področju, namesto večjega reda povzročajo en sam velik kaos, o katerem poročajo iz v vseh koncev države. Nič drugače ni niti v Podravju. Pritožbe nad spremenjenim režimom prihajajo tudi iz osrednjih Slovenskih goric: avtobusov naj bi bilo manj kot prej, tisti, ki so, so nabito polni, zato ne morejo pobrati vseh učencev in dijakov, ki na le-narški avtobusni postaji čakajo na prevoz v Maribor. Kot je povedal župan Lenarta Janez Kramberger, jih je na postaji že prvi šolski dan ostalo vsaj 40, saj je večina avtobusov, ki pridejo iz Murske Sobote ali Gornje Radgone, odpeljala kar mimo Lenarta, ne da bi se sploh ustavila. Težave s prepolnimi avto- busi pa se še kar nadaljujejo in seveda povzročajo slabo voljo. Benediški župan Milan Repič je spomnil na dejstvo, da imajo učenci in dijaki, ki predstavljajo več kot polovico uporabnikov javnega potniškega prometa, kupljene mesečne vozovnice. »Nedopustno je, da jih morajo zaradi negotovosti, ali bo otroku uspelo priti na avtobus in posledično pravočasno v šolo, zdaj kljub kupljeni vozovnici voziti starši, s čimer imajo dodatne stroške, da o porabljenem času ne govorim.« Težave imajo tudi v Sveti Ani, je opozoril župan Martin Breznik, saj je vozni red nastavljen tako, da zadnji avtobus iz Lenarta odpelje ob 15.30, ko otroci sploh še ne pridejo iz šole. Kako bo oktobra, ko pridejo še študenti?! Študent Lovro Repič iz Benedikta je zaskrbljen, kako bo oktobra, ko se bo na univerzah začelo študijsko leto. »V prejšnjih letih smo imeli dva prevoznika, letos je samo en, zato je gneča že zdaj nenormalna in res ne vem, kako bo, ko se bomo učencem in dijakom na avtobusih pridružili še študentje; če se do takrat ne bo nič rešilo, se bojim, da bom pogosto zamudil na predavanja.« Šest županov občin, ki spadajo pod lenarško upravno enoto: Lenart, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveta Ana, Benedikt, Cerkve-njak in Sveta Trojica, se je zato v skupnem dopisu že obrnilo na pristojne: Ministrstvo za okolje, pod- nebje in energijo (MOPE), Družbo za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP) in podjetje Arriva. Nanje so namreč naslovili pritožbo in zahtevali rešitev nastalega zapleta oziroma spremembo voznih redov avtobusnih prevozov na način, da bo na avtobusih prostora za vse in da bodo vozili ob ustreznih urah. SD ■ . Foto: SD Zaradi premajhnega števila avtobusov in posledične gneče številni učenci in dijaki ostanejo na lenarški avtobusni postaji in zamudijo šolo. Z novimi voznimi redi težave tudi za delavce Na številne težave z novimi voznimi redi opozarjajo tudi v Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Sindikatu delavcev prometa in zvez. Oba sindikata sta Družbo za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP) pozvala k prilagoditvi voznih redov, ki bo upoštevala realne potrebe potnikov in bodo bolj humani do voznikov. »Že med poletjem smo bili seznanjeni s težavami, predvsem so nas delavci, ki so že prihajali na delo z avtobusi, opozarjali, da so linije ukinjene, premaknjene na čas, ki za prihod na delo ni primeren ali pa se je hitra linija spremenila v dolg pohod po lokalnih cestah. S 1. septembrom, s prehodom na običajne vozne rede, pa seje odprl pekel,« so opozorili v sporočilu zajavnost. ZSSS in Sindikat delavcev prometa in zvez zato pozivata tako DUJPP, ki določa linije, kot tudi koncesionarje, ki izvajajo te prevoze, k čimprejšnji prilagoditvi avtobusnih linij. Po mnenju sindikatov naj se ohranijo dobre osnove, predvsem s poudarkom na povezavah, ki otroke prepeljejo v šolo, zaposlene pa do delovnega mesta. 4 Štajerski Podravje petek • 20. septembra 2024 Podlehnik • O projektih in grožnjah na terenu Toplak: »Odziv občanov me žalosti« Septembrska seja je bila v znamenju potrjevanja projektov, s katerimi se občina namerava potegovati za evropska sredstva. Pripravili so dva samostojna projekta - zelena preobrazba Podlehnika in podjetniški inkubator II. faza, sodelujejo tudi v obnovi in nadgradnji vodovodnega sistema Ptuj. Predvideni projekti Občine Podlehnik do leta 2029 Projekt Delež občine Skupna vrednost Načrtovani projekti Podjetniški inkubator (II. faza) 1.273.993 € 2.616.540 € Zelena preobrazba 105.458 € 367.753 € Občina Podlehnik - vodovod 218.410 € 835.582 € Skupaj 1.597.861 € 3.819.875 € Ze odobreni projekti Sončne elektrarne 57.183 € 227.183 € Medgeneracijski športni objekt 549.703 € 1.049.703 € Skupaj 606.886 € 1.276.886 € *v sodelovanju z Vinarsko zadrugo Haloze Vir: Občinsko gradivo Foto: Mojca Vtič Župan Sebastian Toplak je svetnike seznanil z grožnjami pripravljavcem sprememb občinskega prostorskega načrta. Z dvema projektoma pa je občini že uspelo, in sicer z izgradnjo med-generacijskega športnega objekta v Športnem parku Dežno ter postavitvijo sončnih celic na strehi osnovne šole in občinske zgradbe. Podjetniški inkubator Podlehnik II. faza je nadaljevanje projekta z dograditvijo obstoječega objekta z 954 m2, ki naj bi bil v prvi vrsti namenjen vinogradnikom z območja Haloz. »Z načrtovano dograditvijo se bo obstoječi objekt povečal še za dve tretjini. Projekt nam je uspelo umestiti v program dogovora za razvoj regij, vendar pa mora še čez dve siti. Zavedati se moramo, da potrditev projekta ni samoumevna, saj pristojni nekako ocenjujejo, da je bilo v državi zgrajenih že preveč inkubatorjev, od katerih številni ne delujejo, kot bi morali,« je pojasnil župan Sebastian Toplak. Medtem ko so v minuli evropski perspektivi občine, ki so izpolnjevale pogoje, gradile kolesarske steze, so za novo perspektivo številne občine pripravile projekte, ki zajemajo zelene ureditve občinskih središč, tudi Podlehnik. Zelena preobrazba Podlehnika pomeni ureditev dodatnih zelenih površin, zasaditev dreves, celo ureditev novega zelenega trga, in sicer ob krožišču v centru Podlehnika, kjer že leta neslavno stoji Darsov zabojnik - info točka. Na tem mestu si želijo postaviti leseni paviljon kot prostor za druženje. »Zakaj prijavljamo ureditev centra Podlehnika? Ker žal druge opcije ni bilo, upravičeni so le centri.« Tretji projekt je izgradnja vodovoda na območju Spodnjega Podravja, ki je skupno ocenjen na okrog 17 milijonov evrov. Občina Podlehnik mora glede na ključ, ki so ga dogovorile občine, prispevati 218.000 evrov iz proračuna oz. 3,39 % sredstev. »Ključ je število priključkov. Žal takšna razdelitev deležev za nas ni optimalna, saj imamo večje število priključkov, tudi zaradi vikendov, medtem pa manjšo porabo kot nekatere druge občine, a sprejeti smo morali kompromis.« Na območju občine bo zamenjanih okrog tri kilometre vodov. »Gre za transportne vode,« je povedal župan in dodal, da je tudi pred uresničitvijo tega projekta še veliko izzivov, predvsem na področju pridobitve služnosti. O že pridobljenih projektih pa je povedal, da bodo skušali za izgradnjo medgeneracijskega športnega objekta v športnem parku pridobiti še dodatne vire financi- ranja. »Računamo na fundacijo za šport in Eko sklad, saj višina sofinanciranja ni tako visoka, kot si želimo, čeprav smo pridobili maksimalni delež sofinanciranja.« O postavitvi sončnih celic pa je dejal: »Kar nekaj naporov je bilo potrebnih, da nam je uspelo pridobiti vsa potrebna soglasja, zahvala svetniku Boštjanu Mlakarju. Kot ugotavljamo, večini občin ni uspelo pravočasno pridobiti soglasij elektra, zavoda za varstvo kulturne dediščine ali služnosti.« Incident med delom na terenu Župan je svetnike seznanil tudi z neljubim dogodkom, ki so ga doživeli pripravljavci sprememb občinskega prostorskega načrta, ki dane pobude občanov preverjajo na terenu. »Žal so imeli naši pripravljavci negativno izkušnjo -incident na terenu, ki meče slabo luč na celotno občino in bi lahko negativno vplival tudi na delo pripravljavcev,« je začel župan Sebastian Toplak. Pojasnil je, da je eden izmed občanov podal pobudo za spremembo namembnosti parcele, ko pa so na teren prišli pripravljavci sprememb, so bili deležni groženj. »Bila je podana prijava policiji.« Ob tem je dodal, da želi, da se občani najprej pozanimajo o namenu obiska osebe, preden se odzovejo. »Pripravljavci sprememb našega občinskega prostorskega načrta se trudijo, da bi spremembe obrazložili tako, da bi bile nato na pristojnih ministrstvih pozitivno ocenjene. Namreč najlažje je pobudo kar posredovati v Ljubljano, vendar v takih primerih je 90 % negativnih. Za to je potrebno sodelovanje. In tovrsten odziv občanov me žalosti in upam, da ne bo več prihajalo do tega.« Mojca Vtič Ptuj, Podravje • Svetovni dan varnosti pacientov Za manj napak v diagnostiki Svetovni dan varnosti pacientov so z raznimi aktivnostmi prvič obeležili tudi v ptujskem zdravstvenem domu. Foto: CG Na stojnicah pred Zdravstvenim domom so paciente osveščali o varnosti pacientov. V slovenski kampanji je sodelovalo 30 zdravstvenih zavodov. Osredotočili so se na napake v diagnostiki in poudarili pomen pravilne in pravočasne obravnave ter sodelovanja med pacienti in zdravstvenimi delavci. Ob tej priložnosti so tudi v ptujskem zdravstvenem domu (ZD) izvedli dan odprtih vrat, opravljali brezplačne meritve in pripravili predstavitev Centra za krepitev zdravja. Moto letošnje kampanje paciente nagovarja, da imajo pravico do primernega in pravočasnega diagnosticiranja. O tem, ali trenutni zdravstveni sistem sploh omogoča hitro in ustrezno obravnavo, direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan odgovarja pritrdilno, a v isti sapi dodaja: »Včasih je enostavno treba biti vztrajen.« Napakam v zdravstvu se nikoli ni mogoče v celoti izogniti, so pa mnogi dejavniki, ki lahko vplivajo na zmanjšanje možnosti napak. V ptujskem ZD imajo različne oblike naročanja pacientov: spletno, telefonsko in osebno. V teh dneh opažajo velik porast pacientov. »Veliko je angin, covida, raznih prehladnih obolenj. Obisk je močno povečan, morda še večji kot v preteklih letih,« ugotavlja Petek Uhan. Starejša populacija v regiji pomeni tudi, da je veliko patologije, zato bodo v prihodnje potrebovali dodatni kader. Trenutno je v ZD Ptuj 305 zaposlenih, od tega tedna naprej imajo novo specialistko družinske medicine, zaposlili so dve dodatni pediatrinji. Dženana Kmetec Dela v Borovcih potekajo po planu Občina Markovci namerava obnoviti tri večje dvorane. Adaptacija dvorane v Borovcih seje že začela in poteka po planu, za Bukovce in Stojnce pa je v pripravi projektna dokumentacija. Obe naložbi se bosta najverjetneje izvedli v naslednjih dveh letih. V šolski stavbi pa bodo nadgradili prezračevalni sistem. Markovci • Občina namerava obnoviti več dvoran Foto: ČG Adaptacija dvorane v Borovcih bo predvidoma zaključena do konca oktobra. Dvorana v Borovcih je bila dotrajana, zato se je občina odločila za sanacijo. Za izvedbo del so preko javnega razpisa izbrali Gradbeništvo Vinkovič iz Gorišnice. Vrednost naložbe znaša 110.000 evrov. Vsa dela, planirana za letos, bodo v celoti zaključena predvidoma do konca oktobra. Kot so pojasnili na občinski upravi, je v celoti obnovljeno ostrešje, tlaki dvorane, notranji zidovi in kuhinja. Slednjo so tudi na novo opremili. V sklepni fazi so načrti za prilagoditev večnamenske dvorane v Bukovcih, kjer bodo gradili prizidek. Izdelava projektne dokumentacije je v teku. Cilj adaptacije in tehnične nadgradnje je v izvedbi prenove na način, da bo dvorana primerna za izvedbo kulturnih prireditev. Dvorana bo opremljena s posebnim odrom, akustično in svetlobno opremo. V prizidku bodo uredili garderobe za nastopajoče in toaletne prostore. Predvidena izvedba investicije je med letoma 2025 in 2026. Pripravljajo se tudi načrti za prenovo oz. gradnjo dvorane v Stojncih, ki je dotrajana. Tudi za ta projekt je v izdelavi idejna zasnova. Obstoječi objekt nameravajo obnoviti oz. dograditi, predvsem s ciljem povečanja uporabnih površin in zboljšanja funkcionalnosti objekta. Zaradi starejše obstoječe gradnje in rezultatov statične presoje bo treba ojačati nosilne konstrukcije, zato se občina nagiba k novogradnji. Med drugim so pripravljeni tudi načrti za gradnjo garaže in ureditve okolice ob Gasilskem domu Zabovci. Izboljšanje prezračevanja v šolski stavbi Markovska občina je bila uspešna na razpisu za sofinanciranje prenove oz. nadgradnje prezračevalnih sistemov v OŠ Markovci. Vrednost naložbe je okoli milijon evrov, od tega sofinancerski delež znaša 80 odstotkov. Investicija bo pomembno prispevala k zmanjševanju stroškov porabljene toplotne in električne energije, zagotavljanju ustreznih prezračevalnih in klimatskih sistemov ter izboljšanju kakovosti zraka. Učenci in učitelji bodo imeli boljše pogoje dela, hkrati pa bodo lažje obvladovali potencialne okužbe. Idejna zasnova je bila izvedena lani, letos načrtujejo izdelavo projektne in investicijske dokumentacije, v letu 2025 pa izvedbo. Estera Korošec petek • 20. septembra 2024 Podravje Štajerski 5 Kidričevo • Zanimiva finančno-nepremičninska kombinatorika občine Dragi nakupi, prodaja za drobiž Občina Kidričevo je pred tremi leti od Kmetijske zadruge Sloga po sklepu občinskega sveta odkupila nepremičnine za 275.000 evrov. Gre za nekaj desetletij stare poslovne objekte in zemljišča v središču Lovrenca na Dravskem polju. Del teh nepremičnin namerava občina sedaj prodati, a po nižji ceni, kot jih je kupila. Breme občinskega proračuna bodo tudi stroški rušenja objektov. Občina Kidričevo bo 2.000 m2 stavbnega zemljišča v središču Lovrenca prodala za 30 evrov/m2, torej za 60.000 evrov. Po takšni ceni lahko zemljišče v Spodnjem Podravju iščemo z lupo. V Bišu v Slovenskih goricah se denimo 2.000 m2 stavbne parcele prodaja za 110.000 evrov. Na Ptuju so cene precej višje, saj je že za 600 m2 treba odšteti od 90.000 do 100.000 evrov. Podatke smo povzeli z nepremičninskega portala nepremicnine.net. Foto: ČG „Želim poudariti, da nisem proti razvoju, opozarjam pa, da sta cenitvi istih nepremičnin pred tremi leti in danes zelo različni," je poudaril Boris Kmetec. Cenilec Goran Krajnčič iz Slovenske Bistrice, ki ga je naročila občina, je vrednost 2.000 m2 zemljišča v Lovrencu, na katerem je objekt kmetijske zadruge, ocenil na 62.000 evrov. Predvidel je tudi stroške rušitve objekta (18.000 evrov), ki jih bo plačala občina. Lokalna skupnost bo tako od prodaje prvovrstne gradbene parcele v središču kraja, namenjene po-slovno-stanovanjski gradnji, pod črto prejela pičlih 44.000 evrov. Za celoten kompleks nepremičnin (dobrih 6.000 m2 s starimi objekti na njih) je konec leta 2021 sicer odštela 275.000 evrov. „Če je to za vas sprejemljivo, zame ni" Da je občina nepremičnine pred tremi leti kupovala za višjo ceno, kot jih bo sedaj prodala, je zmotilo svetnika Borisa Kmetca. Poudaril je tudi, da občina sedaj sočasno na istem dvorišču kupuje gasilski dom, za katerega bo za m2 odštela slabih 500 evrov. Nakup gasilskega doma bo veljal 164.000 evrov, tudi zanj je cenilno poročilo izdelal cenilec Krajnčič. Na eni strani občina kupuje nepremičnino za 164.000 evrov, kar pomeni 473 evrov za m2, zraven pa m2 prodajamo za 30 oziroma 21 evrov, če vključimo stroške rušitve. Tukaj vidim težavo. Razumem, da je to bistvenega pomena za ureditev središča kraja, ampak takšne odločitve ne bom podprl. Želim poudariti, da nisem proti razvoju, opozarjam pa, da sta cenitvi istih nepremičnin pred tremi leti in danes zelo različni. Potem V letu 2022/2023 je v Vrtcu Videm delovalo 13 skupin, takrat se je nabralo tudi za en dodaten (tretji) oddelek selskih otrok, ki v domači krajevni skupnosti niso je z eno cenitvijo nekaj hudo narobe. Če je to za vas sprejemljivo, zame ni." Med vrednostmi za kvadratni meter ogromne razlike Direktor občinske uprave Damjan Napast in svetnica Silva Oro-vič Serdinšek sta Kmetcu odgovorila, da je bilo leta 2021 cenilno poročilo izdelano za delujoči poslovni oz. trgovski kompleks, aktualna cenitev pa je samo za zemljišča. Svetnik se s pojasnilom ni sprijaznil in še enkrat vprašal po verodostojnosti cenilnih poročil. Župan Anton Leskovar, sicer Lovrenčan in član PGD Lovrenc, se je odzval z bese- imeli prostora. Vrstili so se klici po takojšnji rešitvi vrtčevske stiske in občina je takrat začasno uredila igralnico v mansardni učilnici OŠ Videm. Dve leti je nato trajalo, dami: „Razumem vašo dilemo, da občina v nakup nepremičnin vlaga 440.000 evrov. A če želimo nekaj narediti za kraj, bo to velik plus." Svetnik Mijo Sauer je poudaril, da je društvo (PGD Lovrenc) neprofitna organizacija in bi morda lahko prenos lastništva gasilskega doma na občino izvedli z drugo da so na Selih vendarle postavili modularni vrtec. A brez zapletov ni šlo. Najprej so morali v Vidmu ponavljati razpis za izbiro izvajalca, saj so si na občini za prvi rok izgradnje in odprtja optimistično zadali 1. september 2023. Nato se je datum odprtja (tudi zaradi aneksov za podaljšanje del) zamikal iz meseca v mesec. Sredi leta je bila obrazložitev vodstva občine, da ni smiselno med letom ločevati skupin otrok in da bo vrtec vrata odprl septembra. A igralnica v modularnem vrtcu sredi septembra še vedno sameva. »Načrtujemo odprtje v tednu otroka, to je oktobra. Do tedaj pa želimo urediti zunanjost. Trenutno je v okolici tudi gradbišče zaradi izgradnje kanalizacije. Moramo pa še opraviti kozmetične popravke obliko pravnega posla, na primer z darilno pogodbo. „Morate se tudi zavedati, da verjetno ostala gasilska društva ne bodo zadovoljna," je dodal. Župan Leskovar je ponovil, da gasilci gasilskega doma ne bi prodajali, če občina ne bi potrebovala prostora za razvoj kraja. Povedal je, da bodo gasilci v grad- in preseliti opremo iz obstoječih vrtcev,« je pojasnil župan. Tudi ravnatelj Robert Murko je potrdil nov terminski cilj odprtja, o vrtčevski stiski, o kateri so nekdaj veliko govorili, pa je dejal: »V zadnjih letih je število otrok upadlo, enako kot drugod.« Upad števila otrok pa ne pomeni, da potreb njo vložili 300.000 evrov lastnega denarja, ki bi ga lahko porabili za druge nakupe. Novi gasilski dom že naslednje leto Vodstvo občine je idejo o urejanju središča Lovrenca predstavilo pred nekaj leti. Župan Anton Leskovar je napovedal celovito prenovo vaškega trga, ki bo vključevala gradnjo vrtca in športne dvorane, nov gasilski dom ter po-slovno-stanovanjski objekt, v katerem bosta med drugim kmetijska in živilska trgovina. Nov vrtec otroci že obiskujejo. Konec leta 2021 je občina od Kmetijske zadruge Sloga za 275.000 evrov odkupila objekte in zemljišča, zdaj je dobila še zeleno luč občinskega sveta, da za 164.000 evrov odkupi gasilski dom. Ta je star 40 let in po besedah župana popolnoma služi namenu. A če želijo prostoru dati novo podobo, je predvidena rušitev vseh starih objektov, da bo prostor za gradnjo novih. Gasilci bodo nato po novih vrtčevskih prostorih ni. »Ostajamo na 12 oddelkih vrtca, le da bomo skupino, ki je začasno v POŠ Sela v za vrtec neprimernih prostorih, selili v modularni vrtec, ki ustreza vsem standardom. Zaradi zamika pri odprtju vrtca nihče ni ostal pred vrati, vključeni so bili vsi otroci, omogočamo pa tudi od občine kupili novo parcelo, že naslednje leto zgradili gasilski dom in prvo etažo v njem prodali nazaj občini (za prostore društev). Bistveno lažje in enostavneje bi verjetno bilo, če bi se občina gradnje gasilskega doma lotila sama, vrednost vložka gasilcev poračunala in jim po izgradnji novega objekta priznala njihov del lastništva. Zasebniku zemljišče za 60 tisočakov Poslovno-stanovanjski objekt bo gradil zasebnik, s katerim ima občina že neformalni dogovor. Teren so mu dobro pripravili, saj bo do zemljišča, na katerem bo gradil, prišel z vložkom 60.000 evrov. Prodajo zemljišča mora občina sicer izvesti z javnim razpisom, kar v teoriji pomeni, da se lahko prijavi več zainteresiranih kupcev. V praksi pa je vprašanje, kakšni bodo pogoji razpisa in kdo jih bo izpolnjeval. Mojca Zemljarič sprejem otrok med letom.« Potreba po ustreznejših igralnicah ostaja tudi v Vidmu, namreč vrtec v centru že leta deluje na dveh lokacijah -v matičnem vrtcu, kjer je pet oddelkov, in v prostorih Športnega društva, ki so glede na prostorske normative neustrezni. Mojca Vtič 30-odstotna podražitev Modularni vrtec na Selih je zgradilo ptujsko podjetje MZ Gradbeništvo v partnerstvu z mariborskim podjetjem Gradbeno projektiranje, svetovanje in nadzor Vladimir Dragorajac, s. p. Pogodba za izgradnjo je bila podpisana 25. avgusta 2023, vrednost pogodbe je bila 251.764 evrov za 161 m2 prostorov ter rok za dokončanje del 12. december 2023. Sledilo je več aneksov k pogodbi, večinoma za podaljšanje roka za dokončanje objekta. Zadnji dodatek pa je bil podpisan 12. junija letos, in sicer za dodatnih 69.902 evra za nepredvidena dela. Končna vrednost modularnega vrtca, v katerem je zgolj ena igralnica, tako znaša 321.666 evrov, kar pomeni podražitev za slabih 30 %. Čez palec izračunano je občina Kidričevo pred tremi leti zemljišča in objekte, ki so vsi predvideni za rušitev, kupila za 46 evrov za m2. Del Če bodo načrti občine o urejanju središča Lovrenca tekli gladko, starih objektov kmalu več ne bo, že naslednje leto Jih bo sedaJ ProdaIa za 30 evrov/m2, če odštejemo še stroške rušenja, bi stal novi gasilski dom, nato bi sledila gradnja poslovno-stanovanjskega objekta in telovadnice. Letos so končali bo prodajna cena kvadratnega metra 21 evri°v. gradnjo novega vrtca. Videm • Modularni vrtec na Selih bo zaživel oktobra Eno leto po napovedih vrtec odpira vrata Modularni vrtec na Selih, ki naj bi olajšal prostorsko vrtčevsko stisko, še vedno sameva. Uporabno dovoljenje zanj je občina pridobila v drugi polovici avgusta, vendar se vrata z začetkom novega vrtčevskega leta niso odprla.»V načrtu je, da uredimo še okolico,«je pojasnil župan Brane Kolednik, pred vrati vrtca pa zaradi zamika odprtja ni ostal noben otrok. Število otrok v Vrtcu Videm z enotama v Leskovcu in na Selih Vrtčevsko leto 2019/20 2020/21 2021/22 2022/23 2023/24 2024/25 Število otrok 174 199 210 224 214 210 Vir: SURS in občinsko gradivo 6 Štajerski V središču petek • 20. septembra 2024 Podravje, Slovenija • Šole na področju uporabe pametnih telefonov s podobnimi pristopi Mobilnim telefonom v šolah je odzvonilo Več evropskih držav je že uvedlo popolno prepoved uporabe mobilnih naprav v času šolskega pouka, medtem ko Slovenija nima enotnega pristopa k reševanju tega vprašanja. Urejanje uporabe mobilnih naprav je prepuščeno posamezni šoli. Na večini osnovnih šol Spodnjega Podravja je uporaba mobilnih telefonov prepovedana. Učenci jih sicer načeloma lahko prinesejo s seboj v šolo, vendar jih morajo pustiti v garderobni omari. Velika večina ravnateljev je prepričanih, da bi moralo biti to področje sistemsko urejeno z zakonom, torej bi veljalo za vse slovenske šole enako. mobilnih telefonov v prostorih šole. Učenci lahko za nujne klice uporabijo telefon v tajništvu. Za ta korak so se po besedah ravnatelja Milana Šilaka odločili pred osmimi leti, ko so ugotovili, da so učenci Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje zapisali, da glede uporabe mobilnih telefonov v šolah načrtujejo sistemske spremembe«, podrobnejših pojasnil pa niso posredovali. Na OŠ Mladika so v začetku letošnjega leta začela veljati nova pravila šolskega reda, v katerih je jasno opredeljeno, da je uporaba mobilnih telefonov in drugih digitalnih naprav v šoli popolnoma prepovedana. To pravilo velja na vseh šolskih površinah, kot so šolska stavba, telovadnice, učilnice na prostem, avtobusna postaja itd., ter tudi na vseh dnevih dejavnosti, ki se izvajajo izven Tudi v srednjih šolah dijaki ne smejo uporabljati pametnih telefonov, a je prepoved uporabe mobilnih telefonov v praksi težko izvajati, še posebej med najstniki, pravi ravnateljica ŠETK Darja Harb. šolskih prostorov (športni, kulturni, naravoslovni, tehniški dnevi). Ravnatelj Bogomir Širovnik je ob tem dodal, da je uporaba mobilnih telefonov dovoljena izjemoma kot pripomoček za usvajanje učne snovi, o čemer se učitelj predhodno dogovori z učenci. »Učenci morajo izklopljene mobilne telefone hraniti v zaklenjeni garderobni omarici ali v šolski torbi. Seveda se občasno zgodi, da učenci kršijo to pravilo. V takem primeru učencu telefon odvzamemo, prevzamejo pa ga lahko samo starši,« je pojasnil Širovnik in dodal, da staršem telefona ni treba prevzeti še isti dan. To, da telefon čez noč ostane v šoli, je namreč za marsikaterega otroka že dovolj velika kazen in tega pravila v prihodnje zagotovo ne krši več. Če se kršitve ponavljajo, sledijo nadaljnji vzgojni ukrepi, ki jih po lastni presoji določi razrednik v sodelovanju s šolsko svetovalno službo. Za nujne klice telefon v tajništvu šole OS Gorišnica je ena izmed prvih V večini oz. praktično vseh osnovnih šolah je uporaba mobilnih telefonov učencem v šol, ki je prepovedala uporabo morajo učenci naprave ob prihodu oddati na za to predvideno mesto, nekatere šole Foto: CG Ptuj • Nogometna šola Intera Drava našla primerne prostore za treninge Igrišče Partizan bo naslednji teden končno To poletje je začela delovati Nogometna šola Intera Drava. Čeprav je bila ustanovljena šele pred nekaj meseci, imajo že okrog sto članov. Gre za najmlajše selekcije, otroke, stare med pet in 14 let. Kar nekaj časa so iskali primerne prostore za treninge in jih naposled le našli. Čez nekaj dni bodo začeli uporabljati nekdanje igrišče Partizan v Peršonovi ulici v naselju Rabelčja vas, ki je bilo dolga leta zapuščeno, lani pa je dobilo novega lastnika. Ta je prisluhnil potrebam ustanoviteljev, igralcev in staršev nove ptujske nogometne šole. Ptujčana Davorin Gabrovec in Boštjan Krajnc sta letos poleti na pobudo mnogih staršev ustanovila novo nogometno šolo: »Od vsega začetka naš cilj ostaja nespremenjen. Ptujskemu otroškemu in mladinskemu nogometu želimo povrniti ugled in v naslednjih petih letih zgraditi eno izmed najkakovostnejših nogometnih šol v Sloveniji. Članski nogomet ni v naših željah, saj na Ptuju že obstaja klub s fokusom na članskem nogometu.« Pravita, da če ne bi bilo predstavnikov staršev selekcij U7 do U13, zgodbe nove nogometne šole ne bi bilo. „Čeprav sem bil trdno prepričan, po prvi zgodbi s FC Drava, da se nogometa več ne grem, so naju z Boštjanom starši in predvsem misel na otroke prepričali. Predstavniki staršev selekcij in številni starši so zagotovo prepoznali naše vrednote in delo ter izrazili željo, da skupaj ustvarimo urejeno in dolgoročno okolje za otroke, ki z veseljem igrajo nogomet in razvijajo svoje nogometne veščine," je pojasnil Gabrovec. Ustanovitev je bila le prvi korak v zahtevnem pro- cesu. Med drugim so morali zagotoviti ustrezne prostore za trenin- ge. Ker na Ptuju ni bilo primernega igrišča, so jih doslej izvajali na Hajdi-ni. Na Ptuju namreč niso upravičeni do uporabe igrišč, ker se razdeljujejo v skladu z razpisom letnega programa športa. Tako treningi še vedno potekajo na nogometnem igrišču v Skorbi in Gerečji vasi. Ob tem Gabrovec dodaja: »Nekoliko grenak priokus je, da naši otroci iz Ptuja ne morejo uporabljati igrišč v Mestni občini Ptuj.« Zato so iskali Igrišče Partizan so že uredili, s treningi začnejo naslednji teden. razne variante in izbrali trenutno optimalno. V naslednjem tednu se selijo na igrišče Partizan, ki bo trening baza predvsem mlajših selekcij, na igrišču ŠD Skorba pa bodo gostili vsa domača ligaška tekmovanja. V zimskih dneh so dogovor sklenili z OŠ Ljudevita Pivka za uporabo telovadnice, kjer bodo od novembra dalje trenirale vse mlajše selekcije. Starši in otroci skupaj urejali igrišče V tej zgodbi so stopili skupaj vsi. Starši in otroci so poleti uredili nabrežine, prebarvali ograje, obrezali drevesa, zdaj pa nestrpno čakajo prve treninge na novi lokaciji: „Gre za veliko nogometno igrišče, na katerem so se pred več kot 10 leti že izvajali treningi nogometnih selekcij. Dodatno smo kupili še mobilni objekt za preoblačenje in skladiščenje opreme ter uredili začasne sanitarije." Čeprav je bila nogometna šola Intera Drava ustanovljena šele to poletje, so imeli že konec avgusta več kot sto vpisanih igralcev, starih med 5 in 14 let. Pridružili so se jim iz različnih ptujskih klubov, skoraj polovica otrok pa je šele začela aktivno igrati nogomet: „To dokazuje, da je naša mlada nogometna šola uspešno začela uresničevati svoje poslanstvo - mladim po- nuditi možnost, da stopijo v svet nogometa. Zavedamo se, da to hkrati prinaša veliko odgovornost, pa vendar smo osredotočeni na svojo vizijo omogočiti kakovostno, stabilno in dolgoročno okolje za nogometni razvoj otrok." Naslednje leto se bodo prijavili na občinski razpis z željo, da dobijo nekaj terminov tudi na igriščih v lasti MO Ptuj. Otroci ne smejo biti žrtve članskega nogometa „Preprosto nismo želeli dopustiti, da bodo otroci ponovno žrtve članskega nogometa, kar je zmeraj povezano s financami in specifičnimi interesi vodstva kluba. Otrokom smo želeli ponuditi drugačno okolje s kakovostno nogometno šolo, kjer se lahko nemoteno razvijajo," ustanovitelja predstavljata ključne razloge za ustanovitev nove ptujske nogometne šole. Do sedaj so v ureditev igrišča ter opremo investirali okrog 30.000 evrov. Podprlo jih je uspešno podjetje Intera, ki je v projekt vstopilo kot pokrovitelj. Gabrovec še poudarja, da so v ta projekt aktivno vključeni številni starši in drugi podporniki, ki pomagajo tako pri ureditvi igrišča kot ostalih operativnih zadevah v klubu. Želijo namreč, da je to skupen projekt. Dženana Kmetec Foto: arhiv petek • 20. septembra 2024 V središču Štajerski 7 med odmori igrali igrice, snemali in slikali svoje sošolce in tudi učitelje. Na spletu so se nato začele pojavljati neprimerne objave, ki so posameznim učencem povzročale čustvene stiske. »Pristojno ministrstvo bi moralo glede uporabe mobilnih telefonov sprejeti splošna pravila, ki bi veljala za vse šole enako. Sedaj namreč drug drugega »dregamo«, zakaj ima ena šola to področje urejeno tako in druga spet drugače,« je poudaril Šilak. Gorišniški učenci tudi na strokovne ekskurzije ne smejo vzeti zraven telefona, saj se drugače med seboj sploh ne bi pogovarjali, ampak bi gledali izključno v ekrane. Večina otrok omenjena času pouka prepovedana. Nekatere šole uporabo popolnoma prepovedujejo, ponekod dovoljujejo naprave v torbah, če ne motijo pouka ipd. šolska pravila brez večjih težav upošteva. Redkim kršiteljem telefon odvzamejo, ponj pa lahko pridejo samo starši. Podobno imajo tovrstno področje urejeno tudi na sosednji OŠ Markovci. Učenci lahko imajo telefone v šolski torbi, vendar morajo biti ugasnjeni. »Prav nobene dileme ni, da telefoni ne sodijo v šolski prostor, zato bi morala v to področje poseči država, ker sedaj urejamo vsi nekaj po svoje. Telefoni učence motijo in odvračajo njihovo pozornost, poleg tega so velikokrat pripomoček za razna nadlegovanja, kar je treba nujno preprečiti. Če bi jim telefone pustili, bi si ji več čas vklapljali, jih skrivali pod klopjo, pošiljali sporočila, se snemali, slikali ..., kar ni primerno,« je dejal Ivan Štrafela, ravnatelj OŠ Markovci. Večina učencev z upoštevanjem tovrstnih pravil nima težav. Učenci OŠ Ormož svoje mobilne telefone praviloma puščajo v garderobnih omarah. Uporaba telefona namreč v šolskih prostorih ni dovoljena, prav tako ni zaželeno, da bi jih imeli v torbah ali kje po žepih. V času pouka se lahko vsak obrne na dežurnega učitelja, ki mu bo omogočil telefoniranje iz tajništva. Tudi na Osnovnih šolah De-strnik - Trnovska vas in Kidričevo so uporabo mobilnih telefonov na vseh šolskih površinah prepovedali. »Telefoni morajo biti izklopljeni in v garderobnih omaricah. To odločitev smo sprejeli po koroni, ko smo opazili, da so otroci več čas zatopljeni v telefone, med vsemi odmori, pa tudi na zunanjem območju šole. Polega tega so snemali svoje sošolce in nato objavljali te posnetke na socialnih omrežjih, kar ni primerno,« je dejala Alenka Kutnjak, ravnateljica OŠ Kidričevo. V srednjih šolah je uporaba prepovedana, a je dijake težko kontrolirati V šolskih pravilih Gimnazije Ptuj imajo zapisan člen, ki je posvečen mobilnim telefonom in drugim elektronskim napravam. Vse te naprave so pri pouku prepovedane, dijaki jih morajo izklopiti in odložiti na določeno mesto v učilnici, razen če se telefon po navodilu učitelja uporablja kot učni pripomoček. V primeru kršitve jim napravo odvzamejo, starši oz. zakoniti zastopniki pa jo lahko prevzamejo v tajništvu šole. Po mnenju ravnatelja Boštjana Šeruge je uporaba telefonov v šolskem prostoru izjemno problematična, saj se je izkazala kot velik motilec pozornosti. »Biti ves čas na tekočem z dogajanjem v okolici in z objavami na aplikacijah je tako privlačno, da se mladi temu težko uprejo. Glede na izkušnje v drugih državah bi bilo nujno, da se država na problem odzove s sistemskimi rešitvami, ki bodo dobro premišljene in bodo šolskemu prostoru v pomoč,« je poudaril Šeruga. Tudi na ormoški gimnaziji je uporaba mobilnih telefonov med poukom v nasprotju s šolskimi pravili. Na Šolskem centru Ptuj je prav tako uporaba mobilnih telefonov med poukom prepovedana, razen po izrecnem navodilu učitelja. Dijaku, ki teh pravil ne upošteva, učitelj telefon odvzame in ga Mobilniki v šolah po državah EU prepovedani Šole na Nizozemskem so s septembrom uvedle popolno prepoved uporabe mobilnih telefonov po vsej državi. Telefoni so bili v učilnicah srednjih šol prepovedani od začetka leta, ukrep pa so z začetkom novega šolskega leta uvedli tudi v osnovnih šolah. Telefoni se še vedno lahko uporabljajo v razredu, če so potrebni za izvedbo pouka ali če so učenci od njih odvisni iz zdravstvenih razlogov oziroma zaradi invalidnosti, navaja ENR. V180 šolah v Franciji medtem pri otrocih med enajstim in petnajstim letom preizkušajo sistem prepovedi uporabe mobilnih telefonov ves šolski dan. Poskus zajema več kot 50.000 učencev in je nekakšen pilotni projekt pred odločitvijo o uveljavitvi takšnega sistema z letom 2025 po vsej državi. V Belgiji so s tem šolskim letom v več sto francosko govorečih šolah v Bruslju in Valoniji v učilnicah prepovedani mobilni telefoni. V nizozemsko govoreči regiji Flandriji splošna prepoved telefonov v šolah ne velja, vendar so se nekatere šole odločile, da jo bodo vseeno uvedle. V Italiji je vlada s tem šolskim letom prepovedala mobilne telefone v učilnicah. Tablice in računalniki se lahko še vedno uporabljajo ob soglasju učiteljev. V Španiji, kjer so prepovedi in omejitve mobilnih telefonov v šolah že uvedle nekatere avtonomne skupnosti, je letos državni šolski svet soglasno odobril prepoved uporabe mobilnih telefonov v osnovnošolskem izobraževanju in omejitve za srednješolsko izobraževanje, tako da so šole ukrepe začele izvajati tudi drugod po državi. V Grčiji morajo učenci med poukom mobilne telefone ves čas hraniti v šolskih torbah. shrani v tajništvu šole. Po koncu pouka ga lahko dijak prevzame sam, ob večkratnih kršitvah pa to lahko storijo samo starši. Prav tako velja, da dijak prejme kazen v skladu s šolskimi pravili (opomin ali ukor). Po besedah Darje Harb, ravnateljice Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo ŠC Ptuj, je prepoved mobilnih telefonov v praksi težko izvajati, še posebej med najstniki. »Trudimo se, da o uporabi telefonov osveščamo starše in morda zaradi tega opažamo, da se dijaki vsako leto nekoliko bolje zavedajo, da je pravila treba upoštevati.« Estera Korošec Foto: CG Promocijsko sporočilo zaživelo Trenutno bo zemljišče služilo kot igrišče, želje lastnikov pa so drugačne ... Pestra zgodovina igrišča ... Nekdaj lepo urejeno in uporabno igrišče v blokovskem naseljuje bilo zadnja leta zapuščeno, v katastrofalnem stanju. Če bi takratni predstavniki občine leta 1998 delali v javno dobro in se, ko so imeli možnost, brezplačno vpisali kot lastniki, bi bilo igrišče še danes last Mestne občine Ptuj. Ker tega niso storili, je prešlo v last društva Partizan Ptuj, ki pa gaje lani prodalo podjetju SKM holding. Želja novih lastnikov je čez leta na tem območju graditi nove stanovanjske kapacitete, kar je glede na prostorsko umestitev smiselno in smotrno. Ker so birokratski postopki izjemno dolgi in zapleteni, pa bodo na realizacijo morali počakati še vsaj nekaj let. Po občinskem prostorskem načrtu so to še vedno zelene površine, za spremembo namembnosti pa je potrebno soglasje ministrstva, mestnega sveta... V zadnjih letih so bile sicer večkrat podane pobude v tej smeri. Tudi leta 2015, v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta, so predlagali, da se namembnost zemljišča spremeni na način, da se ob glavni cesti zgradi poslovno-stanovanjski objekt. Temu na občini niso prisluhnili, zavzeli so stališče, daje na tej lokaciji možna še športna in rekreacijska dejavnost. Tudi leta 2018, ko seje govorilo o gradnji varovanih stanovanj na tej lokaciji, predlaganih sprememb ni bilo. Slišati je bilo namreč, da ni utemeljeno, da športno društvo, kije igrišče dobilo v last z brezplačnim prenosom in bi moralo služitijavnemu - športnemu - namenu, spreminja namembnost. Danes so zadeve drugačne, parcele imajo novega lastnika, vse okrog je bivalno naselje, v mestu pa nujno potrebujemo bivalne kapacitete. Bogata jesen v Qcentru Ptuj V največjem nakupovalnem središču na Ptuju, Ocentru v Puhovi ulici, so septembrski dnevi polni pestrega dogajanja, ponudba na prodajnih policah pa je bogata in cenovno ugodna. Foto: CG V prodajalni Bags&More ter Office&More v Ocentru Ptuj bodo v naslednjih dneh praznovali in vsem obiskovalcem sporočajo. Praznujemo in vas obdarujemo! Samo v poslovalnici Bags&More so za vas pripravili 20-odstotni rojstnodnevni popust na vse redne cene, DODATNIH -20 % na že znižane cene torbic ter kolo sreče s super darili. Praznovanje bo potekalo od 23. do 30. 9. 2024. Praznujmo skupaj! SAGSKMOGE S6MQGE QlCÍHTÍSPl Za tiste, ki bi radi osvežili svojo garderobo po ugodnih cenah, je zdaj čas, da zavijete v prodajalno Mana v Ocentru Ptuj. Za vas so pripravili finalni, 70-od-stotni popust na oblačila sezonskega značaja. Pohitite in izkoristite še zadnjo priložnost za nakup poletnih oblačil po noro nizkih cenah! Popust velja do 25. septembra. Ob obisku v Ocentru se ustavite pri prodajalni Pandora in spoznajte njihovo bogato ponudbo. Čudovit nakit, ki ima posebno brezčasno noto, vas bo očaral in bo najboljša možna izbira za darilo ob rojstnem dnevu, obletnici ali kakšni drugi priložnosti, je pa tudi najboljša izbira, ko same sebi privoščite malo razvajanja ali nagrado. VOcentru Ptuj pa bo prihodnji petek vse v znamenju največjega dobrodelnega festivala norčij in zabave. Čalapinkari je bodo potekale v petek, 27. septembra, od 15. ure naprej, intovvsakem vremenu-ob lepem vremenu pred Ocentrom, v primeru slabega vremena pa znotraj Ocentra. Čakajo vas animatorji, igrala, delavnice, igrice in glasba, brezplačne ča-lapinke in druge dobrote. Vse za dober namen - v sodelovanju zZvezoAniteOgulin in Zvezo prijateljev mladine Moste Polje boste omogočili nakup prehranskih in higienskih paketov za družine v stiski. Že danes pa zadnje oktobrske dni rezervirajte za najbolj nore zabave-v soboto, 26. oktobra, bo v šotoru pred Ocentrom Ptuj potekala Villa Mondina noč, na kateri bodo nastopili Magnifico, MI2 in dejan Dogaja band, v četrtek, 31. oktobra, pa noč čarovnic s skupinami Colonia, ET in Karma ter Dom-nom Kumrom in Firbci. 8 Štajerski Podeželje petek • 20. septembra 2024 Ptuj • Šolsko posestvo Grajenščak - učilnica v naravi »Imamo malo dijakov, a ti so zares dobri« Šobko posestvo Grajenščak je učilnica v naravi na izjemni lokaciji, ki se razgleduje na okoliške griče, blizu, a obenem dovolj daleč od mestnega utripa najstarejšega mesta. Že desetletja se v tej učilnici v naravi kalijo bodoči sadjarji, vinogradniki, kmetje, že 35 let pa znanje na mlade prenaša Mirko Lovrec iz Svetega Tomaža, zadnjih nekaj let tudi vodja posestva. Pravi, da je pogled na posestvo tudi zaradi vlaganj po tolikšnem času še lepši, žalosti pa ga čedalje manjše število dijakov. »Žal je to odraz upada števila kmetij, na drugi strani pa moram poudariti, da imamo malo dijakov, a so ti zares dobri.« Na Grajenščaku dijaki in zaposleni na posestvu obdelujejo, skrbijo, vlagajo subvencije za nekje 1,5 ha vinograda in 1,5 ha sadovnjaka. »Vinograd smo bili primorani nekoliko izkrčiti zaradi trsne rumenice, ki se ji žal nismo uspeli izogniti.« Ob vinogradu skrbijo še za na- sad jablan, nekje 16 sort jih imajo. Oboje je v prvi vrsti učni poligon za mlade, ki se v šolskem vinogradu in sadovnjaku priučijo pravilne rezi in s tem vzgoje trsa in sadnega drevja, prisotni so pri zelenih delih, medtem ko je izvajanje škropljenja in mulčenje v domeni zaposlenih. »Na tem področju pridobijo teoretično znanje, saj dijaki ne smejo izvajati zaščite s FFS sredstvi. Sicer pa šolsko posestvo je kmetija, imamo svojo MID-številko, vlagamo subvencije, se izobražujemo za izvajanje ukrepov kmetijske politike, pozornost pa posvečamo izvajanju poskusov, predvsem v poljedelstvu. Dijakom omogočamo, da spoznajo čim več različnih sort, izkusijo glavnino del, vključeni so tudi v predelavo pridelkov, prodajo in trženje. Na tem področju se pridružujejo tudi dijaki smeri trgovec in tehnik oblikovanja.« Jabolka dozorevajo na drevesih Osrednji kupec jabolk iz šolskega sadovnjaka in jabolčnega soka je Vrtec Ptuj, redno dobavljajo jabolka tudi v Komunalno podjetje Ptuj, Jabolka s šolskega posestva in druge izdelke in pridelke je mogoče kupiti v šolski trgovini pri Šolskem centru Ptuj, vsak torek in četrtek med 8. in 14. uro do odprodaje zalog. Dijaki na šolskem posestvu Grajenščak med letošnjo trgatvijo Foto: Mojca Vtič občani pa lahko potrgana jabolka kupijo v šolski trgovini. »Naša prednost je, da jabolka pustimo dalj časa zoreti na jablanah, da so potrgana in nato še isti dan dostavljena, kar pomeni, da so boljšega okusa. Večji sadjarji si tega ne morejo privoščiti in imajo na primer sorto gala, kar smo mi trgali še pred dnevi, že nekaj časa v hladilnicah.« Jabolka na videz slabše kakovosti predelajo v sokove, krhlje, pa tudi v kis. »Za sok in kis prejemamo vedno znova zlata priznanja na ocenjevanju dobrot slovenskih kmetij.« Na šolskem posestvu predelajo tudi grozdje. »Zaradi pomanjkanja dijakov smo se s Ptujsko kletjo dogovorili, da oni postorijo, česar mi ne zmoremo, posledično tudi potrgajo temu primerno količino grozdja. Gre za dobro partnerstvo,« je poudaril. Za potrebe pouka zadržijo nekje do 1.000 litrov vina. »Dijaki grozdje zmeljejo, spre-šajo in nato mošt oz. vino negujejo. Gre za zvrst, torej vino, primerno za špricarje, ki ga vsako leto tudi uspešno prodamo.« Težave z nasledniki in odnosom do kmetijstva V 35 letih, odkar je Lovrec na posestvu, se je zmanjšalo število dijakov, spremenila se je tehnika, pa zaščitna sredstva in tudi sam :oto: Mojca Vtič Vodja šolskega posestva Mirko Lovrec Dijakou ni, ker ni kmetij Mirko Lovrec s ponosom razkazuje šolsko posestvo, brez zadržkov hvali pridnost in predanost dijakov, obenem pa ne more mimo čedalje skromnejšega vpisa. »Vidimo, da se na primer otroci iz živinorejskih kmetij vpisujejo v program veterinarskega tehnika, s poljedelskih kmetij v programe strojništva, da torej pridobijo neka specifična znanja. Namreč to želijo kmetje od šole, da otrokom predamo znanje, ki ga na domači kmetiji primanjkuje. Vendar šola težko sledi novitetam, še posebej na področju strojev, sodelujemo pa s prodajalci, kmetijami, kjer se lahko dijaki spoznajo z najsodobnejšo kmetijsko opremo. Tudi področje kmetijske zakonodaje in razpisov se tako hitro spreminja, da imajo kmetijski svetovalci vsakoletna usposabljanja, pa še pride do težav. Za naše dijake pa lahko vsaj na področju prakse z gotovostjo trdim, da znajo po končani šoli pravilno rezati in rokovati s trto, sadnim drevjem, dobijo znanje s pridelave poljščin, ob tem pa še izpit za traktor, kije zanje brezplačen - slednje nikakor ni samoumevno.« Splošni programi kmetijskih šol torej ponudijo praktična in splošna znanja, mnenja o njihovi uporabnosti pa so deljena. »Največji problem, zakaj nimamo dijakov, pa je upad kmetij. Ni več baze. Včasih je bil z ormoškega konca cel razred, danes morda nekaj dijakov.« način življenja, opaža. »Vsi nekam hitimo, ni časa ...« Kljub vse prehitremu tempu pa Lovrec še vedno najde čas, da spregovori z dijaki, odkrito, življenjsko. »Posebej v zadnjem času opažam, da veliko slovenskih kmetij, vzornih kmetij, nima naslednikov. To je težava današnjega časa, saj kmetje ostajajo sami. Verjetno gre vzroke iskati v mobilnikih in preživetem času pred temi majhnimi zasloni.« Obenem pa je kmetijstvo še vedno podcenjeno. »Če bi v času kovida meje zaprli tudi za prehrano, bi v mesecu dni ostali brez vsega. V zagotavljanju hrane je bistvo kmetijstva in tega bi se morali zavedati državna politika in družba. Namesto da slišimo vsakokratne komentarje glede novih traktorjev, bi morala država vsakih nekaj let kmetu sama kupiti novega - le da dela.« Mojca Vtič Ormoško • Vreme odplaknilo Vikend odprtih vrat Praznik buč odpadel Minuli konec tedna je ormoški zavod za turizem organiziral že šesto spoznavanje Destinacije Jeruzalem Slovenija (DJS). Foto: SAT Kljub temu da je 21. praznik buč zaradi slabega vremena odpadel, so bili v oljarni SAT Jeruzalem presenečeni nad obiskom ljudi, ki so prišli na pokušnjo dobrot iz bučnega olja. Od petka do nedelje so svoja vrata za obiskovalce odprle turistične kmetije z območja občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž in predstavile svojo domačo kulinarično in vinsko ponudbo, na ogled pa so bile tudi muzejske zbirke v ormoškem in velikonedeljskem gradu. Zaradi slabega vremena, ko je gotovo marsikdo raje ostal v zavetju toplega doma, je v središki oljarni Jeruzalem SAT odpadel tradicionalni, letos že 21. praznik buč, v okviru katerega poteka tudi tekmovanje v kuhanju bučnega golaža. »Čeprav smo morali odpovedati številne dejavnosti, smo veseli, da so ljudje vseeno prišli ter poskusili štajersko-prekmurska bučna olja z evropsko zaščiteno geografsko označbo (ZGO) ter si ogledali razstavo jedi, pripravljenih po receptih iz knjižice Bučno in preprosto,« so bili v oljarni zadovoljni, da dogodek, na katerega so se dolgo pripravljali, ni v celoti propadel. SD Ptuj • Trgatev na grajskem dvorišču Dediščine stare trte se premalo zavedamo Na grajskem dvorišču so se 18. septembra zbrali častilci vinske trte in žlahtne kapljice, da bi počastili izjemno tradicijo pridelovanja vina na Ptujskem in na Ptuju, mestu, katerega razvoj je (bil) tesno povezan z vinogradništvom in vinarstvom. Na trgatvi rumenega rivčka in ranfola so tudi letos pomagali najmlajši iz vrtca Tulipan z vzgojiteljicama Valerijo Skrt in Martino Pajnkiher pod budnim očesom mestnega viničarja Andreja Reberniška. Zbrali so se na trgatvi modre kavčine, potomke najstarejše trte na svetu, rumenega rivčka (zirfah-ndlerja) in ranfola, ene najstarejših vinskih sort v Halozah in Slovenskih goricah. Gostitelj letošnje trgatve je bil podžupan MO Ptuj Boštjan Šeruga. Modra kavčina raste na grajskem dvorišču že trideset let. Leta 1994 sta jo posadila Ivan Skočir in Albert Gonz. Od leta 2012 zanjo skrbi mestni viničar Andrej Rebernišek. Pozeba je vzela dobršen del letošnjega pridelka, po prvih ocenah naj bi ga bilo celo za 40 % manj. To je eden najnižjih pridelkov po količini v zadnjih tridesetih letih. Bistveno bolj pa so vinogradniki in vinarji zadovoljni s kakovostjo, letnik 2024 naj bi bil po kakovosti odličen letnik. „Premalo se zavedamo te dediščine, ki jo ponuja potomka najstarejše trte na svetu. Zahvaljujem se MO Ptuj, da podpira ta projekt, in članom Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, ki z mojo pomočjo skrbijo za to, da trta vsako leto dobro dozori. Prav tako Tonetu Potrču, ki se še posebej trudi za to, da je trta vedno lepo oskrbljena," je povedal mestni viničar in se zaslužnim zahvalil s steklenico modre kavčine. Še aktualna vinska kraljica Lucija Kramer je povedala, da je zelo ponosna, da je dobila priložnost postati ptujska vinska kraljica. V tej vlogi je še zadnjič javno nastopila prav na letošnji trgatvi. Tudi z letnikom modre kavčine 2023, skupnim pridelkom MO Ptuj ter občin Destrnik in Videm, je uspešno kletaril Rudi Potrč in pripravil posebno polnitev. Po 24 protokolarnih steklenic modre kavčine letnika 2023 je prejela vsaka izmed treh občin. Trgatev na grajskem dvorišču je pospremila pesem MoPZ Jezero KD Budina-Brstje. Za malico so poskrbele članice ptujskega Društva kmetic v sodelovanju s ŠETK. MG petek • 20. septembra 2024 Gospodarstvo Štajerski 9 Podravje, Slovenija • Bajni zaslužki elektrogospodarstva S prihodki ob bok državnemu proračunu Energetska kriza, kije po žepih krepko udarila uporabnike električne energije, je njenim proizvajalcem in prodajalcem pognala veter v jadra. Medtem ko državno elektrogospodarstvo ustvarja milijardne prihodke, ljudje po drugi strani težko nosijo breme plačevanja elektrike. Ker pa je od elektrike odvisno dobesedno vse, so se stroški življenja bistveno dvignili, čeprav plače in pokojnine tej rasti na drugi strani niso sledile. Prav tako potrošniki niso občutili padca borznih cen elektrike, ki je zaznamoval lansko leto. „Večina trgov je zabeležila padec za približno 60 odstotkov. Glavni razlog za padec cen pripisujemo umiritvi razmer na trgu plina in nižjemu povpraševanju, tako po električni energiji kot po plinu. K padcu cen je pripomogla tudi dobra hidrologi-ja, ki je bila v večini držav vsaj povprečna, če ne celo nadpovprečna. Najnižje cene so bile na severnih trgih, najvišje v Italiji in Grčiji. Cene na regijskih borzah so bile v povprečju od pet do deset odstotkov nad nemškimi, najvišje je Madžarska, sledita Slovenija in Hrvaška," Holding slovenskih elektrarn (HSE) navaja v poslovnem poročilu za lansko leto. Uporabniki znižanja borznih cen elektrike niso občutili. Največji čez palec z osemmilijardnimi prihodki Tako imamo na eni strani visoke cene elektrike za uporabnike in na drugi sanjske zaslužke podjetij v panogi elektrogospodarstva. Dva največja proizvajalca elektrike v državi - HSE in Nuklearna elektrarna Krško (NEK) - sta zabeležila 5,5 milijarde evrov prihodkov, štirje največji prodajalci elektrike Petrol (samo elektrika), Gen, Energija plus in ECE pa skupaj blizu 2,5 milijarde evrov. Vsota navedenih prihodkov je enaka 67 odstotkom letne vrednosti državnega proračuna, ki znaša dobrih 14 milijard evrov. Po podatkih HSE smo lani v Sloveniji pridelali 21 odstotkov več elektrike kot leto prej. Proizvodnja je znašala 10,6 GWh, potrošnja je bila nekoliko višja, dobrih 11 GWh. 9 GWh proizvedene električne energije smo uvozili in 8 GWh izvozili. Delež elektrike, ki je pridelajo hidro- in termoelektrarne pod okriljem HSE, je 64-odstoten. Preostalo tretjino v Sloveniji proizvedene elektrike prispeva krška jedrska elektrarna. Povprečne plače v HSE in Gen čez 5.000 evrov HSE kot največja proizvajalka elektrike je pri lanskih petih milijardah evrov prihodkov ustvarila 366 milijonov evrov dobička. Število zaposlenih na ravni holdinga je 226, povprečna plača pa po podatkih portala Ebonitete 5.249 evrov. Povprečne cene električne energije (€/MWh) 2023 I 2022 I Nemčija 95 235 Madžarska 107 272 Slovenija 105 274 Italija 127 304 Grčija 119 280 Romunija 104 265 ■ Foto: ČG Podrauski energetski velikan Dravske elektrarne Maribor (DEM) je lani posloval z 82 milijoni evrov prihodkov in 15 milijoni evrov dobička. Zaposlovali so 255 sodelavcev, po podatkih portala Ebonitete je bila povprečna plača blizu 3.500 evrov. Vir: HSE, povzeto po borzah Prihodki Nuklearne elektrarne Krško so znašali 234 milijonov evrov, število zaposlenih je 640, povprečna plača 4.933 evrov. Poslovanje jedrske elektrarne je neprofitnega značaja, saj proizvedeno elektriko brez pribitka (marže) po neprofitni ceni prodajo državnemu podjetju Gen. Ta je lani z 89 zaposlenimi pri 562 milijonih evrov prihodkov ustvaril 166 milijonov evrov dobička, povprečna plača je znašala 5.119 evrov. Mariborska Energija Plus je lani ustvarila 392 milijonov evrov prihodkov, 700.000 evrov dobička, zaposlenih sodelavcev je 74, povprečna plača je po preračunu Ebonitete 3.178 evrov. Prihodki celjskega elektro distributerja ECE so se približali 500 milijonom evrov, dobiček je bil sicer minimalni (1,5 milijona), število zaposlenih je 70 s povprečno plačo 3.350 evrov. Petrol je pri lanski 5,3-milijardni prodaji z elektriko ustvaril milijardo evrov prometa. Mojca Zemljane Kidričevo • Podjetniški zajtrk kot oblika izobraževanja in druženja Podjetnik potrebuje ogromno znanj V OOZ Ptuj so pred dvema letoma začeli organizirati podjetniške zajtrke kot obliko povezovanja, druženja, izobraževanja in iskanja rešitev na odprta vprašanja podjetnikov in obrtnikov. Podjetniški zajtrki so postali tradicionalni, dobra udeležba pa je samo potrditev, da so takšni dogodki še kako pomembni, poudarja predsednik OOZ Ptuj Hugo Carli, kije zajtrke tudi uvedel. Praviloma je vsak zajtrk v drugi občini, nanj na poleg obrtnikov povabijo tudi strokovnjake z določenih področij. „S temi zajtrki na neformalen način povezujemo obrtnike, podjetnike, da pridobijo tista znanja, ki so aktualna, kot npr. zaposlovanje tujcev, sončne elektrarne, omrežnine po novem ipd.," je povedal direktor OOZ Ptuj Boris Repič. Na septembrskem podjetniškem zajtrku v restavraciji Pan v Kidričevem sta bili v ospredju dve temi: brezplačna izobraževanja podjetnikov in njihovih zaposlenih, ki sta jo predstavili direktorica LU Ptuj Mojca Volk in Lea Štiberc ter finančna stabilnost podjetnika, ki jo je predstavil Peter Herman, finančni svetovalec. Podjetniki in pri njih zaposleni delavci lahko pri LU Ptuj brezplačno koristijo različna izobraževanja, se učijo tujih jezikov, računalništva, zaposleni iz tujih držav slovenskega jezika itd. Izobraževanja za zaključene skupine po dogovoru organizirajo Prvi ženski forum Podravja Ženske, obrtnice in podjetnice, so vabljene na prvi ženski forum, ki bo 8. oktobra v hotelu Primus. Teme bodo nadvse zanimive: o tem, kako sploh preživeti v podivjanem podjetniškem svetu in o pomenu poslovnega oblačenja ter celostne ženske podobe. V okviru biznis kluba Podravja bodo odslej vsako leto organizirali en dogodek za ženske v podjetništvu in obrti. Foto: Črtomir Goznik Na tokratnem podjetniškem zajtrku so govorili o brezplačnem izobraževanju odraslih in o finančni stabilnosti podjetnika. tudi na izbrani lokaciji udeležencev. Herman, finančni svetovalec z dolgoletnimi izkušnjami, pa je temo o finančni stabilnosti podjetnikov na kratko povzel tako: „Pri finančni stabilnosti podjetnika je ključnih več dejavnikov. Zavedati se mora okolja, v katerem deluje, hkrati pa poznati tudi informacije in dogodke okrog njega. Poznati mora slabosti in prednosti naložb in svojo bilanco, ne le poslovno, ampak tudi osebno. Za svoj obstoj podjetnik potrebuje veliko znanj. Če nima vseh potrebnih informacij, jih je priporočljivo poiskati." MG Ptuj • Zagnali sistem daljinskega ogrevanja V blokih topli radiatorji Občutna sprememba vremena in temperatur v zadnjih nekaj dneh nas je iz kratkih rokavov prisilila v nošenje jaken, občasno celo bund. Temu, da smo en teden potrebovali klime za hlajenje, drugi teden pa za kurjavo, so se hitro morali prilagoditi tudi v občinskem podjetju Javne službe Ptuj. Kurilnica je začela delovati že v začetku septembra, kar je mesec dni prej kot lani. Prehoda, ki bi nam omogočil, da se privadimo na spremembo s poletnih na jesenske temperature, letos ni bilo; sprememba je bila občutna. Medtem ko so doslej praviloma sistem daljinskega ogrevanja na Ptuju zagnali konec septembra, so ga tokrat morali še bistveno prej. Že prejšnji teden, torej v začetku septembra, so se temperature spustile pod določeno mejno vrednost. Kot so pojasnili v občinskem podjetju Javne službe Ptuj, začnejo ogrevati, ko se temperature ponoči tri dni zapored spustijo pod 12 stopinj Celzija. Ker je bil ta pogoj izpolnjen in so predloge za začetek ogrevalne sezone podali tudi številni občani, so v pečeh nove kurilnice zakurili. „Preverili smo stanje po blokih in ugotovili, da je treba začeti prej kot lani, saj je bilo predvsem ponoči relativno hladno," so pojasnili v občinskem podjetju. Dodali so, da bodo kurjavo v prihodnje prilagajali temperaturam. DK Ptuj • Evropski teden mobilnosti Za zelena mesta Zavedanje o pomenu uporabe človeku in okolju prijaznejših načinov mobilnosti se je v zadnjih letih okrepilo. Tudi na Ptuju enkrat letno v sklopu Evropskega tedna mobilnosti pripravijo aktivnosti, namenjene prav tej tematiki. Vključijo praktično vse generacije, od najmlajših vrtčevskih otrok do šolarjev in starejše populacije. Program je bil letos podoben kot vsako leto. Za četrtošolce vseh ptujskih osnovnih šol je Združenje šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) pripravilo dogodek na temo varnih šolskih poti. Izvedli so delavnico z naslovom Strategija mobilnosti za bolj zelena mesta, v sredo in četrtek pred Mestno hišo pripravili poligon Ko-lesarček. Otroci so skozi igro spoznali, kako jih na cesti vidi voznik, kako se pravilno prečka cestišče, se seznanili s pomenom uporabe varnostne čelade ... Tudi konec tega tedna se bo veliko dogajalo. Danes, v petek, so ulice predali otrokom. Gre za preventivno akcijo, v okviru katere jim omogočijo, da na nekaterih ulicah v okolici šolskih okolišev ustvarjajo s kredami. Pripravili so še delavnico Samovozeča vozila skozi otroške oči in brezplačno vodenje po arheološkem parku Poetovio. Prav te dni pa se zaključuje priprava pomembnega dokumenta, občinske celostne prometne strategije za Mestno občino Ptuj. Na Ptuju so v zadnjih letih naredili nekaj premikov v smeri trajnostne mobilnosti, uvedene so bile brezplačne vožnje z mestnim avtobusom, letos še na bistveno več linijah, po centru mesta ponujajo možnost uporabe električnega vozila (prav tako brezplačno) Zapeljivec, izposoje mestnih koles ... DK Na Ptuju se je v tem tednu veliko dogajalo. Foto: CG Foto: CG 10 Štajerski Kultura petek • 20. septembra 2024 Knjigarnica PRIGODE OKOSTNJAKA JANKA Nikoli nisem bila ljubiteljica roza barve in njenih odtenkov. Hkrati je to barva, ki vedno pritegne moj pogled. In nekaterim zelo pris-toji. Oni dan me je zbodla roza knjiga v oči po napornih dnevih trgatve. Bila sem v moji najljubši knjigarni v Mariboru, v Mariborki, in glej, med vsemi privlačnimi knjigami sem izvlekla nekoliko večjo, a ne debelo in kričeče ro-zastih platnic. Trdih. Na naslovnici okostnjakov torzo, z desnico, dvignjeno v pozdrav. Po kosteh se mu slinijo polži s hišicami. Grozljivo, če ne bi bilo bleščeče roza podlage. Seveda sem knjigo odprla, polistala, malo prebrala in, kot rada rečem, »dol sem padla«. Kakšna zgodba! Kakšna ideja! In izvedba v besedilu in ilustraciji. Gre za knjigo, ki je namenjena mladim bralcem, a mislim, da enako navdušuje tudi odrasle. Priljubljenost grozljivk je lastna mnogim in obojim. Toda ta ilustrirana zgodba sploh ni grozljivka, marveč je tako topla, življenjska in aktualna pripoved, sestavljena iz dvajsetih naslovljenih kratkih zgodb, kjer je okostnjak glavni literarni junak, zraven babice in dedka. Okostnjak je bil učni šolski pripomoček in njegov delovni vek se je iztekel. Bil je nekoliko poškodovan in učiteljica se je odločila, da mu poišče nov dom, oziroma ga odda v ponovno rabo. Lepo. K sebi sta ga vzela dedek in babica, ki sta živela na kanček zanemarjeni kmetiji, na samem, ob robu gozda. Dedek ga je nekoliko popravil in nadomestil manjkajoče prstne kosti s skrbno izrezljanimi lesenimi nadomestki. Z babico sta mu izbrala ime Janko. Njegov bivalni prostor je postal letna kuhinja. Janko popestri življenje ostarelima zakoncema in navdušuje njuna vnuka. Prva zgodbica nosi naslov Janko se upokoji, druga Janko se pelje z avtom (Si morete misliti, kako debelo so gledali ostali udeleženci v prometu?), tretja Janko dobi ime in tu je košček četrte z naslovom Janko spozna ostale prebivalce kmetije: Dedek predstavi prijatelju še ostale prebivalce kmetije. »Babico že poznaš,« reče, «tuki pa so še kure in petelin, vsi v penziji.« Nekaj ocufanih, skoraj golih kokoši, ki so jih za majhen denar dobili z velike piščančje farme, našopiri svoja redka peresa, da bi bile videti čim bolj dostojanstveno. Petelin celo zakikirika, čeprav ni jutro ... Tu so preostali naslovi: Janko in letna kuhinja, Janko reši vas pred tolovajem, Janko pomiri dedka, Janko pomiri babico, Janko in zgodba o repi, Janko se kopa, Janko in rožnati poni otrokoma vlijeta pogum, Janko reši polže, Janko in babičin lesnik, Janko pomaga narediti snežno opico, Janko posluša petje jezera, Janko se savna in naredi snežnega angela, Janko postane eksponat na razstavi in pristane v časopisu, Janko in dedek nameravata skupaj leči v krsto, Janko, dedek in babica pijejo lipov čaj (Ja, skupaj so, čeprav je babica umrla.), Janko in dedek ustvarita nov svet. Prigode okostnjaka Janka (Tiinu Laan. Ilustracije Marja - Liisa Plats. Prevedla Julija Potrč Savli. Ljubljana: KUD Sodobnost International, 2024. Zbirka Zvez-dogled. 59 strani) je branje, ki ga ne smete zamuditi! Liljana Klemenčič Podravje • Ansambel Ekart deluje že pol stoletja 50 let nepozabnih melodij Ansambel Ekart deluje že neverjetnih 50 let. Ustanovni član je Jože Ekart, vsestranski umetnik, ki je bil gonilna sila ansambla vse do leta 2013. V vseh teh letih so osvojili številne nagrade na festivalih, najodmevnejša pa je bila zmaga na festivalu Slovenska polka in valček leta 1997 z valčkom Ptičica. Ansambel je vedno slovel po odličnih besedilih, vrsto let pa so nastopali tudi pri Slavku Avseniku v Begunjah, kar si štejejo v veliko čast in ponos. Skupno so izdali 12 albumov. Jože Ekart se z veliko nostalgije v prostorih domače gostilne v Prepoljah spominja prvih začetkov ansambla, ko se ta sploh še ni tako imenoval. Skupaj z dvema prijateljema iz vasi so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začeli igrati kot trio, Jože na harmoniki, druga dva na trobenti in kontrabasu. Jože je imel glasbo in ritem v genih, saj je bil njegov oče ljudski godec. Trije mladi fantje, vsi samouki, so začeli igrati na porokah, dober glas o njih pa se je širil daleč naokoli. Ljudi niso navduševali samo z igranjem, ampak tudi s humorjem, Jože je bil namreč znan po svojem »špičastem« jeziku. Prelomno silvestrovo Nastopi so se torej kar vrstili, trio takrat še ni imel imena, pa tudi o promociji niso razmišljali. Prelomen trenutek se je zgodil spontano, na silvestrovo leta 1973. »V Rogozi je bila velika gostilna, kjer smo se dogovorili za nastop. Nekaj dni prej so izobesili plakat, kjer je bilo na roko zapisano, da bo za silvestrovo igral Ansambel Jožeta Ekarta. Lastnika sem takoj opomnil, da smo le trio, pa mi je odvr- Foto: osebni arhiv Ansambel Ekart je leta 2004 ponovno nastopil na Festivalu narodno zabavne glasbe na Ptuju in zmagal. nil, da bomo prav gotovo kmalu ansambel. In tako se je vse skupaj začelo,« pravi Jože Ekart. Kmalu po tistem so pridobili še četrtega člana ter začeli razmišljati o prvih skladbah in nastopih na festivalih. Na Ptujskem se v tistih začetnih letih nikakor niso uspeli uvrstiti med najboljše skupine, kljub temu da so poskušali v čim večji meri upoštevati nasvete strokovne komisije. »Tretji dan festivala smo vodje ansamblov stopili pred Koncert na Triglavu Ansambel Ekart je imel svoj »najvišji« koncert v živo na Triglavu, točneje na Kredarici. Glasbilaje godcem tja pripeljal helikopter, z njimi pa je bilo na tem koncertu leta 2000 kar 150 planincev. Zatem pa so se sprehodili še na sam vrh in tudi tam zapeli - kaj drugega kot pesem Po jezeru bliz' Triglava. Tam so bili kar trikrat! eminentna imena slovenske glasbe, kot je bil npr. Bojan Adamič. Vsakemu izmed nas so dali usmeritve, nam povedali, kaj je dobro in kaj slabo. To je bilo res izjemnega pomena, predvsem za izboljšanje kakovosti narodno-zabavne glasbe,« se spominja sogovornik. Še posebej so pohvalili izjemno pevko Blanko Svenšek, pa tudi njihovo izjemno energijo in voljo do igranja. Uspešne turneje po ZDA, Kanadi in Avstraliji Po tistem, ko so sporazumno del zasedbe zamenjali, so se začeli vrstiti številni uspehi. Udeleževali so se festivalov na Ptuju, v Cerkve-njaku in Števerjanu, kjer so bili redno med nagrajenci. Bili so tudi finalisti prvih treh izvedb festivala Slovenska polka in valček (med letoma 1995 in 1997), na katerem so leta 1997 slavili v konkurenci valčk- ov s pesmijo Ptičica. Leta 1998 so bili na Koroškem festivalu razglašeni za ansambel leta. Vse od leta 2000 do danes so tudi pomemben člen televizijske oddaje Polje, kdo bo tebe ljubil, katere idejni vodja je Jože Ekart. Devetdeseta leta so jih vodila tudi na turneje po ZDA, Kanadi in Avstraliji. Prav tako so med letoma 1997 in 2013 redno igrali pri Avseni-ku v Begunjah. »Tam je bil moj zadnji nastop, bil je 13. oktober, datuma ne bom nikoli pozabil. Tik pred nastopom sem članom zasedbe dejal, da tokrat ne bom več igral. In tako se je zaključila moja dolgoletna glasbena pot pri ansamblu,« je povedal Ekart, ki je izjemno vesel, da ansambel še nastopa. Od takrat zasedba deluje pod vodstvom Damjana Kolariča, akademsko izobraženega glasbenika, večina članov pa je ostala bolj ali manj enaka. Estera Korošec Ptuj • Katalog Festivala Art Stays 2024 Festivalski utrip v sliki in besedi S podaljšano osrednjo razstavo 22. Festivala sodobne umetnosti Art Stays pod naslovom Prostor kuratorjev in predstavitvijo festivalskega kataloga ter performensom Dušana Fišerja se je 15. septembra iztekel letošnji festival. Katalog Festivala Art Stays je nekoliko drugačen, kot so klasični katalogi drugih festivalov in razstav. Gre za zbir vsega, kar se je dogajalo na samem festivalu, z dragocenimi podatki za vse tiste, ki se niso mogli udeležiti razstav in drugih dogodkov. V njem je tudi več kot 250 fotografij na 280 straneh, ki sta jih v največji meri prispevala Miloš Vujinovič in Rok Golob. Vsebino kataloga je predstavil umetniški direktor Jernej Forbici. V organizacijskem odboru pa so sodelovali še Marika Vicari, kreativna direktorica festivala, Doroteja Kotnik, Vladimir Forbici, Rok Golob in Dušan Fišer. „Festival je dogajanje, ni zgolj razstava, čeprav so razstave osrednji del festivala. Katalog je razdeljen na 13 sklopov, 13 razstav, vsaka je opisana s krajšim besedilom. Katalog je tudi zahvala vsem sodelujočim umetnikom, partnerjem, galerijam, gostiteljem na Ptuju in celotni festivalski ekipi," je povedal Forbici. Doroteja Foto: Črtomir Goznik Člani organizacijskega odbora Dušan Fišer, Jernej Forbici, Rok Golob in Doroteja Kotnik na predstavitvi kataloga 22. Festivala sodobne umetnosti Art Stays. Kotnik je v imenu Galerije mesta Ptuj, kjer je potekala predstavitev kataloga, poudarila, da je to najlepši zaključek festivala. Postavila je tudi razstavo v Kreativnem centru Breg v Majšperku, ki je čudovito razstavišče, s katerim je festival želel dodatno promovirati to galerijo, da bo v prihodnjih letih še pre-poznavnejša na umetniški sceni. Festival sodobne umetnosti 2025 bo potekal pod naslovom Prah. Organizatorjem, KUD Art Stays s sodelavci, so se porodile zanimive ideje, tako bo tudi novi festival dogodek zase. Dogajanje festivalskega vikenda bodo začeli drugi teden v juliju, razstave pa bodo na ogled do sredine septembra, so napovedali. MG petek • 20. septembra 2024 Ljudje in dogodki Štajerski TEDNIK 11 Hajdina • Veliko gasilsko praznovanje Hajdoško društvo staro 70 let Ime Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Hajdoše ni poznano samo v podravski regiji, ampak v širšem slovenskem in evropskem prostoru. Hajdoški gasilci so nosilci najžlahtnejših odličij z gasibkih olimpijad ter številnih drugih gasilskih tekmovanj. 26. DAN KAOn-v- Z PTUJ Pokalov je v njihovem gasilskem domu toliko, da na policah v dvorani zanje več ni prostora. To pove ogromno, kako uspešno je društvo, katerega zgodovina se je začela pisati leta 1954. Iz PGD Hajdoše je tudi aktualni poveljnik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Zvonko Glažar. Hajdošani so društveni jubilej -70 let - proslavili na prireditvi, ki so jo združili s praznovanjem 26. Dneva gasilca OGZ Ptuj. Zgodovino društva je na prireditvi orisala predsednica PGD Hajdoše Hilda Bedrač. „Naše vasi so večkrat prizadeli veliki požari, ko so zgoreli posamezni deli naselij. Ustanovitev gasilskega društva je bila rešitev, da preprečijo velike škode. Poleg nalog varstva pred požari so bila gasilska društva gibalo razvoja vasi. Prvi predsednik PGD Hajdoše je bil Štefan Šeruga, poveljnik pa Alojz Bedrač. Med nami sta danes še dva ustanovna člana, brata Stanko in Anton Glažar, ki sta v društvu pustila neizbrisen pečat. Gasilci so v prvih letih nabavili najnujnejše orodje in opremo, ki so jo hranili pri Peskovih in tam tudi sestankovali. Na požare so se vozili s konjsko vprego in kolesi. Kljub skromnim začetkom je društvo zelo napredovalo na vseh področjih. Gasilci so se izobraževali, usposabljali in tudi tekmovali. Leta 1958 so zgradili prvi gasilski dom pri Krajnčevih, gasilski dom na današnji lokaciji so namenu predali leta 1974, v kasnejših letih smo ga dogradili in večkrat obnavljali. Prvo gasilsko vozilo je v vas prispelo leta 1960, to je bil rabljen tovornjak znamke Doodge. V naslednjih letih Predsednica PGU Hajdoše Hilda Bedrač Utrinek s praznovanja, na katerem so proslavili sedem desetletij uspešnega delovanja PGD Hajdoše in 26. Dan gasilca OGZ Ptuj. smo zamenjali več vozil in opreme, sledili smo razvoju. Izobraževanje članstva je bilo skozi vsa leta prioriteta. V društvu deluje tudi MoPZ, ki letos zaznamuje 50-letnico neprekinjenega delovanja." Uredili bodo olimpijski muzej V PGD Hajdoše so vedno dajali poudarek delu z mladimi, ki so bili v času nekdanje Jugoslavije celo republiški in državni prvaki. „Prelomno je bilo leto 1980, ko so mladinci postali državni prvaki in se uvrstili na gasilsko olimpijado. Fantje so se pod mentorstvom Stanka Glažarja starejšega uvrstili na 4. mesto. To je bil začetek olimpijskih dosežkov, smo namreč udeleženci devetih olimpijad, nosilci devetih zlatih in dveh srebrnih medalj. Za uspehi se skrivajo številni treningi in odrekanja," je v nagovoru na slavnostni prireditvi med drugim povedala predsednica Bedračeva ter dodala, da želijo v društvu v prihodnjem obdobju urediti gasilski olimpijski muzej in kupiti novo gasilsko vozilo. V letošnjem prazničnem letu imajo namen izdati še jubilejno publikacijo, ki bo posvečena 70-letnici delovanja PGD in 50-letnici gasilskega zbora. Na govorniško mesto je stopil tudi predsednik OGZ Ptuj Klemen Bedrač in orisal delo zveze v minulem obdobju. Hajdinski župan Stanislav Glažar in namestnica predsednika GZS Janja Kramer Stajnko sta gasilcem čestitala za dosežke in uspehe. Podelili so tudi gasilska odlikovanja. Mojca Zemljarič Majšperk • Sklenjeno praznovanje 28. občinskega praznika »Računamo na sodelovanje države, ne na njeno pomoč« Z osrednjo prireditvijo s podelitvijo priznanj seje zaključilo tritedensko praznovanje občinskega praznika. Tako pester, kot je bil nabor prireditev, je bil tudi splet nastopajočih na osrednji prireditvi. Bilo je nekaj plesa, glasbe, poezije, proze in dramatike. Vrtčevski otroci, osnovnošolci in društveniki so zbrane spomnili na drobne trenutke, na katere v vsakdanjem hitenju pozabljamo: kako diši lipa, kako slastne so jagode in grozdje, kako dobro seje igrati z vnuki, opazovati prelepo Donačko goro, plesati ali peti. Nastopajoči so obiskovalce spomnili na uživanje v vsakdanjih radostih, župan Sašo Kodrič pa je povzel projekte, dejavnosti obči- ne, izzive, cilje. Spregovoril je tudi o državni politiki in odnosu slednje do lokalnih skupnosti. »Občine računamo na sodelovanje države, Zlati maturanti: Jerneja Pšeničnik, maturantka Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor, ptujska gimnazijka Barbara Kropec, Jure Ferlež, dijak Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru, ter Urban Hajšek, zlati maturant Elektro in računalniške šole Ptuj. Diamantna maturantka Klara Križanec, ki je končala smer Predšolska vzgoja na III. gimnaziji Maribor, je dejala: »V Majšperku je lepo biti mlad, saj so na voljo številne dejavnosti, tako da lahko razvijaš ali izkoristiš svoj talent na najrazličnejših področjih. Prakso sem vsa štiri leta opravljala v domači občini in za zdaj je želja, da bi tudi ostala doma, v občini Majšperk.« Foto: Mojca Vtič ne pomoč, temveč na sodelovanje v smislu sofinanciranja. Vselej se izkaže, da smo v občinah sposobni izvajanja velikih in malih projektov. Ne branimo se pristojnosti in odgovornosti, a potrebujemo finančna sredstva. Izvedba in uresničevanje ciljev, pa tudi učinkovitost me še najmanj skrbijo.« Učinkoviti, uspešni na svojih področjih so tudi letošnji občinski nagrajenci, vsi iz društvenih vrst. Edi Leskovar, Avgust Črepinko in Jožica Jeza so prejeli občinska priznanja. Za zasluge na področju kulture je občinsko plaketo prejela Vera Planine. Upokojena učiteljica aktivno sodeluje v več društvih, ustvarja kot pesnica, podpisala se je pod marsikatero daljše dramsko besedilo, ki so ga uprizorili v Stopercah, skrbi za bralno hiško na Bregu, kjer prireja tudi bralne urice, je pobudnica številnih projektov. Plaketo za zasluge na področju razvoja ribištva je prejel Zvonko Furman, ki je član Ribiške družine Majšperk že 55 let in tudi predsednik Zveze RD Ptuj. V času vodenja Ribiške družine Majšperk Prejemniki občinskih priznanj in plaket je društvo zgradilo manjšo ribogojnico v Pečkah, uredilo ribnik v zgornji Pristavi in zgradilo svoj dom v Stanečki vasi. Planinčeva je v imenu nagrajencev dejala: »Vsi, ki danes tukaj stojimo, nismo delovali sami. Zelo hvaležni smo prija- teljem in sodelavcem, ki so delali z nami, iskrena pohvala in zahvala vsem.« Župan Sašo Kodrič je podelil tudi županova priznanja; prejemniki so: Jakob Kitak za državne in mednarodne dosežke na tek- > Foto: MV movanjih v Rubikovi kocki, Ana Karneža za študijske dosežke na mednarodni ravni in osvojeno nagrado Lenya ter Drago Klein za zasluge na področju ljubiteljske kulture. Mojca Vtič Foto: CG Foto: CG Slovenija • Več kot polovica prenosnikov še brez lastnika Do prenosnika zdaj tudi po elektronski poti Vloge za prenosnike je po novem možno oddati tudi preko portala eliprava. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS se že dlje časa trudi razdeliti zloglasne prenosnike. Na prvi in drugi poziv je skupno prispelo nekaj več kot 4.400 vlog, kar pomeni, da je brez lastnika še vedno dobra polovica prenosnikov. Ker očitno pretiranega zanimanja ni, so nedavno dodali še novo možnost oddaje vloge preko spleta, ki je na prvih dveh razpisih ni bilo. Pred dnevi je Sklad dopolnil 3. javni poziv za izposojo računalniške opreme, saj je po novem možno vloge oddati tudi preko portala eUprava, in sicer do 30. septembra. Vlogo je sicer še vedno mogoče poslati tudi po pošti, osebno ali po e-pošti. N ov poziv je tudi razširil krog upravičencev. Zgornja meja povprečnega mesečnega dohodka na osebo je tako 820,51 evra neto, pri dodeljevanju prenosnih računalnikov pa bodo imeli še vedno prednost tisti iz nižjih dohodkovnih razredov. Kot so še navedli, pri prijavi ni treba prilagati nobenih dokazil, odločba pa bo poslana priporočeno po pošti. Ob pozitivni odločbi bodo upravičenci prenosni računalnik brezplačno prejeli na dom z dostavo Pošte Slovenije. EK Foto: CG 12 Štajerski Črna kronika petek • 20. septembra 2024 Sveti Tomaž • Požar uničil ostrešje hiše v Koračicah Pozen obisk jim je rešil življj V torek ob enajstih zvečer so bili gasilci obveščeni o požaru v stanovanjski hiši Koračice 11, ogenj pa seje že pošteno razširil na celotno ostrešje. »Nemudoma smo aktivirali vsa štiri prostovoljna gasilska društva v občini: Koračice, Savci, Trnovci in Pršetinci, tako da se je na prizorišče požara odpravilo 46 operativ- cev s sedmimi vozili,« je povedal vodja intervencije Borut Klemenčič iz PGD Koračice. »Požar je bil že precej razvit, zato 300 kvadratnih metrov velike- ga ostrešja nismo več mogli rešiti. Pločevina je sicer ostala, leseni deli pa so povsem uničeni. Smo pa na srečo preprečili širitev v spodnje prostore, v katerih bo tako mogo- £ # k- w v* Foto: PGD Savci V intervenciji so sodelovala vsa štiri prostovoljna gasilska društva iz Gasilske zveze Sveti Tomaž, in sicer 46 operativcev s sedmimi vozili. Foto: PGD Savci Ker se je požar na podstrešju stanovanjske hiše v Koračicah v torek zvečer že močno razširil, ga gasilci niso mogli rešiti. če še naprej bivati, seveda pa bo moral lastnik poskrbeti za novo streho.« Ker čez hišo vodi daljnovod, so morali delavci Elektra Maribor izklopiti elektriko, gasilci pa so gašenje končali po uri in pol. Šest operativcev iz domačega društva je nato do štirih zjutraj ostalo še na požarni straži. Ko je zagorelo, so v hiši spale tri osebe, lastnik Kemo Imerovič in še dva moška. »Zvečer se je na obisk pripeljal prijatelj iz Kopra; ko se je bližal hiši, ki stoji na samem, je zagledal dim in ogenj ter nas takoj zbudil. Niti pomisliti ne upam, kaj bi bilo, če ne bi bilo njega; najbrž bi se zadušili v dimu, tako pa nam je rešil življenje,« pretresen in v solzah pripoveduje Imerovič. Kaj je povzročilo požar, še ni jasno, saj kriminalisti PU Maribor vzrok še raziskujejo, po prvih ocenah pa naj bi nastala škoda znašala okrog 70.000 evrov. »Tri leta sem lastnik hiše, a priznam, da na podstrešju še nisem bil, tako da v resnici ne vem, kaj je bilo v njem,« dodaja Imerovič, ki ga zdaj skrbi, kako bo plačal novo streho, saj svoje nepremičnine ni zavaroval. »43 let že živim v Sloveniji, tu sem si tudi prislužil pokojnino. A kako bom s 500 evri penzije hišo pokril in zaščitil pred zimo?« se zdaj obupano sprašuje. SD Ormož • Opozorilo inšpektorjev zaradi zaraščenih zemljišč Doslej glob še niso izrekli Marca letos so lastniki in najemniki zemljišč v svoje nabiralnike prejeli dopis, s katerim jih je občina oziroma njena inšpekcija opomnila na dolžnost urejanja zelenih površin. Sem spada košnja trave oziroma preprečevanje zaraščenosti ter zlasti vzdrževanje zemljišč ob cestah in odstranjevanje invaziv-ne rastline ambrozije. Nekateri za svoj del obveznosti skrbijo vzorno, drugi manj ali sploh ne, zato, kot je pojasnila Urška Maučec, vodja županovega kabineta, tudi omenjeni dopis, ki so ga občanom poslale krajevne skupnosti in ki se je nanašal na najpogostejše težave pri vzdrževanju cest. »Občinske inšpekcije sicer na leto prejmejo v povprečju 15 prijav zaraščenih zemljišč, vendar doslej niso izdale še nobene denarne kazni ali globe, saj lastniki praviloma nepravilnosti odpravijo v zastavljenem roku. Večina prijav se nanaša na zaraščenost kmetijskih zemljišč, kar spada pod pristojnost kmetijske inšpekcije, in na zdravju škodljivo ambrozijo, ki je lastniki pravočasno ne odstranijo, za kar pa je zadolžena fitosanitarna inšpekcija. Tudi prijave, povezane z vegetacijo, ki sega v območje cest, so pogoste, rešujemo pa jih v sodelovanju z lastniki zemljišč in z rednim vzdrževanjem cest. Tudi v teh primerih doslej denarnih kazni ali glob inšpektorji še niso izrekali.« Pred dnevi se je eden od krajanov v Lahoncih pritožil zaradi zanemarjenih parcel pri nekdanjem baru Florida, ki so bile kamen spotike že pred dvema letoma, a se od takrat očitno ni nič spremenilo, saj so še zmeraj zaraščene. Kot je opisal, zemljišče, ki meji na njegovo, še najbolj spominja na džunglo, a se zanjo nihče ne zmeni, še manj odgovarja. Prepričan je, da bi bil sam za kakšen mnogo manjši »greh« že zdavnaj kaznovan, kar ga jezi in se mu zdi krivično. Gre za štiri parcele, od katerih je ena v lasti veržejske župnije, ostale pa so državne, torej jih upravlja Sklad Čeprav ormoški inšpektorji opažajo zaraščena kmetijska zemljišča, zdravju škodljivo ambrozijo, ki ni pravočasno odstranjena, in vegetacijo, ki sega vse do cest, doslej glob še niso izrekli, ampak lastnike za zdaj zgolj opozarjajo. kmetijskih zemljišč in gozdov. Ker se v Veržeju župniki pogosto me-njujejo, se očitno noben nima časa ukvarjati z vzdrževanjem parcele v Lahoncih; novi župnik nastopi funkcijo s 1. oktobrom, ko naj bi bilo po zagotovilih župnije poskr- bljeno tudi za zaraščena zemljišča. Ostale tri parcele, pojasnjujejo na Skladu, so v zakupu pri zasebniku: ena do konca letošnjega leta, dve pa do konca prihodnjega. Pravila zakupa so jasna, dodajajo, torej kako je treba gospodariti z zakup- nimi zemljišči in preprečevati njihovo degradacijo, zato so zakupniku pred mesecem dni poslali opozorilo in ga spomnili na možnost krivdne odpovedi pogodbe, če ne bo spoštoval svojih obveznosti. SD Foto: SD Ptuj • Novost na pokopališču Digitalni iskalnik grobov Novo rogozniško pokopališče je z novo vežico ter novimi prostori postalo sodobnejše in bolj urejeno. K temu je podjetje Javne službe Ptuj, ki upravlja pokopališče, dodalo še digitalni iskalnik grobov, ki svojcem in drugim obiskovalcem omogoča lažje iskanje grobnega polja. Ob vnosu imena in priimka pokojnika se na iskalniku prikaže lokacija s prikazom poti ter številko grobnega polja. Digitalni iskalnik grobov je nameščen na pokriti poslovilni ploščadi pred vežico in je enostaven za uporabo ter dostopen vsem generacijam. Programsko rešitev aplikacije so razvili v podjetju Javne službe Ptuj, kjer se trudijo projekte izvajati kar se da stroškovno učinkovito. Je pa že v pripravi nadgradnja aplikacije, ki bo omogočila prikaz prihajajočih pogrebov. S. V. Ako na Mateja (21.) sonce sije, kmalu lepa jesen zasije. Danes bo spremenljivo oblačno, tu in tam bo še padla kakšna kaplja dežja. Pihal bo severovzhodnik, na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, na Primorskem okoli 16, najvišje od 17 do 22, na Primorskem do 25 °C. OBETI V soboto bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. V nedeljo bo pretežno jasno, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Napoved za Podravje Nedelja 22.9. O pretežno jasno cnroi Ponedeljek 23.9. pretežno oblačno vama Vir: ARSO Rokomet »Črna luknja« v 1. polčasu usodna za bikce Stran 14 Kolesarstvo Ob zaključku sezone odlični rezultati perutninarjev Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 2. SNL tednik Karting Deževni karting spektakel v Slovenji vasi Stran 15 Atletika Množično tekmovanje začinjeno z rekordoma Stran 15 íPoiluiajÍE naí na íuitounün ifibtu! RADIOPTUJ tut afiietcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Šumarje čaka derbi kroga, dravaše derbi začelja Nogometaši v 2. ligi bodo konec tedna odigrali tekme 7. kroga, med najbolj zanimive obračune pa sodita obe z ekipami iz Spodnjega Podravja. Kidričani, ki trenutno zasedajo 3. mesto na lestvici, se bodo v derbiju kroga pomerili s četrtouvrščenim Jadranom iz Dekanov, Ptujčani (14.) pa v derbiju začelja z zadnjeuvrščenim (16.) Rudarjem. Dvoboj ekip s skoraj identičnim izkupičkom Kidričani so zadnji tekmi dobili, po domači zmagi s Krko (2:1) so nazadnje v gosteh ugnali Tolmin (0:1). Tretja zaporedna zmaga bi potrdila, 2. SNL, 7. KROG: Aluminij - Jadran Dekani, Rudar Velenje -Drava Ptuj (obe v soboto ob 16.00). da so eni izmed glavnih favoritov za vrh lestvice. „Za zdaj še nismo naredili ničesar takega, kar bi nam dajalo prednost pred tekmeci, smo le ena izmed ekip iz vrha lestvice. Veseli dejstvo, da osvajamo točke, igro, s katero bi bili zadovoljni, pa še iščemo. Zagotovo so opazni določeni premiki v pozitivni smeri, a imamo znotraj moštva še veliko rezerv, ki jih moramo aktivirati," je dejal trener Aluminija Jura Arsic. V soboto ga čaka zahtevna naloga proti ekipi Jadrana, ki je doslej zbrala enako število točko kot šumarji (12), celo gol razlika je zelo podobna V Kidričevem še mladi Afričan Aluminij je pred dnevi registriral še enega mladega igralca, zadnji prišlek je Rajli Mohamed Lamine Konate. 19-letnik je bil rojen v Slonokoščeni obali, ima pa tudi državljanstvo Združenih arabskih emiratov, kjer je nazadnje igral za klub Fujairah SC. Gre za krilnega igralca, ki je že debitiral v rde-če-belem dresu, zaenkrat še za mladinsko ekipo. EUi «V Foto: Črtomir Goznik Kidričani si želijo proti Jadranu vknjižiti tretjo zaporedno zmago. (Aluminij 9:8, Jadran 8:7). Obe ekipi sta vpisali po štiri zmage in dva poraza ... V vrsti trenerja Alena Ščulca, nekdanjega odličnega igralca Kopra, Mure, Primorja, Jadrana, Gorice in Olimpije (v 1. ligi je zbral 299 nastopov), ni kakšnih izstopajočih posameznikov, med vidnejšimi pa je zagotovo Nejc Bračko. Nekdanji kapetan mladinske vrste Aluminija v Kidričevem nikoli ni dobil priložnosti v članski ekipi, zato je nastope zbiral v 2. in 3. ligi, kjer je igral za Bistrico, Rogaško in sedaj Jadran. V Kidričevem je v preteklosti igral še en član Jadrana, in sicer Marko Josip Čavara. A tega se spomnijo le najbolj zvesti privrženci šumarjev, saj je 21-letni Hrvat v šumi ostal le kratek čas leta 2023. »Šlo bo za vsak centimeter igrišča« Dravaši so novinci v drugoligaški konkurenci, zato zagotovo potrebujejo določen čas za privajanje. To je zagotovo eden od pomembnih vidi- kov dosedanjega slabšega točkovnega izkupička, ob tem ni zanemarljivo dejstvo, da so imeli na začetku sezone izjemno težak razpored. Je velenjski Rudar glede tega tekmec po meri? „Če bomo razmišljali na ta način, potem se bo tekma za nas zagotovo slabo končala. Kot novinci v ligi ne moremo biti favoriti proti moštvu, ki je stalnica v tem rangu tekmovanja, ima pa tudi posameznike, ki so zbrali veliko nastopov v 1. ligi. Mi lahko točke osvojimo samo s popolno angažiranostjo in fanatično borbenostjo vseh posameznikov, ki bodo stopili na igrišče, ob tem pa moramo biti pozorni na lastne napake in jih zmanjšati na minimum - to je edini recept za pozitiven rezultat," je dejal trener Drave Saša Gajser. Med igralci s precejšnjimi prvoligaškimi izkušnjami, ki jih ima trener Miran Srebrnič na voljo, je imel v mislih Jureta Matjašiča, Dejana Djermanoviča in Shakeona Sa-tchwella. Našim ljubiteljem nogometa je zagotovo najbolj poznan Jure Ma-tjašič, nekdanji član Drave, Zavrča, Domžal, Aluminija, Celja in sedaj Rudarja. „Tako mi kot tudi Drava smo trenutno v rezultatski krizi, čeprav sem mnenja, da sta obe ekipi pokazali več na igrišču, kot kažejo zadnji rezultati in uvrstitev na lestvici. Glede na to, da nam v novi sezoni v rezultatskem smislu nič ne gre po načrtih, nujno potrebujemo zmago, da se začnejo nekatere stvari obračati v naš prid. Pričakujem zelo težko tekmo in borbo za vsak centimeter igrišča. Upam in verjamem v pozitiven rezultat naše ekipe, čeprav Dravi želim veliko sreče in točk na preostalih tekmah," je dejal Matjašič. Jože Mohorič Rokomet • RKJeruzalem Ormož, pred drugo tekmo EHF pokala V Litvo po zmago in napredovanje v 2. krog V četrtek zvečer so ormoški rokometaši naredili trening na Hardeku in odšli na skupno večerjo. Po njej je ob 22. uri sledil začetek poti proti Litvi. Z avtobusom jih je pot vodila do Bratislave, iz slovaške prestolnice pa je sledil let do Kaunasa, drugega največjega mesta v Litvi. V petek zvečer Ormožane čaka trening na prizorišču, v soboto, 21. septembra, pa ob 17. uri po slovenskem času še tekma proti Granitasu. Ormožani so si na prvi tekmi priigrali šest zadetkov prednosti (32:26). „Tekme v evropskem pokalu so vedno nepredvidljive; že sama pot je lahko naporna in utrudi igralce. V Kaunas ne gremo branit prednosti, ampak je naša želja, da niz zmag podaljšamo na številko tri. Nasprotnika smo odlično spoznali in menim, da nas težko presenetijo s kakšno noviteto. Na prvi tekmi nismo blesteli, a smo si vseeno ustvarili solidno prednost. Zelo pomembno bo, kako bomo krenili v tekmo. Napade rokometašev Granitasa je treba zajeziti takoj na začetku, takoj jim moramo pokazati, da je naša želja zmaga. Kakovost je na naši strani. Za zmago bo treba imeti dobre vratarje, saj so Litovci zelo nevarni iz zunanjih položajev. Tekme se zelo veselimo in pričakujemo napredovanje v 2. krog EHF pokala," nam je pred odhodom v Kaunas zaupal vratar Aleš Žemljic, ki letos skupaj s Filipom Ranflom odlično brani. S takšnim vratarskim parom je tudi zrasla kakovost ormoške ekipe. Ormožane čakajo številne tekme, med drugim po dve tekmi na teden. cm Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so s štirimi osvojenimi točkami na trenutnem 14. mestu lestvice 2. SNL. 1. SNL: Sešlar odločil štajerski derbi Med tednom je bila odigrana izjemno pomembna zaostala tekma med Celjem in Mariborom, saj so varovanci Alberta Riere lovili priključek z vrhom, varovanci Anteja Šimundže pa korak z Olimpijo. Uspelo je prvim, a s precejšnjo mero športne sreče, saj so zadeli v zadnji minuti tekme. To je z izjemno individualno potezo storil Svit Sešlar, ki se je šele pred dobrim tednom vrnil iz Turčije, kjer je igral zelo malo. Zmaga bo imela za grofe številne pozitivne posledice, v prvi vrsti prinaša „mir v hišo" pred začetkom evropske jeseni. Vijoličasti so doživeli prvi poraz v sezoni, ki pa je zagotovo precej boleč. Zgodil se je namreč v delu sezone, ko so stvari v sami igri končno začele teči v pravo smer in ima Šimundža na voljo širši in kakovostnejši izbor igralcev. Pri tem pustimo ob strani, ali se kdo strinja ali ne s kadrovanjem pod turškimi vlagatelji ... Omenimo še sodniško organizacijo: prav neverjetna je vztrajnost naše neodvisne krovne sodniške organizacije, ki na tekme Maribora vedno znova in znova za glavnega sodnika delegira Mateja Juga. Za takšno vztrajnost bi si zaslužili nagrado, če na drugi strani ne bi po vsakem derbiju, ki ga omenjeni delivec pravice sodi, več govorili o njegovih odločitvah kot o sami tekmi ... Edina možna razlaga je, da si pozornosti želijo! Vse v duhu reka, da je vsaka reklama dobra, pa četudi je slaba ... ZAOSTALA TEKMA 2. KROGA: Celje - Maribor 2:1 (1:0); strelci: i:o Kučys (27.), i:i Komaromi (58.), 2:1 Sešlar (90.). 1. OLIMPIJA S 5 3 O 14:3 1S 2. MURA S 5 O 3 12:1O 15 3. MARIBOR S 4 3 1 16:S 15 4. BRAVO S 4 3 1 13:6 15 5. CELJE S 4 2 2 13:11 14 6. KOPER S 4 1 3 9:4 13 7. PRIMORJE S 3 O 5 9:17 9 8. NAFTA 1903 S 2 O 6 S:17 6 9. RADOMLJE S 1 2 5 6:12 5 10. DOMŽALE S O 2 6 5:17 2 Foto: Črtomir Goznik Na prvi tekmi so Ormožani postavili temelje za napredovanje v 2. krog, v Kaunasu pa morajo z vsaj podobno predstavo to nadgraditi. V sredo, 25. septembra, že sledi gostovanje v Ivančni Gorici, v soboto, 28. septembra, domača tekma proti Slovenj Gradcu, v sredo, 2. oktobra, gostovanje v Ljubljani pri Slovanu, v soboto, 5. oktobra, domača tekma proti Trimu iz Trebnjega. „Novi sistem v državnem prvenstvu in igranje v Evropi zahtevata igranje tekem v ritmu sreda-sobota. Z morebitno uvrstitvijo v 2. krog EHF pokala nas oktobra (19. in 26. oktober) čakata še dve tekmi v Evropi proti Borcu iz Banjaluke. Pred nami je zahtevna sezona s številnimi kakovostnimi tekmami, zato bo priložnosti za igro oz. igralnih minut skozi celotno sezono dovolj za vse igralce," je dodal predsednik kluba Mladen Grabovac in dodal, da je rokometni klub iz Ormoža po zaslugi generalnega pokrovitelja, podjetja Fagus GIS in ostalih sponzorjev, dobro pripravljen na Evropo. Predvsem glede finančnih zahtev, ki jih zahteva Mednarodna rokometna zveza EHF in gostujoča potovanja: „Gledamo na vsak euro in iščemo najugodnejše finančne rešitve za pot. Tudi projekt Litva oz. Kaunas bomo izpeljali na tak način, da ne bomo razmetavali denarja. Z dobro organizacijo poti se da prihraniti precej denarja." Na pot v Kaunas je odpotovalo tudi 30 navijačev iz Ormoža, glasna podpora v Litvi je tako zagotovljena. Še en dokaz, kako mesto Ormož živi in diha za rokomet. Po prvi tekmi proti Granitasu je bil tudi srbski delegat Boris Ivanovič navdušen nad vzdušjem na Hardeku. „Vesel sem, da sem lahko spoznal ta mali in prelepi kraj. Bival sem na Svetinjah in lahko samo rečem, da imate prekrasno pokrajino, tudi hrana je fantastična. Tudi na tekmi sem užival, pohvala gostiteljem za organizacijo. Vzdušje v tej mali dvorani je nekaj posebnega, mesto res diha z rokometaši. Opozoril bi samo, da bo ekipa Jeruzalema morala v Kaunasu pokazati bistveno več, če ne, lahko naleti na precejšnje težave. Upam, da se še kdaj srečamo in hvala, Ormož," je povedal zdaj evropski delegat, pred leti pa roko-metaš beograjske Crvene Zvezde. Ekipi Jeruzalema želimo srečno pot in uspešno predstavo ter uvrstitev v 2. krog EHF pokala. Zaradi pravil EHF ne bo spletnega prenosa tekme iz Kaunasa. Uroš Krstič 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 20. septembra 2024 Rokomet • 1. B DRL (m), 2. krog »Črna luknja« v 1. polčasu usodna za bikce Radovljica-Velika Nedelja 26:24 (15:10) VELIKA NEDELJA: Firšt Šeruga (2 obrambi), Bezjak(3 obrambe); Žunič 3, Kovačec, Škorjanec, Crabovac 1, Borko 8 (7), Ude Tkalčec 6, Toplak, Majhen 3, Potočnjak 3, Meško. Trenerja: Uroš Krstič in Davorin Kovačec. SEDEMMETROVKE: Radovljica 2/2; V. Nedelja 8/7. IZKLJUČITVE: Radovljica 8; V. Nedelja 12 minut. RDEČ KARTON: Žan Toplak (35., V. Nedelja). IGRALEC TEKME: Jan Debelak (Radovljica). POTEK REZULTATA: 2:0, 4:7, 11:7, 16:10,16:13,18:13, 24:19, 24:23, 25:23, 25:24, 26:24. V tekmi 2. kroga je Velika Nedelja gostovala na Gorenjskem. Pomerili sta se moštvi, ki sta v 1. krogu zabeležili zmagi. Domača Radovljica proti Izoli v gosteh, Velika Nedelja proti Šmartnemu doma. Gostje so v Radovljico prišli brez poškodovanega Borna Srage, ki je pomemben mož v ekipi bikcev. Po uvodnem vodstvu Radovljice (2:0) so oblast na igrišču prevzeli Prleki in v 11. minuti povedli za tri zadetke (4:7). „Začeli smo solidno v obrambi, v napadu smo bili strpni in natančni. Foto: Davorin Arnuga Luka Ude Tkalčec je na Gorenjskem dosegel šest zadetkou. Radovljica igra mogoče celo najboljšo obrambo v ligi. Globoka obramba 3-2-1 povzroča težave vsem tekmecem. Sami smo tehnično zelo solidni in za razliko od drugih ekip lažje rešujemo težave na to globoko postavitev nasprotnika. Škoda le, da v 1. polčasu nismo imeli razpoloženih vratarjev. Dve obrambi sta glede na našo zelo dobro igro v obrambi le premalo," je uspešne uvodne minute svoje ekipe opisal kapetan Matevž Žunič. Od 11. do 25. minute je padla odločitev o zmagovalcu. Domačinom je po zaslugi številnih napak Velikone- deljčanov uspel delni izid 7:0 (11:7). „Še vedno smo dobro igrali, a so se kar vrstili zapravljeni čisti meti; zapravili smo 7-metrovko, protinapad, čisti met s črte in levega krila, ob tem smo trikrat zadeli okvir vrat. Tudi nekaj tehničnih napak se je prikradlo in Radovljica je to spretno izkoristila. Tudi zaključek 1. polčasa ni bil po naših željah in na odmor smo odšli s petimi goli zaostanka (15:10). V odmoru je bil dogovor, da še naprej vztrajamo s čvrsto igro v obrambi in strpno igro v napadu ter da se maksimalno potrudimo in da se ne razpademo ter doživimo vi- Kolesarstvo • 13. VN Občine Vodice 2024 Pred zaključkom sezone odlični rezultati perutninarjev Kolesarji KK Perutnina Ptuj so se v soboto mudili v Vodicah pri Ljubljani, kjer so nastopili na 13. dirki za VN Občine Vodice. Nastopili so v vseh kategorijah. Krožna dirka je bila speljana skozi vas, kjer so ponekod tudi precej ozki odseki, pot pa je vodila tudi med polji. Krog je vseboval tudi krajši klanec v dolžini 500 m. „Dirka mlajših mladink, kjer je naše barve zastopala Hana Jero-mel, je bila združena s starejšimi mladinkami in deklicami A. Med slednjimi so ptujski dres nosile Kaja Adam, Gaja Muršec in Hana Štum-perger. Vsem omenjenim je uspelo dirko končati. Izpostaviti je treba IN POKAL LIDL Kaja Adam (KK PP) je slauila med deklicami A. odlično delo ekipe in medsebojno rastnih kategorij naših deklet. Plod razumevanje znotraj različnih sta- tega je bil odličen zaključek, v kate- Najboljši u kategoriji mlajših mladincev, zmagal je Tomaž Gonza (TBP Lenart), na 2. mestu je dirko končal Maj Bohak in na 8. Dauid Adam (oba KK PP). soki poraz. To nam je tudi uspelo in drugi del tekme smo dobili z izidom 14:11. Pokazali smo karakter in skoraj ujeli nasprotnika. Ni lepo, ko izgubiš, ampak izgubili smo na moški način, čeprav naša ekipa v povprečju šteje komaj 19 let. Na tem 2. polčasu je treba graditi naprej in mogoče presenetiti še kakšno ekipo iz vrha 1. B-lige," je povedal Žiga Borko, strelec osmih zadetkov. Največjo prednost na tekmi so imeli Gorenjci na začetku 2. polčasa (16:10) in vse je kazalo, da bo Radovljica dosegla visoko zmago. V 35. minuti si je rdeč karton pri gostih prislužil še Žan Toplak. Škoda, saj je bil posledica nediscipline v igri igralca Velike Nedelje, kar se je ugodilo celo ob igralcu več v polju. Kljub izostanku pomembnega moža v obrambi Velike Nedelje je gostom uspelo zakrpati luknje v obrambi in Radovljica je naletela na težave. V 58. minuti, pri vodstvu Radovljice 26:24, so Prleki izpeljali hiter center in Ude Tkalčec je zadel za 26:25. Sicer odlična sodnika na tekmi Jože Humek in Rok Škvarč sta si nato privoščila hudo napako in s poznim piskom prekinila napad Velike Nedelje, ko je Ude Tkalčec že bil v skoku za met. Na napako sodnikov je pre-burno odreagiral Borko in sledila je kazen za dve minuti. Vrnitve za bikce več ni bilo. Treba je bilo le čestitati nasprotniku za zmago. „Čestitke Radovljici za zmago. Svojim fantom čestitam za še eno lepo predstavo in nepopustljivost do konca. Še enkrat smo dokazali, rem je Kaja Adam slavila v sprintu vseh kategorij. V kategoriji mlajših mladink je Hana Jeromel končala na 3. mestu. Pri deklicah B je slavila Vivi Oblak. Živa Bohak je v zadnjem krogu ob popravljanju pozicija pred sprintom padla, a je dirko nadaljevala in z borbenostjo zaključila na 5. mestu," je o kategorijah deklet povedal trener KK Perutnina Ptuj Tim Roškar. Nato se je dotaknil še fantovskih kategorij: „Pri dečkih A je na 2. mestu dirko končal Anej Resman: zmagal je v sprintu glavnine, spredaj je bil en ubežnik. Posebej zanimiva je bila dirka mlajših mladincev, saj je na njej od tretjega kroga dalje bežal naš kolesar Nik Muršec, ob njem sta bila v begu kolesarja iz Pogi teama. Složno so bežali do predzadnjega kroga, ko je bil Nik primoran nadaljevati sam. Prednost trojice se je sicer gibala med 20 in 35 sekundami, v predzadnjem krogu pa zgolj nekaj sekund. Tako je Niku vse do zadnjega kilometra uspelo držati razliko, ki pa mu je ni uspelo zadržati do cilja. Ne glede na to, da letos v sprintih skupine še nismo bili uspešni, je bilo tokrat drugače. Tokrat je bil Maj Bohak tisti, ki si je želel do dobrega rezultata. Z dobrimi nogami in pripravljeno glavo na sprint je končal na 2. mestu. Blizu je bil tudi David Adam, ki je končal na 8. mestu." UR Rezultati predstavnikov KK Perutnina Ptuj: - ml. mladinci (84 tekmovalcev): 2. Maj Bohak, 8. David Adam, 16. Luka Lupša, 22. Nik Muršec, 26. Jakob Bor-nšek - nastopila sta še Tai Nahber-ger in Jernej Bomšek; - dečki A (42): 2. Anej Resman, 20. Luka Lampret, 26. Miha Kirbiš, 27. Mitja Lačen; - dečki B (41): 9. Gal Hrastnik - nastopil je še Maks Nahberger; - dečki C (68): nastopil Nik Fic; - deklice B (6): 1. Vivi Oblak, 5. Živa Bohak; - deklice A (10): 1. Kaja Adam, 6. Gaja Muršec, 9. Hana Štumperger; - mlajše mladinke (14): 3. Hana Je-romel. da igramo dober rokomet. Žal smo v 1. polčasu naredili preveč napak in porabili preveč energije pri lovljenju tekmeca. Kljub vsem težavam smo se odlično borili in skoraj ujeli nasprotnika. V ospredje počasi prihajajo novi mladi igralci, Luka Potočnjak in Vid Kovačec sta npr. odigrala zelo dobro tekmo. Glede sporne situacije na koncu tekme sem mne- nja, da se ta ne bi smela zgoditi tako izkušenemu sodniškemu paru. Je pa dejstvo, da smo za poraz krivi popolnoma sami," je po tekmi povedal trener Uroš Krstič. V 3. krogu, v petek, 27. septembra, ob 19.30 k Veliki Nedelji prihaja še en kandidat za vrh 1. B-lige, in sicer Do-bova, še lani član elitne lige. JM Pokal Slovenije: v uvodu lokalni derbi med Gorišnico in Dravo Na sedežu Rokometne zveze Slovenije v Ljubljani so opravili žreb uvodnega kroga pokala Slovenije za moške, ki bo predvidoma 9. oktobra. V bobnu so bile le tri ekipe iz lige NLB, vsi drugi se bodo tekmovanju priključili v kasnejših fazah. Žreb se je lepo poigral s predstavniki iz Spodnjega Podravja, saj se bosta že v uvodu med seboj pomerili vrsti Gorišnice (2. DRL) in Drave (1. B DRL). Favoriti v tem krogu bodo nedvomno Ptujčani, ki nastopajo v višji ligi, podobno pa velja tudi za Veliko Nedeljo (1. B DRL), ki je dobila tekmeca iz nižje lige (2. DRL), ekipo iz Železnikov. Pari uvodnega kroga pokala Slovenije: Sevnica - Butan plin Izola Dobova - LL Grosist Slovan Kočevje - Riko Ribnica Kronos - Herz Šmartno Gorišnica - Drava Ptuj Alples Železniki - Velika Nedelja DRŠ Sebastjan Sovič - Dol TKI Hrastnik Maribor Branik - Nova Gorica Ljubljana - Sviš Cugelj okna Ivančna Gorica Vsi drugi slovenski moški klubi s članskimi ekipami so po žrebu neposredno uvrščeni v drugi krog, kjer bo nastopilo 32 ekip. Peterica klubov, ki nastopajo v evropskih tekmovanjih (Gorenje Velenje, Celje Pivovarna Laško, Krka in Jeruzalem Ormož, medtem ko je Trimo Trebnje že izpadlo), se bo tekmovanju pridružila v osmini finala. Namizni tenis • OT v Puconcih Šegula in Koren v glavni žreb NTK Murexin Puconci je organiziral prvi letošnji odprti turnir za člane in članice. Udeležilo se ga je 27 igralcev in le 10 igralk. V moški konkurenci sta NTK Ptuj zastopala Luka Krušič in Nino Šegula, NTK Cirkovce pa šele 14-letni Aleks Koren. Šegula in Koren sta se z dvema zmagama in enim porazom iz skupinskega dela prebila v glavni turnir na izločanje, Krušiču pa z zmago in dvema porazoma to ni uspelo. Še-gula je premagal Matevža Črepnjaka (Maribor) in Uroša Mraka (NTK B2), Koren pa Oleksandra Palchikovskiya (Vesna) in Andreja Potrbina (Rakek). Za uvrstitev med osem najboljših sta odigrala različna dvoboja, a sta oba morala priznati premoč tekmecema. Nino Šegula je proti Andreju Novaku (Kajuh Slovan) izgubil dokaj gladko z izidom 0:4 (-8, -2, -9, -9), Aleks Koren pa proti domačinu Damjanu Zelku s tesnim izidom 3:4 (7, 9, -4, -8, -8, 3, -3). Oba sta zasedla končno 9. do 14. mesto. Turnir je bil dobra priprava za začetek ligaških dvobojev, ki igralce v 2. ligi (Cirkovce, Ptuj) čakajo 5. oktobra. Končni vrstni red: 1. Mitja Horvat (Fužinar) 2. Matija Novel (Arrigoni) 3.-4.: Gregor Zafoštnik, Damjan Zelko (oba Puconci) Pri dekletih je Lara Operka (Kajuh Slovan) v finalu (4:0) gladko ugnala Leo Paulin (Arrigoni). JM Foto: Črtomir Gozni k Aleks Koren (NTK Cirkovce) Foto: Črtomir Goznik Nino Šegula (NTK Ptuj) petek • 2Q. septembra 2Q24 Šport, šport mladih Štajerski 1S Veslanje • Kajak sprint Karting • Mednarodne dirke v Slovenji vasi Uspešna vrnitev Vidoviča Deževni karting spektakel Bled je v soboto in nedeljo gostil državno prvenstvo v sprintu na mirnih vodah. Dvodnevno tekmovanje je bilo izpeljano na treh različnih razdaljah, na 200, 500 in 1.000 metrov. Na startni listi v kajak sprintu se je na krajših dveh razdaljah presenetljivo znašel tudi Tilen Vidovič. Bivši vrhunski tekmovalec se kar nekaj let ni udeležil nobenega tekmovanja, medtem ko se je letos »za svojo dušo vrnil v čoln«. V minulih mesecih se je trikrat tedensko - kolikor mu družinske in službene obveznosti dopuščajo - odpravil na treninge na reko Dravo. Pripravljal se je po določenem programu in je ujel dobro formo za nastop na državnem prvenstvu na Bledu. Članu Brodarskega društva Ranca Ptuj je uspela lepa vrnitev, saj si je priveslal dve bronasti medalji. Na 200 metrov dolgi progi je zaostal le za aktualnim evropskim prvakom v starostni kategoriji U23 in sedaj tudi državnim prvakom An-žetom Pikonom ter za reprezentan-tom Rokom Šmitom. Oba omenjena kajak sprinterja sta bila hitrejša od našega veslača tudi na 500 metrov dolgi progi. O svojem nastopu in tekmovalnem povratku je Tilen Vidovič pove- DP v sprintu na mirnih vodah, K-1 na 200 m, rezultati: 1. Anže Pikon (Bohinj) 36.43 s 2. Rok Šmit (Bohinj) 37.15 s 3. Tilen Vidovič (BD Ranca Ptuj) 39.58 s K-1 na 500 m: 1. Anže Pikon (Bohinj) 1:47,64 2. Rok Šmit (Bohinj) 1:47,80 3. Tilen Vidovič (BD Ranca Ptuj) 1:53,44 dal: „Na 200-metrski tekmi sta bila start in cilj nekoliko čudno postavljena, tako da sem zaradi tega na cilju izgubil kakšno sekundo. Bolje mi je šlo na 500 metrov, kjer sem pokazal več vzdržljivosti in sem ohranil celo progo visoko hitrost. Morda me je na koncu čisto malo pobralo, vendar sem zelo zadovoljen s svojim nastopom. Prav tako sem zadovoljen z dvema osvojenima medaljama in s svojim veslanjem na državnem prvenstvu." Za naslednjo sezono si Tilen Vidovič želi še naprej kontinuirano trenirati in uživati v veslanju, medtem ko se namerava udeležiti kakšne manjše tekme in državnega prvenstva. David Breznik Bolj ali manj deževno vreme je imelo svoj vpliv na karting dirke, ki so jih kljub zahtevnim pogojem v nedeljo v Slovenji vasi spravili pod streho organizatorji iz Avto moto društva Ptuj. Gre za izkušene športne delavce, ki so poskrbeli za nemoten dirkaški spored. V njem se je zvrstilo kar 24 dirk v osmih dirkaških razredih. Šlo je za pravo akcijo na mokri in delno tudi spolzki stezi, na kateri so gledalci videli kakšen zdrs, „izlet" s proge in kakšno manjše trčenje. Ne glede na zahtevne razmere so gledalci spremljali varne vožnje in pravi deževni karting spektakel. Zanj je poskrbelo okrog 100 voznikov in voznic kartinga, ki so prišli iz petih držav: Hrvaške, Črne gore, Srbije, Avstrije in Slovenije. Oceno pestrega dirkaškega dogajanja je podal predsednik AMD Ptuj Uroš Langerholc: „Glede na vreme '. -- ; • . - ■ _■ Nik Trobec (AMD Ptuj) _ Foto: Črtomir Goznik smo izvedli dirko za oceno zelo solidno. Šlo je za veliko mednarodno tekmovanje, zato smo na stezi videli veliko voznikov kartov. Prikazali so odlične vožnje, zato smo spremljali zares zanimivo karting tekmovanje." Seštevek vseh treh dirk na 1005 metrov dolgi stezi v Slovenji vasi je dal zmagovalce dirk za državno pr- venstvo Slovenije. V razredu Rotax Mini je bil z zmagami v vseh treh vožnjah gladko prvi Maj Tušek Hala-dea (AMD Ptuj), ki mu je na drugem mestu sledil Filip Ferk Žerak (AMD Hajdina). Naslednjo zmago za ptujsko društvo je dosegel Maj Rakuša, ki je bil prvi v razredu Rotax Junior. Tri voznike je imelo AMD Ptuj v ra- Foto: osebni arhiv Foto: Črtomir Goznik Tilen Vidovič (desno) je osvojil bronasti odličji. Judo • Pokal Oplotnice Gorišničani odlični v Oplotnici Maj Tušek Haladea (AMD Ptuj, št. 125) in Filip Ferk Žerak (AMD Hajdina, št. 181) V Oplotnici je potekalo tradicionalno judo tekmovanje za selekcije starejših dečkov/deklic, mlajših cici-banov/cicibank U-10 in mlajših dečkov/deklic. Skupno je nastopilo 173 mladih iz 35 klubov iz petih držav (Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Italije). JK Gorišnica je zastopalo sedem judoistov, kar štirim pa je se uspelo v svojih kategorijah prebiti na stopničke. Gaj Purgaj (starejši dečki do 60 kg) in Aljaž Horvat (mlajši dečki do 38 kg) sta s štirimi oz. tremi zaporednimi zmagami stopila na najvišjo, Jaka Čuš (mlajši dečki do 60 kg - dve zmagi, en poraz) na drugo, Liam A. Fajfarič (mlajši dečki do 50 kg - dve zmagi, dva poraza) pa na tretjo. Go-rišniški klub so zastopali še Patrik Svit Vinkovič (st. dečki), Tibor Murko (mlajši dečki) in Gal Ules (U-10). Na tekmovanju je imel svojega zastopnika tudi JK Ormož, in sicer je Sergej Kavčič med starejšimi dečki v kategoriji nad 66 kg osvojil 3. mesto. Do tega rezultata je prišel z dvema zmagama in enim porazom. Najuspešnejša kluba na tekmovanju sta bila Apolon Maribor in domača Oplotnica (15 oz. 13 medalj), Gorišničani so po žlahtnosti odličij zasedli 7. mesto. M Atletika • Prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke U-16 Množično tekmovanje začinjeno z dvema državnima rekordoma Konec tedna je pod organizacijsko taktirko Atletskega kluba Ptuj na Mestnem stadionu potekalo prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke U16. Skupno je nastopilo več kot 500 atletov in atletinj iz 48 slovenskih klubov. „Državno prvenstvo U-16 je ob U-14 in U-12 eno najmnožičnejših atletskih tekmovanj v celem letu. Skupno je več kot 500 atletov v dveh dneh opravilo več kot 700 nastopov. Tekmovanje smo kljub hladnemu in delno deževnemu vremenu dokaj tekoče in korektno izpeljali, za kar smo se morali vsi skupaj zelo potruditi. Sama tekma je štela tudi za izbirno za pionirsko reprezentanco, ki bo čez 14 dni nastopila v Zagrebu na mednarodni reprezentančni tekmi. Med drugim smo videli tudi dva državna rekorda, oba je postavila Živa Remic," je povedal predsednik AK Ptuj Aleš Bezjak. Omenjena Živa Remic iz AK Olim-pija je resnično izstopala z izjemnima rezultatoma: prvi dan je rekordno znamko izboljšala v teku na 1000 metrov, s časom 2:47,10 je svoj prejšnji rekord popravila kar za štiri se- Foto: Črtomir Goznik Aljaž Horuat, Gaj Purgaj in Jaka Čuš (usi JK Gorišnica) Na Prvenstvu Slovenije za pionirje in pionirke U-16 je na Mestnem stadionu na Ptuju tekmovalo več kot 500 mladih. kunde. Hkrati je to tudi nov državni rekord za mlajše mladinke. Drugi dan je popravila še rekord v teku na 300 metrov, nova rekordna znamka znaša 39,02 s. Živa je zdaj v svoji starostni kategoriji slovenska rekorderka v tekih na 300, 400, 600, 800 in 1.000 metrov. Izmed ostalih atletov velja izpostaviti nekaj imen: Koprčan Jakob Šramel je osvojil naslova državnega prvaka v teku na 100 in 300 metrov. Nejc Meglič (Krka) je osvojil kar tri naslove, zmagal je v suvanju krogle, v metu kladiva in metu diska. Pri dekletih je enak dosežek uspel Oriani Lovrec (AK Velenje). Nika Dovžan Karahodžic (Radovljica) je zmagala tako v skoku v daljino kot v troskoku. Izmed Ptujčanov najvišje štafeta in Žuran Domači klub je zastopalo 23 tekmovalcev, najboljši rezultat pa je z osvojitvijo 4. mesta dosegla štafeta 4-krat 100 m, v kateri so tekmovali Nai Ducman, Bor Pišek, Jaka Senčar in Tim Toplak. Prva tri mesta so osvojili AK Kranj, AK Slovenska Bistrica (Maj Cvahte, Gal Timošek, Valentin Strmšek, Patrik Flis) in AK Kronos 1. Med posamezniki je v teku na 100 metrov - nastopilo je 57 tekmovalcev - odlično 7. mesto osvojil Jaka zredu Rotax Senior: tik pod vrhom je bil na drugem mestu Nik Trobec, na tretjem Taj Kovačič in na petem Anja Levar. V najmočnejšem in najkakovostnejšem dirkalnem razredu DD2 je zmaga tokrat nekoliko presenet-Ijivo pripadla Aljažu Vidmarju (AKK Sportstil), ki je premagal svojega klubskega sovoznika Xena De Ruvve-ja (AKK Sportstil), medtem ko je bil z zelo dobrimi vožnjami tretji Dimitrij Mlakar (AMD Hajdina). Med društvi je na zadnji dirki sezone največ točk (277) osvojilo AMD Šlander, na drugem mestu je bilo AMD Ptuj (206) in na tretjem AKK Sportstil (189). Haladea Tušek in Trobec državna prvaka Po končanih dirkah je sledil še slavnostni del dogodka. Na mizah so se znašli številni pokali, saj so jih najboljši prejeli za dirke za državno prvenstvo Avstrije, državno prvenstvo Hrvaške, CEZ dirko, dirko za Pokal Sportstil, dirko za državno prvenstvo Slovenije in končno še za osvojene naslove državnih prvakov v kartingu za leto 2024. Pokale državnim prvakom je podelil predsednik AMZ Slovenije Leopold Pun-gerčar, ki je hkrati pohvalil organizatorje za izvedbo zadnje letošnje dirke v Slovenji vasi ter čestital vsem tekmovalcem. Iz AMD Ptuj sta državna prvaka za sezono 2024 postala Maj Haladea Tušek (Rotax Mini) in Nik Trobec (Rotax Max). Drugo mesto je za ptujsko društvo osvojil Tai Kovačič (Rotax Max), medtem ko sta tretji mesti osvojila Anja Levar (Rotax Micro) in Maj Rakuša (Rotax Junior). „Z doseženimi rezultati naših voznikov smo zadovoljni. Naslova državnega prvaka sta za nas lep uspeh in smo ponosni na oba mlada voznika," je dejal Uroš Langerholc. Uspešno karting sezono 2024 so zabeležili tudi v AMD Hajdina, saj so na koncu osvojili dve drugi mesti. Tik pod vrhom sta bila mladi Filip Ferk Žerak (Rotax Mini) in zelo nadarjeni Dimitrij Mlakar (DD2). Slednji si je s konstantnimi predstavami na stezah in odličnim dirkanjem privozil tudi vstopnico za nastop na Rotax Grand finalu, ki bo letos oktobra na sporedu v mestu Sarno v Italiji. David Breznik Žuran, ki je zmagal v B-finalu z izidom 12,04 s. Isto mesto je v skoku v višino osvojil Žiga Bele. Pri dekletih je imela največ štartov Ula Meglič, ki je tekmovala v šprintih (100 m, 80 z ovirami) in skokih (daljina, troskok). „Naši atleti so v težkih tekmovalnih razmerah iz sebe iztisnili maksimum. Številni so popravili osebne rekorde, drugi so se jim za las približali. Za zaključek atletske sezone smo lahko zelo zadovoljni z doseženimi rezultati, prav tako pa z rezultatskim razvojem skozi celotno sezono. Vsi domači predstavniki sodijo med perspektivne atlete, o katerih bomo v prihodnje še slišali," je dejal trener v AK Ptuj Žan Viher. Izstopajoči dosežki članov AK Ptuj: 100 m: 7. Jaka Žuran - 12,04 s 1.000 m: 16. Bor Pišek - 3,09,32 4 x 100 m: 4. AK Ptuj (Nai Ducman, Bor Pišek, Jaka Senčar, Tim Toplak) - 49,77 s višina: 7. Žiga Bele - 1,71 m daljina: 12. Ula Meglič - 4,62 m 1.000 m: 18. Meta Bezjak - 3,28.73 80 m ovire: 14. Ula Meglič - 14,05 s troskok: 11. Ula Meglič - 9,89 m Zastopstvo AK Ptuj (23 nastopajočih): Žiga Bele, Nai Ducman, Vid Hauptman, Bor Pišek, Jaka Senčar, Tim Toplak, Aleks Žitnik Rogelj, Jaka Žuran, Meta Bezjak, Nika Bračič, Zana Dežman, Hana Horvat, Sara Kraljevič, Tia Kristl, Eva Lobenwein, Pia Daljina Makovec, Ula Meglič, Ana Milošič, Zara Rižnar, Lia Sledič, Saša Tatyanko Živko, Larisa Vrabl, Iva Vu-kovič. JM 16 Štajerski Šport, šport mladih petek • 20. septembra 2024 Jadranje • Jadro Rance 2024 Nova zmagovalka je Ota Brina Podlesnik Jadralna regata Jadro Rance Ptuj 2024 je v soboto in nedeljo potekala v deževnem in vetrovnem vremenu. V dveh dnevih so organizatorji iz Brodarskega društva Ranca Ptuj izpeljali vse predvidene plove: prvi dan štiri plove pri vetru moči 7 do 12 vozlov, drugi dan pa dva plova pri vetru 9 do 16 vozlov. Glede na slabe vremenske napovedi je bila udeležba nekoliko okrnjena. Jadralci, ki so se na koncu udeležili regate, pa so bili neizmerno zadovoljni, vsi skupaj so namreč po- kazali dobro jadralno znanje v dveh razredih, in sicer v razredih Optimist in lica 4. Po lanskem 2. mestu je letos prišla v razredu Optimist na vrh Ota Brina Podlesnik. 12-letna članica BD Ranca Ptuj je suvereno zmagala, saj je osvojila prva ife^ Utrinek z jadranja Foto: Metka Sabath Skupinska fotografija udeležencev regate Jadro Rance 2024 Nogomet • Mladinska liga EON NextGen Z zaporednima zmagama v mirnejše vode Aluminij - Krka 2:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Konate (33.), 2:0 Pučnik (36.), 2:1 Križan (50.) ALUMINIJ: Petek, Lipavšek, Repina (od 60. Mesarič), Colnarič, Huber, Novak, Čeh (od 74. Boršič), Marin-kovič Borovnik, Konate, Pučnik (od 92. G. Kosar), Ž. Kosar. Trener: Tin Kuzma. Za nogometaši v elitni mladinski ligi, ki od lanske sezone nosi ime EON NextGen liga, je šest odigranih krogov v sezoni 2024/25. Vrh zasedajo branilci naslova iz lanske sezone, Mariborčani, ki so tudi letos začeli odlično - s šestimi zaporednimi zmagami. Nogometaši Aluminija so imeli na začetku sezone zelo težak razpored, saj so se v uvodnih štirih krogih pomerili z Mariborom, Celjem, Domžalami in Muro. Le ena osvojena točka (remi z Muro) je mlade Kidričane držala pri dnu, kar pa so v zadnjih dveh tekmah spremenili. Varovanci trenerja Tina Kuzme so namreč zapored dosegli zmagi proti ekipama IB1975 Ljubljana in Krka. Rdeče-beli so tekmo proti No-vomeščanom odigrali v ponedeljek na domačem igrišču. V vodstvo jih je v 33. minuti popeljal novinec v Kidričevem, mladi Afričan Rajli Mohamed Lamine Konate. Le tri minute za tem je vodstvo povišal Luka Pučnik. To so bili odlični temelji za zmago, ki jih tudi gol gostov ni uspel zamajati. V 7. krogu rdeče-bele čaka novo gostovanje, tokrat v prestolnici pri Bravu. Srečanje bo odigrano v ponedeljek, 23. septembra, ob 16.30 v Športnem parku Šiška. EON NextGen liga 1. MARIBOR 2. A2S CELJE 3. BRAVO MASTERC. 6 6 0 6 4 1 6 4 1 10:1 14:5 14:6 4. OLIMPIJA 6 3 2 1 9:8 11 5. MURA 6 3 1 2 12:6 10 6. BRINJE GROSUPLJE 6 3 1 2 9:12 10 7. DOMŽALE 5 2 1 2 15:8 7 8. RUDAR VELENJE 6 2 1 3 13:10 7 9. ILIRIJA EXTRA-LUX 6 2 1 3 10:10 7 10. RADOMLJE 6 2 1 3 8:11 7 11. ALUMINIJ 6 2 1 3 6:9 7 12. IB 75 LJUBLJANA 6 2 0 4 11:12 6 13. KRKA 6 1 3 2 7:11 6 14. FUŽINAR 5 1 1 3 6:12 4 15. GORICA 6 1 1 4 6:16 4 16. KOPER 6 1 0 5 6:19 3 m Kikboks • KBVPtuj Odslej z roko v roki z novim sponzorjem Klub borilnih veščin Ptuj je eden izmed zelo uspešnih in prepoznavnih ptujskih športnih kolektivov z dolgo tradicijo. Pred kratkim so pridobil novega sponzorja, Roletarstvo ABA Arnuš Boštjan, s. p., kar jim bo olajšalo delovanje. Po uspešnih pogovorih med vodstvom kluba in direktorjem sponzorja so v prostorih KBV Ptuj podpisali pogodbo o sodelovanju. „Kot sponzor želim spodbujati mlade h gibanju in aktivnemu življenju. Verjamem namreč, da lahko s povezovanjem otrok v športnem duhu poskrbimo za boljši jutri. Upam, da bomo kot sponzor tega kluba prispevali delček v pisanju čudovitih zgodb borcev v kikboksu pri doseganju rezultatov na domačih in mednarodnih prizoriščih," je ob tem dejal Boštjan Arnuš. V KBV Ptuj se sodelovanja zelo veselijo. „S sponzorskimi sredstvi bomo kupili kimone in ostalo potrebno opremo. S tem bomo opremili našo tekmovalno ekipo in tudi ostale člane kluba, za kar se g. Amušu zahvaljujemo," je dejal predsednik KBV Ptuj Edvard Štegar. „Zelo smo zadovoljni in hvaležni, saj bomo s tem omogočili še boljše pogoje za delo naših vrhunskih tekmovalcev. Obenem je to dodatna zaveza nas trenerjev za še boljše delo na treningih, upamo pa tudi na odlične rezultate na tekmovanjih," je dodal glavni inštruktor kluba Vladimir Sitar. UR WS1'. ¿va!? Roletarstvo ABA Boítjan Arnui s. p., Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041716 251 e-mail: info@oknavrata.rani www.oknavrata.com r-g ms □ m Naš prodajni program obsega širok asortlman PVC oken, vrat, senčil, koma rn I kov Iz aluminija ter PVCJa, ki slovijo po svoji kvaliteti In vrhunskem dizajnu In dolgi življenjski dobi In 10-letnl garanciji. Stranke Imajo možnost Izbire barv oken In vrat po standardni lestvici. Smo pooblaščeni na področju Spodnjega Podravja za REHAU, ki Je eden Izmed vodilnih proizvajalcev okenskih profilov. Uporaba ekoloških materialov! la doma, saj je drugo leto zapored zmagal Jan Bor Sabath (BD Ranca Ptuj). Po končanem zahtevnem dvodnevnem jadralnem tekmovanju je predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesarič dejal: „V hladnem vremenu so imeli mladi jadralci dovolj vetra, da so lahko uživali na tekmovanju. Člani našega društva smo -ne glede na deževno vreme - v optimističnem duhu izpeljali tekmovanje, ki ga je dodobra zaznamovala naša članica Ota Brina Podlesnik. Ta je na tej tekmi pokazala lep napredek, sedaj pa je pred njo še en velik izziv te sezone, nastop na državnem prvenstvu v jadranju v razredu Optimist." BD Ranca Ptuj je s to regato zaključilo šolo jadranja za leto 2024. V skladu z društvenim običajem se novi jadralci s podpisom na jadro pridružijo tekmovalni ekipi. Letos se jim je pridružil Toby Steel. David Breznik mesta v vseh šestih plovih. Na drugo mesto se je uvrstil Maksim Mikložič (BD Sidro Maribor) in na tretje llija Yabrov (JK Kermar). Iz ptujskega društva sta v razredu Optimist tekmovala še Toby Steel in Luka Glaser. Ob osnovnem jadralnem razredu Optimist so izpeljali še tekmovanje v razredu Ilca 4. Tudi v tem razredu je zmaga osta- Mladinci Aluminija so u 1. krogu mladinske lige izgubili z Mariborom (na fotografiji), u 5. in 6. krogu pa so zabeležili pomembni zmagi. Izdelava in montaža oken, vrat, senčil, komarnikov Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 9. KROGA, V SOBOTO OB 20.15: Olimpija - Bravo; V NEDELJO 15.00: Koper - Mura; OB 17.30: Nafta - Maribor; OB 20.15: Domžale - Celje. Tekma Primorje - Radomlje je bila prestavljena na 12. 10. 2. SNL RAZPORED 7. KROGA, V PETEK OB 19.00: Brinje Grosuplje - Tabor Sežana; V SOBOTO OB 16.00: Aluminij - Jadran Dekani, Rudar Velenje - Drava Ptuj, Ilirija 1911 - TKK Tolmin; OB 16.15: Gorica - Krka; OB 17.30: Triglav Kranj - Kety Emmi&Impol Bistrica; V NEDELJO OB 16.00: Beltinci Klima Tratnjek - Bilje, Dravinja - Slovan. 3. SNL - vzhod RAZPORED 6. KROGA, V PETEK OB 19.00: Korotan Prevalje - IBLO Podvinci, Brežice 1919 Terme Čatež - Avto Rajh Ljutomer; V SOBOTO OB 15.00: Hajdina - Šmartno 1928; OB 16.00: Zavrč - Šampion, Fužinar SIJ Ravne Systems - Čarda Martjanci, Krško Posavje - ZASE Videm, Maripol Starše - Premium Dobrovce. Ženska liga 5. KROG: ŽNK Cerklje - ŽNK Aluminij (v nedeljo ob 17.00). Super liga MNZ Ptuj RAZPORED 5. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Ormož - Markovci, Boč Poljčane - Tržec, Gerečja vas - Središče; V NEDELJO OB 16.00: Stojnci - Apače, Makole Bar Miha - Gorišnica, Grajena ANpro - Bukovci. 1. liga MNZ Ptuj RAZPORED 4. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Skorba - Polskava avtop. Grobelnik, Zgornja Polskava - Senčila Senica Oplotnica; V NEDELJO OB 10.30: Hajdoše - Pragersko 75, Dornava Digitalpartner. si - Leskovec; OB 16.00: Rogoznica - Cirkulane; OB 18.00: Podlehnik -Slovenja vas SMS sanacija (na Hajdini). Rokomet • Liga NLB RAZPORED 3. KROGA, V PETEK OB 18.00: Celje PL - Urbanscape Loka; OB 18.15: LL Grosist Slovan - Trimo Trebnje; V SOBOTO OB 19.00: Koper - Riko Ribnica, Slovenj Gradec - Misteral Krško; OB 20.00: Krka - Gorenje Velenje; V SREDO (25. 9.): SVIŠ Cugelj okna Ivančna Gorica -Jeruzalem Ormož. 1. B DRL (m) 2. KROG: Ljubljana - Drava Ptuj (v soboto ob 19.00). Frankstahl Radovljica -Velika Nedelja 26:24. 2. DRL (m) 2. KROG: Sevnica - Gorišnica (v petek ob 19.30). Pokal Slovenije (ž) Osmina finala: Krka - ŽRK Ptuj-Ormož(v soboto ob 18.00). Atletika • 8. Lotmerški trail tek Športna zveza Ljutomer prireja v petek, 20.9., od 16. ure dalje že 8. Lotmerški trail tek, rekreativno atletsko tekmovanje za vse starostne skupine. Na startnem mestu v ljutomerskem parku 1. slovenskega tabora se bodo najprej pomerili najmlajši. Otroci, rojeni v letih med 2015 do 2018, bodo tekli na razdalji 300 metrov, rojeni v letih med 2010 do 2014 pa na 600 metrov. Osrednji tek bo za člane in članice na relaciji Ljutomer-Cezanjevci-Ljutomer (7.500 metrov). Za najboljše so pripravljene nagrade. Prvi trije v vsaki kategoriji bodo prejeli medalje, najboljši trije v absolutni kategoriji članov in članic pa pokal. Kolesarstvo • Strava izziv 2024 KK Perutnina Ptuj vabi, da se jim pridružite na posebnem dogodku, ki bo v soboto, 21. septembra, potekal v okviru Strava izziva 2024. Ta dan boste lahko ponovno raziskovali čudovite poti Haloz, uživali v naravi ter skupaj preživeli aktivno popoldne. Kolesarjenje bo v tednu mobilnosti potekalo po slikoviti in zanimivi trasi, ki vam bo ostala zagotovo v spominu. Informacije: instagram profile perutninaptujgroup Jože Mohorič, NŠ petek • 20. septembra 2024 Zanimivosti Štajerski 17 Kaj bomo danes jedli SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK cvetačna kremna juha, goveja juha z ajdovo polpeti iz mletega piščančja nabodala, chilli con carne, brokolijeva kremna kisla juha, pražen mesna lazanja, zeljna kašo, svinjska mesa v naravni omaki, dušen riž, rdeča pesa »listnati«kruh juha, ajdovi štruklji s krompir, marmeladne solata pečenka, pečen pire krompir skuto, jabolčni kompot palačinke krompir, zelena solata, skutina pita Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko »Listnati« kruh 500 g gladke moke 1 vrečka suhega kvasa 1 dl mleka 1 čajna žlička sladkorja 1 jajce 1 čajna žlička soli 4 žlice olja približno 2 dl jogurta 60 g masla 1 jajce lanena semena Zmešajte kvas, sladkor in toplo mleko ter pustite stati na toplem približno 10 minut, nato pa dodajte jajce, sol, olje in jogurt ter s kuhinjskim robotom ali mešalnikom zamesite testo. V začetku mešajte pri višji hitrosti, da se sestavine hitro sprimejo v testo, nato pa še 50 minut pri najnižji hitrosti. Če se vam testo zdi presuho, dodajte malo mleka, če je preveč mokro, pa kakšno žlico moke. Pripravljeno testo pokrijte s kuhinjsko krpo in pustite na toplem približno 45 minut, da se testo podvoji. Testo razvaljajte v pravokotnik 0,5-1 cm debelo. Premažite ga z zmehčanim maslom. Po želji ga lahko potresete z mešanico suhih zelišč ali s suhim česnom. Pravokotnik razrežite na šest približno enako širokih trakov in trakove zložite enega na drugega. Nastali trak razrežite na 5 ali 6 kvadratov. Kvadrate položite pokončno v visok podolgovat pekač, obložen s papirjem. Pustite na sobni temperaturi približno 20 minut, premažite s stepenim jajcem, po želji potresite s poljubnimi semeni in pecite pri 180 oC 45 minut. ^ Bspar» t* ; ^ ■ si« - « :: ^^ Nagradno turistično vprašanje o o ,nam nomimranci n Ohladitev z deževjem je veliko težav prinesla tudi organizatorjem prireditev, ki so tudi v septembru načrtovali še številne prireditve in dogodke na prostem. Tradicionalne Čalapinkarije družbe Radio-Tednik Ptuj bodo 27. septembra, ko bodo tudi na Ptuju potekale prireditve ob letošnjem svetovnem dnevu turizma. Turistično društvo Ptuj pa se bo s posebnimi priznanji zahvalilo vsem, ki se trudijo pri urejanju okolja in dodatno ponudbo mesta. Zadnji teden v septembru bo potekal tudi Festival Ptujskih zgodb z zelo zanimivim dogajanjem, na katere organizatorji (Zavod Tura) vabijo od 26. do 29. septembra. Udeleženci bodo spoznali zgodbo 19. princa karnevala Francesca Guffanteja, Parzivalovo zgodbo, iskali bodo ptujski zaklad, hodili po stopinjah sv. Martina skozi antično Petoviono, se podali v ptujsko podzemlje, rov pod gradom, kjer bodo lahko pokusili pivo in vino v temi. Zanimivo bo tudi na vodenju skozi objektiv Stojana Kerblerja Od fotografij do skritih dvorišč. Festival se bo zaključil v novo urejenem Clubu Piramida s pogovorom o glasbi. Med finalisti letošnjega natečaja Turistične zveze Slovenije Moja dežela 2024 Ptujsko in širše območje skorajda ni zastopano. Edino Svetemu Juriju ob Ščavnici se je uspelo uvrstiti med pet finalistov v kategoriji vzhajajoči turistični kraji, kjer se za zmago potegujejo še Kostanjevica na Krki, Ribnica, Sevnica in Šmarje pri Jelšah. Finalisti v kategoriji naj turistični kraji so Kranjska Gora, Ljubljana, Nova Gorica, Podčetrtek in Radovljica. V kategoriji prepoznavni turistični kraji so finalisti: Ajdovščina, Celje, Slovenj Gradec, Štanjel in Velenje. V konkurenci skritih turističnih krajev so Črna na Koroškem, Dobrovnik, Litija, Oplotnica in Trbovlje. Med petimi nominiranci za naj izletniško točko so: Botanični vrt Sevnica, Dežela kozolcev, Malečnik, Park vojaške zgodovine - Pivka in Rogla - Park Mašinžaga. Pri zgodovinskih jedrih so v konkurenci Koper -Titov trg, Stanjevci, Stara Fužina, Staro Velenje in Vipavski Križ. Znanih pa je tudi po pet nominirancev med kampi, glampingi in tematskimi potmi, kjer tudi ni imen s Ptujskega in širše. Konec septembra bo TZ Slovenije povabila tudi k spletnemu glasovanju za izbor najboljših na podlagi glasov ljudstva. Najboljše v posameznih kategorijah pa bodo že tradicionalno razglasili na dnevih turizma v novembru. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje, s katerim septembrskim festivalom se bo končalo ptujsko festivalsko poletje, da s Festivalom ptujskih zgodb, bo prejela Olga Hojnik s Ptuja. Danes sprašujemo, kdaj so pred poslovno-stanovanjskim centrom Hajdina postavili spominsko obeležje pisatelju, publicistu in borcu za samostojno in demokratično Slovenijo Francu Jezi, ki se je leta 1916 rodil na Hajdini. Slovenske samostojnosti ni dočakal, a številne od njegovih idej, ki so se dolgo zdele kot politična utopija, so se uresničile le nekaj let po njegovi smrti. Svojih idej ni razglašal samo v tisku, temveč je letake s svojimi tezami osebno delil slovenskim obiskovalcem Trsta. Znan je bil predvsem po zatikanju le-teh za brisalce avtomobilov s slovenskimi registrskimi tablicami. Franc Jeza je eden od utemeljiteljev slovenske osamosvojitvene misli. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 27. septembra. Jadranska ulica je trenutno ena najbolj urejenih ptujskih mestnih ulic. Foto: JS