Po^fnVn* p*«** n* v **fov1n\ Cena 1 Din Leto II. (IX.), štev. 227 * Maribor, petek 5. oktobra 1928 35*S2 »JUTRA « Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredničtvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4- Vodstvo KDK in Slovenija Včeraj se je, kakor običajno ob četrtkih, vršila v Zagrebu zopet seja izvršnega odbora Kmetsko-demokratske koalicije. Seji so poleg ostalih Članov vodstva prisostvovali tudi slovenski poslanci dr. Žerjav, dr. Kramer in Pucelj, ki so poročali na seji o akciji KDK v Sloveniji. Ta akcija je tekom zadnjih mesecev zelo živahna, ker se vrše nedeljo za nedeljo veliki okrajni zbori koalicije, na katere prihajajo množice naroda iz velikih okolišev, ne samo pristaši koalicije, ampak tudi pristaši drugih strank, ki pa v polnem obsegu priznavajo upravičenost borbe KDK. Poročali so tudi o tesnem sodelovanju pristašev KDK pri raznih občinskih volitvah, s katerim se je v mnogih občinah dosegel lep uspeh celo v krajih, kjer člani KDK sami niso uspehov v taki meri pričakovali. Končno so naši poslanci poročali tudi o enotni akciji KDK za predstoječe volitve v okraj ne zastope in okrajne cestne odbore v mariborski oblasti, kjer bodo povsod postavljene enotne liste. Razpravljalo se je tudi že o bodočih volitvah v narodno skupščino ter so se postavile smernice za skupne kandidatske liste KDK zlasti v Sloveniji, pa tudi v drugih delih države. Kakor so i predsednik KDK g. Pribi Č e v i č i slovenski poslanci dr. Kramer in Pucejj po seji izjavili novinarjem, je vzelo vodstvo KDK poročilo naših slovenskih poslancev z zadovoljstvom na znanje z željo, da slovenski del koalicije svoje dosedanje delo nadaljuje in da strne svoje vrste čim najbolj tesno. Za pristaše in prijatelje KDK v Sloveniji je* to priznanje vsekakor zadoščenje, pa tudi spodbuda k nadaljnemu še in tenzivnejšemu delu. Zadoščenje predvsem radi tega, ker se imamo pristaši KDK v Sloveniji boriti v najtežjih razmerah, ker so naši ljudje, zlasti naše uradništvo, naše obrtništvo in trgovstvo, pa tudi delavstvo in kmetski sloj izpostavljeni najgršemu in najostudnejšemu fizičnemu in duševnemu terorju s strani klerikalizma, ki se je trenutno povspel do vrhunca svojfc moči in to svojo moč izrablja naravno na vse mogoče načine. Ne samo *da se proglaša in izvaja s strani nahujskanih in zapeljanih mas bojkot proti naprednim obrtnikom in trgovcem, godijo se tudi stvari, ki kažejo vso goloto klerikalne morale: klerikalni občih-ski odborniki in člani krajnih šolskih svetov grozi?o naprednim učiteljem, če se udejstvujejo v Sokolu ali drugih izključno kulturnih organizacijah, r. premestitvami, spravljajo jih z lažnjivimi ovadbami v dolgotrajne disciplinske preiskave in jim na ta način jemljejo možnost za kompetence, terorizirajo tudi uradništvo drugih oblastev in tako vihtijo svoj srednjeveški bič nad inteligenco, hoteč s tem udariti tudi vse drugo napredno prebivalstvo. Še celo napredni kmet ni varen pred terorjem klerikalnih sosedov, ki mu iz maščevanja naprtijo tožbe in stro ške, da bi ga uničili. Vkljub vsemu pa zavzema gibanje Kmetsko-demokratske koalicije v Sloveniji vidno vedno širše oblike in zagrab-lja iz ljudskih mas tudi one, ki so dose-daj ves politični boj gledali indiferentno in'priporočali nekakšno »slovensko slogo«. Danes tudi ti ljudje vidijo, da je nemogoča slojra z ljudmi, ki so pljunili brez vsesa sramu na Interese Slovenije ter se prodali za skledo leče, da je njihov vo'skovod>'a po?*al Predsednik vlade, za hlapce srbijanskim hegemonistom,. kate- Vukičevič zopet rovari NA KAKŠEN NAČIN BI SE RAD ODKR IŽAL SVOJIH NASPROTNIKOV V GLAVNEM ODBORU STRANKE. BEOGRAD, 5. oktobra. Razpravljajoč o političnem položaju, nagla-ša današnja »Politika«, da bo Velja Vukičevič nadaljeval borbo proti glavnemu odboru radikalne stranke. Da se reši svojih glavnih nasprotnikov v radikalnem glavnem odboru, je sedaj sprožil predlog, da naj bi bil Marko Trifkovič imenovan za poslanika v Washingtonu, dr. Ninčič pa za poslanika v Parizu ali Londonu. JV glavni odbor pa bi po njegovem načrtu vstopila kot podpredsednika dr. Lazar Markovič in Milan Stojadino-vič, vsa ostala mesta pa naj bi zavzeli samo ožji sotrudniki Vel je Vuki-čevica. Seveda pa je skoro izključeno, da bi radikalni glavni odbor nasedel tem Vukičevičevim načrtom, ker so preveč prozorni. BEOGRAD, 5. oktobra. Današnje »Vreme« ponatiskuje razkritja »Jutra« o tajinstvenem nedeljskem pose-tu dr. Korošca v Sloveniji ter o njegovem prizadevanju, da bi prišel v stike s Kmečko-demokratsko koalicija To poročilo je izzvalo v vseh tukajšnjih političnih krogih veliko pozornost in različne komentarje. V radikalnih in demokratskih krogih so radi takega postopanja dr. Korošca zelo ogorčeni, ker vidijo v tem skrajno nelojalnost napram zaveznikom v vladi. Dočim se predstavlja dr. Korošec v Beogradu za najhujšega nasprotnika KDK, pa skuša za hrbtom svojih zaveznikov priti v stike z zastopniki KDK in napraviti eventualno nov aranžman proti dosedanjim svojim zaveznikom. V Beogradu za Koroščevo potovanje v Slovenijo ni nihče vedel in jih je zato »Jutrovo« razkritje tembolj izne-nadilo. V zvezi z najnovejšo Koroščevo akcijo razpravlja današnje »Vreme« obširno tudi o sporih, ki so nastali med dr. Korošcem in dr. Brejčevo skupino, ki se zavzema za sporazum s KDK ter obsoja dosedanjo Koroščevo politiko in njegovo zavezništvo z Vukičevičem. Na drugi strani zahtevajo krščanski socijalci, ki so močni posebno v Ljubljani, zopetni sprejem dr. Stanovnika v stranko ter odstavitev kaplana Gabrovška kot glavnega strankinega tajnika. List nagla-ša, da more že v kratkem priti celo do razcepa v klerikalni stranki, ako se dr. Korošcu ne posreči ta spor primerno urediti in izgladiti. Polncareieve teikoie POINCAREJEV ULTIMATOM FINANČNEMU ODBORU. — MOŽNOST TEŽKE FINANČNE KRIZE V FRANCIJI- PARIZ, 5. oktobra. Ministrski predsednik Poincare je stavil finančnemu odboru poslanske zbornice ultimativno zah tevo, da naj sprejme proračun za prihodnje leto v neizpremenjeni obliki. Vlada se bo vsaki izpremembi odločno protivila in prepušča finančni komisiji vso odgovornost za eventualni izbruh vladne krize, ki bi bila sicer neizbežna- Finančna comisija je razpravljala včeraj o Poinca-rejevi zahtevi in je prišlo pri tej priliki do ostrega spopada med levičarskimi so-cijalisti in strankami desnice. Socijalisti se odločno protivijo določbam novega finančnega zakona, ki vsebuje tudi dovoljenje za obnovitev raznih cerkvenih redov, ki so bili svoječasno v Franciji odpravljeni. Socijalisti poudarjajo, da pomeni to v gotovi meri izpremembo u-stave. Toda dokler niso urejeni odnošaji Francije z Vatikanom, nočejo socijalisti niti slišati o kakih cerkvenih reformah v Franciji. Zagrozili so celo, da izzovejo krizo vlade, čeprav trenutno ni videti nobene možnosti za sestavo novega kabineta. V francoskih političnih krogih je vzbudil Poincarejev spor s socijalisti veliko pozornost, obenem pa tudi bojazen, da pride do ostre notranje borbe, ako bi vlada vztrajala pri svoji dosedanji nego-pustljivosti. Pouratek Dauidouica u Beograd BEOGRAD, 5. oktobra. Vodja demokratov. Ljuba Davidovič, ki se je mudil tri tedne v Vrnjački banji, se je vrnil v Beograd. Zvečer se bo vršila seja demokratskega kluba, na kateri bodo razpravljali o političnem položaju. Radoslauou se urne na Bolgarsko SOFIJA, 5. oktobra. Prijatelji bivšega bolgarskega ministrskega predsednika Radoslavova, ki je po polomu rim danes pomagajo izkoriščati in izsesavati že itak izmozgano Slovenijo. Tako se širi krpg Kmetsko-demokratske koalicije, ali če hočete napredne fronte, tudi v Sloveniji. To mora vse odločne in odkrite pristaše in prijatelje KDK v Sloveniji navdajati z veseljem in zadoščenjem, zlasti še, ako to priznava tudi vr-l hovno vodstvo celotne KDK Bolgarske v svetovni vojni pobegnil v Nemčijo in se stalno naselil v Berlinu, so izvršili pri bolgarski vladi korake, da bi se dovolil Radoslavovu povratek na Bolgarsko, ker starček že čuti, da se mu bližajo zadnji dnevi in bi rad umrl v svoji domovini, iz katere je bil izgnan. Ueliko neurje u Rlžiriji PARIZ, S. oktobra. V Ostraganu v francoski Alžiriji je razsajalo včeraj veliko neurje, ki je napravilo ogromno škodo. Padala je tudi toča, debela kot golobja jaca. Dve deklici, ki ju je nevihta zajela na prostem, so našli mrtvi. Ubila jih je toča. Dr. fTlorocutti odpuščen iz oblastne službe Znani voditelj naših Nemcev in ta-kozvani manjšinski politik, dr. Kami-loMorocutti, okrožni zdravnik v §t. liju, je odpuščen iz oblastne službe kot okrožni zdravnik. Balkan balkanskim narodom ATENE, 5. oktobra. Grški listi objavljajo podrobnosti o novem jugoslo-vansko-grškem dogovoru, ki sta ga sklenila Venizelos in Marinkovič. Kar se tiče takozvane jugoslovanske nevtralne cone v solunski luki, je dr. Marinkovič pristal na to, da obdrži Jugoslavija samo one olajšave, ki jih uživa že sedaj, ne da bi bila s tem kršena suvereniteta Grške. Železniška proga Gjevgjelija—Solun ostane še vnaprej popolnoma v grški upravi. Pač pa je Grška pripravljena, da pomnoži za jugoslovanski tranzitni promet določene vlake. Obalna plovitba ostane samo v rokah Grkov. Jugoslovanski parniki bodo smeli voziti iz luke samo ono blago, ki bo odposlano iz Jugoslavije v inozemstvo. Ta sporazum, bo fiksiran v dveh pismih, nakar bo podpisana še prijateljska in arbitražna pogodba med obema državama. Pogodba bo veljavna za pet let. Zunanji minister dr. Marinkovič je izjavil dopisniku »Elefterou Virna«: Balkan mora ostati balkanskim narodom. Kakor se nikdo ne meša v notranje stvari skandinavskih držav, tako moramo zahtevati, da se nikdo ne meša niti v balkanske posle, ker bi to moglo izzvati samo medsebojne prepire in zmešnjave. Proces radi atentata na italijanskega kralja RIM, 5. oktobra. Včeraj je bila pred izrednim sodiščem zaključena razprava proti osumljencem, ki so bili aretirani o priliki atentata na italijanskega kralja Viktorja Emanuela v Milanu. Obtoženih je bilo sokrivde na aten tatu nad 100 oseb. vendar pa so bili radi pomanjkanja dokazov vsi oproščeni. Katastrofalni plazoui pri Bellinzani |' BELINZONA, 5. oktobra. Veliki plazovi, ki so se udrli z gore Arbedo, so pokrili nad dva in pol milijona kvadratnih metrov šume. Trije hribi, De-lamonte, Chiara in Rustada, so sploh popolnoma izginili. Cesta, ki vodi v Gesero, je uničena v daljavi dveh kilometrov. Ceni, se, da se je vsulo nad 30 milijonov kubičnih metrov zamlje. Plaz kamenja se je ustavil pri Orbe-du in je dolino Arbedo popolnoma zasul. Škoda znaša več milijonov frankov, človeških žrtev pa k sreči ni bilo. ______________— Mirno priznanje. — Krasno knjižnico imate! Za te dragocene knjige ste pač izdali ogromne vsote ... — Jaz ne! Pač pa oni, ki so mi posodili te lepe eksemplarje . . . Priznanje pa mora biti pristašem KDK v Sloveniji obenerh tudi strogo naročilo, da se ne ustavimo v svojem delu, ampak, da vršimo poleg velikih zborov, kjer pokažejo mase naroda svojo voljo, svoje tiho propagandno in organizator-no delo. tudi v vseh naših organizatomih edinicah obeh koaliranih strank- V tem i ležijo predpogoji za usjpeh pri vsako- kratnih bodočih volitvah, bodisi da bodo iste v posameznih občinah, ali v okrajih, ali pa po vsej državi. Naše delo moramo usmeriti tako, da bo vrhovno sodstvo KDK zadovoljno tudi z našimus-pehom pri Volitvah v narodno skupščino, katere imamo vsekakor pričakovati v doglednem času. t . StraB 2. Mariborski V c C h it .N I vi luaa V *ulf iud U, C**l Z 1. J'L- Žalostno poglavje GLAVNI VZROKI PROSTITUCIJE IN KAKO BI SE ČIM BOLJ USPEŠNO POBIJALA. Mariborskim dnevni drobiž Te dni je objavilo beograjsko »Vreme« razprave o prostituciji v Beogradu. Zanimala me je statistika, glasom katere je bilo v Beogradu ob prevratu 27. letos pa kar 4000 prostitutk. V desetih letih nedvomno velik napredek! Še zanimivejša pa je ugotovitev, da so v navedenem številu sorazmerno najjačje zastopane prečanske pokrajine, Bosna in Hercegovina, Dalmacija, Hrvatska s-Sla-vonijo in Slovenija. Srbijanci so vajeni, da vse, kar je slabo, pripisujejo »Avstrijcem« (t. j. Preča-nom) in ne bi bilo nič čudnega, če bi ostali dosledni svojemu prepričanju tudi pri vprašanju prostitucije. Ne oziraje se na to, ali je gornja statistika točna ali ne, pa se ne da oporekati, da je že mnogo naših deklet na jugu docela propadlo. Znano je, da so za prostitucijo najbolj plodovita velika mesta, kjer je kontrola težja in se lažje ribari v kalnem, kar velja zlasti za mesta, ki se ne morejo ravno ponašati s svojim vzornim redom. Ako je temu tako, potem ne moremo dovolj odsvetovati staršem, da puščajo svo je hčerke v taka mesta, ne da bi imeli zadostnih garancij glede njihovega nadzorstva. S tem pa seveda še dolgo ni odpravljeno težko socijalno zlo, ki gloda na našem narodnem telesu, ki obstoja, je obstojalo in bo obstojalo več ali manj Pri vseh narodih. Po statistiki n. pr., ki jo navaja Avgust Forel v svoji knjigi »Die sexuelle Frage«, je v Berlinu 30-000, v Parizu 40.000 in v Londonu 60.000 prostitutk. Pod prostitucijo ne razumemo življenja v konkubinatu, ki je dandanes zelo razširjeno, marveč zgolj dovoljeno ali nedovoljeno obrt, potom katere vlačuge služijo denar s tem, da prodajajo svoje telo. Taka obrt je obstojala v eni ali drugi obliki že v starih časih. Vzrok prostitucije je slaba vzgoja, gnile socijalne razmere, v zadnjem času pa tudi velika stanovanjska kriza. Avgust Forel.pa pra- vi v svoji zgoraj citirani knjigi o vzrokih prostitucije med drugim sledeče: »Glavno pospešilo prostitucije je in ostane uboštvo.« Gotovo je, da imamo tudi protitutke ali vlačuge, ki niso postale to, kar so, radi uboštva, marveč iz nagnenja. V današnjem času, ko razmah strojne industrije bolj in bolj uničuje samostojne eksistenco in vodi v proletarizacijo cele mase, pa je ona prostitucija, ki ji je vzrok uboštvo, povsod prevladala in jo bo mogoče omejiti le z izboljšanjem so-cijalnih razmer. Koliko slabo plačanih prodajalk, šivilj itd. — da o natakaricah, ki so najbolj izpostavljene, niti ne govorim — zaide na slaba pota oziroma v mariborsko gledališče REPERTOAR: Sobota, 6. oktobra ob 20. uri »Hlapci«, ab. A. Premijera. Otvoritvena predstava. Nedelja, 7. oktobra ob 20. uri »Moj oče je imel prav«. Premijera. Otvoritvena predstava v mariborskem gledališču. V soboto, 6. tm. se otvori mariborska gledališka sezona z vprizo-ritvijo efektne Cankarjeve drame »Hlapci«. Predstava obeta biti zelo zanimiva, tako glede nove zasedbe in nove režije. r,V glavni vlogi Jermana bo nastopil novo angažirani član g. J. Rakuša, v vlogi' originalnega Kovača pa g. Grom. Nadučitelj bo g. Skrbinšek, zapiti učitelj Komar g. P. Kovič, učiteljice pa ga Bukše-kova, gdč. Kraljeva in Starčeva; mati gaSavinova, župnik g. J. Kovič. Režiser J. Kovič je zrežiral in insceniral »Hlap-,C£« v realistično simbolističnem stilu, ka-'kor. je delo' tudi pisano. — V nedeljo bo sledila ‘ Premijera duhovite in zabavne |Guitry-eve komedije »Moj oče je imel prav« z g. Gromom v glavni vlogi in v režiji g. J. Koviča. Kmetski dan v Hočah. Podružnica čebelarskega društva priredi v zvezi s Kmetijsko-sadjarsko dmajco v nedeljo, dne 7. oktobra v mi prejemki ne morejo preživljati. Dostikrat jih v to silijo tudi brezposelnost in slabe razmere staršev, oziroma igrajo starši pogosto tudi vlogo zvodnikov. Tu-patam pa prevzame vlogo zvodnika mož sam. Maribor n. pr. je majhno mesto, šteje komaj 35 000 prebivalcev, in vendar opažamo, da so naše razmere v miniaturi do pičice enake veliko-mestnim razmeram. Javnih hiš sicer nimamo, tudi poulična prostitucija na knjižice ni dovoljena, zato pa tem bolj cvete tajna prostitucija, ki je z ozirom na spolne bolezni še mnogo bolj nevarna. Spisi na policiji, sodišču in v bolnici bi mnogo povedali, če bi mogli. Cele družine živijo od dohodkov vlačug. Poznam mater, ki hodi na lov za moškimi skupno s svojo 141et-no hčerko, ki je že ponovno spolno zbolela in se lečila v tukajšnji bolnici. Te dni je avstrijska policija izgnala neko tukajšnjo 171etno deklico, ki je, dospevši v Gradec, ložirala po hotelih pod napačnim imenom — seve v spremstvu moških. Njena mati je bila prepričana, da je šla hčerka v Gradec služit pošten kruh in polastil se je je obup, ko je zvedela za resnico. Druga nedoletna deklica, isto-tako Mariborčanka, je bila v zadnjem ča su na istj način odpravljena iz Zagreba, ko je bila tamkaj večkrat v zakladni bolnici in v zaporih. Mnoge so šle od doma poštene in so padle šele v tujini v roke brezvestnežem, ki so jih izrabljali in sunili končno v prepad, iz katerega ni vsta jenja, zakaj dandanes je malo Nehljudov, ki bi se kesali svojih dejanj in si‘prizadevali, da rešijo svoje Katjuše... Toda taki slučaji so ie posamezni, ki zaslužijo, da se jih poveliča v romanih. Ugotovili smo, da obstoja prostitucija tudi pri nas, kljub temu, da je policijsko zabranjena. Ugotovili smo nadalje glavne vzroke prostitucije, ki pridejo dan-/anes v poštev. Iz tega Jahko sklepamo, kaj je potrebno, da se te razmere odpravijo ali vsaj omejijo na minimum. Predvsem je potrebno: 1. Pomoč družinam, ki so obubožale in iščejo na nedovoljen način s pomočjo hčerk in žena potrebna sredstva za eksistenčni minimum. 2. Izboljšanje prejemkov mladih uslužbenk- Plača v znesku Din 300 do Din 500 mesečno je sramotno dejstvo, ki naravnost tira v prostitucijo. 3. Ureditev stanovanjskih razmer, da bo prišla tudi sramežljivost na svoj račun, zakaj tam, kjer se o tem ne vodi računa, je moralna propalost neizogibna. 4. Nadzorstvo nad mladimi deklicami, kadar se odtegnejo neposrednemu nadzorstvu doma, posebno pa, kadar gredo v tujino. vo. Na razstavi bodo zastopani tudi naj-raznovrstnejši izdelki iz medu in sadja, predvsem na razne načine konzervirano sadje. Otvoritev razstave bo ob 3. popoldne s pozdravnimi govori zastopnikov podružnic, godbo in petjem. Po otvoritvi prosta zabava z zelo obširnim programom. Vsi, ki se zanimate za take prireditve, ste uljudno vabljeni v nedeljo v Hoče, da se skupno po celoletnem tru-dapolnem delu enkrat skupno razveselimo. Koncert Splller. Nocoj se vrši v veliki kazinski dvorani koncert zagrebškega violinskega virtuoza Spillerja z že objavljenim sporedom. Sloves umetnika nam jamči za prvovrstni umetniški užitek. Planinski vestnik 10. številka 28. letnika, ki je pravkar izšla, prinaša med drugo zanimivo in važno vsebino tudi: dr. H. Tuma: Imenoslovje Julijskih alp, Gore in versko čustvo, posnetek govora ljubljanskega škofa povodom blagoslovitve Aljaževe kapelice v Vratih, dr. J. C. Oblak: Od Ivanščice do Boča, J. Wester: Po mejnih vrhovih, Pavla Jesih: Severna stena Široke peči in J. Zazula: Grossglock-ner. — V prilogi sta dve sliki. Avtobusni promet v Pobrežje bo jutri zjutraj zopet otvorjen. Cesta je namreč že toiiko popravljena, da ni več nobene nevarnosti. Krajevna organizacija SDS za V. okraj ima jutri, 6. oktobra ob 20. uri v »Mariborskem dvoru« javno odborovo sejo, ki je dostopna vsem članom. Mestni avto. Ravnateljstvo trosimo, da bi začel voziti avto Brezje—Maribor, kar se nam je že večkrat obljubilo. Vozil bi naj z Brezja ob 7-30 zjutraj, tako da bi pobral šolarje (10) in mlekarice; drugič bi naj vozil tako, da bi prišel v Brezje ob 13. do 13.20. Nadaljni promet bi se pa vsaj uredil, kakor bi kazale potrebe. Sčasoma bi se morala proga Maribor—Brezje raztegniti Maribor—Dogoše brod. Občinstva bi ne manjkalo, zlasti če bi bili cena primerna. Več interesentov. D. M. Brezje pri Mariboru. Dne 22. septembra se je vlila na Brezjem huda nevihta s točo, ki je naprivi-, la. veliko škode zlasti v sosednih Zrkbv-cah. Ajdo, ki je letos izredno lepo kaza-la, je stolkla toča tik pred žetvijo popolnoma v tla. Dne 1. oktobra dopoldne pa je prišla ponoyno toča ter se vsula kar suha nad Brezjem ter napravila znatno škodo. Na naslov falske elektrarne. Okoliške vasi mesta Maribora bi si rade pustile irapeljati elektriko in so imele-že večkrat tozadevne sestanke in seje in bilo je‘upati,- da dobi Pobrežje, Brezje, Zrkovce, Dogoše, Duplek itd- v najkrajšem času elektriko. Sedaj smo pa naenkrat zvedeli, da je nemogoče stopiti v pogajanja naravnost z elektrarno, ker se je baje falska -družba pogodbeno zavezala, da prepusti napeljavo elektrike v okolici mestu Mariboru. Ta okolščina je baje podražila napeljavo najmanj' za 30 —40%. Interesenti prosimo, da nam druž ba javno pove: 1. Ali je res pogodbeno zavezana, da mora prepustiti v okolici napeljavo,mestu,Mariboru? 2. Kako daleč sega ta okoliš? V mestu Varaždinu bo baje prišla ena luč ceneje kot na Tez-nu pri Mariboru! Prosimo pojasnilo! — Več interesentov. Likvidacija Slavenske banke. Kakor smo že svoječasno poročali, je kupila Državna hipotekarna banka od konkurzne mase Slavenske banke v Zagrebu njeno zagrebško palačo za 9 milijonov dinarjev. Naknadno se poroča, da ima konkurzna masa vrh tega še 16 milijonov dinarjev likvidnih sredstev, skupno torej 25 milijonov, tako da se bo v doglednem času že pričelo z izplačevanjem prvega obroka konkurznim upnikom. Ta obrok bi se imel izplačati okrog novega leta in bi znašal 10—15 odstotkov. Od večjih objektov konkurzne mase še nista prodana topilnica v Topuskem in tvornica Koranit v Karlovcu. Zal za te aktive domači krogi ne kažejo dovolj zanimanja, ki bi odgovarjalo vrednosti teh objektov. Tudi nepremičnine v Mariboru še niso prodane. Istotako tudi še ni rešen spor z Landerbanko na Dunaju, ki ima veliko število delnic Trboveljske premogokopne družbe, ki jih noče izročiti konkurzni masi. Vsekakor bi se pri malo večji agilnosti s strani ministrstva trgovine dal napralviti z Landerbanko primeren aranžman. Odlikovanje domačega Izumitelja. Naš domači izumitelj ter imejitelj več jugoslovanskih in inozemskih patentov, posestnik Rihard Flick v Framu, je dobil na sedanjem jesenskem velesejmu v Gradcu za svoj razpršilnik, ki se lahko spoji z vsako škropilnico, najvišje odlikovanje, srebrno kolajno. Njegovi izdelki se ne odlikujejo samo po duhoviti in priprosti konstrukciji, ampak tudi po solidnem in dobrem materijalu. Priča-covati je, da bo ta agilni in neumorni domači izumitelj osrečil naše vinogradništvo in sadjarstvo še z novjmi izumi. Opozorilo na velike vojaške vaje. Nocoj se bodo vršile velike vaje vojaštva mariborske garnizije. Streljalo se 30 tudi z artilerijo. Prebivalstvo se opozarja na te vaje, da ne bo razburjenja in ugibanja, kaj to pomeni, Zasledovanje vlomilcev in tatov koles, ki so oškodovali Gustinčičevo tvrdko, je' v polnem teku. Sedaj iščejo moža, ki je v Vinici pri Varaždinu prodajal kolesa ter potem izginil. Mariborska policija je perlustrirala nekaj sumljivcev in enega je obdržala v zaporu. Mož gre večkrat na Hrvatsko in tudi predkaznovan je že bil. Njegovo sliko so poslali v Vinico in če jo tam spoznajo, potem je gotovo, da mož ni daleč od vloma, vlom pa nedaleč od razjasnitve. Za šolsko leto, ki se je začelo tudi že na podeželskih šolah se pod najboljšimi pogoji dobe vse knjige in šolske potrebščine v knjigarni Tiskovne zadruge na Aleksandrovi cesti št. 13. Dijaška tragedija v Liki. V Liki, posebno v okolici Gespiča, je divjala zadnje dni silna nevihta, Trije gimnazijci, ki so se vračali domov, so se morali v nevihti zateči v neko kočo pri železniškem vodovodu, kjer Je že poprej našlo zatočišče tudi več pastirjev* V koči je bil bencin za pogon motorjev, ki so spravljali vodo v rezervoarje. V tem hipu je v kočo treščilo in so se vsi navzoči onesvestili. Ko je prišel kmalu nato mimo poštar z vozom-in vstopil v kočico, se mu je nudi) žalosten pri t ir. En dijak je bil mrtev, dva pa težko ranjena. Železniška nesreča pri Sremski Mitroviči. Na postaji Sari Vukovar, še je pripetila v sredo železniška nesreča, Katere žrtev je postal strojevodja A^uet- jovor-ni vlak, ki je peljal 30 vozdy sladkorja, je namreč pri Starem VukovartU. zadel v kompozicijo lokalnega vlaka, ki vozi med-mestom in predmestji. Strojevodja Amel je za časa nesreče sedel v nekem vagonu in s svojo ženo kosil. Dočim je bil on takoj mrtev, je bila. njegov^ žena samo ranjena. Nesreča je nastala yslecj tega, ker je bila kretnica odprta Materi-jalna škoda znaša 100.000 dinarjev. Kino Union Telefon 329 N« zamudite! 5., 6., 7., S. oktobra Največja in najboljša veseloigra Morska psa Hans Junkarmann v glavni vlogi kot postrešček in vojvoda povzroča wi publiki 1897 salve smeha T " ” I Invalidska tombola. V nedeljo, 7. tm. ob 2. pop. bo na Trgu Svobode v Mariboru velika invalidska tombola v korist najrevnejšim družinam vojnih invalidov, vdovam in sirotam. Glavni dobitki so razstavljeni v Izložbah trgovine pohištva K. Preis v Gosposki ulici. Karte se dobe v ^seh tobačnih trafikah po 3 Din komad. Pevski odsek nižjih poštnih in brzojavni uslužbencev v Mariboru priredi v nedeljo, dne 7. tm. v prostoriH gostilne »Dravograd« v Smetanovi ulici vinsko trgatev s sledečim sporedom: Petje, ples, godba, trgatev ter druge zelo zabavne igre. Prireditev se bo vršila pri vsakem vremenu in bo trajala od 15. do 3. zjutraj. Vstopnine ni. , Kam pojdemo v nedeljo na trgatev? Mariborčani hočejo na trgatev ven iz mestnih zidov, ven med sedaj zlateče se vinograde, saj tam so prave trgatve. Zato pojdemo to nedeljo na prav domača trgatveno veselico h g.'Krambergerju pri Sv. Marjeti ob Pesnici, ki jo priredi tamošnja podružnica Jugosl. Matice. Nastopi domači in najbrž tudi pevski zbor »Jadrana«. Cisti dobiček gre v glavnem za revne šolarje. Vsi narodni mariborski krogi, hajd na trgatev k Marječanom, h katerim ste vedno radi prišli! Zdravnica dr. Klara Kukovec ordinira od 1. oktobra v Krekovi ulici 1*. __________________________________ 1856 Mediclnec na izpitu. — Vi pa res prav ničesar ne veste, gospod kandidat. Povejte mi morda, katera so sredstva, da se človek spoti. — Vaša vprašanja, gasood pjnafc-sor! Ho- Spominjajte te CMD prostitucijo, ker se se svojimi skromni- —tičali veliko čebelarsko in sadno razsta- fl»tsr»l}orsrt> V C c £ Ct \ 1 Iv Juut». n splošno znanim osebam pismo s prj*n;o, da naj opišejo kako di bro delo, ki si. ,e izvršili kcdaj v svojem življenju, Odgovori so bili seveda objavljeni in so Čitatelja zelo zabavali. Najbolj čuden odgovor je poslal častni predsednik francoskega društva za zaščito živali. Ta dobri človek pripoveduje sledeči dogodek iz svoje mladosti: »Ko sem se mudil v Švici, sem skočil oblečen v neko jezero, da rešim čebelo, ki se je potapljala. Ne čudite se, to ni Čisto nič smešno!« — List pa pripominja, k temu, da je vendar ma>o čudno, postavljati lastno življenje v nevarnost, da se reši skromna čebelica. Vsekakor je ta prijatelj živali velik čudak ali pa morda celo bedak. Pri mladem zagovorniku. Jaz osebno itak verjamem, da ste res nedolžni! — Saj ste še začetnik ... Sokolstvo Udruženje rez. oficirjev in bojevnikov slavi v nedeljo, 7. tm. desetletnico pro-boja solunske fronte. Članstvo se poziva k čim večji udeležbi te proslave. Zdra vo! Odbor, i-:r k'.. a- ^ je od nekdaj bila znana po svoji,, ' hudobnosti. Danes pa je cela hiša vesela, četudi se pere perilo, ker se rabi ; 'S ,rpQnfm= I# **«!r- Mnr MOLNP—službeno. V nedeljo 7. tm. se bodo vršile naslednje tekme: igrišče ISSK Maribora: d) 13.30 mladini SK Rapid—SK Železničar, ob 15. SK Železničar—Svoboda; igri šče SK Rapida ob 10. rezervi SK Železni čar—SK Svoboda. Vse tekme so prvenstvene. Klubi se opozarjajo ponovno, da imajo nastopiti točno in da zgubijo v slučaju prepoznega nastopa tekmo pf 0:3. — Službujoči odborniki na igrišču ISSK Maribora gg. Winterhalter in Ilovar, na igrišču SK Rapida g. Breznik. Vsak udeleženi klub ima delegirati k tekmam po tri starejše vestne reditelje, ki se javijo četrt ure pred pričetkom igre službujočemu odborniku. Sodniška sekcija ZNS—službeno; V nedeljo sodijo: mlad. prv. Rapid-«* Železničar g, Turino; rez. prv. Svoboda1—Železničar g. Bizjak; Rapid—Ptuj g. Nemec in Železničar—Svoboda g. Franki. ISSK Maribor—nogomet Prvo moštvo odpotuje jutri v soboto ob 18.34 pod vodstvom centralnega tajnika g. dr. Planinška v Beljak. To so igralci: Geuer, Koren, Unterreiter, Hreščak I, Pepo, Prevo, Pepček, HreŠčakflI, Pavlin, Vodeb, Čmrlj. — Postava rezervnega moštva za Celje se določi danes in bo obvestil igralce kapetan moštva. Naš sodnik v Budimpešti. Za nedeljsko mednarodno medmestno tekmo Dunaj—Budimpešta, ki se bo vršila v madžarski prestolici, je določen iu-goslovenski sodnik Pad jen, 'ki se mudi trenutno v Gradcu. Turneja Rusov. Ruška nogometna reprezentanca nadaljuje s svojo turnejo po raznih krajih Avstrije. Predvčerajšnjim je igrala v Vo" slau-u proti delavskemu teamu Voslaua, Bemdorfa in Solenaua ter je zmagala 8:2 (5:1). Jutri nastopijo Rusi v tekmi z reprezentanco Nižje Avstrije v Atzgers-dorfu. Tenis. Curiški »Šport* objavlja naslednji vrst ni red v teniškem prvenstvu Evrope za 1. 1928: gospodje: 1- Henri Cochet (Fran cija), 2. Renč Lacoste (Frc), 3. Jean Bo-rotra (Frc.), 4. H. L. de Morpurgo (Italija), 5. Christian Boussus (Frc.), 6. Ja-ques Brugnon (Frc.), 7. Daniel Prenn (Nemčija), 8. Hendriek Timmer (Nizoz.), 9. Jan Koželuh (ČSR), 10. Bela pl.Kehr-ling (Madž-), 11. H. W. Austin (Angl.), 12. Renč de Buzelet (Frc.), 13. Pierre Landry (Frc.), 14. Roderik Menzel (ČSR), 15. Fran Matejka (Avstrija). — Dame: 1. Lily de Alvarez (Špan.), 2. Ei-leen Bennet (Ang!.), 3. Cilly Aussem (Nemčija), 4. Maud Watson (Angl.), 5. Kea Bouman (Nizoz.), 6. Peggy Saun-ders (Angl-), 7. Helčne Nicolopoulo (Frc.) 8. E. H. Harvey (Angl.), 9. Robin Cou-oueraue (Nizoz.), 10. C. Hardie. Slraa 1 MarlborstT? VEČ FRNIK Job* V M a r IS o r u, Sne 5. X. 192S Edgar Wallaee: Žaba z masko (The Fellowship with the Frog.) »Vse Ti dam, kar...« »Za vse dragocenosti sveta Vas ne bi vzela,« je zaklicala. »Nekaj posebno dragocenega Ti darujem.« Njegov glas je postal mehkejši in tišji. »Darujem Ti človeško življenje.« Mislila je, da govori o Dicku Gordo-nu. »Darovati Ti hočem bratovo življenje.« Za sekundo se ji je vrtela vsa soba in roka ji je iskala oporo stola. »Kaj mislite?« je vprašala. »Dati Ti hočem življenje brata, ki je v gloucesterski jetnišnici obsojen na smrt,« je dejala žaba. Z zadnjim naporom se je oprijela stola. »Moj brat?« je zajecljala. »Danes je pondeljek,« je rekla žaba, »in v sredo bo umrl. Daj mi besedo, da nrideš, ko Te kličem in rešil ga bom.« »Kaj je storil?« »Le\va Bradya je umoril.« »Le\va Bradya?« je vprašala. Žaba je prikimala. »To ni res,« je vzkliknila, »to samo oravite, da bi me prestrašili.« »Hočeš postati moja žena?« »Nikdar, nikdar,« je kričala. »Rajše umrjem. Lagali ste.« »Če me potrebuješ, pokliči me,« je rekla žaba. »Bel papir postavi na okno in rešil Ti bom brata.« Omahnila je preko mize. »Ni res, ni res,« je ihtela. Odgovora ni bilo in ko je pogledala, je bila soba prazna. Omahujočih korakov je šla v kuhinjo. Vrata, ki so vodila na vrt, so bila široko odprta. Prisluškovala je v temo, a ni slišala nobenega koraka. Toliko moči je še imela, da je zaprla vrata na vrt ter šla v svojo sobo, kjer je pred posteljo omedlela. Dnevna svetloba se je vsipala skozi okno, ko je prišla k zavesti. Vsi udje so jo boleli, oči so bile rdeče od joka, glava pa omotična. Dogodivščino je pa !e za-rnogla presoditi z mirno krvjo. To ni res, ne -more biti res, mož jo je gotovo hotel samo strašiti. Naglo se je oblekla in hitela, da še doseže jutranji vlak. Naj je še toliko misli vrvelo po njeni glavi, na predajo pa vendar ni mislila niti trenutek in niti enkrat se ni ozrla na okno, kamor bi morala položiti list papirja, da bi bratu rešila življenje. Dick in Elk sta sedela ravno pri-zaju-terku, ko je prišla in že prvi pogled je obema povedal, da prinaša slabe novice. »Ostanite, gospod Elk,« je dejala, ko je inšpektor vstal. »Vse morate izvedeti.« Kratko je opisala dogodek pretekle noči in Dick je poslušal z naraščajočo jezo in začudenjem. »Ray obsojen na smrt?« je vprašal. »To ni res!« »Kje naj bi bil Ray« je vprašal Elk. »V jetnišnici v Gloucestru.« V prisotnosti obeh prijateljev je Ela komaj zadrževala solze. »Cloucester?« je ponovil Eik počasi. »Tam sedi en obsojenec na smrt, mož z imenom — — — imenom — — —« Na-,peto in naporno je premišljeval. »— Carter«, je dejal končno. »Tako je Carter, neki potepuh, ki je umoril drugega potepuha z imenom Phetian.« »Seveda ni to z Rayom v nobeni zvezi,« je dejal Dick. »Ta pošast Te je hotela samo preplašiti. Kdaj naj bi bila usmrtiev?«. »Jutri,« je ihtela Ela. Bila je na koncu svojih moči. »Draga moja, ne joči vendar. Ray je gotovo nekje na potovanju,« jo je tolažil Elk ni bil tako trdno prepričan kakor Dick. Elk se je med tem tiho odstranil. Gordon, da žaba laže. Takoj, ko je prišel v svoj urad, je poklical svojega novega pomočnika. »Rekord,« je vele! kratko. »Vse podatke o možu z imenom Carter, ki je v jetnišnici v Gloucestru obsojen na smrt. Fotografije, odtise prstov in zapisnike o zločinu.« Po desetih minutah se je vrnil uradnik z malo mapo. »Fotografij še nimamo,« je rekel »Pri umorih dobivamo popolna poročila od deželne policije šele po usmrtitvi.« Elk je proklel deželno policijo ter začel pregledovati spise. Ti so mu povedali toliko kot nič. Višina in teža moža bi bila lahko Šolske knjige ZA VSE SREDNJE, MEŠČANSKE IN OSNOVNE ŠOLE TER ŠOL. POTREBŠČINE DOBITE V KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 13 ista kot pri Rayu. V rubriki »posebna znamenja« ni bilo druge opombe kot »mala brada«. . - Elk se je zdrznil. »Mala brada? Začetek brade?« Ray Bennet se iz nerazumljivega vzroka naenkrat ni več bril. — »A kaj,« je zaklical in vrgel spise na mizo, »nemogoče je, ali vendar — — —« Vzel je brzojavni formular ter napisal depešo: »Ravnateljstvu jetnišnice Gloucester, zelo nujno. Pošljite s posebnim selom sliko na smrt obsojenega Jima Carterja. Sel naj odpotuje s prvim vlakom. Zelo nujno!« Dovolil si je predrznost, da je podpisal depešo z imenom policijskega preziden-ta. Ko je bil brzojav odposlan, se je vrnil k pregledovanju osebnega opisa- In naenkrat je našel opombo, katero je poprej spregledal: »Brazgotina od cepljenja na desnem laktu«. To je bilo neobičajno. Navadno se cepi zgoraj na levi roki. To si je zabeležil ter se lotil svojega navadnega dela. Opoldne je dospel odgovor iz Gloucestra z naznani'om, da so fotografije že na potu. To je bilo torej v redu. Če se pa izkaže, da je r^ Ray, kaj pa potem? V svojem srcu je molil Elk z vso gorečnostjo, da bi bilo laž, kar je rekla žaba. Ravno ob enih ga je poklical Dick ter ga povabil, da bi prišel k njemu in Eli v avtoklub na kosilo. To je bilo vabilo, katero bi Elk sprejel v vsakem slučaju, ker je z velikim veseljem obiskoval druge klube. Ko je prispel in sicer neobičajno točno, je našel deklico v skoraj veselem razpoloženju. In njegovo brzo oko je opazilo na njenem prstu prstan presenetljive krasote, ki ga poprej še nikdar ni videl. Dick Gordon je gotovo dobro izrabil svoj prosti predpoldan. •Elk, bojim se, da zanemarjam delo,* je dejal Dick, ko so se vsedli v prekrasno opremljeni jedilnici kluba. »Mislim pa, da ste Vi dobro uporabili predpoldan ter me niste preveč pogrešali.« »Seveda sem ga,« je odvrnil Elk. »Bilo je zanimivo. V vzhodnem okraju Londona so zopet koze in pri ravnateljstvu sem slišal, da bodo vnovič cepili vse policiste. Cepljenje je pač nekaj, kar ne morem prenašati. Zdi se mi tudi, da ‘je človek v mojih letih imun proti vsem bacilom, ki se sprehajajo po svetu.« Ela se je nasmehnila. »Ubogi gospod Elk, popolnoma soglašam z Vami. Midva z Rayem sva pred petimi leti, ko je biia velika epidemija, tudi dosti trpela radi cepljenja. Rayu je bilo še hujše kot meni. Skoraj dva tedna je bila njegova roka otekla.« Dvignila je rokav ter pokazala tri male brazgotine na desnem laktu. »Doktor je dejal, da je boljše cepiti na laktu, ker se manj opazi. Ali ni bila to dobra ideja.« »Da,« je odvrnil Elk počasi, »ali je Vaš brat cepljen na istem mestu?« Prikimala je in vprašala osuplo: >I