291. Številka Irst. v petek 22 vratitii v (telita. /m večkratno naročilo ■« primernim popustom. Poslana. osmrtnice in javne /.hIi vale. domaČi Ofiufti itd *e računajo po potfOilM. V »i dopiai iih j *e poAiljH|r naliH|niM v ulici Curintiii »iv. lkJ. pnmiUtvo, n<1-priivnifttvn in »prejemanj«* Inseratov v ulici Molili oiccolti «iv. .'J. II. uadstr. V edinosti je moč ! tsUajateij in odgovorni urednik K ran Godni k. Lastnik konaorcij lista „H.t!ino^ti" Natisnila tiskarna konsoicija lista „Kdinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejše vesti.) Praga 21.* «V kmečkih občinah Heb-Graslice-Teplice so izvoljeni dosedanji nemškonnrodni poslanci, med njimi \Volf. Dunaj 21. Danes je položil novoimenovani ravnatelj kabinetne pisarne pl. Hchiessl prisego v roke cesarja, ki ga je potein sprejel v obči av-dijenci. •iOuiinJ 21. Gospodska zbornica je sprejela resolucijo proračunskega odseka, ki poživlja vlado, da provzroči čim prej preosnovo zakona o tisku. 1)1111^) 21. V današnji seji mestnega svčta no dokončali specijalno debato o proračunu ter istega sprejeli. Dllliaj 21. Cesar je sprejel danes v posebnih avdijencijah grofa Clarvja in železniškega ministra pl. VVitteka, katerega imenujejo novine kakor prihodnjega ministra-predsednika. Dllliaj 21, Glavni svčt avstro-ogerske banke je sklenil na temelju poročila glavnega tajništva, da za sedaj ne spremeni obrestne stopinje. Carigrad 21. Vali Kosovski je rešil vprašanje o cerkvi v Kumanovi tako, da je pregovoril Srbe, da sprejmejo drugo zemljišče za zidanje cerkve, dočim jim motajo Bolgari plačati odškodnino. Pariz 21. Francoska banka je zvišala eskomtne obresti od na 4l/a°/o- Budimpešta 21. Zbornica poslancev je sklenila na zahtevo ministra-predsednika, pl. Szella, da se za sedaj predloga o kvotah zbriše z dnevnega reda, ker ni izgleda, da bi v avstrijskem parlamentu letos rešili to predlogo. Loildoil 21. Angleška banka ni spremenila obrestne stopinje. Berollll 21. Srbski vojni minister Vukovid je prišel semkaj ter ostane tukaj nekoliko dni. Morda bo...! P O II L I S T R K. 11 Zajčki samostan. Potopisna novela. Spimil: I v a n G r o ni o z e n h k i. Nadaljevala je : • Poglejte si to cesto! — Ni slaba; široka kake štiri metre; kedo da jo je delal, ni znauo, mislim pa, da se je tudi tukaj potil »slovenski tlačan*. Poznam pa tudi ceste —• pri Ločah, da se Bog usmili. Tiste morate opisati, morda vendar-le kaj pomore*. «Vi ste res velikanska žaljivka, ker potopisom naprtujete take nalogo*. »Mar nisem zadela pravega ? Ne ? Prosim, pa ni i razložite vi !» • Potopis je posebna struja v slovenskem slovstvu, priljubljena najbolj pisatelj uj oči m študentom. Vi niti ne slutite, koliko potopisov že imamo, samo da niso pristopni vsem, ker jih mladi pisateljčki skrivajo na dnu svojih kovčekov. Seveda jih de vajo tje še-le potem, ko so bili uredniki listov toliko ljubeznjivi, da so jim vrnili iste, mesto da gi jih bili instradirali v tisto brezdno, ki se imenuje — uredniški koš.« »Prav za prav potopis ni umetnost, ker ne treba zanj žive domišljije; a zopet je umetnost, ker brez domišljije ne zna pisati vsakdo*. PiSe Ant, Kristan (Gorica). V 172. št. «Edinosti* t. 1. Bem pisal v članku «0 jedni naših najnujnejših potreb* o potrebi, ki se čimdalje bolj pokazuje na površje. Tedaj sem tako-le zaključil svoj članek : Mi Slovenci potrebujemo najnujnejše strokovnega časopisa, kateri bi strogo kritično razpravljal važne pojave na vseh granah gospodarskega življenja svetskega, zvlasti pa <1 o mače ga. Mi potrebujemo n a r o d n o g o s p o d a r s k e g a č a s o -p i s a, m e s e č n i k a, ki bi tvoril nekak prvi p o č e te k g o s p o <1 a r s k e literature naše. V njem bi se razpravljalo o bodočih narodnogospodarskih zavodih ter se pripravljala snov za učne knjige, katere tem potom najcenejše >n najbolj gotovo zagledajo beli slovenski svet. Enkrat moramo že začeti. Naše spanje traja že nekoliko predolgo. Članek sem bil tedaj napisal «v svrho zmerne disku zije in primernega uvaževanja*. In — diskutiralo se o njem ni, pač pa, zdi se mi vsaj tako, seje uvaževaln misel: ustanoviti narodnogospodarski Časopis. V Vaših tržaški ti krogih so vsaj sedaj, kakor mi pripovedujejo, od več strani prav živo ugiblje: kako ustanoviti list, ki bi zamašil precejšno odprtino na naših slovenskih tleh? Prav veseli me ta pojav, želim mu srečnega poroda ter cveta in zoritve. In uprav zato hočem danes malo pobaviti se s to namero, ki bi, ako se uresniči, bila prekorist.ua za nas Slovence v obče. Kjerkoli sem pisal o gospodarskem stanju našem, povsod sem moral zapisati: «...in gospodarske literature mi Slovenci tudi nimamo*. Bolelo me je to priznanje, ali — resnica nad vse! Pa, čemu tudi zakrivati ?! Nimamo! ne tako trdovratno molčanje ne more utajiti tega dejstva. Vendar, «Pa da vam povem, česa vsega treba za potopis. Pot, ta je neizogibno potrebna; pot mora biti, bodisi železnica, bodisi kolovoz. Potopise! hodijo sicer navadno peš, ter gledajo na vse, z jedno besedo na vse, ali pot mora biti...!« «Opisati moraš ljudi, kako hodijo, govorijo, gledajo, kako se oblačijo; opisati moraš vse domaČe živali : krave, bike, konje, svinje, prešičke, pse in celo mačke, miši in podgane. — Vsaj pri nekaterih moraš navesti tudi težo. — Koucčno pa pameten sklep o stanju živinoreje*. • Potopisen ne sine prezreti nobenega zajca, posebno pa nobenega kelmi, ki korači po cesti ali poleg cesto; vzeti ga mora celd v roko, prešteti njegove noge...* «Ter ga vprašati, kaj da rad je*, je pripomnila Koza hudomušno - no zdaj pa že dosti vem — gotovo spravlja v potopis vsako rastlino, bodisi koprivo, od katere se mora, tako za poskus pustiti žgati bodisi visoko temno smreko, na kateri so se na vršacu ugnezdile srake ali veverice®. »In tako dalje, in tako dalje — saj vidim, tla tunete*. • Kaj pa da. No, zdaj bi vam pa že lahko kaj pomagala na vašem potopisu. Opozarjati vas hočem na vse. Sicer ne vem, če sem za to, ali Slava, ona bi vam lahko najbolj pomagala... ker... ker... se zanima za — naravo*. priznanje samo me morda ni bolelo zaradi tega, ker so ptujei scznali, tla mi gospodarske literature nimamo, ne, ampak zaradi tega, ker sem o tem svojem priznanju vedno pomislil: kaj pa bo, če pojde tako naprej ? lmamo-li kako upanje potem, da dobimo kako pošteno gospodarsko (trgovsko, obrtno) učilišče slovensko? Kje se bo našincc izobraževal teoretiško v gospodarski vedi? Kje bo naš trgovec dobival prvih temeljnih naukov o trgovini i Kako bo z našim obrtnikom, če mu ne bodo v materinem jeziku tolmačili vsakršnih stvari koristnih za njega?! In mislil sem dalje: ah, du imamo mi kak strokoven časopis. Tvoril hi sicer lc početek, ali vzgojil bi delavcev, katerih tako zelo pričakujemo od vseh stranij. Ustanovila se je «S l o v e n s k a z a d r u ga*, glasilo slovenskih posojilnic in gospodarskih zadrug. Upal sem, dokler nisem stvari natančneje pregledal, da v nji dobimo ono, česar sem si tako strastno želel. Prva številka je nekako precej obetala. V članku «Naša gospodarska neodvisnost* sem opazil pravo struno. V člankih «Denarja odveč 1», »(Gospodarske zadruge*, «Dospetnik* itd. je bilo videti, da je začetek dober. Druga številka je bila že slabša, to se pravi : se je že pokazalo v majhni meri, kako bo. Napeto sem sledil ostalim številkam. In danes prav dobro vem: »Zadruga* ni izpolnila mojih želja, pač pa je postala izvrsten spremljevalce slovenskih denarnih zavodov. •Slovenska zadruga* se je specijalizirala, zakaj, tega ne vem, ali reči moram, da jo škoda, da se je specijalizirala, ker pri nas bi bilo potreba časopisa, ki bi, kakor pravim zgoraj, kritično razpravljal vse vrste našega gospodarstva. Smo mali; ne smemo se dosti cepiti... No, »Slovenska zadruga* pravi kljubu specijalizaciji svoji, da bo v bodočem letu še izhajala, in sicer v večem obsegu. I to me veseli in objednem dajo pogum, in ugibljem, če že Videl sem, da se je spravila v zadrego sama sebe, kajti zarudela je prek in prek ; zdelo se mi je, da je hotela povedati nekaj drugega. Da bi premagala zadrego, je zaklicala na ves glas: • Slava, Slava ! Čakaj — tu je nekaj za-te!» • Gospod Gromozenski, govorite z Slavo priprosto, ker ona se boji vaše učenosti, vendar v vaših očeh noče veljati za neumno* smejala se je porodnica, me pogledala hudomušno in pomembno in odhitela naprej. Pridružila se je k nadučiteljevini, a Slavo je silila : • Ostani ti pri gospodu Gromozenskem ; opozarjaj ga na vsacega kebra, na vsako mušico, sploh na vse, kar si zagledala kje, ker on piše potopise*. Z čudnim pogledom na naju je silila nad-učiteljove k hi troj i hoji ; in res sva z Slavo kinalo zaostala ; no, Vanda in Vekoslav sta bila še bolj zadej... Bog ve, kako daleč, ker nobenega nisem videl...! Slava je rudela, seveda od hoje ; — oči jo imela povešene ter skoraj popolnoma zakrite z dolgimi trepalnicami. Da prelomim molk, sem začel : • Vaša prijateljica Koza je pa res pravi škratolj*. (Pride se.) nlovewko posojilništvo more izdajati tako e Ć 11 mesečnik, ali bi ostalo grane na našem gospodarskem polju ne mogle imeti časopisa, katerega področje 1»i bilo v ne veče, nego je ono »Slovenske zadruge*...*.' Posebno pa š<> /aradi tega se je nadejati nekaj boljšega, ker se je v najnovejšem rasu trgovstvo in obrtništvo začelo giba ti. Ze nekaj časa sem urejam * narodnogospodarski del» So^e». Koliko in kaj bi vse vvrstil v ta svoj predal, da imam prostora ! Tako pa se moram omejiti le na vsakdanje stvari. Strokovni literuturi naši pa ne morem dosti prispeti, ker v tem svojem oddelku ne morem priobčevati večih strokovnih sestavkov. Ni mogoče. In prepričan sem, da l»i teoretično razglabanje trgovskih naukov bilo zelo primerno /a nase ljudi. Čitali bi z slastjo in zanimanjem. Ali, kaj hočem : vem, časa se zahteva od modernega, sedanji dobi vsestransko odgovarjajočega časopisa, pa...! Je že tako ! Nekoliko nas mladih je že poskušalo tli pa tam, da bi pridobili časopis, ki bi odgovarjal vsem strogim zahtevam novodobnega življenja. Ali, nekje nas niso lioteli u meti, drugje nas v resniei niso umeli. Menda bo /daj kaj bolje. • Ljubljanski Zvon» se pripravlja na nekako reformacijo, V časnikarstvu našem se baje pripravlja prevrat... Videti je, da je svetsko gibanje tudi k nam zaneslo semena... Smo sicer daleč od • srednje Evrope*, pa vendar! Ne bilo hi nič zlega, da ob zaključku devetnajstega stoletja storimo nekaj, kar bi naši potomci zaznamovali v knjigo zgodovine kakor «korak napredka*. • Imamo že dve »trgovski in obrtni društvi*, • gospodarsko zvezo*, nekaj imenitnih trgovskih tvrdk... in upati je, da dobimo še slovenskih bank. Dela mnogo! Preobrat se javlja v praktičnem življenju, pojaviti se mora tudi v srnčri teoretiški. Bodoča doba bo zahtevala od nas teoretiško in praktično izvežbanih ljudij, da bomo možje na mestu. To se tiče posebno trgovine in obrti. In kje naj dobimo te teoretiške in praktične izobrazbe? Dejal sem že, da imamo že imenitnih trgovskih tvrdk - tu praktična izobrazba. In teoretiška i Trebamo časopisa, ki jo nam bo podajal v lahki in umevni obliki. Razložil bi tu natančneje, kakšen si mislim ta naš bodoči «narodnogospodarski obzor*, ali za to bo še časa dovolj. Pa opozarjam še na nekaj. Pomniti moramo, da moramo v najbližoj ih časih dobiti svojo trgovsko šolo, za katero treba knjig in jednakih stvarij. In kje je lepša prilika pripravljati se na te krasne dni, kakor pri časopisu, ki ho kar najpazljivejše spremljal naše gospodarsko stanje*?! de še precej razlogov, ki govore «za«. So pa tudi, ki se glase «proti*. »leden je, ki je vrlo važen. Sedanja doba — a še bolj bo prihodnja — zahteva Hieer vse to, ali s in o p a t u d i z d re l i, da vemo eeniti to? Ali bi bil našemu narodnogospodarskemu časniku — pol u mesečniku ali pa mesečniku — zagotovljen tudi obstanek l Dalje: imamo-li dovolj izobraženih delavcev za tak list, itd.? O vsem tem enkrat v bodoče. Mej tem se morda oglasi še kdo, da pove svoje meneuje. Torej, na noge ! Morda bo ... ! Politični pregled. TRST, 22. decembra l«y». K položaju. Demisija CJaryjevega ministerstva je že sprejeta in bržkone je že današnja uradna «NViener Zeitung* objavila dotična ročna pisma cesarjeva, s katerimi se dosedanji ministri odpuščajo in bo imenovano novo ministerstvo \Vittck. To ministerstvo bo baje sestavljeno tako-le : Wttek predsedstvo v ministerskem svetu in železnice, baron "VVelsersheimb domobranstvo, Stummer min. notranjih del. Sehrott vodja pravosodnega ministerstva, Stihral vodja trgovinskega ministerstva, Jorkasoh - lvoch vodja finančnega ministerstva, Blumfeld vodja poljedelskega ministerstva, Berndt vodja naučnoga ministerstva, Chledovvvski minister za Gališko. Iz prejšnjega v sedanje ministerstvo prestopijo torej : NVittek, \Velsersheimb, Stihral in Chledo\vski. Med novimi členi ministerstva nam je minister za pravosodje, dr. Sehrott, najbolj poznan in najbolj simpatičen. Vsaj izza njegovega bivanja v Trstu nam je poznan kakor jako pravičen uradnik. Vsakako pa 1»» — če že ne dru-zega — malce okretniši, nego je bil njega prednik, gospod Kimlinger. Ministerstvo je le provizoriČno in ima le to nalogo, da državi pomore preko hipne, ali velike zadrege, to je, da s momočjo $ 14. uveljavi zakon 0 porazdeljenju konsumnih davkov v zmislu z ogersko sklenjene nagodbe, zakon o kontingentu novineev in proračunski provizorij. To ministerstvo ostane na oblasti nekako tja do marca, potem se umakne definitivnemu rainisterstvu, o katerem pa se še ne ve, ali bo čisto parlamentarno ali pa deloma uradniško. »Vaterland* pravi, da to dafinitivno ministerstvo dobi nalog za nov poskus v dosego sprave mej Cehi in Nemci. 'Poskus pa da se ponovi v deželnem zboru češkem. Doba, v kateri državni zbor ne bo zboroval, bo namreč prepuščena deželnim zborom. Kaže torej, da so merodajni krogi - vsaj za sedaj — opustili misel na razpuščenje državnega zbora. Neslavni odhod grota Claryja — lahko rečemo: neslavni, kajti ni ga bilo z lepa ministerstva, ki bi bilo tako popolnoma ponesrečilo z svojo misijo, kakor je to ministerstvo — je vidno poparil levičarske stranke. To je razvidno iz nemških glasil. Kdo ne bi umel tega ozlovoljenja. Zgodovina vzrokov padu Clarvja je morda najgrenkeja lekcija, ki so jo kedaj dobili, Kovaje svoj hinkoštni program so kar diktirali avstrijskim narodom svoje tiranstvo, in ko se jim je posrečilo strmoglaviti grofa Thuna, so kar vriskali v slutnji, da jih ob-veja zopet prijetna sapa nemškoliberalne renesanse. Z veselimi mulami sti rasli bojevi tost in nadutost. In sedaj pa britka lekcija, da v Avstriji tudi proti Slovanom ni možno več vladati, da so definitivno minoli časi izključnega nemškega gospodstva. Grof Clary je moral iti, ne zato, ker je bil nevtralen, ali zato, ker je hotel vladati proti Slovanom. Ni šlo in v bodoče pojde še manje. Klasično pa je, kako »Neue Freie Presse« porablja sedaj priliko odhoda Clarvjevega, da kaže sebe in svojo stranko v luči nenavadne skromnosti, ker je odstopila od obstrukcije, Čim je nastopil Clarv. Hvala lepa! Clarvjevo minisierstvoje bilo na uslugo Nemcem, bilo je prav za prav eksekutivni organ j Nemcev, a Nemci se hvalijo, ker takemu mini- | sterstvu niso delali obstrukcije!! To je tako ka- , kor da bi se kdo hvalil kakor mirnega človeka, j ker samega sobe ne bije po zobeh. Taka »skro- j mnost« je pač v ceno, da nikdar take, ' Časniški kolek, ta davek na sredstva za ' širjenje kulture, ta najsramotneji davek, je vendar j padel tudi v Avstriji. Pozno dovolj. Gosposka j zbornimi se je vendar premislila v zadnji hip, da j se ni pokazala v luči najgrjega sovražnika splošne j omike. Pa je bil to tudi nezmisel. Državni osnovni j zakoni jamčijo pravico do svobodnega izražanja svojega menenja, ali ta pravica je bila — v kolikor naj bi se bila izvrševala s pomočjo časopisov i — ukovana baš v časniški kolek. To breme je bilo prav zato krivično, neodpustno, ker je oviralo v izražanju svojega menenja s pomočjo novin baš one, ki so najbolj potrebni javnega zastopanja svojih interesov, gmotnih in politiških, to so: revni krogi. Bnš novine, namenjene obrambi interesov teh krogov, se niso mogle razvijati radi kolka, (ločim velike novine, zastopajoče boljše situirane kroge, kroge torej, ki ne potrebujejo tako nujno obrambe, tega kolka skoro da občutile niso. V tem je bila velika krivica časuiškega kolka. Kaj je »zakonito stanje«. Naš zagrebški sotrudnik je že govoril o tem, kako je hrvatski opozioijonalni poslanec dr. Banja včič pozival bana, naj bi on, kakor hrvatski ban, podpiral narodno gibanje v Istri ! Na ta poziv je ban odgovoril, da njegova naloga je, podpirati »zakonito stanje«, ne pa, tla bi bil propagatorjem nejasnih idej, ki se spreminjajo vsaki čas in križajo z zakonitim stanjem. Na ta odgovor banov je povdarjal »Obzor«, tla dr. Banjavčid ni zahteval nič nezakonitega, nikake revolucije, nikake podpore kaki revolueijonarni težnji, ampak podpore težnji, ki je v popolnem soglasju z interesi monarhije. Imenitno je bilo vprašanje »Obzorovo«, da-lijeto »zakonito stanje«, da hrvatski in slovenski poslanci v deželnem zboru istrskem ne smejo govoriti v svojem materinem jeziku l Ali je to »zakonito stanje«, da ti poslanci niti svojega življenja niso svesti, kadar j hočejo vršiti svoj mandat?! .Je-li to »zakonito stanje«, da večina prebivalstva nima uiti potrebnih ! ljudskih šol?! Potem pravi »Obzor«: V hrvatskem in slo- 1 venskem narodu Istre se pretaka ena in ista kri, kakor narodu v Slavoniji, kjer se je rodil — gospod ban. En narod je to, kateremu je usojeno od Boga in prirode, da živi v skupnosti. Kaj je tu nejasnega, nezakonitega ? Tu se ban pozivlje, naj vrši nalogo, ki bi mu pridobila priznanje vsega naroda, katerega enemu delu je on na čelu 1 I^e na čast. hi bilo grofu Khuen Hedervarvju, ako bi mero-davne faktorje opozarjal na nevarnost, ki preti monarhiji po sedanjem stanju v Istri. No, mi umetno g. bana, kaj si on misli pod »zakonitim stanjem« : on je hotel reči, da je sedenja državnopravna uredba monarhije zakonita, a tega, ,\!ir je zakonito, se on ne sme dotikati. Tako umovanje »zakonitosti« je »Obzor« nastopno dovel ad absurdom : Preti I. 1H4H. je bilo v Italiji 8 držav. To je bilo zakonito stanje. Ali tudi današnje stanje v Italiji je zakonito. Pred 1H7H. letom je bila v Bosni turška vlada zakonita. Danes pa je v tej pokrajini avstrijska uprava zakonita. Glavno je, tla je zakonito stanje v soglasju s pravom, a odlični možje morajo delati na to, da se faktično stanje privede v harmonijo s pravom. Vsakomur je dovoljeno stremiti za tem, da se jedno zakonito stanje zamenja z drugim zakonitim .stanjem. To volja tudi za Istro. Ban hrvatski kakor predstavitelj naroda je torej pokliean, da podpira narodno gibanje v Istri in da se identifikuje z narodno dušo ! Domače vesti. Smrtna kosa. Včeraj je umrl pri sv. Mariji Magtlaleni zgornji tamošnji posestnik Miha Bati c on. Pokojnik je bil zvest sin našega naroda. Počivaj v miru ! V Materiji pa je umrl gospod Josip K a-s te lic, brat g. župana Gašperja Kastelea. Obema rodbinama izrekamo svoje sožalje. Imenovanji. Predsedništvo tuk. finančnega ravnateljstva je imenovalo oficijala carinskega višjega urada Gustava Ne tli a in Edvarda Marili i ga kontrolorjema istega urada v VIII. plačilnem razredu. Občinske volitve v HolJlIllU. Danes nam je zopet prišlo poročilo o častnem izidu občinskih volitev v jedni tistih občin, ki so do najnovejših časov ječale v jarmu ^comunalne uprave v rokah hlapcev laške oligarhije. Pa tudi v tej občini sino videli, koliko težav je premagati, stavljenih nasproti ne le od nasprotnikov, ampak tudi odzistema, preduo se more izvršiti takov preobrat. Občinska uprava v Boljuuu bi bila morala že po zadnjih volitvah preiti v hrvatske roke, ker so naši sijajno zmugali. Ali italijanska stranka je rekurirula in slavno na-mestništvo je volitve razveljavilo. Das ist die gewisse alte Geschiehte, die e\vig neu bleiht. Sedaj so zopet zmagali naši v lil. in II. razredu, a bi bili zmagali tudi v I., da niso Boručani izdali prelomivši v zadnji hip duuo častno besedo in združi vši se s Pažani. V prvem razredu so propali naši za 5 glasov. V občinskem zastopu bo odslej 1H naših in 5 nasprotnikov, mej temi tudi en Karnjel. Občinski Z; stop v Piranu. Županom v Piranu so izvolili tira. Josipa Bul) bo in Členi mestnega odbora; dra. Ahnerija Ventrello, Petra Kondo j in Nikolaja Zarottija. Menda ni goljufiva naša nada, j da bodo tudi ti gospodje verno gojili stare, po-! znane tradicije piranske, katerih efekte je svoje-| dobno občutila državna avtoriteta, še bolj pa naši J državni poslanci, ko so ob vremenu, ki je bilo zelo j podobno teinu sedanjih tlnij, morali hiteti iz Pirana per pedes apostolom m, tla so svoje kosti spravili v varnost. Zaplemba »Edinosti« - razveljavljena! Večerno izdanje našega lista od 14. novembra 1899. je bilo na predlog državnega pravilnika zaplenjeno radi članka »Torej prepovedano«, ki se je bavil z znano prepovedjo tečaja za učenje ruskega jezika, izdano po deželnem predsedniku bar. Hein-u, češ, da ta članek zasramovanjem in zaničevanjem ponižuje t<» odredbo ter obsega vsled tega objektivne znake pregreška t; 300 kaz. za k. Vsled našega prigovora se jo vršila danes o tej zaplembi javna razprava na tuk. deželnem sodišču. Predsedoval jo sod. svet. Pederzolli, državno pravdništvo je zastopal subsitut P a ne raz i, a list je branil tir. K. S1 a v i k. Slednji je dokazoval, tla zaplenjeni članek obsega zgolj stvarno, dovoljeno kritiko Iloin-ove odredbe, tla sta pa ironija in sarkazem tega sestanka — v jMivsem dostojni in dovoljeni obliki kritike — obrnjena pri »ti mišljenju g. bar. Hein-a kakor privatne osebe. Dokazoval je na podlagi članka, da v njem ai nobenega objektivnega znaka pregreška $ 300 k. /.. Sodni dvor j e povsem sprejel te razloge ter proglasil razsodbo, s katero je bila v s p mili i j e n a z a p 1 e m 1» a r a /vel j a v 1 je n a, ker neopravičena. Zastopnik drž. pravdništva je prijavil pritožbo. Loterija na korist Šolskemu domu« v ttorlel. Izredno povoljni vspeh predlanske loterije na korist slovenskim učnim zavodom v Gorici je vspodbudil ženski oddelek društva »Šolski dom«, da boče zopet prirediti tako loterijo. Po požrtvovalnosti slovenskega rodoljubja bo tudi letošnja loterija bogata dobitkov, krasno izdelanih ročnih proizvodov in raznih darov. V Trstu prodaja srečke za to loterijo gospod T rt) št, administrator »Edinosti«. O važnosti slovenskih šolskih zavodov v Goriei ne treba praviti onemu, ki živi v našem Primorju. Ti zavodi no rešilna akcija, so samopomoč v naj pleme ni tej em zmislu te besede. A kdo ne bi se udeleževal take akcije za rešenje svoje lastne krvi, ne gledč na to, da ima nado, da za svoj darček na žrtvenik domovine dobi še lep dobitek. Sosebno mi Tržačani smo dolžni, da smo Goriča-nom na pomoč, kakor morajo biti oni nam. Najbližji rojaki smo si, tovariši v trpljenju, isti sov-vražnik je, ki pritiska na nas vseh — zato mora biti naša obramba skupna, vzajemna. Rodoljubi, pokupite torej ono številee srečk, ki nam jih je doposlal ženski oddelek društva »Šolski dom« v i Gorici! Žrtev bo mala, saj stane srečka le borih 20 nvč. „Bralno društvo" na Gradišču pri ttorlei ■ bo imelo svoj občni zbor dne 24. decembra t. I. in | sicer ob 3. in pol uri popoludne. Društveniki so uljudno vabljeni na obilo udeležbo. Odsek bralnega društva, pevski zbor »Zvezda« pri sv. Ivanu, priredi dne 26. decembra 1899 (dan sv. Štefana) svojo vcselico v prostorih »Narodnega doma«. Vspored: 1. I. pl. Zaje: »II j slobodu il smrt«, moški zbor. 2. J. Stritar: »Na j ljudski veselici«, prizor. 5$. Bartel: »Oj planine«, j mešan zbor. 4. H. Vogrič: »Za vasjo«, ženski i dvospev s spremljevanjem glasovirja. 5. I. pl. Zaje: j »Himna Zvonimira«, moški zbor. H. S. Gregorčič : i »Hajdukova oporoka«, deklamacija. 7. Fr. Gerhič: j »Žitno polje«, mešan. H. »Ultra«, igra v jednem dejanju. — Začetek točno ob 4. uri popoludne. Vstopnina 25 nč. ; sedeži 10 nč. Na obilno udeležbo vabi odbor. I Varujte se kupčij na obroke! Znanec nam piše: Da bodo Vaši čitatelji vedeli, kakšen »blagor« za Človeštvo je trgovina na odplačevanje v obrokih, Vas prosim, da priobčite sledeči slučaj: Kupil sem od neke tržaške tvrdke — prav po nepotrebnem — neki predmet za godbo ter se pogodil, da bo uslužbenec prodajal niče vsaki mesec prihajal k meni po dotični znesek. S početka je šlo vse dobro. Ali proti koncu plačevanja je nastalo nasprotje med mano in med tvrd ko, ker se je bila pokazala neuljudno v postrežbi, oziroma, ker se njenim ljudem ni poljubilo, da bi izpolnjevali svoje obveznosti glodč tega, tla bi pokazali, kako je rabiti instrument. To je dalo povoda tudi neki notici v Vašem cenjenem listu pod naslovom: »Politika v trgovini«. Trvdka je smatrala mene kakor provzroči tel j a ilotičnc beležke in se je — maščevala po svoje. Naenkrat je izostal mož, ki je sicer redno prihajal k meni po denar, .laz sem mislil, da že pride zopet ter nisem hotel iti osebno v neuljudno trgovino. A uslužbenca le ni bilo, pač pa sem nekega dne dobil po pošti — tožbo za ostanek kupnine — 4 gld. ili troske. Na to sem se podal v trgovino ter poravnal svoj račun in troške. Gospod, ki se je vedel kakor pooblaščenec tvrdke, je spsejel denar ter mi dal potrdilo. Opravičeval se je zaradi neuljudnosti svoje uslužbenke, a trdil, da je bil njegov kasir — če ga smemo tako imenovati — pri meni, da pa nisem hotel plačati. V prvo to ni bilo resnično, v drugo pa bi me bila tvrdka lahko opozorila z dopisnico ali pismom, naj plačam zaostali obrok. No, mislil sem, da s tem je vse poravnano, saj je dotični gospod zastopnik tvrdke sam dejal, da je vso v redu ter da razprava na sodišču odpade. Toliko I m ilj sem se torej začudil, ko mi je nekaj dni potem poštar prinesel — kontumaeijsko razsodim, da moram v 14 dneh in pod izvršbo plačati kupnino in stroške. Tvrdka je torej, d a-si je bila nje tir jate v plačana, proti dogovoru poslala svojega zastopnika na razpravo ter me dala kontu maci rati. Podal sem se k odvetniku ter dal napraviti tožbo na razveljavljen je razsodbe, in danes bi imela hiti razprava o moji tožbi. Razprava se pa ni mogla vršiti, ker tožba ni bila nasprotniku dostavljena. Dotično i/, vest je seje glasilo, tla N. X. ni p r o t o k o 1 i r a n n tvrdka, da je lastnik prodnjalnicc nekje v Ameriki, da ima sicer v Trstu svojega pooblaščenca, a ta da ni p o O b I a š e en za so d n e k o r a k e. Torej tako je : v to je hil pooblaščen, da je brez pravice tožil mene, jaz pa mu ne morem do živega, ker nima pooblastila. Ako hočem priti do svoje pravice, moram čakati, da oblasti v Ameriki najdejo lastnika trgovine, kar bo trajalo mesece in mesece. V tem času pa mi lahko tukajšnji pooblaščenec zarubi moje stvari na podlagi kontu-macijske razsodbe. Iz navedenega sledi nauk: Ne pogajajte se z ljudmi, o katerih ne veste, kaj m in kdo so ! Ne imejte opraviti z agenti in pred vsem: ne kupujte n a o b r o k e! Nova telefonska zveza. S l.januvarjem 1900 otvorijo telefonsko zvezo med Budimpešto in Reko. Burja razsaja zopet že tri dni ter malone onemogočujc ves promet v pristanišču. Skladišča v Inki so prenapolnjena. Nekateri krajni parni ki so morali ustaviti vožnje. Vlaki so imeli in imajo še vsi znatne zamude. Več ljudi je ponesrečilo. 14-letni Hektor Bartolomei z Vrtlele je padel ter se znatno poškodoval; H0-letna Lucija Podgoni iz ulice S. Vito št. 12 je padla ter si strla nogo; tudi 53-letnega Alojzija Rinaldi iz ulice Rossini št. 4 je vrgla burja ob tla, da se je poškodoval; 14-letni Karol Nedok iz ulice Media št. 27 je bil v ulici Pietžl povožen ; vsled ledu je padla 34-letna Elvira Spadoni iz ulice Eremo st. 119. — Karola Nedoka in Elviro Spadoni no spravili v bolnišnico. Družbi sv. Cirila in Metoda v IJ ubijani je došlo od lf>. septembra t. I. do danes nasled-njih rodoljubnih prispevkov: (Z vrše tek.) Po g. Mariji Fischerjevi za -žensko podružnico Kameuiško 70 gl., po g. A. Bučarju za podružnico na Pivki v Št. Petru na Krasu 71 gl. 08l/3 nvč., raožka podružnica Idrijska 20 gl. 30 nč., možka podružnica St. Jurij ob južni železnici 20 gld., ženska podružnica istotam 20 gl., po g. Fr. Šlibarju zbirko nekaterih udov bralnega društva v Selcih (Gorenjsko) namesto venca na rakev + g. župnika Iv. Vavpetiča 0 gl., g. Avg, Skoči r, deželne bolnice župnik v Gradcu, 40 gl. (7. aprila t. 1. pa 20 gl., torej skupni prispevek za 1. 1899. 60 gl.) in g. Konšek v Trojanah zbirko prijateljev -f- župnika Iv. Va v petič mesto venca 2 gl. 50 nvč. Slovenci! Veliko narodnih podjetij nam gre v šibre radi nedoumetnih razporov med rodnimi brati. — A eno svetišče, t«* je še nedotaknjeno: naša družba. Obili ti Vaši doneski pričajo, da je družba sv. Cirilu in Metoda po vsem Slovenskem in v vseli stanovih enako priljubljena. Prisrčna Vam zahvala za to! A rojaki, zopet letos razširjene šole v Trstu, v Velikovoi in v bližnji nam prihodnosti nova šola na Muti — to treba Vašega podvojnatega požrtvovanja. Ob vsem tem so pa te dni zaželeli tudi še Marihoržanje vsaj ali 4 razrede samostojne slovenske šole. Slovenski Maribor namreč v mestu in v predmestjih niti ue pozna slovenskih šol. Naša družba se ne straši ni-kakega novega narodnega dela. A Mariborska usoda jo, Slovenci, v V7 uši h darežljivih rokah. — Sklepajoči svoj drugi in zadnji očitni r:čun priporočam, Slovenci, Vaši ljubavi glavnega blagajnika družbi sv. Cirila in M,toda, g. profesorja Martina Petelina, ki je dejansko prevzel te dni družbiuo denarno. Učinite mu v njega težavnem poslu veliko bogatih duh Tem potom oveselite njega; ohlagodarite pa svoj rod! Ljubljana, 2. decembra 1899. P r v o m e s t n i k d r u ž b i sv. Ciril a iu M e to ti a. Izpred naših sodišč. Deželno sodišče je obsodilo včeraj 22-letnega, doslej nekaznovanega Ivana Surriann iz Kopra, ker je dne 40. oktobra t. 1., ko so jra aretirali zavoljo razgrajanja, strgal r. občinskega redarja suknjo, zaradi javnega naši lat v A v 2 meseca težke ječe. 21-ictni Ivan UlmviiMi, 20-letni Fran Morgan in 2.;}-!etni Anton Morgan, vsi i/ Kopra, so dne H. oktobra nevarno pretili nekemu znancu ; sodišče je obsodilo nn temelju sj 99 k. za k. prvega v ti, ostala dva |»o ,"> tednov zapora. Pazite 11» zdravila! Marija l>. v ulici di Rena št. S je hotela dati svojemu triletnemu detetu neko zdravilo r a vzela je namesto istega amonijaka. Kmalu so sc pokazali znaki zastrup-Ijenja. Prestrašena mati je pohitela z otrokom v zavod ,,Igea", kjer je zdravnik podelil malemu bolniku potrebno pomoč. PoskiiAcil samomor. KO-letni Jakob P. je hotel včeraj skočiti skozi okno svojega stanovanja v ulici Pozzucchera. Revež je bolan že več let ter se je hotel na tak način rešiti trpljenja. Prestrašena družina je poklicala zavod »Igea« na pomoč, katere zdravniku se je posrečilo, da je umiril starčka. Požari. Včeraj so imeli gasilci opraviti v dveh slučajih. Ob 10. uri predpoiudne se je vnel pod v mestni hiši, ulica Loggia št. 1, a ob 9. uri zvečer so se užgale saje v dimniku vojašnice v ulici Fontana. Dražbe premičniii. V soboto, dne 22. decembra ob 10. uri predpoiudne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Madonnina št. 31, hišna oprava; v kavarni »al Giardino Pubblieo«, priprave za kavarno in druge oprave; na trgu S. Giovnnni št. 6, vino in oprava za gostilno; v ulici Risorta št. 1 B, vozovi; v ulici S. Spiridione -t. 1, .litina oprava; v ulici Farne to št. 78, hišna oprava; v ulici Coneordia št. 2, hišna oprava. Različne vesti. Kako skrbi Rusija za svoje prebivalstvo. Ruski finančni minister je dovolil uvoz premoga v Varšavo, ne da bi trebalo plačevati carino. A za druga mesta, kakor Odeso, Nikolajev, Sevasto-pol in za parnike črnega morja je znatno znižal carino na premog. Smrt vsled operacije kurjega očesa. V Bol-eanu je umrl uedavno stotnik tamošnjega polka deželnih strelcev vsled zastrupljenja krvi, ker sije dal neprevidno rezati kurje oko. Da-si so mu odžagali nogo, je bilo tudi prepozno, ker je bil strup zakužil vse telo. Svetovne razstave v Parizu se je več vladarjev mislilo udeležiti ineognito. Sedaj pa javljajo iz Pariza, da tamkaj o taki nameri ne vedo ničesar. Franoozka vlada še ni povabila nobenega vladarja, da obišče razstavo. Svak sultanov -- zbežal. V sultanovi palači in na visoki porti vlada v hipu veliko razburjenje. Mahraud paša, ki je že 20 let poročen z sultanovo sestro, princezinjo Seniho, je zginil tetini iz Carigrada. Vzel je seboj svoja dva otroka. Soprogi je zapustil pismo, v katerem pravi, da zapušča za vedno prestolnico, ker mu ne ugajajo tamošnje razmere. V sultanovi palači so, kakor rečeno, vsletl tega zelo razburjeni. Minister za vnanje stvari je dobil ukaz, da potom poslanstev v inozemstvu poišče in vrne Mahmud pašo! Mahmud paša je znan kakor svobodomislee in prijatelj taiToimenovanih »Mladoturkov«. Pomiloščenja v Srbiji. O priliki »slave« v ■ hiši Obrenovidev na dan sv. Nikolaja je kralj Aleksander pomilostil 232 kaznjencev; med njimi je 36-im spremenil težko ječo v okovih v navadno ječo, ostalim je odpustil zadnji del kazu". Le ra-dikaleev izza pra>de o »atentatu« ni obsinila kraljeva milost. Narodno gospodarstvo. Naznanilo. Dne 211. novembra t. I. je r. kr. namestni-žtvo v Trstu odobrilo pravila »Trgovskega in obrtnega društva za Goriško«. Ta dan je pomemben za slovensko trgovino iu obrt na Goriškem. Slovenski trgovci in obrtniki na Goriškem so bili, dokler se ni ustanovilo »Trgovsko iu obrtno društvo za Goriško«, brez slehernega zastopstva. V »Trgovski in obrtni zbornici« v Gorici sede samo zastopniki italijanskega trgovstva in obrtništva, ki se še nikdar niso brigali v nikakem ozirn za tvoje sotrgovce in sool»rtnikn slovenske narodnosti. In uprav to nas j«> napotilo, da sino ustanovili »Tr govsko in obrtno društvo za Goridko«, ki nam bo, dokler v »Trgovski in obrtni zlw»;niei« v (ioriei ne bodo zastopani svojemu številu primerno slovenski trgovci in obrtniki, nekaka »Trgovska in obrtna zbornica«. »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško« ima namen, pospeševati in varovati vse koristi trgovskega ir obilnega stanu v gospodarskem, soeijal-nein in političnem oziru. Hočemo, da se povzdigneta trgovina in obrt na Slovenskem v obče, na Goriškem pa še prav posebej. Nadalje se potrudimo, kolikor bode le nam mogoče, da se pospeši ustanovitev slovenske trgovske šole in slovenske trgovsko-obrtnijske banke, to je: ustanovitev dveh zavodov, ki sta conditio sine (podpisan učitelj Josip Kenda), v katerem imenuje mojo osebo nič manj nego 1.Škrat, ki je tudi v društvenih stvarnih izjavah izdal osebe, le sledeče : N a p o I j e č a s n i k a r s k e p o 1 e-m i k e in oseb n o s t. i m e n e z v a b i š, p r i j a- telj, nikdar! And. Vrtovoc. PRSNI PRAH (prah za izvožčeke) (ne kasljaj). najbolje sredstvo proti kašlju, hrlpavosti, zasližanju. nahodu in drugim kataričnim afekcijam. gkatlj len z navodilom po 30 nvč. D v biva sc jedino v lekarni PRAXMARER, , Pri dveh zamorcih" občinska palača, Trst. Zunanje naroči« izvršujujejo se p obratno oAto. Globoko užaljenim sreem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znaneem, da j * • Vsegamogočnemu dopadlo našega preljubega brata, svaka in strica, gospoda Josipa Kastelic danes (tb ti. uri zjutraj po dolgotrajni mučni bolezni, previđenoga s svetotajstvi za umirajoče, v 49. letu njegove dobe v boljše življenje poklieati. Pogreb predrngega rajneega bode 24. t. m. popoldne iz hiše žalosti na pokopališče pri župni cerkvi v Itrezoviei. Sv. maše zadušnice I »rale se bodo v župni eerkvi v Brezovici. Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag opomini io molitev. M a torij a, dne 22. decembra 1899. Gašpar Kastelic. Anton Kastelic, brata; Frančiška Juriševič roj. Kastelic, sestra; Ivanka Kastelic roj. leršan, Marija Kastelic, svakinji ; Zinka dr. Rybar roj. Kastelic. Josipina Kastelic, Božidar Kastelic, nečaki. + Žalosti potrtim sreem naznanjam vsem sorodnikom, znaneem in prijateljem, da je moj preljubi soprog Mihael Baucon sinoči ob 10. uri, po dolgotrajni bolezni, previden sč sv. zakramenti za umirajoče, v 451. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v soboto dne 28. decembra ob uri pop. iz hiše žalosti pri Sv. Mar. Magd. zgornji št. 59. TRST, dne 22. decembra 1899. Torezlja Kaucoii, roj. K u ni ur. Otvoritev. Dne 28. decembra se z nova odpre gostilna «AI Commercio* (prej Stoka) v ulici Romagna št. 2. — Točila se bodo izvrstna dalmatinska vina lastnega pridelka iz Splita po nastopnih cenah : Belo vino po .... 40 nč: lit. Opolo „ ......36 .. , Črno .... 36 „ Za družinsko rabo so cene zmerneje in sicer: Opolo po 34 nč. liter, ČrilO po nč. liter. Kdor naroči več ko 25 litrov po znižani ceni, da se ni bati konkurence. — Izvrstna domaČa kuhinja. S poštovanjem Anton Dvornik gostilničar Dobiva so povsod! f A . cs. > v»v V4 O ^ ^ Zahtevajte | povsod! Dr. JOSIP MARTINIS doktor nm zdravilstva in specijalist za očesne holezi! se je preselil v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad*. Ordinira na domu vsaki dan od S do 83/4 zjutrnj in od 1 do 2 popnludne. — 'An uboge od 2 do 3 v ulici Molili pleeolo štev. I, I. naclstr. Slavno občinstvo! Podpisani naznanjam, dsi sem odprl svojo gostilno „Societi d'Almissa" v ulici St. Caterina it. 2 kjer točim izvrstno dalmatinsko vino iz lastnega pridelka iz Podntraae pri Olmišu po 3(1 kr., izven gostilne po i!4 kr. liter. — Gorka in sveža jedila so vedno pripravljena. — Prodaja tudi vino po pogodbi od 10 litrov naprej. Za obilen obisk se priporoča Ivan To maso v ič gostilničar. Josip Muha Via del Torro Ste v. 12, priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo olja in raznega irvaku. Cene zmerne, postrežba točna. II. zbirka Kili kOHuv lOOOkoaor Ki. kr. «!. kr. 1.— 8-- 2.60 20.— 15.— 120 - JAK. HENRIK HUBER trtnica za amerikanske trte in cepi Tovarna Kemičnega gnoja „KOPROS" f Boljnncn (Istra) ZALOGA: a^ TRST - Via S. Apolllnar« Stv. 4. '•B Telefon štv. 301. Amerikanske trte in cepi. OENE: I. zbirka KHtkoHov 1(111» kimov gl. kr. «1. kr. Kolči amerikanske . 1.50 12.— Hllfe „ . 4,— 86.— Cepi n a „ . 20.— 180 — Vsprejemajo se nnročbe za razna eepljenja po želji naročnika in to od fcbruvarijii do zvr&etka aprilu. Kemični gnoj „KOPROS" sestavljen iz kvantitete dušika, forforlfnega kislren, po-tafie in apna, katere snovij so potrebne za živilo rastlin. Služi čudežno za gnojenje trii, sinlncira drevja, špargeliia, vrtnine in žita. Gena: Žakelj od 25 kg. gld. 2.— ; od 50 kg. gld. 3.K0: od 100 kg. gld. se žakljeni vred. e. kr. rezervni častnikov priporočamo „Zavod za uniformiranje in civilno kro-jačnico FRAN-A JIRAS-A" v Trutu, ulica Caserma 9. Cene nizke, postrežba točna hi zanesljiva. MMMMMMMMM „Gostilna pri javnem vrtu" v ulici Moliu grantle št. 4 je preskrbljena z najbol jši m vipavskem in istrskem vinom in z vedno pripravljenimi imenitnimi jedili, ter ne priporoča posebno zu praznike slav. občinstvu za mnogobrojen obisk. Spoštovanjem Marija Rep, krčmaricu.