Th© Oldest Sloven© Doily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNO EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interes© slovenskih delavcev v Ameriki VOLUME XVII. — LETO XVII. CLEVELAND, OHIO, SATURDAY, (SOBOTA) JULY 14, 1934. ŠTEVILKA (NUMBER) 165 HITLER SE PEREiSeTalni :!raik p" Kdo ovira reorganizacjio Dva ubita, trije ranjeni v strel- čel daviti San Francisco PRED SVETOVNO JAVNOSTJO Nacijski glavar priznava, da je dal umoriti 77 "zarotnikov." Pravi, da so ga hotel; -i- TJ- J • i^AlN J ten uir/iriti. Trdi, da je re- .. "i j v i , .'m j . —strajkovna situacija sil deželo pred civilno voj- in zaupanje v novo banko t 20,000 delavcev se je pridružilo pristaniškim delavcem. Drugih 45,000 se pripravlja na štrajk. Mestu h."ie preti lakota. Vlagateljski odbor North A-1 obklada, da kritiziramo itd. Po- merican Trust banke nam je po slal naslednjo izjavo, s pripombo, da je bila poslana obema lokalnima slovenskima dnevni ;koma, v svrho priobčitve: SAN FRANCISCO, 13. julija., Dne 19. maja je bilo priobče-se je da- no odprto pismo vlagateljskega no. nes na Pacifiku silno poostrila. Klicu za generalni štrajk v pod- BERLIN, 13 julija — Adolf Poro pristaniškim delavcem se Hitler se je danes na izrednem Je odzvalo že 20,000 drugih unij- zasedanju Reichstaga pral pred!skih delavcev in predno mine svetovno javnostjo radi krva-!dan- bodo vrste štrajkarjev vih orgij, katere je izvedel na-!morda narastle še za 45,000 cijski režim 30. junija proti svo- mož- Mesto Je odtrgano od sveta J®1 političnim nasprotnikom.,na morJU in na kopnem in poja- Hitler ni pravzaprav povedal ni-1vil se Je strah, da bo nastalo cesar, kar se ni pričakovalo, ra-; pomanjkanje živeža. Zadnje ve- Zen da je priznal, da je v "či-!sti Pravijo, da je že več sto ljudi stilni akciji" padlo 77 glav. To zbežalo 1Z mesta v strahu pred So Prve številke, ki so bile dane lakoto in boji. v Javnost v tej zvezi. Hitler je . . Okrožje,, ki je prizadeto od ^zivalno trdil, da so ga zarotniki v njegovih lastnih vrstah generalnega štrajka, ima preko pol milijona prebivalcev. Prisilili k bliskoviti akciji, ker V pristanišču, ki ga straži vo-^gače bi bila v deželi nastalaijaštvo, je prišlo do novih spo-eivilna vojna, v kateri bi bilo I padov, v katerem je bil en dela-Padlo na tisoče ljudi. vec obstreljen. V več delih me-Hitler je med drugim dejal,ista je izbruhnil vandalizem in a zarotniki, katerim je stal položaj je skrajno kritičen. na čelu Ernest Roehm, namera-, - SSZIZISZJZS Roosevelt dal "New sem bil samo jaz odgovoren za usodo nemškega naroda," je ;eJal Hitler. "Zato sem bil jaz' ek°m tistih 24 ur najvišja sod-mJa nemškega naroda." , ovor nacijskega glavarja je dolg in Hitler je govoril v °jem običajnem fanatičnem Deal" Indijancem WASHINGTON, 12. julija. — Vlada je danes objavila obširne reforme glede postopanja z Indijanci, ki so pod starim progra- Nadj^m^etniromirdaT skof zadn->ih 50,let poviti, da se jim bo v krat- dah *m°tn0 m m?ral"a ^ kom , , ... se je Indijancem dovoljevalo la- .. 111 zopet dovolilo vrniti na u-; , J .. J ,. , , J lice . • , • • u stovati zemljo, katero pa so ti * sedaj se nahajajo na "po-( , v. . ... , Anicah" J. toda obenem je na- °tr0^° kmalu da bodo njih vrste l2^1; niso bili kos zvija-zmanjšane cam človeka. Zatiralo se ; :Med drugim je nacijski glavar; je tudi in °bifJe ter 5nfal, da se nahaja Nemčija v 'la. nacjne delovalo da se u- gospodarski krizi, ampak;blje njlh k<™lno plemensko grozil je narodom, da prene- kov 2 bo;'kotom nemšikh izdel-v- Ce treba, je dejal, bo Nem v, •->« poZPoslal0 se ga je tudi skoro VeiaVSeh deželah sveta- (V Cle- daiai U je Hitlerjev govor od-Jdla Postaja WTAM.) življenje, ki je za Indijanca naravno. V bodoče se bo to temeljito Pokazala' Vlahko^ shaia ! sPremenil°- Vlada bo Indijan' brez zunanieea sveta (cem tudi Pomašala' da Z0Pet Hitleripv „ . ' ,. pridejo do zemlje, toda ne kot k» kot ^ irom rsemcije, temveč ne Rako destruktiven -je bil star vladni program za Indijance, je najbolj razvidno iz tega, da Indijanci iastujejo da.ves od 137,000,000 akrov zemlje, ki so | jo lastovali leta 1887, Iastujejo j samo še 48,000.000 akrov in še ; od tega je 20,000.000 akrov pu Vrtni koncert t>HaSa domača godba "Bled" 3tinje' vel ,Ja jutri na prostorih Slo- Za New Deal za Indijance j,nskega Društvenega Doma vpe naJveč odgovoren notranji sp0 -U priJazno zabavo, ki bo taJnik Ickes- ki se Je že ^ nek" VašJena z vrtnim koncertom. Za g0(JbUzitek vam bodo naši vrli kaI-*i igrali najlepše muzi-cne e,Selekcije- Koncert se pri-. ob 3. uri popoldne. Iskreno dal boril za to, da bel človek začne ravnati bolj človeško s po tomci edinega resnično ameriš kega plemena. odbora na vodstvo North American Trust Banke. Do danes je "odgovoril" samo konservator, Dr. Seliškar. Molk ostalih je pomemben in pojasnjuje marši katero slutnjo. ON ODGOVARJA ZA VSE! Železna pest je tu očitna—banko istoveti s seboj. Po domače povedano: JAZ sem banka in banka je jaz. Izogibajoči in nerodni "odgovor" zavzema pol-drugo l^olono, odgovarja na vse, samo na direktna vprašanja ne. Sovraštvo napram vlagateljskemu odboru je očitno in razumljivo. Zavajanje mojstersko—zagovor nevreden javnega predstavnika v narodnem finančnem svetu. Javnost še vedno čaka na skupno in posamezno izjavo: Kdo bo v eksekutivi nove banke? Molk povzroča sumnje, u-bija zaupanje in ovira reorganizacijo. Drugi s svojim molkom bržkone potrjujejo in se pridružujejo njegovemu "odgovoru." Vlagateljski odbor odločno odklanja vsako namigavanje, da mu je za kontrolo nove banke. Te ni nikoli iskal, priporočal je pa svoje v interesu vlagateljev, od katerih se je na nelep način dobilo veliko število podpisov za delnice. Zasmehovanje in roganje, čeprav klaverno, s tisto o "LEPI PRILIKI" je direktno norčevanje iz vseh vlagateljev izven onih 700, za čigar podpise na waiverje, delnice in volitve za Mortgage Loan Co. ste poskrbeli tako mrzlično in zahrbtno. kazali in sugestirali smo svoje. Delalo se je spet po domače, torej ni naša krivda, ako moramo na tako taktiko opozoriti o-ne, katerim smo odgovorni. "Kdo bo izvoljen na mesto janju radi relifa skih filialk bank. Vlagateljski odbor vstraja na stališču, da so vlagatelji upravičeni vedeti, kam se je vlagal njih denar, j kdo je z njim špekuliral, kako I se je odplačal, kako bo vrnjeno! in kake 30 možnosti rešiti od; Dr. Seliškarja," nam ne pove; onih $85,000 vsaj nekaj od se- Policija trdi, da je eden izmed brezposelnih iztrgal revolver policaju, nakar je sledila strelska panika. Ena žrtev je ženska. Mestna vlada dolži komuniste. nič. Metodo poznamo, nameD tudi. Odkrit človek bi rekel: DA ali NE! in konec besedi! VLAGATELJSKI ODBOR GRE DANES KORAK DLJE: Kdo danjih lastnikov. Dokler nan^ Včeraj opoldne se je v osrčju«—-;--— ne izročite v pregled vse infor- Clevelanda odigrala najbolj kr-' ŠPEKULANTI S PŠENICO macije, do tedaj naj javnost! vava tragedija v dobi depresi- BOGATO ŽANJEJO strogo sodi, zakaj zakrivate!; je. Pred relifnim uradom na . , Nam je žal, da je potrebna ta! 2100 E. 40 St. blizu Prospect C-HiCAGU ld. julija — huša ave. je prišlo do streljanja, v,skuPno 2 vladlum redukcijskim bo vodil Mortgage Loan Co., to j zahteva, vkljub temu ne bomo je, ali so uradniki eksekutive j nikomur zaenkrat priporočali, stare banke kandidati za delni-; da -(odpokliče podpis na waiver-čarje v ta odbor? Odgovorite je ali za nove delnice! Sami! smrtna žrtev je ženska. na to, mesto tiste o kritičnih časih, v katerih še ni rešilo nič, kajti banka je propadla, in olepševalna beseda KONSERVATOR ne skrije likvidacije stare banke. Ako hočemo govoriti o kritičnih časih, vlagateljski odbor opozarja nanje ODBOR BODOČE MORTGAGE LOAN CO. smatramo za slabo kooperacijo, Treba bo nastopiti odločno, delati brez prijateljstva in likvidi- katerem sta bili dve osebi ubiti, Wramom je danes pognala ce-tri pa resno ranjene. Ena! ne pšenic, na borzi preko do- 'larja za buselj. špekulanti imajo bogato žetev. Pridelek pšenice že nad 30 let ni bil tako slab I kot bo letos. pokažite enako dobro voljo in j Mrtva sta Samuel Arsenti, ostala ne bo nobena sumnja star 42 let, iz 2542 E. 29 St., nikjer. -; član Sveta brezposelnih, ki je Arogantnost in norčevanje, ,\>il na javnem relifu, ter Mrs. j --- češ, naj gremo po dovoljenje v!vinnie Williams, stara 37 let, 1PATRIJOTI ŠE V E D N O Columbus, ne pomaga iz zaga-;iz 3513 Scovill ave. Ranjeni| RAZBUJENI RADI te. Za podpis načrta nas niste j pa so: policijski patrolman) RUSIJE poslali tja, ali celo k vragu. To rati marsikatero posojilo ne Thomas Gibbons, ki je dobilj new YORK, 13. julija.—A-kroglo v bok, ter Andrew Ma-; meriški profesijonalni patri joti nelepe namene in slabo voljo, sisik, star 42 let, iz 3505 Cedar, se §e vedno razburjajo radi sov-Po domače se temu pravi —; a.ye., ki je ustreljen v hrbet, ter,jetske Rusije. Pri zaslišanjih, ki ODLOČEN NE! In po takih glede na zamero na levo ali de- znamenjih se tudi spoznavamo. Odbor vlagateljev smelo trdi, da pri odkritih ljudeh, vlagatelji imajo pravico pregledati se-v javnosti bolj vpoštevan" ni j stoj svoje imovine kadarkoli sno. Namenjena sarkastična zaušnica "... bi bil odbor nedvomno njegova žena Anna, ki je dobila kroglo v nogo. Policija trdi, da so brezposelni demonstranti prišli pred re-lifni urad ter pritisnili v notranje prostore. Navzočih je bilo poslana na pravi naslov. Odbor j želi in tako hoče. To iz prepro- , kakih 300 ljudi. Policaj Gib-drugače misli in sodi o volitvah j stega nauka, da pošteno vod-;bons, ki je bil tam na straži se za odbornike v Mortgage Loanjstvo in podjetje nima kaj SKRI- je menda bal, da ne bo sam v Co. Zakaj se blati vse kandi-jVATI! 'stanu kontrolirati položaja ter date na list* vlagatel jskega od- Odbor odločno odklanja izja- je poklical pomoč. Na pozo-ri-| bora bi tudi lahko'pojasnili, namen enako. Vlagateljski odbor tem potom javno poživlja kon-servatorja, Dr. Seliškarja, da ob priliki reorganizacije poda javnosti nadroben račun stroškov reorganizacije, osobito koliko se je plačalo v eni ali drugi obliki onim, ki so poskrbeli za 2/3 delo, podpise in glasovnice, pri katerih ni imel vlagateljski odbor nobenega opravka, torej ne prevzema nobene eventuelne odgovornosti. Dobro je, da javnost razumeva in spoznava igro čedalje jih je priredila National Civic Federation, je bilo danes zatrjo-vano, da Rusija krši obljubo, da ne bo propagirala svetovne revolucije v Ameriki in da ameriški komunisti še vedno dobivajo navodila od "rdeče inter« nacionale" v Moskvi. Sijajna ječa! vo, da nekateri niso vršili svo-; šče je priHitel poseben policijski; Neki radcvtik-n repoitc-i je jih dolžnosti. Sodeloval je v oddelek, v katerem je bil tudi,včeraj obiskal mestno prisilno vsem, kar je baziralo na dogo- \ patrolman James Vesely. Ta i delavnico v Warrensvillu, da vi-vorih in sklepih, odklonil je pa j trdi, da ga je obkolila grupa di, kako se imata policaja Hali in Simader, ki sta bila obsojena na 6 mesecev ječe radi uboja Frank Pojmana. In odkril je le- Ti so vam dali tisti "dve tretjini dela" in to "BREZ POMOČI OD STRANI VLAGATELJ SKEGA ODBORA." Kaj to pomeni za preprostega vlagate temveč fakti, kateri so lja in delničarja? Mi imamo 2/3 „ „ , capljanje po nezačrtanih tem-, demonstrantov, ki ga je vrgla nih potih, ki ne vodijo drugam j na tla, Arsenti pa da mu je iztr-kot v zgubo vlagateljske imo-|gai revolver ter začel streljati. vine. O vršenju svojih dolžno-i pod ognjem je padel policist pe reči. Policaja nista zaprta, sti naj bi eksekutiva govorila, Gibbons, toda v istem momentu temveč imata službo čuvajev v pred tremi leti in danes bi nejje Gibbons sam začel streljati j bližnji kempi za dečke. Na razbilo poloma, reorganizacije in, ter zadel Arsentija, ki se je na polago imata poseben šotor pod nas na delu za rešitev vlagatelj- hcu mesta zgrudil mrtev. Po-j milim nebom, kadita cigarete, ske imovine v čimveč ji meri. licijski poročnik Chas. Kissling oblečena sta v bele hlače in be-J A " je umirajočemu možu iztrgal iz le srajce, kratkomalo, imata se rok policijski revolver in v stre-! prav izborno. Ubijalca nedolž-1 janju, ki je sledilo, je bila ubi-|nega civilista celo jesta z jetniš- Odbor šteje med fakte, torej se mu ne zdi, da so volitve, za odbor v Mortgage Company za bolj, in da trezno sodi, da bla- vlagatelje glavna stvar. Svoje; ta ženska, zakonca Masisik pa,kimi uradniki in ne z jetniki. -iVk^l-i ^AIA »TO ynnrrvoni^onii/^ nn7nottlA' ^ _ ________ i ■ 1 1 ^-v -» . . .. tenje ni najbolj prepričevalna vam gotovo zmanjkali, zali smo dobro voljo Poka- 100%. Oh da, pokazali ste sami s tem, kontrolo nad novo banko in Mortgage Loan Co., mi naj pa sedaj letamo okrog in vam pridobimo še ostalo tretjino! Tako norčevanje in izzivanje ne rodi V ko-omalovaževanje tu ne pomaga dobrih posledic, prikazuje ban- ^ MJ^Jge ^ CompanyL, p^J, Ji Vito delo za reorganizacijo poznamo j sta se zgrudila ranjena. j Od svoje kazni sta policaja mi, vi in javnost; zasukati j Demonstracija brezposelnih, samo tri dni prebila v jetniški stvar ni lepo, še manj pošteno !|ki se je končala tako tragično,' celici! Glavno: podpisali smo nov, pre-, da ste izbrali svoje tri kandida-delan načrt, brez katerega se ne, te za odbor, ki naj bi zastopali bi zamoglo začeti z nobenim de-J vlagatelje, da je temu tako, o- :abim0 Sp ^u}turno zavedne rojake, dal . v cim v, j_______ ljubitelje dobre zabave Gotov denar jo Clm večjem številu" odzove-1 Mestni pravdnik Shapiro Vabilu godbe "Bled." ^Jm-' 15- julija ima društvo|ča odjemalcem'v teku 60 dni" in JUtrovem, št 477 SNPJ, pik-}. - - -•------v,:,..- „„ M 'p1 Jos- Zornu na Bradley ^ rvi truck bo odpeljal iz- ave • Dvorane na Prince fcldne V09 St ob L uri po" ^'ko se 8 tem pik- proslavilo tudi 30-letnico tij0 ' Pričakuje, da ga pose-cije __ drugi člani organiza- 'Na Jutrovem" 3© i naznanil, da bo zahteval, da plinska družba odjemalcem o-I nih $3,500,000, katere je iztirja-la v obliki previsokih cen, izpla pustov pri bodočih računih. Kompanija pa še ni naznanila, če bo sprejela odločitev državne komisije. nadboli .plevelanda. Vsem se bo Jše (postreglo. Sarv,Y°^a in elektrika do 6 Pondeljka 16. julija da pj yre zvečer imate še čas, do inaCate tekoče račune za vo-te iaK,mestn° elektriko. Plača-dnk<> v našem uradu. Koncerti v parkih S prihodnjim petkom se bo začela v Gordon in Edgevater ! parku seja brezplačnih koncertov. Vse stroške bo pokril ko-žuhovinski trgovec Charles Fox. Vročina in nalivi Za danes in jutri napoveduje vremenski urad v Clevelandu zopet vročino in nalive. ko, da ni ljudska—da je v rokah 700 velikih vlagateljev! Vlagateljski odbor se je pošteno trudil, da bi vam pokazal korist in pot do zaupanja s tem, da bi ne delovali na to, da bi zagrabili vodstvo in kontrolo V MORTGAGE LOAN COM PANY, marveč jo pustili v rokah vlagateljev—kjer spada! Čuvali smo, in poskrbeli bomo, da najvažnejši del imovine vlagateljev—Mortgage Loan Co., ne bo žoga koristolovcev, poli-tikašev in onih, ki predstavljajo s svojimi vlogami komaj dober 1% zmrznjene imovine! Vseskozi smo skušali biti gentlemani v svojih postopanjih in delovanju. Isto smo pričakovali od strani vodstva. Motili smo se. Ker NAM JE BILA KORIST VLAGATELJEV pri srcu, podpisali smo spremenjen načrt v nedolžni na-di, da se bo delalo po sklepih naših sej. Po podpisu se nam je pokazalo pravo naturo vodstva in danes ne vemo povedati, ali bo staro vodstvo kandidiralo v eksekutivo nove banke, ali ne? Ker vlagateljski odbor deluje samo v interesu vlagateljev in ne nekaterih privatnikov, se nas se je vršila kot protest proti | znižanemu relifu in moški i:ij Anton Mejač umrl ženske so tudi zahtevali, da se Za poškodbami, ki jih je dojim pomoč da v denarju name-1 bil pri padcu, je umrl Anton sto v blagu in pa da se kaj!Mejač, samec, star 45,let, doma in NOVE BANKE smo dali v javnost ODPRTO PISMO, da odpravimo vsak dvom in pospešimo izplačila vsem prizadetim. Odbor ni pa nikoli potrdil starega vodstva in sodi da to ni greh s tem da ne potrjuje vsevprek. Prizadetim priporoča, naj se zatopijo v seznam imovine in obveznosti falirane banke, na kar naj si sami dajo odvezo na kdlenih! Prave preiskave v Bond & Share Co. ni bilo. Podalo se je samo nekaj dokumentov v pregled. Knjig NISTE IZROČILI, rekorde morate imeti, to je legalna stran vseh takih postran- nič. Pokazali so tudi oni, ki so ; ukrene glede plačevanja njih I iz vasi Spodnji Kašelj, fara De-tako fanatično delovali, da|stanarin vica Marija v Polju. Pokojni spravijo take zastopnike, kate-| Skoro ob istem časU) ko so! je bil mnogim znan pod imenom re ni izbral naš odbor, da naj,padali streii na prospect relif-; "Ajnzer." Preživljal se je z reprezentirajo vlagatelje v;nem uradu, so se vršile demon- raznimi domačimi deli, ki jih je Mortgage Loan Company. Za-:stracije brezposelnih tudi pre i j opravljal pri domačih trgovcih kaj in čemu, si lahko vsakdo nekaterimi drugimi relifnimi in drugih v naselbini. V stari predstavlja. O podiranju samo to: da to delajo tisti, ki se ne držijo sklepov reorganiza-cijskega odbora—in ti niso člani vlagateljskega odbora, pa brez zamere. Umazana nami-gavanja ne slišijo na naš naslov, torej hvaležno vračamo s poklonom. postojankami v mestu. Pone-j domovini zapušča brata in se-kod je prišlo do tepežev, ven- j stro, tukaj pa enega brata, ki se dar ni bil nihče ranjen . nahaja v sanatoriju. Ker ni bil 127JAPONCEV UTONILO V POVODNJI. TOKIO, 13. julija. — V treh japonskih provincah je nastopila silna povodenj, v kateri je našlo smrt najmanj 127 ljudi, škoda pa znaša milijone dolarjev. Mestna vlada je sinoči izjavila, da so za streljanje in izgrede odgovorni komunistični agitatorji in da bo odslej na- pri nobenem društvu, bodo njegovi prijatelji in znanci poskrbeli, da bo dostojno pokopan. Pogreb se bo vršil iz pogrebne- ga zavoda A. Grdina in Sinov v torek ob času, ki bo naznanjen prej policija nastopala z največjo strogostjo proti vsem podob-Norčevanje dosega svoj višek |nim demonstracijam. Včeraj j pozneje. Naj v miru počiva pod pozivom naj gremo na delo, i je bilo v tej zvezi aretiranih o Banka v Lorainu Iz Loraina, O., se poroča, da bo tamkajšnja National Bank of Commerce v kratkem reorganizirana in da bo takoj izplačala vlagateljem 50 odstotkov. da se reorganizacija čimprej j realizira. Ni treba mešati ljudem pamet, še manj pa se skrivati pod plaščem reorganizacije. Povedali smo, kakšna naj bo, kako naj se završi. Napravili ste po svoje in tako ubili ne mal del ljudskega zaupanja; sem moških in žensk. Bančna reorganizacija Kot se nam poroča, je bilo do včeraj za reorganizacijo North American Trust Co. podpisanih Večerje in zabave V raznih slovenskih gostilnah se bo nocoj postreglo gostom z dobrimi večerjami po zmernih cenah, kogar veseli, pa se bo lahko tudi malo zasukal. Enake zabave imajo nocoj: Mr. in Mrs. Flaisman, 6400 St. Clair ave.; 4823 delnic, delničarjev je bilo j y. .. . . . .f, 1157, načrt za likvidacijo stare; Frank Godic, 1113 Norwood in Mike Podboy (Anw .' ^S™ V ZMS1™ «.000.474, j ln„), 27000 St. Clair ave. onih 700 sami gospodovali im Piknik likvidirali. Napadalo se je vse, 1 . . , ki so iskali fakte, resnico. Ne-| Radnlčkl klub .PnreJa dane3 katere ste naenali na en način I P°Poldne m zvecer Plkmk na j tirr M^A^^mrAT^TA i Pintarjevi farmi. Zabava bo tra-1 bližini Pymatuning jezera toliko druge "Z NEODGOVORNO . , ,J , v. „ , , . , , , , .7 0 jala do polnoči. Za ples bo 1-! zab, da so ob večerih z njimi ce* Dalje na 2. str.) Igral Jackie Zore. [ste dobesedno pokrite. Žabji kraki Kdor ima rad pihane žabje krake, naj gre v Ashtabulo, O« hio. Od tam poročajo, da je V STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 14. julija, 1934. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by XMued^Every^ Day Except Sundays and Holiday. VATRO J. GRILL. Editor »o raenasalcu v Clevelandu za celo leto ........ «« ta e mesecev ...... »3.00; za 3 mesece ........ » Po pošti v cieveiandu za celo teto — 52.00 Za leZ^Ve^S £c- leto Jg UREDNIKOVA POSTA i»»i»iiw:i»i:»i:»»nmmii!)»»nmmt»»:in»ž»t»ii:)»:iimimiii«n« wti TRAGEDIJA V CLEVELANDU Dva ubita, trije resno ranjeni, v izgredih brezposelnih pred relifnim uradom. To se ni zgodilo v Berlinu, ne na Dunaju, tudi ne v Londonu, Parizu ali Moskvi, temveč zgodilo se je včeraj v našem lastnem mestu, tukaj v Clevelandu. Žalostno je to in strašno! Najbolj žalostna m strašna stran tega pa je, ker je prišlo tako daleč da tak tragičen dogodek niti vec ne povzroča posebnega vznemirjenja. To samo na sebi je najbolj grozna obtožnica. Razmere ustvarjajo ljudi, ki postajajo topi za najbolj fundamentals človeške pojme. Kam pridemo po tej poti? Uradno in neuradno bo seveda pisano in poročano—oziroma že pišejo in poročajo—da so "komunisti" vsemu krivi. Kakor da je s tem kaj pojasnjenega, kakor da je to kako opravičilo za razmere ki napravijajo take dogodke mogoče! f akt, neizbežen in izbrisljivi fakt je, da je danes v tej deželi ogromna masa ljudi, ki so izgubili vso vero v sebe in svojega bližnjega. Beda, v katero jih 3e pahnil polom kapitalističnega gospodarstva, je naredila iz brezposelnih desperatne ljudi. Pri-denite k občutku obupanosti še grenko spoznanje, da morajo trpeti bedo in pomanjkanje sredi silnega izobilja vseh naravnih dobrin, pa je grozotna slika popolna. Navzlic vsemu prizadevanju Roose-veltove administracije—in lahko se prizna, da je v tem na svoj način iskrena— da se omili stanje delavskih mas, je danes v deželi preko 10 milijonov ljudi brez dela in zaslužka. Med njimi je ogromna večina takih, ki stopajo že v četrto ali peto leto mizerije. Dočim je draginja na eni strani narastla, pa je vlada v Washingto-nu izdatke za podpiranje brezposelnih drastično reducirala! Ali so bili gospodje v Washingtonu res taki brezme jni optimisti, da so pričakovali, da bodo privatne industrije absorbirale silno maso brezposelnih? Ali pa so morda postali cinični in brezčutni za delavsko bedo in revščino? Roosevelt je'lani izjavil, da ne bo tekom zime! v Ameriki nihče lačen. Potom CWA je svojo obljubo za silo izpolnil. Kaj pa poleti? Ali je v vročini morda lažje biti lačen? Zvračanje krivde na komuniste ne bo rešilo ničesar- Komunistična stranka v A-meriki šteje danes samo 24,500 članov, kar je maio več kot nič v tako ogromni deželi kot so Zed. države. Seveda, če se samovoljno prišteje med komuniste vse tiste, ki so postali trpki in brezupni vpričo neznosnih razmer, potem je armada "komunistov" velika in nevarna. In čim prej odgovorni faktorji to priznavajo, tem bolje bo za vse skupaj. Dajte ljudem priliko do dela, omogočite jim, da bodo zopet dobili zaupanje v same sebe in svojega bližnjega, vrnite jim člo; veško dostojanstvo, pa ne bo -nemirov, ne izgredov in ne komunistov. "Komuniste" ustvarjajo razmere, no agitatorji! , . * :JLK '1MŽ V prijazno pojasnilo Mr. Ponikvarju Cleveland, Ohio V glasilu S. D. Z. (A. D.) z dne 12. julija sem Čital kratek odgovor (meni, Jankoviču) od strani sobrata tajnika društva št. 9 S. D. Z., Mr. Jos. Ponikvar-ja. 1030 E. 71 St. Mr. Ponikvar piše in se nekaj jezi name, da zakaj prištevam k upornim društvom tudi njih društvo št. 9. No, dragi moj so-brat J. Ponikvar, naj vam bo v prijazno pojasnilo sledeče: Jaz nisem zapisal nikdar in nikjer številke vašega društva (št. 9), ampak sem zapisal sledeče številke: 2, 3, 7, 12, 17, 23, 27, 29 in 56 in kot se razvidi je črko-stavec v tiskarni zamenjal številko 7 za številko 9, menda zato ker sta te dve številki bolj podobni. O tem se lahko prepričate, ali pa vam jaz sam dokažem. Torej v tem imate lahko prav, Mr. Ponikvar, da se poženete za svoje društvo kot tajnik in ga varujete da ne zabrede na slaba pota, posebno pa na kakšna u-porniška pota. (No, bog vas ob-vari, da bi se kaj protestiralo, saj tam, kjer je potreba oporekati.) No, radi tega svobodno, vam Mr. Ponikvar. Ne strinjam se z vami, sobrat Ponikvar, ko pišete, da vaše društvo ni tako fanatično kot je Jankovich. No ta je popolnoma bosa, Mr. Ponikvar. Kako ste prišli vi do tega, ker ako se ne motim, me še poznate ne, kakor jaz vas ne, poznam pa veliko članstva vašega društva in dva vaša delegata, (ki sta. oba moža na svojem mestu). Vi kar sami zase pridr-žite tisto fanatičnost,. katero meni očitate. Ako bi me vi poznali, bi mi tega ne očitali, ker mi še do danes ni nihče tega o-čital, akoravno me pozna na tisoče in deset tisoče Slovencev po širni Ameriki, ako pa pišem, pa vem kaj pišem. Anton Jankovich, član društva št 3. Piknik soc. kluba in pevskega zboraa potnik vas vabi vse in od vseh strani ter vam kliče: Dobrodošli! S pozdravom A. Jankovich. ŠKRAT Cleveland, Ohio j Kam jutri? Euclid, Ohio Kar nič ne ugibajte, ampak Še na en zanimiv piknik bi vas i kar vsi v Euclid. O., tje na 900 rad povabil in sicer prihodnjoj E. 237 St., tam bodo imele čla-nedeljo dne 15. julija. Ta letni j nice S. Ž. Z. št. 49 prav prijazno piknik priredi Soc. klub št. 27 in | zabavo. Prostor boste lahko na-njega odsek pevski zbor "Zar- šli, ker vem, da bomo precej gla- ja" in sicer na Pintarjevih farmah. Tam ne bo zmanjkalo petja, ne balincanja in ne plesa. Igral bo Barbičev orkester. Pa tudi še mnogo druge različne zabave bo zraven. sne. Kakor se sliši, bo vsega zadosti, za želodce nasitit in za suha grla pomočit. ^Vrtele se bomo pa tudi tako, da se bo vse kadilo, toraj bo zares luštno in ste j vsi prav uljudno vabljeni, da | nas obiščete, ker bo za vse za-Prvi truck bo peljal izpred S. dosti zabave, za stare in mlade N. D. ob 8. uri zjutraj in sicer delavce, pa še nekaj drugih ljudi, kdor bo hotel iti ž njimi zjutraj. Drugi truck bo odpeljal izpred S. N. Doma, točno ob 1. in za otroke. Videli bomo, kdo bo prvi jabolko pojedel in tisti bo tudi prvo darilo domov nesel. Najboljše je, da nas pridete sami pogle uri popoldne. Nadalje bo vozil; dat. Upam in želim, da bomo vse truck od konca Nottingham po-1 članice skupaj. Toraj na svide-ulične kare in spotoma tudi od I nje jutri na 900 E. 237 St. v No-konca busa na Babbitt Rd. ble. O. Klub in Zarja pa še večni po- • Mary Walter Kdo ovira reorganizacijo in zaupanje v novo banko? Dalje iz 1. strani) Najbolie, što sam ikada čitao u slovenskim novina Cleveland, Ohift Članak, ko ji je napisala Miss Elizabeth A. Hostnik u English section Enakopravnosti, jest hvalevredan. Zar su Niemci bolji ljudi od nas Jugoslavena? Zar mi Jugoslaveni nismo pokazali Američkom in drugom narodu da smo kulturni narod? Pak čemu je bolje reči: I am German, u mjesto: ja sam Slovenac, Ju-goslaven, ili Hrvat. Na žalost, nema samo Slove-naca, da rakši kažu dasu Šva-be, nego Slovenian nego dapače imade isto takovi velikana me-dju nama Hrvatima, koji kažu: "I forgot Croatian, U isto vreme isti ti mudraci ne more minute živiti bez Slovenca, niti Hrvat bez Hrvata. .Ta sam promjenio moje ime sa, Popovich, na Popp, ali se ni-kada neču odreci, da sam Hrvat i Jugoslaven, pak ako i govorim više jezika. Vodja Hrvata u Clevelandu, u političkom i kulturnom životu jest, rodjen i odškolovan u gradu Clevelandu, ali on se ne stidi kazati da su mu otac i majka čestitog hrvatskog roda, a to je naš odvetnik E. A. Kordich, Što vrede Slovenci koji ne znaju slovenski, a njemački ni-gda nisu znali? Što vrede hrvatska gospoda, koja so zaboravi-la hrvatski a ne govore ni en-gleski ? Ništa. Kukavice su. Ako: smo dobri Amerikanci, tada mo-1 ramo biti dobri i Slovenci, i Hrvati. Miss Hostnik, more power to you! N. P. Popp SKUPINCO." Vlagateljski odbor bi rad videl pojasnilo, čigave interese zastopajo oni, ki so nastopali na radio, kajti o-čividno je, da za splošne vlagatelje je njih skupna vložena vsota premajhna. To v očigled dejstva, ker se je vedno kazalo na vlagatelje, katere zastopamo kot repek pri impvini zmrznjene banke. Velika ovira je tudi beganje ; s tisto, da bo vlada nekak naš j "PARTNER" Tukaj je treba lo-; čiti resnico od potuhnjene in za-vajalne laži. Vlada ni noben delničar v smislu kot so delni-| čarji oni, ki so podpisali delni-j ce za novo banko. Nima nobe-i nih enakih interesov kot sled-; nji. Vlada nima nobenih dvoj-,nih obveznosti (double liability), drugič dobivala bo 5% na posojenih $100,000. Ako bi bil delničar in vlada eno, tedaj bi vsak delničar dobil 5% za vsako svoje delnico letno. Fakt je, da vlada bo dobila svoje obresti od vloženega posojila, ali kapitala, delničar bo pa dobil svoje, ako kaj ostane! Velik del zaupanja je šlo po vodi poradi taktike vodstva reorganizacije, ker ni 1 delal po sklepih naših skupnik sej, in pa poradi onih, ki so silili delnice, podpisovanje in blatili druge. Zakaj se je tako delalo naj povedo oni, ki so najeli te agente. Veseli nas, da. nam ni bilo treba blatiti nikogar, da smo po svoji najboljši možnosti vseskozi ščitili interese vlagateljev, in v koliko smo to dosegli, bo po-, kažala bodočnost. Iz predidočega je možen samo en zaključek. Da so gotovi interesi delovali samo zase pod krinko reorganizacije, volitev, itd., da nekateri ljudje se niso prav nič naučili tekom krize, da skušnje nimajo nobenega pomena zanje, in da je njih želja in volja trmasto še zanaprej vladati v naselbini po "prijateljsko," čeprav narobe. To je menda tisto zaupanje, katero potrebuje nova banka in nemara tudi vodstvo, kakršno zopet želijo gotovi faktorji, ki dobro vedo, zakaj se gre in komu bo koristilo izven publike, vlagateljev in delničarjev. Ako hočete res pospešiti delo in dati ljudem svoj denar, tedaj odgovorite jasno, določno in na kratko na ponovni poziv na vod« stvo, da se izrazite javno in ta« koj, skupno in posamezno. ALI BOSTE KANDIDATJE V EK-SEKUTIVO, vodstvo, NOVE BANKE in V DIREKTORIJ MORTGAGE LOAN COMPANY za delničarje, ako se Vas bo nominiralo? Od vašega odgovora zavisi hitra reorganizacija in zaupanje v novo banko. Interesi vlagateljev in naroda zahtevajo, da to vedo, vi pa pokažite s svojim možatim in direktnim ter jasnim odgovorom, s kom naj ljudstvo računa. Ako tega ne storite, tedaj ne pripisujte neuspehe vlagateljskemu odboru, temveč vaši trmi in želji, da boste še zanaprej vladali tam, kjer danes leži bankrotirana banka. Odbor opozorja na resno možnost bojkota nove banke od strani vlagateljev in širše javnosti toliko časa, dokler ne ve, kdo bo bodoča eksekutiva, to je kdo izmed starega vodstva misli kandidirati v novo banko in v Mortgage Loan Company in | nam izročite v pregled knjige v I zvezi z Bond and Share Compa-| ny. To se mora zgoditi, predno j stopi v veljavo reorganizacija, j Odbor ponovno izjavlja, da se ne more sprijazniti z idejo ali dati zaupnico staremu vodstvu, j še manj pa da bi staro vodstvo ; dobilo podjetje v svoje roke ---| vodstvo. To iz enostavnega raz-I loga, ker bi ljudje ne imeli tistega zaupanje v novo banko s starim vodstvom! Vsakdo lahko odprto prizna, da se interesi koncem konca le križajo med Mortgage Loan Company in Novo Banko, in da tu postoja ne i varnost za vlagateljsko imovino. To povejte brez namigavanj, brez sarkazma, in hvaležni vam bodo vsi, kajti končno bodo lahko vedeli, kakšno stališče naj zavzemajo — kako naj se orientirajo. Odbor se vseskozi drži glavne trditve, vodilnega princija — INTERESI . VLAGATELJEV! Pri tem nas vodi navadna inteligenca, katera se uspešno prilagodi novim razmeram da se izogne neuspehom. Vstrajati pri starem ni po našem mnenju znak inteligence in nobena garancija, da se ne bo zgodovina ponovila v drugi obliki. Odbor je prezrl namenoma neetične radio govore, ki niso delali drugega kot razburjali duhove kot s tisto o "neodgovorni skupini in zgubljenimi sinovi naroda", ali kakor je že sam govornik dopovedal dobesedno. Ugotavljamo pa, da nikjer v svojem govoru ni direktno priporočal nakup delnic, kar močno pojasnjuje, i zakaj in kaj sodi kot direktor; Stadion za 75,000 gledalcev stare banke! Take govore bi bilo bolje dati preliti v kako St. Clairsko tiskovno livarno, predno pridejo ločiti vlagatelje in narod v skupine. Isto se lahko pove glecfe tiste grožnje, da bodo količki govorili, katero je izustil drug človek na neki seji. Mi nikakor ne smatramo, da smo prišli tako daleč, da so količki potrebni, da izvršijo najboljše delo za uspeh nove banke. Kadar pridemo tako daleč — tedaj nimamo več opravka s poštenimi nasprotniki in zagovorniki svojih idej in taktike, pač pa z diktaturo, netoleranco in bigotstvom, ki bi ne smele biti nobena čednost v SLOVENSKEM NARODU, kateri gotovo ni zaslužil to, da povrh zmrznjene imovine, bi jih dobivali še s količki po glavah, ker si upajo povedati tako kot mislijo in vedo, glede STARE BANKE, MORTGAGE LOAN CO. in NOVE BANKE. Toliko se nam je videlo potrebno odgovoriti, pojasniti in vprašati odprto v javnosti, da bomo vedeli, kje je ovira, kdo o-vira in ustvarja nezaupanje in zakaj se ovira reorganizacijo in indirektno izplačevanje prvih dividend zmrznjene banke. Odgovornost sedaj odvisi od prizadetih faktorjev, kateri so poklicani, da javnosti odprto in jasno povedo in odgovorijo na stavljena vprašanja, in da čimprej uredijo, da se pregleda knjige in vse v zvezi z Bond and Share Company. V tem pravcu bomo beležili napredek in sigurno zaupanje, katerega tako željno eni hočejo brez zaslužka. Vlagateljski Odbor North American Trust Co. "Ali smem prositi za roko vaše hčerke?" je vprašal snubec. "Kaj pa boste z njeno roko?" je dejal oče. "Te vam ne dam, če pa. hočete celo punco, potem pa z veseljem!" -t*. "Mici, ali si ti premaknila iglo na barometru?" je vprašala gospodinja. "Da, gospa," pravi Mici. "Jutri imam prost popoldan in že- i lim imeti lepo vreme." # Adolf Hitler pravi, da je le za-ito dal postreliti svoje nasprot-! nike, ker je hotel rešiti Nemčijo. | Če bi odkrito govoril, bi priznal, da je storil to le vsled tega, ker je hotel rešiti — Adolfa. it Pravijo, da je jahanje najboljše sredstvo za shujšanje. Posebno za konje! V Belgiji so začeli delati velikanske priprave za mednarodno razstavo 1. 1935. Prav te dni je minulo leto dni, odkar je pokojni kralj Albert položil temeljni kamen za stadion, ki bo sprejel do 75,000 gledalcev. Razstavišče leži za karkom v Laekenu ter ima 125 ha površine. Osemnajst držav gradi svoje razstavne prostore na tem ozemlju. Vsa gradbena dela se vrše po načrtih preizkušenih arhitektov. Glavni atrakciji na razstavišču bosta palača umetnosti in slavnostna dvorana, ki bosta ostali tudi potem, ko bo razstava zaključena. Problemi priseljenca Naturalizacija žene ameriškega državljana Vprašanje — Sem naturaliziran ameriški državljan. Poročil sem se z žensko, ki je prišla v Ameriko pred par leti. Kako naj postane ona državljanka? Odgovor — Do 24. maja tega leta bi bila mogla zaprositi za ameriško državljanstvo po enoletnem bivanju v Ameriki. Sprejeli so pa zakon, ki določa iste predpravice za moža ameriške državljanke, kakor za ženo ameriškega državljana. Za oba se sedaj zahteva vsaj triletno bivanje v Ameriki. Prvega papirja ni treba niti v enem niti v drugem slučaju. Zguba državljanstva in njen vpliv na ostalo družino. Vprašanje — Postal sem ameriški državljan vsled naturalizacije mojega očeta. On je odšel iz Združenih Držav in, kakor pravijo, je izgubil svoje ameriško državljanstvo. Ali ima to kak vpliv na moje državljanstvo. Odgovor — To vprašanje ni bilo še defini-tivno rešeno. V nekem slučaju je višje federalno sodišče razsodilo, da razveljavljenje državljanstva vpliva ravno tako tudi na one, ki so postali državljani vsled naturalizacije do-tičnika. Federalni generalni pravdnik zavzema isto stališče. Druga sodišča pa so razsodila v nasprotnem smislu, češ da zguba državljanstva se ne tiče derivativnega državljanstva ostalih Članov družine. To vprašanje je eno izmed tistih problemov o državljanstvu, ki jih pretre-suje posebni odbor, imenovan od Predsednika. Državljanstvo adoptiranili sinov. Vprašanje — Ako ameriški državljan adop-tira otroka, rojenega v inozemstvu, ali postane ta državljan? Odgovor — Ne. Tak otrok more postati a-meriški državljan le vsled svoje lastne naturalizacije. Naturalizacija inozemskih mornarjev. Vprašanje — Prišel sem v Združene države kot mornar 2. februarja 1906. Od tedaj sen* vedno delal na ameriških ribarskih ladjah. Ali imam kake posebne pravice glede naturalizacije? Odgovor — Inozemski mornar, ki je bil pri' puščen v Združene države za stalno bivanje ki je delal vsaj tri leta na ameriških ladijah. sme zaprositi za drugi papir po triletnem bivanju, ako ima prvi papir in ako je še zaposlen v ameriški ladiji (oziroma tekom šestih mesecev ' po odpustu). To je edina predpravica mornarja. Kakor razvidite, ta predpravica nima zrni' sla za mornarja, ki je tukaj že več kot pet let. Pristojbine so iste kakor za vse druge, namreč $2.50 za prvi papir. $5 za drugi papir in $2.50 za spričevalo o prihodu. Priseljevanje v druge ameriške dežele. Vprašanje — Ali je še svobodna imigracij8 v Argentino, Brazil, Mehiko in druge latinske ameriške dežele? Odgovor* — Poglavitne republike centra l'ie in južne Amerike dandanes otežkočajo imigra" cijo. Argentina je nedavno prepovedala vstop vseh priseljencev razun onih, ki prihajajo kontraktom za delo ali ki imajo take poklice-ki jim zasigurajo zaslužek. Brazil je uvedel kvote, ki omejuje priseljence na' 2 odstotka vseh priseljencev, ki so prišli iz dotične dežele tekom zadnjih 50 let. Tudi Mehika je dejanski zaprla vrata imigraciji. Prepoveduje vstop in o-zemcev, razun ako imajo 20,000 pesos (okoli $5000). Povrh tega se zahteva bond od priseljenca in se ta pripušča le na 5-letno poskušnjo-Izjema pa še na pravi ja za profesijonalce -fesorje, umetnike itd., ali tudi ti se pripuščaj0 le začasno pod bondom. Securities Act Vprašanje — Kaj je glavna svrha novega zakona'o vrednostnih papirjih Securities Act? Odgovor — Ta zakon zahteva popolno raZ°; devanje glede značaja vrednostnih papirjev, k1 se prodajejo v meddržavnem in mednarodne^1 trgovanju. Delnice in obveznice raznih korp0' racij morajo biti registrirane pri Federal Trades Commission, in treba podati resnečn® poročila o finančnem položaju emisije, njen1 svrhi in drugih okolnosti, ki naj pomagajo kup' cu, da zna, da-li kupuje nekaj vrednega ali «e' Poročila Ellis Islandovega odbora na razpolag" Vprašanje — Moja organizacija bi rada ime' la popolno poročilo takozvanega Ellis Isla^ Committee. Kje moremo dobiti prepis? Odgovor — Foreign Language Informatik Service, 222 Fourth Avenue, New York City' Vam pošlje velezanimiv prepis tega poroči^' Stane 75 centov. julija, 1934. ENAKOPRAVNOST STRAN 3, JlllllllllllllllilllllllllllMIlllllimHilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHII^ | Mož Simone | Roman S SPISAL CHAMPOL. PRELOŽIL V. LEVSTIK | S 3 AHIllItllHlliiiiiiiiiiiHiiHlllllllllllIHHIIIIIIIIIIIIIIIIlirillllflHIlIHIIIIIIIIIIIIIIIf? "Sprejmiva jo, ubožico!" Sprejel jo je, revo, ki je prosila pomoči in se ni imela opreti nikamor. Storil jo je oboževano vladarico te hiše, ona pa ga je spodila iz nje, ona je prinesla v ta dom nesrečo in smrt. Da ga ni takrat navdalo tisto usode-Polno usmiljenje, bi Rihard še zivel. ne bil bi še okusil najhujše bridkosti svojega življenja, in tolažba materinske ljubezni bi mu bila ostala. Tudi lady Elea-nor bi bila še med živimi, in Simona — ah, za Simono bi bilo karkoli boljše od spominov, ki Jih bo odsehdob vedno nosila s seboj! Ali nimaš ničesar razen tega kovčka?" je vprašal gospod Avton, ki ga je skrbelo samo da ne zamudita vlaka. v °na mu je prikimala. Balo, ^nitovanjsko darilo, vse dragu-m darove je bila pustila v ve-lk'h omarah gospe Griffith. Sedla sta v kočijo. ^ tistem hipu, ko je Tomaž J n?ton, ki je spremljal go-j Poda d'Avron in Simono na ko-Vor. zavzel sedež njima ] "Toda hard?" Rihard! Kje je Ri- sproti. C' na- c ... Se je zaslišalo žalostno Jenje. Stari pes lady Eleanor Je Planil pod kolesa. Sinii °na se je sklonila. "Prosim, dajte mi ga," je de- 3al* Tomažu. vzel°SPOd d'Avron> videč, da je kol in si ga posadila na (Tja> je vzkliknil: te enda vendar ne misliš vzeti fazane in ostudne zveri > s ^boj?" "Da » • ^ bi Je rekla ona' "Nočem' rnrj;» °stal pes tukaj in tudi u- bodisi, da je opešala umetna sila, ki jo je držala dotlej pokonci, — kakor hitro je bila naloga izpolnjena in ona zopet v domači hiši, še tisto noč po njeni vrnitvi, se je je lotila huda vročina. Zdravnik, ki so ga poklicali je j čez oseminštirideset ur začel go-j voriti o pljučnici, boječ se, da je j tudi srce prizadeto. Simoni je bila njena bolezen |dobrodošla; sprejela jo je z ne-I navadno zadoyoljnostjo. Kaj !naj bi bila Simona govorila in Snobizem tudi v zlo-činstvu Stopili so bili v salon, tisti ve- i počela te dolge dni in te še dalj-seli, mali, prijazni salon. Vsi o-' še noči, da ji ni trpinčenje z brazi so bili videti osupli in pre- zdravili, onemoglost telesnih senečeni. Georges je molčal. Ma- bolečin in prirodna blaženost oz-deleina je jedva spoznala sestro, dravljenja zaporedoma nudila ko jo je videla v žalni obleki, raztresanje in prisiljenega po-gospa d'Avron pa je v prvi ne- ? Njene misli so se začele volji svojega življenja vprašala naposled izpreminjati in vse ji moža: Je olajšalo pozabi jen je. "Kaj ji je? Kaj so ji storili? Nič vec je niso mučili z vpra-Kako da mi jo pripelješ takšno šanji> s predočevanjem in tolaž-nazaj?" bo; ravnali so z njo kakor z de- Gospodu d'Avronu se je za- tetom, od katerega se ne zahte-zdelo, da je bolje, podati neiz- va nitii da bodi dobro niti pa_ ogibno pojasnilo takoj in pred'metno, niti srečno, temveč edi-vsemi- nole da živi. Spričo življenja "Vidiš," je dejal, "ta nepriča- njune hčere je bil Rihard izgu-kovana smrt uboge Eleanor je bil vso važnost v mislih gospo-hudo prizadela Simono . . in pod- da in celo gospe d'Avron, in če nebje . . . angleško podnebje je sta med seboj govorila o njem, zelo slabo. Rihard ni mogel z sta ?a grajala in obtoževala, nama. Saj veš, opravki. Toda prišel bo kmalu." "Nikdar ne odpustim temu Te kratke besede so imele le Podležu' da mi j° je umoril!" je nekoliko zaželjenega učinka. vskliknil gospod d'Avron neke-Otroka sta se bila tako vese- večera- ko so bili že blizu o-lila, da zagledata velikega bra- bupa. ta, ki so jima ga obljubljali, In in ko se je bolezen obrnila na-gospa d'Avron je čutila, kako je posled na bolje in je videl, kako ob njenem srcu krčevito utripa- se hči oživlja, govori z njim in lo hčerino, kakor bi hotelo po- se mu smehlja, se mu je obnovi-čiti- lo očetovsko navdušenje, kakor "Moj bog, kako nespametna ob njeni zibelki, sem bila, da sem jo pustila od sebe, da sem verjela, kar ste mi pravili, da nisem šla sama gor!" je vzkliknila žalostno. Gospod d'Avron, ki mu je bi Uadt^0^ d'Avron je rentačil ftij 1,° ^Prico in nad nerodnost-1 sledile: nato se je gov*! r°Sati Srdosti Psa in nje-p0sI ^enav'adni čemernosti, napadi ' Simona svojega nitiCzncga tovariša ni hotela morna kolodvoru pustiti, niti v jatep Vreči je sklenil z njim pri-bri 3Stvo^ ker so se mu zdeli do-°d si- ,n°®aji vedno prijetnejši s j{0 a b, najsi je imel opraviti ri2) merkoli. Ko so dospeli v Pa-v6 Pes zaupljivo smrčal v sPodaJ!lSladko dremajočega go-* d Avrona. nje>a Pa ni zaprla oči; vse vend poteze so bile napete, in nitj aTKni žutila niti trudnosti, dflev 9 e na tem dol£cm' cel°" °m Potovanju, sladkosti banjoV(: v domovino. Hrup, gi-PaPj2. In. nepremagljivo vrvenje jedya dosegalo u-rnisiim, ^edva prodiralo v njene nvd)(,'. So se venomer oprijetega predmeta. kopiji6ca P°Ieg °*eta v domači koi^ ki je prišla po njiju na la pr je. brezbrižno spoznajo . jalnice, ki so bile še od-Se ,j0^nane ji ceste in bližajoči Ko • % Je Voz zavil na hišno dvoje gospod d'Avron, ki cas med vožnjo zaspano ji Cal; sklonil ^kako '•p ^ti°Zabil sem ti reči . . Da se lle bo preveč vznemirjala, tetino hard, ga pojdem sama iskat, a-ko boš hotela. Logatca in Vrhnike, ki se niso mogli dovolj načuditi sijajni čeprav tako primitivni izvedbi ladje. To je bil kolos, ki je me ril v dolžino 75 čevljev tef 15 čevljev v širino, imel pa je prostora za približno 200 ljudi. V sredi je bil prostor za kabine. Vrhu kabin je bil prostor za ka petana ladje, ki je imel pred vožnjo lep nagovor na zbrano množico, zagotavljajoč jim absolutno varnost in udobnost potovanja. Vožnja je navdušila izletnike, ki so skoraj v eni uri prispeli na cilj. V imenu obrtnikov jih je pozdravil predsednik. Sodelovala je cerkniška godba. V svitu bakel, kakor za beneško noč, se je razvila na o-toku Goričici velika ljudska veselica, ki je trajala pozno v noč. Kako je bila zgrajena ladja? Čisto enostavno. V podolžni osi so postavili obrtniki šest čolnov, jih zbili počez z deskami, na katere so pribili prazne vreče in jih pobelili z apnom. Sredi kabin so postavili malo pečico (gašperl) ter jo z drvmi zakurili, da je ladja vzbujala videz parnega pogona, na vijak; v resnici pa je bila na ročni pogon z vesli, katere pa so "mornarji" seveda poskrili pred odnosa na otok Goričico. Seboj hodom. Drugi dan so obrtniki Nova ladja na Cerkniškem jezeru. Malo je izletnikov, ki bi poznali Cerkniško jezero, zlasti pa takih, ki bi se že vozili s čolni po njem. Jezero je znano zaradi presihajoče vode v znan stvenem svetu tudi izven mej Jugoslavije. Zanj se zanimajo poklicni učenjaki iz Nemčije in drugih držav in proučujejo skrivnostne pojave podzemeljskega Kraja. Kr. banska upra va je votirala že znatne vsote za izsuševanje in večje odtekanje vode, kar bi bilo v zvezi z nacionalnejšim izkoriščanjem objezerskih parcel. V normalnih razmerah je jezerska voda preko devet mesecev razlita po nepregledni ravnini, v pomladnem času po polagoma odteka in izgineva v ponorih, dokler slednjič v poletnem času popolnoma ne izgine. Kjer je bilo jezero, uspeva poleti trava, ki jo pridni domačini kose meseca septembra. Upoštevajoč tudi rentabilnost tujskega prometa in stremeč po čim slovesnejši veselici,, ki so jo priredili obrtniki in ne strašeč se velikih žrtev, so zgradili veliko ladjo, ki je plula iz Vodo- je peljala veliko število izletni kov. Na otoku je bilo zbranih mnogo Notranjcev, tako zlasti iz Starega trga, Loža Rakeka, ladjo že razdrli. Ladja je s svojo originalnostjo potegnila na veselico izredno veliko množico ljudi, in se je sijajno obnesla. Čez trideset let k Simoni, rekoč zadrego: J naznanil samo ------- _____„______ — ti, atalo ji bo treba poveda- Prekinjeno je bilo to življenje, , aar bo "Poglej jo," je šepetal gospej d'Avron na uho, "in povej mi, če ima količkaj srca kdor zaradi nesporazumi jen ja, zaradi nevem la ugodna" navada in obenem kak?e ^umnosti zapusti tak- sveta dolžnost, da je vedno la- sno zeno- gal ženi, ji to pot ni mogel več, j Začetek je bil dan in val te nego le del cele resnice. krepostne nevolje je neprerteho- " Ljubljeno dete!" je dejala ma naraščal in udarjal čez prag. tiho, ko je spravila Simono v Kmalu je prišel gospod d'Av- njeno posteljo in jo poljubila ron do tega, da je zatrdil z naj- na oči, da bi zaspala, 'ne obupaj, boljšim prepričanjem: dasiravno si zelo nesrečna. V no- I1T. , , , . .. , . , I'.'.r :ne najbolj razburja, to vih zakonih se pogostoma doga- , , , / , v ,. . je misel, da sva sore jela teg; jajo strasna nesporazumljenia, ' . ..... . ... , , Rin.irdfi z zaprtimi očmi, in — ki pa niso nepopravljiva, hvala . , . 1 . , „ , . , . . i-i -lir:!. ua ne v ( m jam ob pra- bogu. Kadar izvemo, kje je Ri- . . J , . . , .. ... v. m ri s::.- -da-sva mu odpusti- la C1 lo njegovo *'.':hovito gr- dost za njegove čednosti, ki so In ko si Simona ni upala od-inam, za njegn. govoriti na to neizpeljivo po- i V(. tr Uozvane jiulw in to, da nudbo, je gospa d'Avron nada- ic 0;i v vs„h t(^kah varal najin3 1Jevala: zaupanje'." "Mogoče je, da si je nakopal kakšno krivdo, Toda njegovo ve- Rihardova hudobnost mu je denje kaže, da je dober in da te P^tajala tem očitnejša in nje- ljubi. Dete moje, možu je treba Sovo lastno VedenJe tem ne" odoustiti vse, moža je treba dvomljivejše, čim so se vršili za-vsekdar ljubiti!" poredoma srečni slučaji, kakor navadno, kadar so odveč, in ti-Gospa d'Avron je oživela, ko raij njegove zadeve v nepričako-je s toliko gotovostjo zatrdila vano dober red. dolžnosti, ki jih je sama vselej tako vestno izpolnjevala; zatr-' Novi kapitalisti, ki se jim je dila jih je jasno in brez obotav- mudil° v pogubo, so spravljali ljanja, in Simona, ponižana in družbo fosfatov pokoncu in na-potrta do dne svoje duše, je ču- domeščali prejšnjim delmčar-tila, da bi jo mati obsodila, ko bi jem njihove izgube. Osmin pa se jo poklicala za sodnico. je bil okoristil z nedavnim pro- „, . . . v , 4.; padom in po ceni nakupil iztir- Zdai si ni vec upala priznati F . , . .. . J' V1 . . ,. j . .. javanih vrednotnic od nemirnih svoje težke skrivnosti; zdaj ji J je končno postalo jasno, da se od žive duše pod bogom ne more nadejati koristnega nasveta dobljeni dve veliki pravdi, druga in izdatne tolažbe, in skoro žal za drugo, in gospod d'Avron na-ii je bilo, da se je vrnila. hajajoč se v bolj cvetočih raz- Spričo tega, da je našla vse; merah, nego kdaj poprej, je z stvari in vsa ljubljena in znana minolimi nadlogami vred pozab-ji bitja ista, kakor prej, jo je ljal tudi pomoč višnje previdno-lastna izprememba morila tem sti, ki jih je bila končala, bolj. Dva meseca še nista bila "Srečo imam, reci, kar ho-pretekla in že jo je ločil od prej- češ!" je dejal Osminu ob neki šnjega življenja globok prepad, priliki. "Več, nego je ima tvoja hči!" prizadetih. Naposled sta bili zaporedoma ugodna priložnost." 1'ila Je obstal. Predno je sto-^ja)i^ona na tla, so jo že ob- u i. >1 itar?°spa d'Avron, Georges VŽUl^eleine, govoreč, kličoč, sreče, stiskajoč, ^ je in dušeč j° tako' da Vii0'Jlh. veselje naposled po-vdai0 nje in jo nehote na-V'nin'- he ls charming and al-ago; and last year, having received a| wa>'s informative. He tells one very Guggenhiem Fellowship "for creative much about the peasant mind, ap-writing" which demanded a year's! Plicable not onl>'- one feels- to the residence in Europe, Mr. Adamic! Peasants of Yugoslavia; and it is most went home to his childhood. He visit- agreeable to be with Mr. Adamic ed first his father and mother, his when he describes the decayed no-brothers and sisters, whom he had buity of Dubrovnik, the lovely peas-not seen since his emigration. He ants (I can vouch that Mr. Adamic soaked himself once more in peasant does not exaggerate) of Konavle; the life before going on to visit other Mosleum "pocket" of Sarajevo; and parts of Slovenia and Yugoslavia.! the remarkable community of "pe-Hailed as the Slovene-Peasant-Boy- chalbari" or "toilers of the world" in Become Famous, as the eminent ithe South Serbian mountains, from writer, Mr. Adamic with his American S. A. Organization BUENOS AIRES, Argentina — A movement has been started among Slovenes here to organize a fraternal union on the order of the many such organizations in United States. Open Mail no amunition or aeroplane will be able to penetrate it. The device will also be suitable for use in protection of submarines and airplanes. The rays will be like a wail, extending 100 miles in length. They will carry 50 million volts. Tesla says that 10,000 airplanes all ramming this wall" at one time couldn't break it, but would be demolished in one heap. Had this announcement come from any other inventor it would have been considered ridiculous but coming from Tesla the "dean of American inventors," it is taken seriously. Tesla announced this sensational invention on his 78th birthday, while looking back over his many years in the American-scientific field. Coming to America at 27, he helped Edison with many of his inventions. In giving out his rosy prediction of "no more war," Tesla forgot to consider an important factor of the capitalist system; that one country could get control over the invention and using it on its battle-ships and war front pursue its inevitable imperialistic policy further and further into the other countries. This would therefore only increase war and not stop it. /That Tesla is optimistic of the capitalist desire to "end war" is also indicated by his statement that he will present his invention to the League of Nations with its burlesquing conferences on Peace. until the ink wears off, while a does not always say it until. he Jeanette's bunch Ls to have a Par. at Stusek's tonight... Kozan's Tavf is a new place at 23721 St. Clair-( Godic's out Norwood is having grand feast and dancing tonigW'. they tell us stories about the Af^' Beer Garden at 67th... and there"®' dark haired, big-eyed attractive ress dispensing the suds at Berth9 on 55th. Lefty Al Golobic hurled the Mutual and Friedman outfit to a- 7 to 3 win, over the Kozan Shoes, in a Class Sea game Monday night, at St. George's field for his team's third victory of the season. The Kozan outfit, made up mostly of players from the Barone Billiard team which played in minor indoor three years ago was completely silenced by the youthful hurler's de ceptive fast ball. Charles "Lady" Cetinski's feat of striking out fifteen would-be batters was nullified by team-mate errors and the Kollander Agents lost a 4 to 0 decision to the Crucible Terminals at Gordon Gardens Thursday night. Pitcher Wolfe of the winners also was in the limelight holding the Hollanders to four hits, all singles. The defeat bounced the Hollanders to fourth place breaking their third place tie with the Kovacic Barbers and gave A National Honor Society pin was the Terminals hack their first place! found this week in Euelid, O. The hold. ! owner may get it from Joseph Gom- bac, 22294 Arms avenue, Euclid, O. Pin Found Master Of Science Joseph Vidosic of Hoboken, received his Master of Science deč1* from the Stevens Institute of Tei*l nology. While studying for the ^ gree he was also an instructor at Anson Wood Burchard school, ■ partment of Electrical Engineering He was awarded membership the Tau Beta Pi, highest frater^. for engineers in America. He also a member in the Pi Delta * silon, honorary inter-collegiate ' ernity in Journalism. 1 Mestrovic Comes- LJUBLJANA — Ivan Mestr0^ widely-known Yugoslav sculpt°r planning to come to the United S^ soon to fill,a large number of °r he has here.' He has visited Atne' previously. Named Postmaster Pa. - John VerP "Sea" Standings SWEET BREADS with MUSHROOMS and MASHED POTATOES will be served SATURDAY, JULY 14, 1934.x 15c per plate Free dancing from 8:30 p. m. till ??? Schlitz and Sunrise Beer on Tap FRANK GODIC 1113 NORWOOD RD. wife was invited here and there with abundant friendliness and hospitality; but now and again the two of them escaped and saw things—and not always pleasant things—more peacefully and privately. Peasant people in Slovenia, Croatia, Bosnia, Herzegovina, Dalmatin, Montenegro, Southern Serbia, Mr. Adamic met and talked to almost as one of themselves, or at least as a near relation. He was able to see again the fine qualities of their life and nature, to understand how their lives had been affected by the establishment of Yugoslavia, by the dictatorship, and by the crisis; and to make things complete, Mr. Adamic met many leading officials and persons in power, ^OOOOOOCKXXXxXXXX^ Antoinette Studio 762 EAST 185 ST. KEnmore 1166 John Bukovnik, Photographer (Formerly at Slov. Nat'l Home) You will be satisfied with our work, — Prices reasonable. ^0000000000<00& which the husbands and eldest sons scatter over the world from Russia to California, working at their building crafts and returning to tl\eir wives at longer or shorter periods according to distance. Mr. Adamic's account of Kossovo, of King Nicholas of Montenegro, of Belgrade, as a "boom" city, enables one to understand the mixed character of his strange country, past and present; and it must be said that Mr. 'Adamic leaves one deeply disturbed about the dictatorship and its methods, and about the immediate (though not ultimate) future of a country with a vast reserve of spirit and of wealth. Sometimes Mr. Adamic is too sentimental (is Mestrovic by any measure "the world's foremost living sculptor" with Brancusl and Maillol, to name no others alive?) too glowing about scenery which is not exceptional; "but this need not spoil one's pleasure and one need not agree with Mr. Adamic's political inclination to enjoy this remarkable book. It is a travel-book most unusual in value, most various and yet complete; . entertaining and disturbing; and helping one to perceive the not-too-clear nature of one of the • key countries to European peace. Critics On Adamic Not often and only when I haven't anything else to do, I read the "Ameriška Domovina." Indeed not enough to be able to distinguish under what ' category it belongs: demogogy and stupidity. Mr. Pirc and his ecclesiastical clique bluntly and hypocritically attack Louis Adamic; especially on his recent book "The Native's Return." I, for one am not afraid to face the facts and am ready to defend and applaud only when and if I think it deserves applause. The criticism of Pirc and the clique on Adamic equals: Blah! Blah! "Dragocena Reklama" a brief article in the "Ameriška Domovina" of July 3. knocks four different Yugoslav newspapers for their spontaneous effort to widen the circulation of "The Native's Return" and thereby inform the people of the real state of affairs that exist in Yugoslavia. It states that these papers have carried 8,000 inches of free advertisement since February, for "that humiliating book on Yugoslavia!" Lastly it concludes: "The Jewish advertising for which our people do not go." Hitler has a similar view denonuncing the Jews— that famous nationalistic attitude which is a menace to the work-people. Perhaps the book, in spite of the critics throughout the world, is of inferior quality to Mr. Pirc? Or is it unfair in exposing the misery and torture that the Yugoslav masses have to undergo, and, on the other hand, the exploitation that is practiced by the capital and its agents? Are we going to continue serving the exploiters, against the interest of the oppressed, or are we going to serve those who support us, who need our support, and in whose class we belong? Children! Where, O Where is thy maturity? —F. F. TEAM GP W L Pet. Terminals 7 5 2 714 Slapniks 6 4 2 667 Kovacic Barbers 5 3 2 600 Kollander Agents 6 3 3 500 Mutual Friedman 7 3 4 429 Kozan Shoes 7 1 6 143 STEELTON, fa. — jonn ""J 33-year-old Croat of this city has ^ named postmaster of Steeton. fifteen men under his control. . -----------------^ Beros Studio Wishes to inform the public that Studio will be closed on Sundays during July and August except by appointment- 6122 St. Clair Avenue ENdicott 0670 Chicago Excursion The Cleveland Federation of SNPJ? Lodges will conduct an excursion to! Chicago July 28 and 29. Especially low rates will be announced next week. Anyone who wishes to go may apply to J. F, Terbizan, 14707 Hale avenue. The excursion will take in the 30th Anniversary celebration of SNPJ to be held in those days by Chicago English-speaking lodges. Ample time will also be had to visit the World's Fair. Receives Scholarship KANSAS CITY, Kans. — John Po- i je, sophomore at the University of; Kansas where he is majoring in chem-1 istry received a one-year scholarship; to the university this week. -Annonncements in the latest designs printed at very reason-% able prices at Dentist Keeps cooi || Eaualitv Printing Dr. Anthony Garbas, dentist in thel«|| J J UiHil^ Dr. Anthony Garbas, dentist in thei Slovene National Home has installed an air-conditioner in his offices, so that now patients may keep cool while sitting in the dental chair. Plan Marriage John Hrastar, 779 East 154 street and Alice Grdina, 951 Babbit road are planning to get married soon. # Miss Agnes Narode, 18609 Kewanee avenue and Ludwik. Debevec. 5433 Stanard avenue, will be married next Saturday, July 21, at St. Mary's Church, Holmes avenue. 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5811 Office open every evening except Saturdays till 7 p.m. Saturdays till 5 p. m.