574
Sploni pregled.
Bolgarska Sbirka naznanja v 6. broju tekoega (XI.) letnika Ake re v etrti zbornik poezij". Izvestitelj H. H. pie: G. Akerc, slovenski pesnik, avtor cele vrste pesnikih del, potnih belek in prekrasne, globoke refleksije polne lirine drame Zlatorog", nam podaje novo zbirko stihov, ki so posebne vanosti za nas Bolgare. V tem krasnem izdanju je med drugim en ciklus 13 pesmi pod naslovom Rapsodije bolgarskega goslarja", kjer so sijajno ortani dogodki nae vstaje . . . Treba da zahvalimo dinega slovenskega pisatelja za iskreno souvstvo, s katerim je spesnil epopejo bolgarske vstaje. Gosp. Akerc pozna, to se vidi, dobro povest naega narodnega vstajenja izza dobe vstaje. Nadejamo se, da se bodo nai mladi pesniki zainteresovali za te poezije in jih skoro prevedli za bolgarske itatelje."
Dr. i. Slavjanskij Vek*, Vergunova smotra, ima v broju 81. prevode Gregorievih pesmi Njega ni" (Neti jego) in Naa zvezda", Kasteleve V somraku" (Via sumerki) in Akerevega Jzleta". Dr. i.
Jugoslovanski dijaki kongres in jugoslovanska umetnika razstava v Belgradu. V dneh 18., 19. in 20. septembra t. 1. bo v Belgradu jugoslovanski dijaki kongres, obenem pa se otvori tudi jugoslovanska umetnika razstava. Ker se bo tedaj vrilo tudi kronanje kralja Petra L, je priakovati, da bode prestolica kraljestva srbskega tiste dni prenapolnjena slovanskih gostov. Naj bi pognale pri tem bratskem sestanku nove kali medsebojne ljubezni, odprle se po medsebojni izpodbuji jugoslovanski umetnosti nove perspektive!
Druba sv. Mohorja je letos, kar se tie tevila udov, krasno napredovala. teje jih namre 84.598, za 8540 ve nego lani. Posebno veselo znamenje je dejstvo, da se je tevilo udov pomnoilo celo na Korokem, kjer slovenska stvar sicer tako propada. Dokler bode ljudstvo italo slovenske knjige, tudi na Korokem e ni vse izgubljeno! e par let tak napredek in ponosno tevilo 100.000 udov, ki se ga po tihem e dolgo eli marsikatero rodoljubno srce, bo doseeno!
op knjiniar v Celovcu? Ni ravno bogsigavedi kako vano, a napaka je napaka, etudi vmanj vanih stvareh, in treba jo je izpraviti. Zlasti pa je napaka neprilina v olski knjigi, iz katere se mladina pouuje, kajti na ta nain se napaka neizmerno hitro razirja. Tako neprilino napako je citati na 201. strani slovenske slovstvene itanke v temle besedilu: Po dovrenih naukih je postal (op) leta 1820. humanitetni profesor na Reki, a dve leti pozneje v Lvovu, kjer je naposled bil zaasni profesor grine in latinine na vseuiliu. Odondod je priel za knjiniarja v Celovec (1823), dobil potem mesto profesorja poetike na ljubljanski gimnaziji (1827), a rez dve leti je postal knjiniar licejske knjinice v Ljubljani."
Da se ta kriva trditev ne iri dalje, se mi zdi umestno dotine razmere nekoliko pojasniti.
Kot drugoletnik v teologiji je vloil op dne 5. septembra 1819 pronjo za uno mesto nemine na liceju v Zadru na podlagi konkurza z dne 2. septembra 1819. Nato je dobil 25. aprila 1820 obvestilo, da se je zadrsko mesto podelilo drugemu soprosilcu, njemu pa da se je z najvijim odlokom z dne
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si