723, štev.
V Ljubijatii, nedelja dne 21. decembra 1913.
Leto U.
>■»«»
Posamezna številka 6 vinarjev.
W1)AN* Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznih ih — ob i. uri zjutraj; v pondoljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaSai v Ljubljani ▼ upravniStvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; ■ polto celoletno K 20*—, polletno H 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. —• Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina sr n>	pošilja	upravnlštvu.	w
m	Telefon številka 118.	a:
—
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev*
«	Uredništvo (n apravniStvos	st
Učiteljska	Tiskarna, Frančiškanska ulica	št.	8.
Dopisi as pošiljajo uredništvo. Nefrankirana pisma se ne aprejemalo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas« se plačai petit vrsta ta v, osmrtnico, poslana Ua nalivale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja potu	pust.	— Zs odgovor Jo priložiti znamko	t*
m	Telefon številka 118.	m
Wastian.
M a r i b o r, decembra.
Vsakomur bo še v živem spominu, s kakšno škandalozno afero je imelo marca meseca 1912 opravka mariborsko e. kr. okrožno kot porotno sodišče.
Takrat sc je pralo umazano nemško nacionalno perilo, ki je bilo v zvezi s takratnim tajnikom nemškega Ai bcitersghutz«. Vsak Jajik je moral uvidcvati, da se nemško-nacionalna mariborska klika ne sramuje, držati najprimitivnejše elemente, samo, da Je dosežen njen cilj. Takratni tajnik »Arbeiterschutza«, Laval, je izšel iz porotne obravnave v kateri je nastopil kot tožitclj, docela kot toženi, ali vsaj v javnem mnenju obtoženi. Dokazalo se mu je, da je fungiral kot tajnik na čelu društva, ki mu je služilo v najpriprostej-še izrabljanje.
A ne le I.aval, tudi vsem ostalim je bilo to društvo, s silo in nasiljem ustvarjeno, le vir neprestanih izkoriščani, nc le v materijelncm oziru na članstvo, marveč tudi v moralnem.
Laval, oni Laval, ki je bil obdolžen v svoji lastnosti kot tajnik »Ar-bciterschutza« najtežjih prestopkov, Je pa bil tudi — glavni steber, ki je postavil v Mariboru na noge Wa-stiana.
Ko je šel Laval, je rekel nekdo: »Jetzt ist’s auch »nit Wastian aus«. S tem je hotel reči toliko, kot da je Wastian Izgubil eno najboljših opor. Jn ta opora ie bila taka, da ni prav ničesar več manjkalo v ilustracijo mariborske in ž njo vse ostale spodnještajerske klike in njene morale.
A s tem mera velikih škandalov očividno še ni bila izčrpana in morala je priti še druga, večja afera, s političnim in zasebnim družabnim ozadjem. Prišla je afera VVastian, ki se jo skuša na vse mogoče načine, par tednov sem potlačiti — toda očividno, tudi brez najmanjšega upanja na faktičen uspeh.
Kakšen bo izid — je danes pač še nemogoče povedati. Eno pa je gotovo: da bodo ostale posledice tega škandala na životu koruinpiranega in degeneriranega renegatstva, vidne kot globoke zareze v zemlji za plugom.
Široka javnost je pritisnila na Wastiana in kliko, ki ga Je postavila in držala.
Wastian je moral doslej resigni-rati na »Stidmarkino« načelstvo, odložil je podžupanstvo Maribora — seveda, vse le dotlej, da se »afere ne razjasni.«
Po Mariboru so žc kmalu po volitvah vstajali proroki, ki so menili: »Sedaj — in nikdar več.« Kako so si to predstavljali, pustimo za enkrat nerazrešeno, gotovo pa je bilo to vse preje kot prijetno. Slednje je uvideti že iz okoinosti, ker vlada danes v vodilnih nemškonacionalnih in vse-
nemškib političnih krogih popolna disorlentacija, kaj bi bilo storiti za slučaj, da pride do nenadnega razpusta državnega zbora in do novih volitev. Wastiau je odložil že omenjena mandata, pridržal si je pa Oba poslanska — državni in deželni. Vslcd tega postajajo velika nesoglasja tu kot tam, kajti eni zahtevajo, da jc mož primoran, odložiti tudi te zadnje mandate, dokler se »afera nc razjasni.«
K vsemu temu še pride okolnost vprašanja: Se bo li Wastiana postavilo tudi v bodoče še za kandidata ali ne?
Klika ima gotovo že zelo mnogo hudih in ostrili nasprotnikov. Toda, kadar gre za mandate in za vlado, takrat postanejo tudi opozicionaši — klikovci. Socialci so pa znani kot neizprosni nasprotniki onih, proti kojim imajo v rokah orožje.
A kdo naj služi kliki v bodoče za kandidata, če pride do potrebe?
Nemškonaeionalci upajo. A v zadnjem času se je proti Wastianu oglasil tudi »Alldeutschcs Taghlatt«, In ta list dolži Wastiana direktno, da Je šel, jemat knjige in jih v svoji taški za listine odnašal.
Nemški listi na eni strani torej zahtevajo, da Wastian sodno zasleduje knjigarno Lcusclmer & Luben-sky, a na drugi strani napadajo nemški listi sami — Wastiana in ga dolže nečastnih dejanj... Poznamo karakterje ala graški »Suftenblatt«. Videlo se bo, li je »Alldeutsches Taghlatt« v tem oziru izvzeti ali ne. Gotovo je pač, da bo moral NVastian, če toži graško knjigarno »Lcusehnct & Lu-bensky, tudi tožiti imenovani list.
Videli bomo, kako skonča vsa ta afera, ki pomeni danes spodnještajerskemu renegatstvu, prav posebno pa še mariborski nacionalni kliki, najhujše udarec.
Štajersko.
K sklicanju deželnega zbora. V
četrtek, 18. t. m. je konferiral cesar, namestnik grof Clary v drž. zboru s poslancem dr. Korošcem, zaradi cventuelncga sklicanja deželnega zbora, po novem letu. Namestnik je tudi želel zvedeti, pod kakšnimi pogoji da bi bili slovenski klerikalni poslanci pripravljeni, privoliti v kratko zasedanje, v katerem bi se naj določil budgetni provizorij in pridob-ninski davek. Dr. Korošec je izjavil, da ni v položaju dati nikakega točnega odgovora, preden o vsem ni sklepal tudi klub njegovih tovarišev, vendar upa, da se bo le ta sestal še pred novim letom. — Ostali dežel-nozborski, nemški krogi so prepričani, da ne bo nikakih posebnih tež-koč, doseči s slovenskimi klerikalnimi poslanci potreben sporazum za delazmožnost. Smo radovedni, kakšno stališče zavzemo naši klerikalci.
Ne v tujino! čim bolj sc naše ljudi svari pred izseljevanjem, tim
mm
večje je gibanje po gotovih presledkih vsako leto. Gredo na pomlad in gredo tudi na pozno jesen. Vse žene eno: prisrčna želja, dohiteti oni blesteči fantom, ki obeta zlate gradove polno tako zaželienega denarja in z njim blagostanja. Dokler je doma, tak nesrečnik nc premišljuje, kaj je prav za prav vzrok njegovemu gospodarskemu rujinu, kaj mn je pod-kopalo trdno domačijo m ga pritiskalo do tega, da je šel z zadnjimi preostanki svojega imetja v Ameriko. Sele, ko je prodan domači krov in mu zastaja utrujena noga, obotavljajoča se, nadaljevati pot, mu pride ob spominu nemogočega povratka, na um, da bi bilo marsikaj lahko boljše in ugodnejše 2unj, če bi se nc bil udinjal onim,-ki mu vsak dan govore besede božje, obljubljajo raj v domovini, a mu h kratil ponujajo nasproti nikdar sito roko. Rot bridek zasmeh zveni, kadar pišeta »Straža« in »Sl. Gospodar« svarilne članke proti izseljevanju. Zasmeh je tem očitnejši, če ga berejo oni, Hi ne mislijo samo do onih. meja, ki so dovoljene po klerikalni morali. .Vsak, ki le malo trezneje razmišlja, vidi takoj, da klerikalizmu ni na tem, da bi branil izseljevanje kot tako, marveč da tiči za vsem le želja, izgubiti čim največ mogoče malo onih, ki polnijo vedno zevajoče denarnice klerikalnih organizacija se redi s tem denarjem par koritarjev ... Vsega tega se spominjajo, a takrat, ko je ze prepozno, ko ni več mogoče, se vrniti. Blagor onim, ki se pravočasno spoznajo namene slovenskih ljudskih sleparjev, se po njih ravnajo in ostanejo doma!
Slov. Bistrica. (Nesreča pri vlaku.) Ko se je dne 17. t. m. pričel premikati poštni vlak Dunaj-Trst, ie skočil v hipu, ko je bil že vlak v teku iz nekega vagona kmet, ki je padel na hrbet in obležal nezavesten. Hkratu se mu je vlila iz nosa in ust Uri v debelih curkih. Ko se je kmet zavedel, je povedal, da je doma iz Oplotnice in da je postajo v pravem trenotku spregledal.
Ormož., (Klerikalci delajo.) Klerikalci so povsod največji zdražbarji. Kamor postavijo svoje blagoslovljene noge, tam bežita iz mesta mir, ljubezen in zadovoljnost, namesto
njih pa pride poboj, hinavstvo, za-vratnost in kreg. Kdor ne verjame, naj se ozre po naši ostali domovini, naj bere liste, ki ne prinašajo svojim bralcem samo laži. Kaj ni tako? Klerikalcev se vsak boji, kdor je le malo pošten »kot hudič križa«. Klerikalci so pa tudi zavratni, ker poštenega boja ne poznajo in — ker se ga boje, kot roparji, ki napadajo iz zasede. Najpreje ustanove dekliške zveze, za temi pridejo mladeniške zveze, za temi pa navsezadnje še »Orli«, ali po domače čuki. Ker pa vedo, da se poslednjih vsak najbolj varje, tudi najodkritosrčnejši njihovi pripadniki, zato ustanove te šele krat, kadar so prepričani, da ste ze preje omenjeni organizaciji storili svoje »klerikalno delo«. Sele. kadar se čutijo močne, takrat spuste nad ljudi še svoje čuke. Da so »orlovske« organizacije za nič, vedo prav dobro in jih tudi .niti sami ne marajo, razun da delajo ukradene rdeče srajce zanje, pri raznih procesijah in misijonih pa reklamo. Iz kakšnih ljudi izbirajo svoje »Orle«? Ker drugih nimajo, poberejo vse, kar jim pride pod roke. Največkrat so to elementi, ki jih . povsod drugod ne marajo več in so Jih radi tega izključili. Tem oni potem dajejo toliko, da so na toplem, da se jih drže, ker imajo od tega dobiček... Svarimo pred »Orli«!
Ormož. (Zaplotarstvo.) Klerikalci se v zadnjem, času zelo jeze, da jim je »Dan« pri mnogih tako korenito zmešal in zmedel štreno. Niso si pač mislili, da bi jim kdo z njihovo temno namero čukarstva, dal toliko opraviti. Seveda, niso naleteli na prave ljudi, kajti proti ustanovitvi »Orlov« je vse, kar je le količkaj pošteno in drže na lavno ter osebno čast. Mislili so, da bodo s pomočjo »Orlov« ugnali kar trumoma ljudi, pa so se zelo zmotili. Začeli so s terorizmom, misleč, če bodo \ izza plota napadali, bodo dosegli to, kar hočejo: obmoBmenie od naše strani, pa so sc prav pošteno zmotili. Kdor izza plota s kolom pobija, jo dobi o prvi priliki nazaj! Saj je tudi nadčukoma znano, da:	»Kdor Ima
masla na glavi, naj ž njim ne hodi na solnce!« In naši klerikalni zdražbarji ga imajo toliko, da ž njim ne smejo niti na solnčeCe... Napadajte
Razlaga o volitvah.
%
Prva stvar je, draga moja, da volitev ni brez boja.
Danes vsak politizira in če more, agitira.
Tudi ubogi kmečki stan hoče biti spoštovan.
Vedno bolj se skupaj zbira in se proti nam upira.
Kje naj najdemo zavetje, če nas zapodijo kmetje.
In zato naj vsak skrbi, da sc kmet ne prebudi.
Treba je za to skrbeti, da mi vladamo nad kmeti.
Da ničesar nam ne manjka, poskrbi nam naša stranka.
Ona ima trden sklep: glavna stvar je — lasten žep.
In za t«) se mi borimo, da denar potem —- delimo.
Če je v zbornici večina, rešena je domovina.
Tam se dela vse tako, da za nas dobiček bo.
Saj je staro geslo naše: mi skrbimo za pristaše.
Da si stranka opomore, ra zdel ju Jemo podp* tre.
To pa tisti le dobi, kdor za stranko se bori.
Naj kdo kolne ali moli, glavno je, da z naini voli.
Z nami vsak voliti mora. če ne da se mu pokora.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
Ustanovljena leta 1881. y Ljubljani Ustanovljena leta 1881.
obrestne hranilne :	M	3/	01 brez odbitka rentnega
0 :
vloge po čistih
davka.
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron.
LISTEK
M. ZEVAKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
»Dobro! Odhajam torej brez skrbi. Ostavljam ti Žibulejo,« jc dodal Pardajan ter se ozrl z nežnim pogledom na dolg rapir, ki je visel na zidu.
Snel ga je in ga opasal sinu lastnoročno.
»Tako! Zdaj si res vitez, da mu ga ni para daleč na okoli!«
In rekel je s svečanim glasom:
»Bodi močan proti samemu sebi} močan proti možem, močan proti ženskam! Žibuleja ti bo ob strani kot zvesta pomočnica — kot prijateljica, ki se ti ne izneveri nikoli... Z Bogom, sinko, z Bogom!«
»Oče!« je vzkliknil Ivan ves razburjen, »povejte mi ime matere, kateri ste vrnili hčer! Povejte mi ime svojega bivšega gospodarja!«
»Vitez!« je odgovoril stari resnobno, »rekel sem ti, da to ni moja tajnost!«
Po teh besedah je spoznal Ivan, da je očetov sklep neomajen.
Nehal je torej sititi vanj in se zadovoljil s tem, da jc spremil starega bojevnika tja preko pariškega 'bzidja, on peš, oče Pardanjan na konju.
Ko sta bila že orecei daleč od
Pariza, v Monmartrski vasi, je skočil Pardajan s konja, poljubil sina in ga pritisnil nežno na svoje prsi, nato pa se je zavihtel zopet v sedlo in zdirjal v galopu.
Ivan se je razjokal bridko, in žalost ga je premagala tako. da je pozabil kaj kmalu Imeni, ki ju je bil odnesel oče sc seboj, pokopani v svojem srcu.
Tako je ostal sam na svetu, tako je pridobil Zibulejo.
Kakih štirinajst dni po očetovem odhodu se je izprehajal vitez de Pardajan nekega večera ves otožen ob bregu Sene; kar zagleda tolpo paglavcev, ki so vezali ubogemu psu noge, z očitnim namenom, utopiti ga.
»Hm!« je dejal sam pri sebi, »oče mi je naročil, da naj pustim utoniti Človeka — o psu pa ni govoril. Zato ne ravnam zoper njegovo voljo ...«
Odveč bi J)ilo dodati, da se je tako oteta žival naglo privadila svojega osvoboditelja in mu sledila od koraka do koraka.
Pardajan, ki se že sam ni lahko preživljal, jo je hotel izprva spoditi. Toda pes mu je legel k nogam, prekrižal šape, in ga gledal s tako dobrimi in prosečimi očrni, da ga je odvedel vitez s seboj k »Vedeže-valki«.
Čez par mesecev je poznal Pardajan natančno vse dobre »n slabe strani svojega psa.
Dal mu je bil ime Pipo.
Čemu Pipo? To nam ni znano. Naša naloga je, pripovedovati povest, ne pa iskati korenine pasjih imen.
Pipo je bil ovčarski pes z rdečo, razmršeno dlako, ne lep in ne grd, a vendar čedne postave, pred vsem pa vreden občudovanja zaradi krotkosti in umnosti svojih rjavih oči. Njegove čeljusti so bile tako krepKe, da bi bile zgrizle še železo; bil je nekoliko prismojen in je preganjal z velikim navdušenjem vrabce, dreveč se za njimi s povešeno glavo in podirale vse na svoji poti; nazadnje pa se je ustavil in gledal začudeno okrog sebe, kar nekam ogorčen, da ga ptiči niso počakali.
Ta kuža je bil vehk sladkosnedne/., tat, plenilec in lažnivec; ta pridevek ne more presenetiti nikogar, kdor ve, da psi govore, samo ako jih hoče človek razumeti. Med tolikimi napakami pa je imel Pipo veliko vrlino: bil jc hraber, in kar se tiče vdanosti, ga je smel imenovati vitez de Pardajan brez pretil avanja biser vsega pasjega rodu, to se pravi, navdanejše bitje pod solncem božjim.
Tisti večer, ko se je vrnil v krčmo v Pipojevem spremstvu, io je, kakih štirinajst dni po nenadnem odhodu svojega očeta, je zlezel Pardajan žalostno v svojo temno čumnato in sc ozrl z bridkostjo po tem brlogu brez zraka in brez lučL
»Ni mogoče!« je zamrmral sam pri sebi. »Nič več ne morem ostati v tej luknji. Poginil bi v njej, zdaj, ko ni več očeta, da bi mi jo delal veselejšo. Pri Pilatu in Barabi, kakor je govoril moj oče, najti moram sobo. v kateri se bo dalo prebivati. Da; toda kje naj je iščem!«
Ko jc premišljal te reči, je zapazil. da so *se odprla vrata, ki so ležala njegovim nasproti.
Stopil je k njim, porinil jih rahlo in vtaknil glavo v špranjo. Prav nikogar ni bilo v tej lepi, veliki sobi, okrašeni z dobro posteljo, večimi stoli in celo z mizo in naslanjačem.
»To bi bilo zame kakor nalašč!« si je dejal Pardajan.
Odprl je okno; gledalo jc na ulico Sen-Deni.
»Prijazen razgled!« je nadaljeval Pardajan svoj samogovor. — »Zdrav je in primeren, da zbudi človeku dobre misli.«
Hotel je že potegniti glavo nazaj; takrat pa mu pade pogled na nasprotno hišo, ki je stala na drugi strani ulice. V oknu, ki je zrlo s strehe te hiše, je zagledal nekaj, kar mu je izvabilo vzklik presenečenja in občudovanja; bila je glava mlade deklice, tako krasna, obdana s tako prelestno zlatimi lastni in tako sladkega, nedolžnega in ponosnega izraza, da se je zazdelo Pardajanu v prvem trenotku: videl sem angela iz paradiža. Še le čez več trenotkov Je spoznal v tem bitju deklico, ki jo
Je bil srečal že park r at v ulici Sen-Deni.
Ob kriku, ki mu je ušel, je ona dvignila glavo, zardela, zaprla okno in izginila.
^ Toda Pardajan je stal še celo uro na istem mestu in bil bi stal še dalje, da ga ni vzdramil mahoma tuj glas iz njegovega premišljevanja. Obrnil se je, namršil obrvi in zagledal pred seboj mojstra Gregorja Landrija, taeasnega lastnika krčme pri »Vedeževalkl«.
Mojstr Landri je bil rastel v širino, kakor rasto drugi ljudje v dolžino; bil jc torej nepopisno debel. Glava mn je bila gola kakor jajce, in njegove oči so zrle plaho, nezaupno in potuhnjeno.
»Ravno sem bil namenjen k vam, gospod vitez,« je dejal Landri, trudeč se brez uspeha, da bi se priklonil.
»No, saj ste pri meni!« je odgo« voril Pardajan in sedel prav mogočno v naslanjač.
»Kako! Pri vas da sem!« Je jeknil Gregor Landri, in zla slutnja ga je popadla.
»Kako pa! Premenil sem stanovanje; z nocojšnjim večerom se naselim tu.«
Mojster Gregor je poškrlatel, kakor da ga zdajzdaj zadene kap.
»Gospod.« je dejal, napivši se potrebnega poguma iz zavesti svoje pravice, »baš sem vam hotel povedati. da vas ne morem imeti več na stanovanju v vaši dosedanji sobi• • *
Potem pravimo, da vsak je zaveden poštenjak.
Kaj, če se po listih vpije, da so bile sleparije.
Če. se ni vse prav volilo, zmaga vendar le — število.
In mi razglasimo v svet: zmagal je zavedni kmet.
Kdo po sleparijah vpraša: da je le spet zmaga naša!
Da v resnici se slepari, to vsak lahko sam prevdari.
Kako se dobro goljufa, v tem se vsak iz nas spozna.
Najprej sc povabi kmete in se mu da dobre svete.
Potem kažem kmečki buči liberalstvo v pravi luči.
Za reklamo in za hrup poskrbi naš »Domoljub«.
Da se kandidat napiše grem od hiše pa do hiše.
Da se nihče mi ne zmaže, vsak glasovnico pokaže.
V nedeljski pridigi vsem se s peklom zagrozi
Za nadaljne sleparije poskrbijo komisije.
Če za zmago ni več naclc, se glasovnico ukrade.
Draga moja, to ni špas, to volitve so pri nas. ,
Le tako se posktbi, da nam dobro se godi.
kogar hočete! A gorje vam, če boste napadali iredolžne! (Op. uredn. »Stražili« ormoški dopisnik je mnenja, da smo — kot klerikalci — navezani samo na posameznike.)
Ormož. (Tudi nekaj.) »Stražiti« dopisnik bi bil rad duhovit, pa mu ne gre! Zato je oblekel zadnjič kozla in se spravil nad kozo! Le počakaj: bomo povedali, kako je — kozel nekje kozolce preobračal — z backi. Bomo videli, kdo se bo potem bolj zadovoljno smejal!
Dnevni pregled.
Državnozborska ožja volitev v Idriji. Pri deželnozborški ožil volitvl v Idriji je zmagal kandidat narodno-napredne stranke gospod Engelbert Gangl. Dobil je 241 glasov, klerikalni kandidat Arko 220 glasov, 33 glasovnic je bilo praznih.
Nemci — učitelji Turkov. Te dni je dospela v Carigrad izbrana družba nemških častnikov — ki bodo učili Turke v vojaški umetnosti. Znano je. da so bili Nemci že pred vojno učitelji Turkov — njih Šola pa ni uspela, kajti Turki so bili tepeni. Ne ve se natančno, kdo je bil bolj zanič: učenci ali učitelji — resnica je, da so bili L 1912 vsi skupaj tepeni. Toda Nemci niso še obupali nad Turčijo in z Berchtoldom vred upajo, da si bo ta važna evropska država zo-pdt opomogla. Zato so poslali zopet nekaj nemških oficirjev, da bodo učili Turke, kako se je treba bojevati. (Čudno, da se niso od Srbov nič na-uČilO.Nemški oficirji pa imajo v Turčiji še poseben pomen, ker se na ta način dela nemška politika ob Bos-poru. To seveda Rusiji ni posebno po volji, zato postajajo razna orientalska vprašanja vedno bolj pereča. Obeta se že sedaj — burna pomlad.
Crna Gora pred volitvami. Cetinjski dopisnik »Srbobrana« je opazoval priprave za volitve v črnogorsko skupščino. Podatki, ki jih je priobčil, so zanimivi, toda prav nič razveseljivi. Videl je, da se v nekaterih okrajih poteguje za mandat po 10 kandidatov in to brez vsakih političnih principov, temveč samo radi kandidature. V Črni Gori se more govoriti le o treh strankah, ki pa tudi nimajo posebnih programov, in nobena od teh strank ni organizirana. Na Črni Gori sploh ni politično dozorelih ljudi, četudi celi dan ne govori o drugem kot o politiki. Odločujoči činite-Iji so osebne simpatije. Vsak predstavlja svojo lastno politično enoto in vsak ima svoj program. Iz tega se da razlagati, da ljudje, ki so včeraj imeli »skupno prepričanje« stojijo danes eden proti drugemu. Cilj vseh je: dobiti mandat. Zlstematično dela za svoje kandidate samo skupina Marti-novič-Plarnenac. Volitve bodo izvršene pod geslom: »vsak za sebe«. Doslej se ne ve, kako bo s svobodo volitev in kako se bodo novo izvoljeni poslanci združili.
Kako na Češkem delajo revni za svojo šolsko družbo. Češki listi poročajo, da so ubogi bajtarji, tkalci, kojijj revščina je vsepovsod znana, in fabriški delavci v Rejdlicih pri Tan-valdu zbrali 100.40 za češko šolsko družbo in jih odposlali. Tako skrbi narod za svojo deco, da mu je ne vzame Nemec. In pri nas!? Znane so nam bogate vasi na Kranjskem iz katerih pa ni nikdar niti vinarja za našo družbo sv. Cirila in Metoda. Pri Čehih se ličite ljubiti svojo šolsko družbo.
Več za konjske dirke kakor za Husov spomenik. Bogatini čuvajo nazore, ki se pa seveda ne dajo spraviti v soglasje z nazori vsakdanjega človeka. V Pragi, na magistratu so te dni prerešetavali proračun. Šlo se je med drugimi za postojanko: Konjske dirke. Kaj ima 999°/0o praških prebivalcev opraviti s konjskimi dirkami. In vendar: za konjske dirke je bilo dovoljeno 20.000 K za Husov spomenik pa — 2000 K. O 4kronskem božičnem daru za reveže, ki pesek vozijo, so govorili 3četrt ure: 20.000 K za dirke plemenitašev so pa brez debate sprejeli v odseku. Tako je!
Pametno pisanje bolgarskega »Mira«. Sofijski »Mir« piše: Glavni pogoj za trajni mir na Balkanu ie popolno spoštovanje nacijonalne in verske svobode vseli narodov. To so odkrito izjavili vsi pravi prijatelji bal
kanskih narodov, tako Edvard Cirev. kakor tudi Rusija. Ruski listi cisto jasno in razumljivo pišejo, da brez spoštovanja za narodnosti in verske svobode mir ni mogoč. Danes se proti Bolgariji nič več ne more operirati s sumnjo. da misli Bolgarija na revanšo, in da v ta namen sklepa zveze s Turčijo iti Avstro-Ogrsko. Zadnje volitve so pokazale, da bolgarski narod ne mara vojnih homatij. temveč mir. Nobena država ne bo po teh volitvah sklepala vojnih zvez, ki jih narod ne mara. Toda pogoj za mir je — spoštovanje narodnosti in vere.
Uspeh moravskih učiteljev v Petrogradu. Moravski učitelji so dobili lansko leto v Parizu pri pevskem turnirju prvo nagrado. Te dni je nastopilo »Združenje mor. učiteljev« v Petrogradu, kjer so dosegli velikanski uspeh. Po koncertu je bil komerz na čast gostom, katerega so se udeležile razne visoke osebe. 1 aki uspehi čeških pevskih društev bi morali navdušiti tudi nas, ki imamo v
svojih pevskih društvih mnogo dobrih pevcev, da bi se skušali pokazati pred tujino in s tem budili zanimanje za nas.
Smrtna nesreča. Preteklo sredo zjutraj je padel v tovarni na Savi 161etnemu delavcu Janezu Oblaka velik kos železa na glavo. Ubogi fant je bil na mestu mrtev.
Ogenj. Dne 17. t. m. je začel goreti kozolec, last posestnika Janeza Mcžana iz Rečice. Kozolec je pogorel do tal in Mežan ima Škode okrog šest sto kron. Zažgal je enajstletni šolski učenec France Potočnik, ki je kadil v bližini kozolca cigarete.
Mačka povzročila požar. Te dni je začela goreti okrog poldneva Stinglova hiša v Poljanah. Domači so bili ravno pri kosilu. Ogenj, ki se je vnel na podstrešju, je zanetila mačka. Ta se je grela na ognjišču, kjer se ji je vnela dlaka. Uboga žival je hitela v plamenu na podstrešje. Požar se je hitro razširil in je uničil tudi gospodarsko poslopje. Stinglova rodbina je bila tako prestrašena, da niso mogli ničesar rešiti. Posestnik je bil zavarovan ie za majhno svoto in trpi zelo občutno škodo.
Uub!i:aoa,
Vipava.
/
'S
— Vodstvo C. M. družbe. Po naprednih časopisih se vedno natanko zasledujejo darovalci, kateri podpirajo C. M. družbo. Toda na Slovenskem, imamo še kapitaliste in druge premožne ljudi, katerih imena se niso še nikdar čitala, med dobrotniki naše družbe. Nadalje imamo pivovarne, katere zaslužijo iniljone od nas Slovencev. Union, Dreher, Goss, Reininghaus in Puutigam, in te niso še nikoli podarile, niti vinarja za C. M. družbo. Posebno Puntigamska pivovarna proda toliko piva Slovencem. da je prejšnji njen zastopnik Petrič v poletnem času zaslužil same provizije 2000 kron mesečno. Nadalje je tovarna Ceresa in mila, Jurija Schicht, katerega izdelki so pri nas splošno v rabi. Tudi ta mož ni še nikoli nič dal za C. M. družbo. — Vodstvo C. M. družbe, naj se torej sedaj na te ljudi, oziroma njih zastopnike pismeno obrne za kako podporo. Posebno pa še na zastopnike pivovaren, kateri naj potem posredujejo pri svojih tovarnah, da iste kaj prispevajo, za C. M. družbo. — Iste tako lahko prispevajo vsaka za en kamen, 200 kron, kar pa ne bo veliko v razmerju prodaje njihovih izdelkov, nam Slovencem. Ako se pa kateri imenovanih ne bi hotel temu odzvati, naj se
greši in ljudstvo bo pa le dobrotnike družbe podpiralo. — Občinstvo.
— Poroči se danes v škofijski stolnici gospod Pavel Pollak, vele-tržec z žitom v Ljubljani z gdč. Marijo Ješe. Čestitamo!
— Poštni promet za Božič io za Novo leto. Ker se za praznike poštni promet silno pomnoži, so se ukrenile te le odredbe: Dne 21. t. m (nedelja) se bodo raztegnile uradne ure pri predaji pošiljatev vozne pošte, kakor ob navadnih dneh, do sedmih zvečer. Občinstvo se zato nujno opozarja v svojem lastnem interesu in pa, da olajša pošti poslovanje, da odda pošiljatve v kolikor mogoče, že v dopoldanskem času ali vsaj kmalu popoldne, da se jih bo dalo že isti dan odpraviti. Da se bo poštna manipulacija lažje in hitreje razvijala, je priporočati, da se pošiljatve. njih obsežnosti, teži in transportni daljavi primerno trdno in trpežno zavijejo in da je naslov' natančen in razločen (če je treba, ime ulice, hišna številka, nadstropje, številka vrat). Naslov bodi zapisan neposredno na ovoj sam, če pa to ni mogoče, ga je prišiti na pošiljatev ali pa trdno in sceloma prilepiti nanjo, nikakor pa ne samo pripečatiti. Priporočati je tudi, da se dene v pošiljatev še eden popolnoma enak naslov, ker se jo na ta način lahko odpošlje tja,
Vipavska dolina je znana po vsem svetu po svojem izbornem vinu. Pa tudi Vipavci so bili znani daleč po svetu kot vrlo narodni ljudje. Sedaj je Vipava najbolj klerikalen kraj na Slovenskem.
Roparski napad. Rudar Dominik Knap iz Črne na Koroškem je pred nekaj dnevi popival z dvema neznanima fantoma v neki gostilni v Pliberk«. Ko se ie odpravil dom«, sta ga ta spremljala. Eden od spremljevalcev je šel nato dalje, drugi pa je nenadoma napadel Knapa, ga vrgel na tla in mu pretil, da ga ubije, če mu ne dd denarja. Končno se je odkupil Knap za 10 K od roparja. Orož-ništvo je poizvedovalo po sopivcih Knapovih in dognalo, da sta hlapca Jožef Samec iz Lcše in Albert Herzog iz Prevaljev. Oba so izročili okrajnemu sodišču v Pliberku.
Mož in žena utonila. Hišni posestnik Franc Heimer iz Zatca na Češkem in njegova žena sta dne 14. t. m. pobirala drva iz reke Ogrc. Nenadoma pa sta padla oba v valove in sta v kratkem času v njih utonila.
Velika goljufija. Na Dunaju je postal te dni žrtev nesramnega lopova tamošnji zlatar Schlesinger.
Obsojen tmičilec živali. Sodišče v Szcgedinu je dne 19. t. m. obsodilo zaradi mučenja živali 191etuega izvoščka Egyhazvia na osem let težke ječe. Surovina je odrezal nekemu konju jezik.
pa takoj objavi v časopisih. Zakaj od £amor je namenjena, tudi tedaj, če ljudi, kateri zbirajo sto in stotisoče, celo milijone slovenskega denarja, imamo pravico zahtevati od njih tudi kako drobtinico. In le naše dobrotnike bodemo Slovenci podpirali. —
Prijatelji Družbe.
Na našo notico glede kandidature g. Hribarja v trg. obrtno zbornico smo bili opozorjeni od dobro poučene strani, da v trg. obrt. zbornico ni kandidiral g. Hribar, kakor bi se sodilo iz one notice, ainpak je g.
Hribarja kandidiral izvrševalni odbor nar. napr. stranke. Toliko, da ne bo kakega ‘nesporazumlienja.
— Trgovci in C. M. družba. Sedaj so g. trgovci dosegli vspeh, da jim ni potreba več dajati novoletnih daril in ne reklamnih koledarjev, svojim odjemalcem. G. trgovci so takrat obljubili, da bodo namesto teh daril, darovali v druge dobrodelne namene. Občinstvo je bilo s to izjavo naposled zadovoljno. Ker pa imamo Slovenci našo prekoristno C. M. družbo, katera tako zelo potrebuje podpore, naj bi se g. trgovci sedaj svoji obljubi tudi odzvali. S tem, da podarijo za C. M. kake gotove vsote. Lansko leto se je teinu vabilu odzvala edina — g. M. Tičar trgovina s papirjem s tem, da je podarila družbi 20 kron. Kje so bili pa drugi trgovci takrat? Dolžnost vsakega je, da sc odzove po svoji moči, posebno pa šele veletrgovci in tna-nufakturne trgovine. Pa ne samo tukajšnji, zakaj Ljubljana ima tako največ izdatkov, ampak tudi trgovci na deželi naj bi bili po svojih močeh prispevali. Ravno tako so dolžni isto storiti gg. mesarji, peki in gostilni čarji — izvzetnši tiste, kateri imajo plačilne listke, ali pa nabiralnike v svojih gostilnah. To pa tisti, kateri imajo nabiralnike na mizah, ne pa mogoče skrite na kakih omarah.
Kako lepa svota bi se nabrala, ako storijo ti gospodje po zgledu g. 'ličar, svojo dolžnost. Sedaj je ravno pripraven čas, trgovci bodo pa le izpolnili svojo dano obljubo. Občinstvo pričakuje izjave v časopisih, koliko in kateri trgovec da je podaril ob novem letu za C. M. družbo. Tukaj je torej vsak izgovor ničev! Zakaj, nekaj kronic lahko vsak trgovec po-
Gledališče za otroke.
Letošnji Miklavžev in božični trg je bil zelo bogat. Saj se skuša vse moderne iznajdbe čim prej spraviti tudi v igrače. Dočim so bile včasih deklice zadovoljne s svojimi punčkami, dečki pa s svojimi konjički — nudi sedanji čas velikansko izbiro igrač. Deklice si lahko urede celo hišo z gosti in opravo, s kuhinjo in gospodinjstvom, dečki pa lahko izpremene sobo v svet z modernimi napravami: po šiiuth leze železnica, preko nje leti pravi električni tramvaj, nad njim plava predrzni zrakoplov; v drugem kotu stoji trdnjava z oboroženo vojsko, medvedje in razne druge živali se v resnici premikajo. Da je zabava popolna, je preskrbljeno tudi za kinematograf z zanimivimi filmi — skratka otroci naše dobe so srečni, ker imajo toliko lepih igrač.
Pri tem pa se opazuje, da ima v tem oziru moderni svet svojo slabo stran, kajti pogosto pride ravno vsled tega prenasičenje in nezado-voljnnost.
Otrok se razvadi, vse mu je odveč — in postane siten. To se večkrat dogodi ravno pri otrocih, ki imajo veliko izbiro igrač.-
Zato je tudi v igračah treba biti izbirčen.
Prva in glavna lastnost vsake igrače je, da jo otrok obvlada. Igrača, ki presega duševne zmožno-
sti otroka, za njega ni več igrača. , Treba je torej paziti, kajti vsakdo je lahko opazil, da otrok najrajše razbije ono igračo, ki je ne razume. V tem oziru je kmečki otrok, ki si vz navadne korenine ustvari konjička, srečnejši, nego meščanski otrok z igračo, ki je morebiti stala večjo svoto kron.	.
Toliko smo hoteli v splošnem opomniti glede igrač. Isto velja tudi glede otroškega gledališča.
Vsakdo je imel priliko opazovati izredno veselje, ki ga imajo otroci s predstavami. Tudi v tem oziru so otroci naše dobe srečnejši, nego njih predniki.
Znane bajke: Snegulčica, Tr-njulčica in Rdeča kapica so živele, včasih le v pripovedovanju potrpežljivih tetk, nezadovoljnih pestunj in starih dedov. Pozneje so jih imeli otroci v slikah — zadnja leta so jih predstavljali z raznimi aparati (ski-optikon) — sedaj jih kažejo že s ki-nomatografi.
V tem oziru so otroci velikih narodov mnogo srečnejši od naših. Kajti otroška literatura, ilustrirane bajke itd. itd. vsega imajo drugod dovolj, dočim se morajo naši otroci zadovoljiti s par knjigami — oziroma morajo poseči po nemških izdajah.
Letošnji Miklavž in Božič pa sta prinesla s seboj novo zabavo za otroke — namreč otroško gledališče.
Otroško gledališče (gledališče z marionetami ali lutkami — Puppen-
theater) je spadalo sicer že od nekdaj med igrače, toda otroci niso vedeli, kaj bi z njim počeli, ker niso imeli iger. Zato so se navadno gledališča kmalu naveličali. Vse drugače pa je bilo zanimanje n. pr., če je kdo igral in so otroci samo poslušali. Sedeli bi bili pri.miru cele ure. S kakim zanimanjem so n. pr. gledali kak »Gašperiteater«! Tu se je videlo kakega pomena lahko postane za otroke gledališče. In ravno to tako »hvaležno občinstvo« je bilo brez gledališča. Otroci velikih mest so v tem srečnejši od naših, kajti tam dajejo gledališča posebne predstave za otroke, 'budi pri nas smo jih imeli prejšnja leta. Gledališka kriza pa je tudi to uničila. Toda gledališke predstave za otroke se morajo vršiti le v mestih, kjer so gledališča — otroci manjših krajev niso tako srečni, da bi videli gledališče.
Zato se je začelo zadnji čas ustanavljati povsod posebna marionetna gledališča. V Monakovem, na Dunaju, v Pragi obstojajo že par let. Letos so ga ustanovili v Brnu in imajo baje »razprodane hiše«. Zadnji čas so se zavzeli za to damski odbori raznih narodnih društev in tako se ustanavljajo otroška gledališča po vseh mestih.
Čehi so ustanovili že lansko leto posebno društvo »Zveza prijateljev marionetnega gledališča.« Zveza izdaja svoje glasilo »Cesky lout kjer se obdelujejo važna vpras.
glede režije itd. Ta »Zveza« je izdala tudi celo vrsto iger (doslej 25), ki so primerne za otroški oder. Češki slikarji so se zelo zanimali za to gibanje. Slavni češki slikar Aleš, ki je letos umrl, je narisal načrt za marionete. Tc lutke (češko: ioutka) so 2.5 cm visoke in so gibčne: premikajo se na nitkah. Doslej so izdali 42 lutk. Stanejo po 2—3 krone. Češki slikarji pa so priskrbeli tudi za primerno scenerijo in tako je izdala firma Vitek v Pragi cel oder s kulisami. Oder se da zložiti, da se lahko prenese iz kraja v kraj. Kulise so umetniško izvršene. Te odre in lutke sedaj naročajo šole in razna društva. Skoraj vsaka večja družina ima — oder doma. Skratka imajo otroci veselje. Bili so časi, ko je bilo marionetno gledališče priljubljena zabava tudi za odrastle — pozneje je postala igrača za otroke — sedaj pa se hoče zopet povzdigniti.
Zadnje čase se je. o tern mnogo pisalo. Med letošnjimi Miklavževimi in božičnimi darovi stoji gotovo na prvem mestu. Kakor slišimo, se tuai v Ljubljani pripravlja tako gledal sc za otroke. Se večjega pomena pa bo
za druga manjša mesta. po e	a
mesta ob narodni meji. T ako gledališče je velikega vzgojevalnega pomena. Zato je treba, da se udomači tudi pri nas.
Ako bodo vse priprave gofove, bodo že v bližnjih božičnih dneh
je zunanji naslov odletel ali če se ie zbrisal. Taka pošiljatev se odpre in poišče v nji drugi naslov. Želeti je tudi, da stranke sprcmnice pravilno izpolnijo in vsebino natanko označijo, da se izognejo pri predaji vsakte-rim neprilikatu. Posebno se opozarjajo na pošiljatve, ki so podvržene vžitnini. Pri takih pošiljatvah, ki gredo v mesta, kjer je uvedena vžit-nina. kakor Dunaj. Praga, Gradec, Trst itd. je priporočati, da se na naslovni strani pošiljatve same in na spremnici označi vsebina v tistih množinah (kilogrami, litri, komadi), po katerih se zaračunava vžitnina, da gre tako tudi hitreje poslovanje pri odmeri vžitnine hitreje izpod rok. Da se tudi dospele pošiljatve ročneje dostavljajo, sc stranke nujno naprošajo, da dostavljavca čim hitreje in brez zamude časa odpravijo s tem, da oddajne listke hitro podpišejo in pristojbino z drobižem poravnajo, ker menjavanje večjih bankovcev dostavljaka silno zamudi, najmanjša zamuda pa na splošni promet neugodno vpliva Za pošiljatve do pet kilogramov je dostavnine 10 v, za težje 20 v. Če gre k cui spremnici po več paketov, je plačati dostavnimi za vsakega posebej. Končno se opozarja občinstvo še na to. da ne gre prilepljati na dopisnicah in razglednicah dobrodelnih in varstvenih kolekov na prostor, ki je odmerjen naslovu, ker se sicer take pošiljatve smatrajo za pisma, ki morajo biti kot taka frankirana. pa mora zanje plačati naslovnik naknadno
poštnino.
- Božičnica I. in H. mest. slov. otroškega vrtca vršila sc je IB. t. m v šolskih prostorih Imenovanih zavodov. Obdarovanih je bilo 150 otrok z obleko, čevlji, igračami, s pecivom in slaščicami, v kar sc je porabila božična dotacija 800 K, katero vsako leto podeli mestna občina ljubljanska. Za ta velikodušeu dar izrekata vodstvi v imenu staršev obdarovanih otrok najtoplejšo zahvalo preblagorodnemu g. županu dr. Iv Tavčarju in slav. občinskemu svetu. Razdelitvi daril na obeh vrtcih pri sostvoval je c .kr. okrajni šolski nadzornik g. Ant. Maier.
— Operna noviteta »Madonlr, žongler«, ki se uprizori v Ljubljani prvič in drugič v pondeljek in torek, je mirakel v treh dejanjih. Sodelujejo vsi moški operni solisti, oba tenorista gg. Jastrzebski in Lowczyn ski, oba baritonista gg. Vuškovie ir, Kondracki, oba basista gg. Križaj iti Lesič ter še pet moških solistov; prvega in drugega angela pojeta gdč Lovrenčakova in gdč. štorekova. Zbor predstavlja fratre, kavalirje, kmete, pisarje in prodajalce. Za vsa tri dejanja so dospele iz slikarskega ateljeja kr. deželnega gledališča v Zagrebu krasne, nove kulise in novi prospekti popolnoma po vzoru dunajske dvorne opere. Začetek ob S. zVečer, konec po 10. uri. — m vstopnice za vse sedeže je dohiti v Cešarkovi trafiki. Tudi gostom z dežele je možno postreči z vsemi vrstami prostorov.
  Zveza dramatičnih društev
prične izdajati »Talijo«, ki bo izhajala (v snopičih) v nedoločenih terminih, vsaj po petkrat na leto. Obseg snopiču 5 do 6 pol. Format 25. snopiča »Talije«, tiskal A. Gaberšček v Gorici; tisk ravno isti; ovitek malo trši kakor pri imenovanem zvezku; posamezne pole morajo biti sešite in ne z žico spete; število iztiskov 1000. Slovenske tiskarne, ki bi prevzele to delo, blagovolijo naj poslati predsedstvu Zveze dramatičnih
se
jtroci v njem zabavala
Dalje v prilogi.
Priloga „Dnevua štev. 723, dne 21. decembra 1913.
društev svoje ponudbe do inclusive $. januarja 1914 in priložiti tudi vzorec papirja. Ponudbe jc nasloviti na Zvezo dramatičnih društev v Ljubljani, Mestni trg 17. II.
— Ciril Metodove podružnice In oskrbnike družblnih nabiralnikov prosimo, da odpošljejo svoje prispevke po položnici ali pošt. nakaznici do ?5. decembra t. I. vodstveni blagajni.
— Slovensko planinsko društvo priredi 1. februarja zopet svoj priljubljeni planinski ples v Narodnem domu v Ljubljani; v poletni sezoni pa priredi društvo ljudsko veselico v Bohinju povodom otvoritve hotela Zlatoroga ob Bohinjskem jezeru.
— Podružnica Ljubljana L avstrijskega društva državnih uslužbencev priredi, kakor smo že svoje-časno poročali dne 10. januarja 1914 v veliki dvorani hotela »Union« plesni venček v korist pomočnemu zakladu. Vstopnina znaša 1 K. — Ker je smoter te prireditve vseskoz humanitaren — namreč iz tega zaklada obdarujejo se onemogli člani In njih vdove ter sirote, je pričakovati, da slavno občinstvo v kar naj-veČJem številu poseti to izborno prireditev. Godbo preskrbi slavni orkester c. in kr. pešpolka št. grof Beck v Oorici — skratka, odbor ne štedi z žrtvami, da bode ta plesni večer vreden sovrstnik vsim enakim prireditvam — če Jih ne bode nadkri-
Ueval.	J'
— Plesna zabava društva slov. trg. sotrudnikov, vrši se danes od 6. do 10. ure zvečer, kakor običajno v mali dvorani Narodnega doma.
— Občni zbor čitalnice v Spod. Slškl se bo vršil 26. decembra 1913 ob 2. uri popoldne v čitalniški dvorani po običajnem dnevnem redu. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Odbor.
— Neka ženska stanujoča v fTrnovem vodi vsako nedeljo in praznik svojega sina in hčer po gostilnah, da se ljudje naravnost norčujejo iz njih. Zraven pa še tudi dve drugi frajlici, zato da ji daste vsaka za kak litrček, ker ga ona zelo rada pije, če sc kod kaj zastonj dobi. No to je lepo: kakor kakšna agentinja ki kupčuje z mladimi teličkami; samo kupcev je premalo. Saj ona še sama rada kje na kakšnega »pošpe-ca«, če ima fajn zasukane brke. No, lepe stvari. Punčke in fantje, le za njimi, da ne zamudite! »Redka prilika«. — Opazovalec.
— Mestno drsališče pod Tivolijem. Mestno drsališče pod Tivolijem se Je z včerajšnjim dnem otvorilo. Letne vstopnice dobivajo se pri me-itni blagajni in pri hišniku na drsališču. Dnevne vstopnice pa pri blagajni na drsališču.
— Za božič. Današnji list za »Ljubljano ima prilogo tukajšnje tvrdke Ign. Vok, Sodna ulica št. 7 in opozarjamo sl. občinstvo, da si pred nakupom božičnega darila ogleda veliko izložbo imenovane tvrdke, ki irii« priznano najboljše Pfaffove šivalne stroje v krasnih najnovejših op.-mi ah v zalogi. Cene in plačilni poguji so ugodni, da si lahko vsakdo nabavi en fini šivalni stroj, ki je v resnici najkoristnejše božično darilo vsakomur.
— Opozarjamo na inserat tvrdke Fr. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1.
— Gostilničarje in kavarnarje opozarjamo na inserat licitacije šampanjca!
— Slednjič 6ama, veseloigra v 4 delih dosegla je včeraj v Kino »Ideal« največji uspeh smeha. Če rečemo da sledi dovtip dovtipu, da je eden položaj bolj kritičen kakor drugi, da razvija Donat neprecenljiv humor, da se eno uro pozabi na vse, samo ne na smeh, tedaj smo opisali film. — Mnogo zanimanja vzbuja nežni ples »tango«, ki se predvaja tudi pri popoldanskih predstavah. Tudi druge slike krasnega sporeda so prvovrstne. Ta izvanreden spored se predvaja do torka. Na Sveti večer je kinematograf zatvorjen.
— Loterijske številke. Dunaj: 80, 84, 45, 78, 64.
Trst.
Italijanska poslanca, Gasser In
Pltacco, vlagata v zadnjem času prav pogosto interpelacije na ministrskega predsednika proti zaposle-nju slovenskega delavstva in usluž-benstva. Ni dolgo temu, ko sta se pritoževala in lagala, da zasedajo-slovenski delavci pri stavbinski obrti itd. vsa mesta, zdaj pa sta se vrgla z ognjevito navdušenostjo na državne in Južne železničarje. Dokazujeta, da so Slovenci v primeri z Italijani v veliki večini nastavljeni pri zgoraj omenjenih Italijanih in da se dela s tem italilansk. prebivalstvu velika krivica. Mi se gotovo ne pečamo s temi revami zavoljo tega, da bi jim delali Čast, pač pa za to, ker je potrebno, da naša javnost vidi, s kakim
veseljem se plazijo italijanski poslanci okoli vlade z edinim namenom, da bi Slovencem škodovali. Razume se, da bi bilo tem ljudem najljubše, če bi se povsod vse Slovence odpustilo ter pognalo s trebuhom za kruhom ... Italijani mislijo, če se jim je vlada vsedla na limanice zaradi namestništvenih odlokov, da se jim bo morala tudi zanapre). če bi Slovenci spali, bi seveda ne bilo mnogo drugače. Toda naša dolžnost je, da smo oprezni in da strogo pazimo na to, kar uganjajo naši narodni nasprotniki. Gasser in Pitacco vidita veliko krivico v tem, da so slovenski uslužbenci pri železnici v večini. Mari bi Italijani še k železnici (v državne službe) hoteli spraviti same regnikole? Da je po železnici pod tržaško direkcijo uslužbenih več slovenskih nego italijanskih uslužbencev temu se ni čuditi — saj tečejo te proge vendar Izključno le po slovenskih tleh. Sicer pa se nam čudno zdi, da se Oasser in Pitacco v svoji interpelaciji nista pritožila tudi proti Nemcem, ki jih Je pri železnici v naših krajih vedno večje število. Proti tem nista našla niti besedice, proti Slovencem pal Slovenski železniški uslužbenci imajo pravico biti uslužbeni na domačih tleh, medtem, ko nemški nimajo pravice, da bi Jih odganjali ter jim odvzemali kruh. Te pravice se Slovenci dobro zavedamo. Da bi le Italijani spoznali, da je njihova dolžnost, da nas kot domačine puste v miru in da jc bolj pametno, če se vržejo v boj proti nedomačinom, proti Nemcem, ki tu nimajo nič iskati. Vemo, da se Italijani ne bodo izpametovali, ker imajo pretrde buče. če bi v Gradcu vsak drugi dan potolkli Nemci italijanskim dijakom glave, pa bi menda tudi prav nič ne pomagalo. Nemci jih zmerjajo z »Wallische Katzelmacher«, oni pa se Jim ponižno prilizujejo. Pa so to ubožci! Ko vidimo take napol polomljene »energije«, nas mora naravnost navdušiti boj proti njim. če bomo Slovenci znali porabiti vse svoje sile in moči, se nam nikogar ne bo treba bati, nasprotno, marsikateri bo trepetal pred nami, pred vsem seveda oni, ki nam povzročajo krivice in ki nam želijo vse najslabše. V našem narodu je moč — samo da bi jo znal rabiti 1
Osrednji izvrševalnl odbor NDO. bo imel danes, v nedeljo, ob 10. dopoldne važno odborovo sejo v društvenih prostorih.
Lastniki »Edinosti« še niso pri-poznali zahtev stavcev, vsled česar je položaj neizpremenjen. Uprava »Edinosti« je izdala neki letak, v katerem utemeljuje, da so zahteve stavcev neopravičene. Pove nadalje, da oni, ki so dali denar za njihovo podjetje na razpolago, niso nikdar niti zahtevali niti dobili nikakih obresti.
Nova slovenska šola v tržaški okolici. Te dni je bilo dozidano novo šolsko poslopje za dve vasici v zgornji tržaški okolici, namreč za Padriče in Gropado. Doslej so morali hoditi otroci teh dveh vasi v šolo v Trebče. Ker pa Je število otrok naraščalo, Je postajala trebenjska šola pretesna. Magistrat tržaški je bil tedaj prisiljen, ali razširiti šolo v Trebčah s prizidki, ali pa sezidati novo šolsko poslopje v Trebčah. Naposled pa so se vendarle odločili pri našem magistratu, da sezidajo novo šolo med vasicami Padriče in Gropado. To je bila menda prva usluga, ki jo je napravila tržaška mestna občina našim okoličanom na šolskem polju. — Stroški za to novo šolsko posopje znašajo okrog 53 tisoč kron. Ta šola je najmanjša v vsej tržaški okolici, a še ta malenkosten strošek ako pomislimo, da stanejo italijanske mestne šole milijone) se je dolgo časa branila izdati mestna občina. A bila je menda uverjena, da ne gre drugače.
Stanje obeh rešenih rudarjev, ki sta bila pripeljana Iz Vremskega Britofa v tržaško mestno bolnišnico, je izborno. Oba Diku in Pask, se počutita prav dobro, in kar je najboljše znamenje, imata dober tek ter trdno spanje. V nekoliko dneh bodeta že lahko zapustila tržaško bolnišnico. — Zelo se zanimata za vse, kar se godi v Vremskem Britofu. Bog ve, kam se obrneta, kadar okrevata. Gotovo pa Je, da ne pojdeta več v rudnik Vremskega Britofa.
Silna tržaška burja, o kateri smo pisali včeraj, da je pričela hudo razsajati po Trstu ter da je zahtevala več žrtev, divja še vedno. Med žrtvami, ki jih je poiskala včeraj, je tudi Jakob Matulič, star 15 let, stanujoč v ulici Capitelli 5. Delal je na hiši št. 50 v ulici Farneto, a ga je vrgla burja z odra. Revež je padel na cesto ter se Je hudo pobil. Zlomil si je tudi roko v ramenu. Danes, v petek, je začela zmrzovati voda, čeprav je sijalo solnce.
Vendar so se spomnili tudi naših okoličanov. Ko so se pojavili v Trstu
prvi slučaji tifusa, smo povedali, da je odredila mestna občina razkuževanje kanalov in obcestnih jarkov, v katere je dala polivati apneno raz-stopino. Med drugim smo omenjali tedaj, da razktižuje mestna občina le po mestu, na okolico je bila čisto pozabila, čeprav so se bili pojavili tudi tamkaj slučaji tifusa. To zani-krnost smo grajali, in morda je pripravilo ravno to naše grajanje našo občino, da jc pričela z razkuževanjem tudi po okolici. Kako se to izvršuje, naj pogledajo naši občinski zastopniki, in ako ne najdejo vsega v redu, naj se pritožijo na oblasti.
Morski galebi. V petek zjutraj sc je poiavilo v pristanišču pred ladjedelnico pri Sv. Marku silno število morskih ptic, galebov (ki so podobni belim golobom). Živali je bilo toliko na vodi, da je izgiedala belo. Najbrže so iskali živali v tem kotiču zavetje pred silno burjo.
Tržaške Slovence je zadela težka izguba. Neizprosna smrt je nepričakovano iztrgala iz njihove srede ljubeznjivega družabnika, čigar zlato srce je spoštoval vsakdo, kdor ga je poznal — gospoda Antona Turka. Komaj 30 let je imel in že je odšel od nas, na globoko žalost vseh, ki smo ga poznali. V narodnem oziru poine-nja za nas ta odhod v večnost nenadomestljivo izgubo. Pokojnik se je narodnega življenja udeleževal, kolikor mu je le njegov trgovski poklic dopuščal. Bil je ustanovitelj in predsednik »Pevskega društva Trst«, odbornik Dramatičnega društva in član drugih narodnih prosvetnih tržaških društev. Bil je spoštovan tudi kot trgovec in bil kot takšen predsednik iz-delovateljev in lastnikov žganjaren. Pokojnika tržaški Slovenci ne bodo pozabili. Naj v miru počiva!
»Pevsko društvo Trst« sklicuje svoje Člane, da se snidejo ob 1 uri pri Turkovem domu, da od tam spremijo na zadnjem potu svojega ustanovitelja in predsednika k večnemu počitku.
Slovensko gledališče v Trstu.
V nedeljo popoldne ob 3Vfj je zopet kronska predstava, uprizori se potresna moderna drama italijanskega pisatelja G. A. Traverse »Svatbeno potovanje«. Vsi sedeži stanejo samo I krono, stojišča pa 50 vinarjev. — Zvečer se poje prekrasna Smetanova opera »Prodana nevesta«, v kateri zopet gostuje g. Stanislav Orželski. Ostale vloge so v rokah gg. Prim-priča, Rumplja, Svagelja ter damah Tritzove Lepuše In Kovačičevo. Predstava je v abonenientu in začetek je ob 8 %. Med overturo bo vhod prepovedan.
Zanimiv slučaj.
Mož, ki je živel 28 let kot ženska. — Pot v Ameriko In povratek v domovino.
Včeraj Je prišel v Ljubljano na nabor Jožef Cerar, ki je živel 28 let kot ženska pod imenom Marija Cerar. Ta slučaj Je gotovo edini te vrste v naši državi in bo vzbudil gotovo svetovno senzacijo. Naš poročevalec je imel včeraj popoldne priliko govoriti z Jožefom Cerarjem in je pri tem poizvedel tudi sledeče podrobnosti.
Dve dekleti sta namenjeni v Ameriko.
Pred dobrim mesecem sta prišla v pisarno g. Kmetetza, zastopnika Avstro - Amerikane v Kolodvorski ulici dve brhki dekleti tam nekje od Moravč. Hoteli sta oditi v Ameriko in sicer v Cleveland. Predložili sta svoji knjižici. Ena se je pisala Marija Cerar, druga pa Fani Grošelj. Marija Cerar je bila nenavadno visoke postave in krepkih udov. Fani Grošelj pa je bila prav fletkana punca, oblečena skoraj boli po gosposko. Vožnjo za obe osebi je plačala Marija Cerar in dekleti sta odpotovali v Ameriko. Vozili sta se skupno z drugimi ženskami in sta se v udobnih .prostorih parnika prav dobro počutili.
Ruski tat.
Ko je ladja pristala v New-Jorku, se Je naenkrat raznesel glas, da je neki Rus nekomu ukradel denar in da se skriva na parniku v ženski obleki. Zato so vse krepkejše in kolikor toliko sumljive ženske posebej preiskali. In res so med terni odbranimi ženskami kmalu naleteli na nekega moškega in so se zelo razveselili, da so zasačili — tatu. Toda kako so bili presenečeni, ko se je naenkrat izkazalo, da to ni ruski tat — ampak — Marija Cerar. Primerjali so osebo s knjižico in se je vse ujemalo. Marija Cerar pa je imela lepe do pasa dolge lase — ki bi moškemu vendar ne mogli čez noč zrasti. Arne-rikanskim uradom to ni šlo v glavo in ko so ruskega tatu pote-1 drugod zasledili — so videli, da stoje pred čudno evropsko zagonetko, ki je bolj
neverjetna nego najbolj izmišljena a-merikanska raca. '
Preiskava.
Dočim so drugi potniki in potnice nastopili svojo nadaljno pot v ljubo Ameriko — so Marijo Cerar v New Yorku pridržali. Njena tovarišica Fani Grošelj je smela oditi naprej. Zdravniki so Marijo Cerar preiskali in so videli, da je moški. Da se kdo preobleče v moškega in skuša na ta način priti v drugo deželo, se pač večkrat zgodi, toda Marija Cerar je imela dolge ženske lase in vsi uradni dokumenti so se glasili na žensko ime: Marija Cerer. ter se tudi sicer z osebo popolnoma strinjali. Toda amerikanski uradi si s to zagonetko niso dolgo belili glave, ampak so kratko malo Marijo Cerar spremenili v pravega moža. Odstrigli so ji lase, kupili so ji moško obleko in kmalu je stal pred njimi zdrav kranjski fant z imenom Cerar.
G. Kmetetz je dobil obvestilo od ameriških uradov, da se bo potnica, ki je prišla pod štev. 24.861 v Ameriko (brez imena) vrnila nazaj vsled »fizikalnega defekta«.
Povratek v domovino.
Cerar je bil New Yorku 12 dnij. Prve trdi dni so mu še pustili žensko obleko, potem pa so mu vse vzeli, razven enega ošpetlja, ki so mu ga pustili za spomin na njegovo »žensko dobo«. Kupili pa so mu dve moški obleki in so ga vrnili v Avstrijo nazaj, da se tam prepričajo. Če nimajo morebiti enega moškega več, nego so jih našteli pri zadnjem ljudskem štetju. Cerar se je vozil z Istim parnikom nazaj in pravi, da se mu je prav dobro godilo. Potniki so spoznali njegovo usodo, zato je bil predmet splošne pozornosti. Že v New Yorku sta dala Cerarju dva fotografa po 5 dolarjev, da sta ga fotografirala v moški in ženski obleki. Na parniku Je porabil Cerarja zdravnik, da je stregel nekemu bolniku. Cerar je namreč zelo spreten in zna vsa moška in ženska dela.
Prihod v domovino.
Cerar je zapustil svojo domovino kot ženska in se je vanjo vrnil kot mož. 2e v Trstu so se zanj zelo zanimali — kaj šele, ko je prišel v Ljubljano v pisarno Kmetetz. Tu so ga komaj spoznali. Še večje začudenje pa je bilo v njegovem rojstnem kraju. Seveda je bila o tem obveščena tudi oblast, ki je imela dognati, kako se je mogla zgoditi taka usodna zinota, da je v sredi Kranjske živel en moški 28 let kot ženska. Te dni je bil Cerar večkrat zaslišan na Brdu in v Kamniku. Včeraj so Cerarja prekrstili in mu uradno določili ime Jožef. Prekrščenje sta izvršila kamniški dekan in okr. glavar, v po-selsko knjižico se je vpisalo uradno, da se imenuje poslej Jožef. Ob enem se mu je dalo dovoljenje, da se lahko tri leta svobodno giblje po Avstriji — ampak v Ameriko ne sme. Seveda se je oglasila tudi vojaška oblast in je vprašala, če bi novo iznajdeni mož znal morebiti tudi puško nositi. Včeraj je bil Cerar tu na naboru in gospodje so za enkrat rekli: ne.
Kako se le zgodila pomota.
Vsakega gotovo najbolj to zanima, kako Je mogoče, da more v današnjih časih med nami živeti moški 28 let kot ženska. — Na to vprašanje Cerar sam ne ve pravega odgovora. Pravi le, da je njegova mati želela, da bi imela hčer in ne sina. Vsled tega ga je baje dala krstiti na žensko ime in ga jc pustila v kiklji, ko mu je bilo Čas napraviti hlače. Tako je ra-stel Cerar kot ženska — česal si je lase in je sploh opravljal vsa ženska dela. Cerar je dosledno govoril na a (sem šla, sem delala itd), tako, da nihče ni mogel slutiti ženske. Kakor se zdi, se le Cerar dobro zavedal svojega spola, samo materi ni hotel napraviti te žalosti, da bi se preoblekel. Ko ga je mati pred seboj zagledala kot fanta, je tako zajokala, da se je še njemu milo storilo.
Življenjepis.
Cerar je rojen I. 1885. v vasi Selo blizu Moravč. Ima še par bratov in sester, ki so v Ameriki. Cerar je bil zelo priden in je kot ženska delal na domu svoje matere. Pri tem pa si Je zaslužil še lep denar tako. da si je kupil posestvo, ki ga je pred odhodom v Ameriko prodal. Ljudje so splošno sodili o njem, da je mešanec (pastatel), seveda ga niso hoteli s tem žaliti. Sicer pa je izgledal popolnoma kot ženska. Naš poročevalec je videl fotografijo, na kateri je fotografiran kot ženska. Seveda je Cerar tudi občeval z ženskami kot ženska in je bil sploh v ženski družbi. Glas ima precej visok in nam je rekel, da dobro »čez poje«. Zaradi tega tudi prej ni nikomur prišlo na misel, da bi bil v njem slutil moža. Včeraj je bila na Brdu zaslišana njegova mati.
Cerarjev roman.
Po tnoravški dolini se šepeče, da se je Cerar dobro zavedal svojega moštva in da je bil le tako navihan, da je ostal ženska. Pravijo, da je s tem v zvezi tudi njegova pot v Ameriko. Fani Grošelj, ki Je z njim potovala, Je bila namreč — njegova dekle. Zato je zanjo plačal karto. Njiju prijateljstvo pa ni bilo navadno žensko prijateljstvo — ampak je baje imelo posledice, kakršnih doslej še nobeno žensko prijateljstvo ni imelo. Ako bi nam! č dve prijateljici vsled svojega prijateljstva dobili — otroka — kje bi iskali — očeta I Ako bi se kaj takega primerilo prijateljici Marije Cerar-— bi bila s tem vsa skrivnost izdana. Zato sta baje prijateljici hoteli pobegniti v Ameriko — pa ju je na poti usoda prehitela. Na naše vprašanje, ali se je misli! v Ameriki preobleči, je rekel Cerar, da bi bil živel še naprej kot ženska.
Moška doba.
Cerar je prav dobre volje. Pravi da Je v ženski obleki prijetnejše nego v moški. Kot vsak fant ima Cerar tudi brke. Te si je preje skrivaj ved-dno bril in na poti v Ameriko se je moral briti ponoči, ko so druge ženske spale. Z Grošljovo sta se vozila seveda skupaj kot — ženski. Spočetka se je sodilo, da je Cerar morebiti v čem abnormalen, predvčerajšnjim pa je baje sitnim ljudem v Domžalah prav pred očmi dokazal — da je popolnoma — pravi moški. Seveda vzbuja taka oseba zanimanje. V katero gostilno je prišel je bilo takol polno IJudij. V Kamniku so mu kupili »fe-dre« za klobuk — in včeraj Je imel tudi »pušelc«, ko Je prišel na nabor. Kakor smo slišali, bo nastopil službo v hotelu »Ilirija«, kjer bo opravljal moška hi ženska dela.
Res zanimiv slnčaH
Naj novejša telefonska in brzojavna
poročila.
ORIJENTSKE ŽELEZNICE
Belgrad, 20. decembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Vprašanje orijentskih železnic, v kolikor pron« tečejo po novem srbskem ozemlju, se ni še čisto nič približalo svoji rešitvi. Nasprotja so prej kot sle) tako velika, kot so bila v začetku.
Zdi se, da hoče napraviti avstrijska diplomacija to vprašanje zopet za vprašanje prestiža monarhije, srbska vlada pa ne more dovoliti, da bi se nahajale železniške proge, ki teko po srbskem ozemlju v upravi tujih državljanov, posebno ne v rokah ljudi, ki bi stali popolnoma pod vplivom diplomacije kake države, ki nasproti Srbiji ne goji miroljubnih namenov.
SRBIJA IN ČRNA GORA.
Belgrad, 20. decembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Srbske čete In civilne oblastnlje so zapustile že vse kraje, ki jih je dobila po dogovoru Črna gora. Slovo Je bilo povsod prisrčno, črnogorski voiakl so prirejali odhajajočim srbskim vojakom najprlsrčnejše ovacije In povsod se je naglašalo, da te spremembe nimajo nobenega drugega pomena kot to, da so polki spremenili garnizije.
Srbske oblastnlje so prepustile črnogorskim tudi vse uradne arhive In ves pisarniški materijal In vse mo-bflije v uradih, tako, da črnogorskim oblastnljam ne bo treba začeti dela z nova, temveč bodo kar nadaljevale tam, kjer so srbske oblastnlje prenehale z delom.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali Gcrlasi.
Beseda B vlnarlev. Nafmanjil znesek M vW narfev. Pismenim vprašanjem le prllutltl znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič popusta In se plačujejo vnaprej: zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malik oglasov ob 6. nrl zvečer
Kdor želi kupiti harmonike, naj
se obrne name. Imam vsake vrste v zalogi, stare m nove ročnega dela, cene od 8 do 140 K. Popravila gra-mofononv in harmonik. P. Bizjak, Kranj 102.	_____	1204—3
Zatekel se je 5 mesecev star pes
prepeličar, sivo rujeve barve, sliši na ime »rolf«. Pošten najditelj se prosi, da ga odda proti nagradi. Poljanski nasip 10./L	1264-1
Odbor pevskega društva Trst, javlja žalostno vest, da
je njegov ustanovitelj in predsednik gospod
Anton Turk,
trgovec v Trstu
po kratki a mučni bolezni previden s svetimi zakramenti včeraj zjutraj v 30, letu svoje starosti izdihnil svojo blago
itn fin
-V'h*'-
Pogreb se vrši danes ob 2. uri popoldan iz hiše žalosti v Rojanu, ul. Moreri T7 na pokopališče v Barkovljah.
Trst, dne 21. decembra 1913.
Odbor pevskega društva Trst
Podpisani, prevzeti ogromne tuge, javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nepozabni soprog, ozir. oče, ozir. sin
Anton Turk,
trgovec v Trstu
po kratki a neizprosni bolezni previden s svetimi zakramenti včeraj v jutru v 30. letu svojega življenja na žalost vseh, ki so ga poznali, zapustil to dolino solz.
Pogreb zemskih ostankov se vrši danes ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti v Rojanu, ul. Moreri 77 na pokopališče v Barkovljah.
Trst, dne 21. decembra 1913.
ja Turk roj. Venutti, Rado Turk, Vera Turk, Anton Turk in soproga,
 	sta	ha	roditelja.
soproga.
OPTIK IN ŠPECIALIST mr LJUBLJANA
Optični zavod z električnim obratom
Aparati, poljska kukala, daljnogledi.
Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici
Pozor! Pozor!
Radi opustitve trgovine
se prodaja pod tovarniško ceno obleka za gospode In dečke, kratki kožuhi, pelerine, površniki sukno, damske jopice, zastori preproge i. t. d.
Za obilen obisk se priporoča
R. KOLLMANN,
Sodna ulica štev. 4, III. nadstropje.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
Kaltvala
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše nepozabne hčere, sestre, tete, gospodične
Marije Zakotnik
kakor tudi za mnogobrojno časteče spremstvo drage pokojnice, izrekamo vsem cenjenim sorodnikom, prijateljem in znancem našo presrčno zahvalo.
Globoko pa se iskreno zahvaljujemo domačim fantom za spremstvo In dekletom za krasni venec, kakor vsem drugim darovalcem krasnih vencev in cvetja.
Zgornja Šiška, 20. dec. 1913. Žalujoči rodbini Zakotnik, Kregar.
zlati nauki
za zdravje želodca!
Kadi pozne sezijo prodajani rsc v moji zalogi we nahajajočo blitgo, kakor
klobuke, čepice, potrebščine =  za modistinje
;po zzctižsbnl ceni
MINKA HORVAT, modistinja,
Ljubljana, Stari trg štev. 21.
Kdor s .KLOHIAN-om1* -se krepča, Zmeraj dober tek ima!
fiMF~ Za birmo!
Dolžnost vsakega zavednega botra m botre je, da se posluži v edini slovenski urarni in zlatarni
Alojzija Povha,Trst
ulica del Rivo štev. 26 (Sv. Jakob). Cene nizke.	Bogata izbera.
Berite!
Zaradi nepričakovanega zadržka novi veliki cenovnik s koledarjem še ni gotov. Prosim naročujte ga in kakor hitro bode gotov, ga dobi vsak naročnik brezplačno. Prijazno naznanjam in se priporočam
F. Čuden, Ljubljana
samo Prešernova ulica št. 1.
Če želodec godrujii
Pij „FLORIAN-a'
Ni otožen, ni bolmi.
ff€U€
zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 50. Hcfina zaloga
Br. Novakovič,
veletrgovina vina, Vermcutha, Maršale, Malage, Konjaka, žganja Itd.
—   ....
Mina slovenska dekle
Zaklano perutnino
z tntehom opitana: Kupunc, pou-larde, purane, gosi, race, piščeta itd. razpošilja po najnižjih dnevnih cenah. Dobi se tudi fino posteljno perje. Za feoilčne praznike bodem prodajal v torek In sredo perutnino tudi na trgu. Naročila za darila se točno in solidno Izvršujejo.
I. Kranjski perutninarski zavod
Aleks. Hedžet,
Igorja Slika pri Ljubljani. Tetefoii štev. 276.
Kcder Slovenci prebivajo, pov sod je razširjen
„Sfov. Iltfstrcvari Tcdrik*.
Vsakdo ga rad čita. Naročite si ga in pridobivajte mu novih nai cenikov!
Razveselite Vašo so-progo, Vašo hčer. Vašo
.Singer-jevega4
Dobi sc samo s tem
vičenih naših zastopnikih Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Kranj, Glavni trg 119, Novomesto lekarna Bergman, Kočevje, Glavni trg 79.
Za nakup
krasnih božičnih daril
Van* priporočamo tvrdko
Oglejte sl razstavo krušnih daril v mojih izložbah
samo v Prešernovi ulici štev. 1. - —
JMajpripravnejša božična darila r
priporoča.	JD« vJT^Lr i MA 1 i
Skladišče oblek doma č ega izdelka za gospode in dečke. Ljubljana, Mestni trg št. l
Podpisana tvrdka je sklenila pri svoji letošnji
božični prodaji od 17. decembra t. J.
cenjenega odjemalca s posebno ponudbo iznenaditi, po kateri se bodo vsi predmeti vseh vrst, izvzemši specialne izdelke ovratnikov, manšetov in habigovih klobukov, kojih prodajni pogoji so pogodbeno določeni, prodajali po izredno znižanih cenah. Predno se odločite, prepričate se lahko o reelnosti ponudenega ne da bi vas silili k nakupu.
Ust. 1913. Ljubljana.
BENEDIKT & Co.
Prešernova ulica, ^jnj.1
Godbo na lok
septet (7)
odda SADAR, Škofja Loka.
Kdor hoie imeti res zanesljivo in trpcfcno uro, fino Izdelane verižice, prsta ncyr -*. t. d. naj ne /	^
prezre	/
tvrdke / ^	/	j;
Sl
Ljubljana, sv. Petra c. 4
Lepa namizna
jabolka,
„mušancarje“
cena 100 kg K 24*— razpošilja od 50 kg naprej, večja množina po dogovoru,
Elizabeta Šubic, Škulja Loka.
' i i	'	:
Gramofonske D“noGD"DD
plošče
z novimi
slovenskimi :: posnetki ::
so zopet izšle in se dobe edino' pri
A. Rasberger, Ljubljana
Sodna ulica štev. 5.
Največja tovarniška zaloga najnovejših gramofonov In godbenih automatov na Kranjskem. Glavni zastopnik tvrdk: Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju, z znamko „Angelj*, in Homophon Comp.
v Berolinu znamka rHomokord,. Plošče: Jumbo, Favorit, Odlon Itd. vedno v zalogi.
: 10.000 vsakovrstnih plošč. : Lastna delavnica za izdelavo In popravljanje gramofonov In godbenih automatov vseh vrst..— Posamezna dela, igle, peresa, in cela kolesja. Ceniki zastonj in franko.
Angleško skladišče oblek O- ZBexxxa.tc^ič>
ima v svoji nevi založbi ,je-den perzijanski pisše v ceni K 1000 in jedno imitacijo za K 50, kak< r tudi druge naj novejše in najiepše modele.
»Zdravnik
Želodca11
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Martin Kralj
čevljar in izdeiovatelj gornjih delov
v Ljubljani, Wolfova ulica 12
Priporoča se slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje hitro, točno in solidno.
likerja je
Najcenejfei nakup vsakovrst. čevljev je v zalogi lastne tovarne
aa Bregu štev.
Prileine in najnovejše forme!
20 (Cojzova h «!»).
— — Garantirana kakovost!
CfiDO posteljno per e!
Najboljši češki nakupni viri
1 kg sivega, dobrega, pu-Ijenega 2 K; boljšega 2’40 K; prima pol-belega 2'80K, belega 4 K; belega puhastega 5*10 K; velefinepn sneinohelega, puljejiega, 6-40 K, 8 K: puha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfi-nejSI prani puh 12 K. Naročila od 5 kg naprei franho.
Zgotovljene postelje
drepa, belegaali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dolgi,
80 cm Mr., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K: puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K; /glavnice 3 K, 8,50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Siroks IS K, M'70 K, t7'80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga,
70 cm Sir. 4 50 K 5-20 K, 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Široka 12’80 K,
14 80 K RazpoSilja se po povzetju, od 12 K naprei franko Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar.
— Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Benisch, Dešenice 790, Češko.
>	—N
Klobuke
mr čepice
od preproste do nafinejše izvršbe.
Moderno perilo,
:: trikot perilo :: kravate, dežniki,
:: gaioše itd. ::
Specialna, modna in športna trgovina za gospode • in dečke
4. KETTE
Ljubljana, Franc Jožefa c. 3
Mizarstvo:
Zaloga pohl.tva in tapriniSkega klaga
Zaloga spalnih ter jedilnih sob
v različnih najnovejših slogih.
Vsakovrstno drugo
pohištvo.
Priznano solidno blago ter najnižje cene.
Ljubljana
Marije Terezije cesta 13-18 (Kollzej)
Zaloga otomanov divanov, žimnic
različne kakovosti; zajamčeno trpežni izdelki.
Velika izbira otroških vožičkov, vsakovrstnih slik, ogledal i. t. d.
Najboljše sredstvo
zcpei ;pxeDn.le jeanjs je dobra in topla spodnja obleka.
Veliko izbiro zimskih srajc, jopic, spodnjih lila«'*., trpežnih in krasnih nogavic in gamaš dobite pri
tvrdki A. & E. Skabernč
specialni uditelek za pletenine In perilo, v lastni k. Mestni trg 10 (pre.c trg. z železo.)
Pripravna božična darila.
HIB. Cene izredno nizkeI Blagovolite si ogledati tudi naše izložbe!
OJ
JZ
<L>
T3
id
Eesei
Konfekcija
za moške, ženske in otroke
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini -----------—	tvrdke	H.	MiKLAUC	------
SP „Pri Škofu" 31
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica.
: Icseler; cddeleir. -v pivem, E&četicpjVi. : €enik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
■*i"— ................=-----
Kolesarjem
shrani kolesa čez zimo v
primernem, proti požaru zavarovanem prostoru. V potrebi razdre tudi ležišča in natančno pregleda, nadomesti obrabljene dele z novimi, temeljito presnaži ali popolnoma prenovi po primerno naj nižji ceni
Ana Goreč, Ljubljana
Specijalna trgovina s kolesi in deli
Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Kolizeia )
Največja božična ceeasion prodaja
v angleškem skladišču obiek v Ljubljani
Cez 20.000 kosov konfekcije za dame, gospode, deklice in dečke in sicer za dame raglane in vrhne jopice iz angleškega modnega blaga, Sili Pelucha in krzna; nadalje kostume v najelegantnejših fasonah, gledališčne in spalne plašče, colliers in mufe. Za gospode zimske, navadne in športne obleke, raglane, suknene hlače, moderne gilets. Ker se mora večji del tega blaga tazprodati, dobijo cenjeni odjemalci blago po vsaki ceni in vsak naj porabi to redko priliko, katera tiaja le do novega leta.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
Telephon 132.	____