Ql^Jom
A/and
C'jicsfZce-'*
iSKA

r°n Kn C/e °0^ iaJ T<
^	• -r- i
I
/1» /VIJE W e/lf 1%1—HOM

v - -.. m	, •>--
’/Ti	.	_
eVela„f3l0 °lVer
a^cJ
^'/pCAN IN SPIRIT N LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€FI
* ^
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MAY 15, 1972
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
%ew na laponskem Pfi predaji Okinawe
Podpredsednik ZDA S. T. Agnew je zastopal ZDA Pri predaji otoka Okinawe Japonski po 27 letih ame-nške zasedbe,
Tokio, jap. — Ko je pod-Pfedsednik Spiro T. Agnew pri-sPel pretekli petek sem, da se v Thenu ZDA udeleži svečane pre-aie otoka Okinawe in ostalih Riuki
u otokov Japonski po 27 ktih ameriške zasedbe, je bil Ze^° ljubeznivo sprejet. Pozdra-35 ie sani predsednik vlade 1“aku Sato v spremstvu čla-n°3 vlade in visokih uradnikov. . ^OA so zasedle Okinawo juli-'3a 1945 po težkih bojih in hu-^ izgubah. Ustvarile so na njej ;Voie največje in najvažnejše ^°jaško oporišče v zahodnem ,elu Ruoifika. Tam so imele tu-atomsko orožje.
T^ponska ie od začetka tišje, 0 pa vedno glasneje začela ahtevati, naj ji ZDA otočje
ilikiu) ki je bilo več stoletij ^Ponsko nadvlado in nato ' P°1 stoletja pod neposredno ^ prvvo, vrnejo. Washington o 6lu dolgo ni maral slišati, otoč-Possebno pa Okinawo, je po-
re‘-oval za vojskovanje v Viet-
namu.
^ Končno je popustil in pristal vrnitev otočja Japonski. Za-eVna Pogodba je bila lani pod-^anes J6 otočje Riukiu una\vo vred zopet pod ja-J°nsk° oblastjo. ZDA so obdrža-
doa 3 C^°^U v okviru posebnega ,čfv°ra SV0ja vojaška opori-
od!-hev otočja Riukiu naj bi hi \rani^a zadnje vzroke trenj j„C Tokiom in Washingtonom. Ponska se je okrepila in hoče
v ^nanje polne enakopravnosti Še
dhosih z ZDA, s katerimi ho-
'lalje sodelovati.
vlada odltella ^suiiev ‘čisti’ avtov
Ram SHINGTON, D.C. — Wil-T>. Ruckelshaus, admini-°k T°r Agencije za varovanje prov a’ ie zadnji petek odklonil Za Sri'®0vavlornobilske industrije leta0f3žhev “čistih” avtov od W un 1976, kot mu to za-
°P dovoljuje.
cja V^0rnobilska industrija trdi, re r .tako kratkem času ne mo-V vseh tehničnih vprašanj re£ 0v°ljivi obliki. Zakon nam-bjjj Zakteva, da morajo avtomo-
škocjm11^3 zmanjšati izpuh mer Tvih plinov za 90% v pri-2U s sedanjimi.
^al \,TQCkozTev so prosili Gene-Vq n°t0^ Ford, Chrysler, Vol-tio>i!1Vedsika družba) in Interna-
^ DHarVester-
0kl0r, ■, '. Ruckelshaus je v svoji prošn' dejal> da prosilci svoje ho n^so dovolj utemeljili in Zakona a2ali’ da Uvedba zahtev Sedan-' tehnično možna pri Skusoi6"1 s^anju zadevnih pre-
4* K » H * k ut ati « r- 2;: jti. a r; *.® a m *s*M
Novi grobovi
Jennie Grobelšek
V	Euclid General bolnišnici je umrla 81 let stara Jennie Grobelšek, rojena Krašovec v Cerknici v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA pred 63 leti, stanujoča preje na Cherokee Avenue, zadnji čas pa v Slovenskem domu za ostarele na Neff Rd. Bila je vdova po 1. 1957 umrlem možu Avgustu, mati Avgusta in Ide Sharp, stara mati in prastara mati. Bila ie članica SNPJ št. 28 in Kr. št. 1 Progresivnih Slovenk. Pogreb .bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes ob enih popoldne na Knollwood pokopališče.
Louis Pirnat
Včeraj je umrl po daljši bolezni 78 let stari Louis Pirnat s 14122 Hale Avenue, rojen v vasi Velike Poljane pri Ribnici, od koder je prišel v ZDA leta 1921, zaposlen do upokojitve pri Union Salt Co. Pokojnik je zapustil ženo Angelo, roj. Levstig v Žužemberku, hčer Elsie Fende, vnukinji Susan in Cindy, vnuka Franka in Tima. Pogreb bo v sredo ob 8.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na Kalvarijo.
James W. Marshall
V	Euclid General bolnišnici je umrl v soboto 66 let stari James W. Marshall s 1271 E. 61 St., mož Frances, roj. Karish, oče Roberta, Frances Lichniak, Ray-monda, Vivian, Dolores, Nancy in Edwarda, 7-krat stari oče, brat Williama J., Harryja (Perma.), Norvel, Carl (oba v Kalif.), Nelie McKowan (Tex), pok. Charlesa in Mrs. J. P. Welch. Rojen je bil v Dixonu, Ky., in je bil zaposlen pri American Greeting Card Co. do lani, ko je šel v pokoj. Na mrtvaškem odru bo v Zakrajškovem pogrebnem zavodu danes pop. od 2. do 5, in zvečer od 7. do 9. Pogreb bo v sredo v New Castle, Pa.
Niles R. Weiler
Nenadno je pretekli četrtek umrl v Torontu v Kanadi 24 let stari Niles R. Weiler, kjer je študiral na Carlton šoli v Otta-wi. Pokojnik je bil sin Emily S. Weiler, roj. Stemberger z 8613 Rosewood Avenue. Poleg žalujoče matere zapušča tudi sestro Carol Garvas in staro mater Jennie Stemberger. Pogreb je danes zjutraj iz L. Ferfolia pogrebnega zavoda na 5386 Lee
Hanoi je izseljen Zadnje vesti
Glavno mesto Severnega Vietnama je skoraj prazno. V njem so ostali le tisti, ki so tam nujno potrebni.
SAIGON, J. Viet. — Člani Medarodne komisije za izvajanje ženevskega dogovora v In-dckini iz leta 1954,. Indijci, Poljaki in Kanadčani, potujejo od časa do časa v Hanoi in imajo pri tem priložnost pregledati položaj. Tako je eden od njih, ki je bil zadnje dni v Hanoiu, ugotovil, da je to mesto večinoma prazno.
Kakor hitro je prišlo do prvega ameriškega letalskega napada na okolico Hanoia, so oblasti začele izseljevati šolarje in njihove starše. Nato so sledili vsi ostali, katerih prisotnost v mesti ni neobhodna. Ceste so tako v Hanoiu večinoma prazne, pravi poročilo tega diplomata. Le tu in tam je videti kakega starejšega človeka ali pa javnega uradnika, ki hiti po svojem poslu.
Izpraznitev Hanoia je bila izvedena po načrtu in v polnem redu. Vsak okraj in vsak njegov del ima točno določen kraj na deželi, kamor mora njegovo prebivalstvo v času nevarnosti. Tako ostanejo sosedje iz Hanoia tudi v izselitvi na deželi, kar jim olajšuje prenašanje težav.
haj ^Il0lha oblačno z nevihta-
ha Cez dan'
tev, Z postopna razvedri-
tura ,'~'Z clan najvišja tempera-°b 75, preko noči 50.
OSAKA, Jap.—’ V soboto zvečer je nastal požar v 7-nadstropni stavbi veleblagovnice, na katere vrhu je bilo zabavišče. Klub naporom gasilcev je izgubilo življenje 118 ljudi, 40 pa je bilo ranjenih. HOLLYWOOD, Kalif. — Znani televizijski program “AH in the Family” je dobil sinoči skupno 6 “Emmys’j, priznanj za sestavljalce in vsa glavne tri nastopajoče osebe. HOLLYWOOD, Kalif. — Dan Blocker, znani Hess Cartwright na “Bonanza” TV — sporedu, je umrl zaradi komplikacij v zvezi z operacijo žolčnih kamnov, star 43 let. BELFAST, S. Ir. — Po bombnem napadu na Kelly’s bar v katoliškem delu mesta v soboto, pri čemer je bilo 63 oseb ranjenih, je prišlo do streljanja med katoličani in prot-stanti v Springmartin hišnem bloku. Streljanje je trajalo več ur, dokler niso britanske čete ločile bojujočih. Skupno je bilo mrtvih 8 oseb, med njimi 13 let staro dekletce. DETROIT, Mich. — Jutri so tu primarne volitve. Posebno zanimanje vlada za demokratske predsedniške volitve, kjer napovedujejo zmago guv. G. Wallaceu, za podporo pa se vneto ženeta tudi sen. McGo-. veni in sen. Humphrey. BALTIMORE, Md. — Pri ju trišnjih primarnih volitvah napovedujejo zmago Guv. G. Wallaceu nad McGovernom in Humphrey jem.
------o------
Mir na Srednjem vzhodu na ameriški odločnosti
CLEVELAND, O. — Podpred-j sednik izraelske vlade Yigalj Alien je tu na konvenciji Ame-j riškega judovskega kongresa j dejal, da mir na Srednjem vzhodu temelji samo na prepričanju
ŽELEZNICE V SEVERNEM
VIETNAMU MOČNO UNIČENE
V Saigonu trdijo, da so ameriški letalski napadi napraviti na železniški mreži Severnega Vietnama tolikšno uničenje, da ga ne bo mogoče popraviti v 3 do 6 mesecih. Strokovnjaki o tem dvomijo. — Za enkrat teža na diplomatski ravni.
I Iz Clevelanda j
in okolice
Napadalci na ‘sodelavke5 na Severnem Irskem kaznovani
BELFAST, S. Ir. — Sodišče je tri pripadnike Irske republikanske armade, ki so priznali, da so sodelovali pri pretepanju, barvanju in “peresenju” neke noseče žene, ker da je “sodelovala z o-Mastmi”, obsodilo na pet let ječe.
Napadena ženska je vse ob-dolžitve zavrnia, pa ji ni nič po- v dane besede ZDA. magalo, ko je padla v roke na To prepričanje zadržuje Sov-protestantovske oblasti Severne jetsko zvezo, da bi dala Arab-Irske razljučene tolpe katoliča-j cem proste roke in potrebno o-nov. Obsodba je prišla, ko se 15 i fenzivno orožje na nov vojni let staro dekle, ki so jo zaradi j spopad.
“zvez z britansko policijo” pre- Allon je dejal svojim poslu-tepali več dni, pa jo nato polili | šalcem v hotelu Sheraton-Cleve-s katranom in posuli s perjem, | land, da je Izrael trenutno dose ni izkopalo iz posledic tega' volj močan in sposoben poraziti nasilja.	skupni arabski nastop, pa če bi
ga podpirali tudi Rusi. Pripomnil je: Arabci niso Vietkongov-ci in mi nismo Južni Vietnamci.
Rd., Maple Heights, na Kalvarijo.
SAIGON, J. Viet. — Ameriški letalski napadi so pretekli teden napravili na železniški mreži v Severnem V i e t n a mu tolikšno škodo, da jo ne bo mogoče popraviti v 3 do 6 mesecih in obnoviti na njej reden promet. Razbita so železniška križišča, porušeni mostovi, uničeno veliko število lokomotiv in železniških voz.
Vsega tega res ni mogoče popraviti in nadomestiti čez noč, toda skušnje preteklih let pravijo, da uničenje vendar ne bo prometa zavrlo za tako dolgo, kot uradni krogi v Saigonu predvidevajo.
Poznavalci razmer v času velikih letalskih napadov na Severni Vietnam v letih 1966-1968 razlagajo, da je takrat Hanoi vpregel v popravljanje železnic okoli 300,000 delavcev, ki jim je pomagalo še kakih 50,000 Kitajcev. Ti so skupno popravili skoraj vsako škodo na železniški mreži v teku 24 ur. To so delali vedno znova, kadarkoli je bilo potrebno. Napovedujejo, da se bo isto zgodilo tudi sedaj, če bodo ZDA nadaljevale z letalskimi napadi.
Vojaško soočenje trenutno ni na vidiku
WASHINGTON, D.C. — Vse kaže, da so se v Moskvi odločili reševati vsaj za enkrat spor v Indokini na diplomatski ravni. Obisk predsednika Nixona v Moskvi, do katerega je le še en teden, bo dal ZDA in ZSSR dovolj priložnosti, da temeljito pretehtata vsaka svoje stališče, pa tudi vsaka svoje resnične koristi, ki jih obnova mrzle vojne v zvezi s položajem v Vietnamu lahko hudo prizadene.
Predno so postale pretekli četrtek mine pred obalo Severnega Vietnama učinkovite, je odplulo iz Hajfonga, kot so kasneje poročali, skupno 8 ali 9 ladij, med njimi večinoma sovjetskih. Ladje, ki so bile na poti v Haj-
Zvezna vlada bo odobrila oljevod preko Aljaske
WASHINGTON, D.C. — Dolgotrajen in drag boj za a-Ijaščanski oljevod in proti njemu se zdi, da je pri kraju. Notranji tajnik Rogers C. B. Morton je objavil pretekli teden, da bo izdal dovoljenje za njegovo gradnjo, kakor hitro bo to možno v skladu z odločitvami sodišča. To je namreč pred časom izdajo dovoljenja za gradnjo olj e voda na pritožbo zagovornikov naravnega okolja prepovedalo, dokler ne bo vprašanje temeljito preiskano.
Sodišče je tedaj odločilo, da mora biti dva tedna pred namerno izdajo dovoljenja za gradnjo oljevoda obveščeno. Notranji tajnik Morton je dejal, da je sedaj to storil. Nasprotniki oljevoda preko A-Ijaske so proti odločitvi notranjega tajnika protestirali in izjavili, da bodo šli, če treba, tudi pred Vrhovno sodišče ZDA. Trdijo, da bo 800 milj dolgi oljevod od zaliva Prud-
hoe ob Severnem Ledenem morju preko vse Aljaske do Valdeza ob Pacifiku napravil nepopravljivo škodo okolju in naravi v Aljaski, koder bo potekal, pa močno prizadel tudi ribolov v Princa Williama zalivu, kjer bo dosegel Pacifik.
Oljne družbe, ki so lastnice novih ležišč olja na severni o-bali Aljaske, so že spravile na mesta večino potrebnih cevi za oljevod, ko je nastop zagovornikov prirodnega okolja s pomočjo sodišča gradnjo ustavil. To se je zgodilo pred več kot dvemi leti.
Notranji tajnik R. Morton je dejal, da bo izdal dovoljenje za gradnjo oljevoda v "najboljšem interesu dežele in ameriškega ljudstva”. Izjavil se je proti predlogu, naj bi oljevod tekel po dolini reke Makenzie skozi Kanado, kjer bi po sodbi zagovornikov tega načrta napravljal manj škode naravi. Taka rešitev bi bila pogodu tudi kanadski vladi,
ki se boji, da bi petrolejske ladje, ki bi nosile olje iz Valdeza na jug, onesnažile morje ob kanadski obali. V Kanadi je bilo veliko razpravljanja o nevarnosti, ki jo naj bi oljevod preko Aljaske predstavljal za Kanado. Razburjanje se dejansko še zdaj ni čisto umirilo, branitelji neokrnjene prirode se še vedno oglašajo.
V začetku meseca se je o-brnilo 12 republikanskih senatorjev z osrednjega severnega dela ZDA na zvezno vlado s predlogom, naj odloži odločitev o oljevodu prejto A-Ijaske in prouči znova, če le ne bi bilo boljše graditi oljevod preko Kanade, kjer bodo prej ali slej morali graditi plinovod. Gradnja bi bila na ta način cenejša in škoda prirodi manjša. Kanadska vlada je izjavila, da bi sprejela prošnje za dovoljenje oljevoda. Morton je “kanadski načrt”, kot rečeno odklonil in upa, da bo zvezno sodišče u-
maknilo prepoved za izdajo gradbenega dovoljenja. Olje na področju severne Aljaske je bilo odkrito pred 4 leti, pa ga kljub velikemu povpraševanju po njem, še ni uspelo spraviti na trg. Nekaj časa so upali, da bi bilo to možno po morju z velikimi petrolejskimi ladjami, ki bi plule skozi Zahodni morski prehod” ob severni obali Kanade.
Med 7 oljnimi družbami, ki se zavzemajo za gradnjo oljevoda, je tudi Standard Oil (Sohio).
Kong. Nick Begich, edini zastopnik Aljaske v Predstavniškem domu, je mnenja, da bo minilo še vsaj eno leto, predno bo dovoljenje za gradnjo oljevoda preko - Aljaske dejansko izdano. Med tem je potrošnja olja v ZDA vedno večja, znane domače rezerve pa se krčijo. Pri takem položaju je predsednik Nixon pre-t ekli teden odobril povečanje uvoza olja v ZDA za 15% na 1,165,000 sodov dnevno.
fong, so ostale na visokem morju ali pa krenile drugam. Trdijo, da je Kitajska dala za tovore, namenjene v Severni Vietnam, na razpolago dve svoji pristanišči na jugu v bližini meje Severnega Vietnama, od koder so dobre prometne zveze proti Hanoiu.
Razgovori v Parizu
Ameriški poslanik W. Porter je dejal zadnji petek, da so se ZDA pripravljene vrniti k razgovorom z rdečimi, če bodo pokazali pripravljenost na “resna pogajanja”. Prva njihova točka mora biti vdor v Južni Vietnam.
Zastopnik Hanoia Le Due Tho je na tiskovni konferenci prav tako izjavil, da je pripravljen na obnovo razgovorov. Tajni morajo potekati obenem z javnimi. Dodal je, da se morajo ZDA vrniti k razgovorom “brez pogojev”. Sam je odklonil Nixonove ponudbe za končanje zapore nad Severnim Vietnamom, ker da so omejene na vojaško stran vprašanja, med tem ko je važnejša politična.
Le Due Tho je dejal, da pri sedanjem položaju ne bi odgovarjala s t v a r n osti komunistična vlada v Saigonu. Sedanja vlada mora biti nadomeščena z novo, v kateri naj bi bili zastopani komunisti, “sredinci” in pristaši sedanjega režima, toda brez Van Thieuja in “njegove klike”.
Basiogne spet v vladnih rokah
Južnovietnamski marini so v soboto napravili sunek v pokrajino Quang Tri in prišli na sam južni rob glavnega pokrajinskega mesta. Dva bataljona mari-nov so prenesli v sovražnikovo zaledje helikopterji ameriških marinov z letalonosilke Okinava, en bataljon pa je udaril proti severu po tleh. Vsi trije so se združili in napravili med rdečimi precej zmede. Po opravljeni nalogi so se umaknili nazaj proti jugu.
Enote 1. pehotne divizije so u-darile iz mesta Hue proti zahodu, kamor so jim utrle pot bombe B-52 in drugih letal. Zasedle so oporišče Bastogne, ki so ga izgubile pretekli mesec po težkih večtedenskih bojih z rdečimi. Bastogne je bila najtrdnejša in najvažnejša obrambna postojanka na zahodu mesta Hue.
Važna mostova poškodovana
Ameriška letala so poškodovala most pri Thanh Hoa, 80 milj južno od Hanoia, preko katerega teče v glavnem ves promet dalje na jug. Ta most so ponovno napadli tekom letalskih napadov 1966-1968, pa ga jim ni uspelo podreti. Tokrat so podrli en njegov lok in onemogočili njegovo uporabo.
Prav tako so ameriška letala poškodovala miljo dolg most Paula Dcumer-ja preko Rdeče reke v Hancdu, ki je glavna zveza za obe železnici, ki vodita iz Kitajske v Vietnam.
Rdeči so napadli včeraj znova Loc An, pa bili spet zavrnjeni. Prav tako so izvedli več napa-
Krasen koncert—
Pevski zbor Vrba iz Toronta, pevski zbor Maj olika iz Hamiltona in Slovenski fantje iz Clevelanda so preteklo soboto po-j dali v avditoriju pri Sv. Vidu j pomladni koncert z bogatim, lepa izbranim in dobro izvedenim sporedom slovenskih pesmi pred polno zasedeno dvorano. Občinstvo je sporedu pozorno sledilo in za vsako pesem navdušeno ploskalo. Vsem trem zborom in dirigentoma iskrene čestitke in hvala za lep pevski užitek, ki ga poslušalci ne bomo Kmalu pozabili. Res je bil to lep šopek pomladnega cvetja!
Dodatno poročilo—
Pogreb preteklo sredo umrlega Franka L. Zgonca se je vršil pod vodstvom Zak pogrebnega zavoda, kar je iz osmrtnice pomotoma izpadlo.
Mesto bo vložilo priziv—
Mesto Cleveland bo vložilo priziv proti odločitni zveznega sodnika, da mora zaradi dosege rasnega ravnotežja mesto v bodoče graditi javna stanovanja za revnejše samo na Zahodni strani. Doslej je večina teh bila zgrajena na vzhodni strani mesta, kjer žiti do 95% vseh črnih prebivalcev mesta.
Sporazum o letališču—
Mestna uprava in okrajna uprava sta se pobotali glede gradnje, načrtov in lastništva bodočega letališča v jezeru Erie pred Clevelandom, če bo seveda do tega kdaj prišlo. Nov skupni odbor se bo obrnil na zvezno vlado za dva do tri milijone dolarjev, ki so potrebni za proučitev možnosti izvedbe zamisli, stroškov in prednosti.
Krasna Materinska proslava pri Sv. Vidu—
Včeraj popoldne je priredila Slovenska šola pri Sv. Vidu v solskem avditoriju svojo vsakoletno Materinsko proslavo. Tako jo zamisli kot po izvedbi je bila nekaj izrednega in je občinstvo, Ki je dvorano napolnilo, navdu-iila kot že dolgo nobena druga jrireditev. Prirediteljem in nakopaj očim k res izrednemu uspehu naše čestitke!
irer glasovali M za prisiop v Skupni trg
DUBLIN, Ir. — Pri ljudskem glasovanju o vključitvi Irske .epublike v Evropsko gospodarsko skupnost je glasovalo za ijo po uradnih podatkih, ki jih ,e objavil predsednik vlade Jack _.ynch, ogromna večina. Glaso-/anja se je udeležilo 70% voliv-rih upravičencev.
Čeprav sta obe skupini Irske republikanske armade vneto priporočali glasovanje proti vstopu Irske v Skupni trg, je glasovanje vendar izpadlo v razmerju 5:1 za vstop. To pomeni hud pora za IRA, pa veliko zmago za povezavo svobodne Evrope.
Podrobnosti o vstopu bodo dogovorjene v oktobru na razgovorih v Bruxellesu. Poleg Irske se na vstop pripravljajo tudi Velika Britanija, Danska in Norveška.
dov v smeri proti Kontumu na Osrednjem višavju, pa brez posebnega uspeha. Njihovi napadi so bili zavrnjeni in rdeči naj bi pri tem izgubili 11 tankov.
National and international Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9,00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00. za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO d^lglfe, 83	No. 96 Monday, May 15, 1972
Ob stoletnici rojstva dr. A. Korošca
i.
Pretekli petek, 12. maja, je minilo sto let, odkar se je rodil v Biserjanih pri Sv. Juriju ob Ščavnici dr. Anton Korošec, politični vodnik štajerskih Slovencev v zadnjem desetletju pred drugo svetovno vojno in nato vseslovenski narodni voditelj do svoje smrti 14. decembra 1940.
V	življenju narodov nastopi vedno znova potreba, da se ob izrednih priložnostih ozremo nazaj, v preteklost in skušamo ob njej prehetati pravilnost in stvarnost sedanje in bodoče narodove poti. Rado se dogaja, da zaradi neposredne bližine ali pa tudi zaradi pomanjkanja čuta za zgodovinski razvoj posamezne osebe in dogodke napačno, pristransko ocenjujemo in dajemo celi dobi napačno podobo.
Dr. Anton Korošec je živel v politično najbolj razgibani dobi moderne slovenske zgodovine in kot voditelj naroda igral v njej ves čas odločilno vlogo. Kot mlad duhovnik se je pridružil slovenskemu katoliškemu preporodu na Štajerskem, mu postal duša in tudi priznani uradni vodnik. Zastopal je Slovence v štajerskem deželnem in v dunajskem državnem zboru. Povsod je nastopal odločno in se vztrajno boril za slovenske narodne pravice.
Maja 1917 je ob sklicanju državnega zbora podal znano “majsko izjavo” kot načelnik slovensko-hrvaškega poslanskega kluba. Izjava zahteva združitev vseh po Slovencih, Hrvatih in Srbih naseljenih predelov v enotno državno telo pod habsburško-iorensko dinastijo. Južni Slovani naj bi bili v drž(avno-pravnem pogledu enaki Nemcem in Madžarom.
Dr. A. Korošec je poznal položaj v habsburški monarhiji, vedel je, kaj je možno in kaj ne, vedel, da je edino upanje doseči za Slovence polno politično svobodo in enakopravnost le v sodelovanju s Hrvati in Srbi. Majska izjava je izhajala iz tedanjih razmer in je bila v skladu s tedanjimi cilji. Dejansko je segala v mislih dr. J. E. Kreka in dr. A. Korošca že preko habsburškega okvirja v novo povezavo v skladu s krfsko deklaracijo. Nemška in madžarska vojna nasilja so uničila v dobrem delu Slovencev in Hrvatov vero v Avstrijo in v habsburško dinastijo.
Trenutni cilj mladih vodnikov Slovencev, Hrvatov in Srbov v zadnjem letu Avstro-Ogrske je bila ustanovitev lastne države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ločitev od Nemcev in Madžarov, za Slovence prekinitev preko 11 stoletij starih političnih vezi. Naj si nihče ne predstavlja, da je bila odločitev lahka! Še leta in leta v Jugoslaviji je bilo precej Slovencev starejšega rodu, ki jim je bil “Nemec” veliko ljubši kot “Serb”, na katerega so se navadili pod Avstrijo gledati zviška.
Konec prve svetovne vojne je prinesel konec Avstro-Ogrske, konec habsburške monarhije, konec “katoliške dinastije”. Nova država Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila ustanovljena, pa je zaradi nevarnosti na mejah hitela k zedinjenju s Srbijo, ki je imela kot članica zmagovite zveze močno besedo pri vodilnih politikih Antante. Skrb za varnost meja je do neke mere otežila sklenitev pogodbe ob zedinjenju, ki bi lahko kazala mirnejšo in varnejšo pot v bodočnost.
Zedinjenje je bilo sklenjeno in izglasovano na način, da je bilo to že od samega začetka sporno. Regent Aleksander in vodniki Srbije so zedinjenje po svoje razumeli in novo skupnost hoteli tudi po svoje urediti. Vzor jim je bila centralistično urejena Francija z enim narodom in enim jezikom. Protičev predlog, ki je predvideval federalistično ureditev nove države, je propadel v korist centralistične vidovdanske ustave.
Vodilni politiki Slovencev, Hrvatov in prečanskih Srbov so počasi spregledovali, kakšno je jugoslovansko “bratstvo” v dejanju v stvarnosti. Ko so to spoznali, je bilo že nekam pozno, položaja ni bilo več lahko spreminjati, “bratsvo” in “enakost” težje uveljavljati.
Dr. Anton Korošec je bil vajen parlamentarnih bojev na Dunaju in v Gradcu, imel pa je težave pri spoznanju balkansko-bizantinsko-turških navad, spletk in političnih kupčij. On in njegovi so stopili v novo državo polni idealov, pripravljeni na žrtve za doseženo narodno in politično svobodo. Ta njihov idealizem je bil izrabljan in zlorab-Ijan od vsega začetka. Dr. Korošec se ni mogel niti vrniti v domovino iz Švice, kamor se je šel razgovarjat z zavezniki, dokler ni bilo zedinjenje izvedeno. To je postal izvirni greh Jugoslavije. Enkrat izigran je bil nato dr. Korošec nezaupTiv in previden v vsem, kadar je razpravljal, se dogovarjal in sklepal s predstavniki Beograda.
V	skladu z razmerami in potrebami časa 29. oktobra 1918 niso oklicali Slovenske države. Tedaj so vsi smatrali, da je nujna povezava s Hrvati in Srbi, da bo le v taki skupnosti zavarovana slovenska bodočnost, zavarovane slovenske meje. Žal se je pokazalo, da temu ni bilo tako. Slovenci
smo izgubili eno tretjino svojega narodnega ozemlja, nad pol milijona naših rojakov je bilo izven meja nove narodne države.

BESEDA IZ NARODA
yj
¥8
POVEDATI
“sine”
GK8B?
40 leti. Dal Bog, da bi nas zopet ne zajela taka “srečna doba”, kakor je nas vse zajela pred 40 leti, ko je pok. Hoover skušal dopovedati, da tako dobro se nam še nikoli ni “godilo”, kakor v tistih “srečnih dnevih in letih ...”
* KAKO SO SE SUKALI IN VRTELI pred 60 leti? — Kakor ste se znali in vedeli, boš rekel, ki to čitaš. Kar pravi odgovor.
Čez par dni bo 61 let, odkar sem se “guncal in zibal” na neki sivi ladji iz Havre čez Atlantik v smer tja, kjer stoji in pozdravlja svet in ljudi boginja svobode V New Yorku. Počasi je šlo. Tedaj niso še krmili ladij s takimi okrepčili, kakor jih krmijo sedaj; zato so se tudi bolj počasi “guncale” in se vdajale raz nim sapam po Altantiku, kakor kake mlade enoletne vrbove vejice, ki ozelene in jih vsaka sapica obrača in suče sem in tja. To obračanje mi je “obračalo” tudi želodec okrog 12 dni.
* “ŽIVLJENJE BOŽA IN ŠČIPLJE ..tako mi je odgovoril in pojasnil moj znanec gori v Dekalb okraju, ko sem ga teden po Veliki noči obiskal z mojim sosedom, ki me je povabil, da naj prisedem in se peljem z njim.
Pokrajina mi je znana, saj sem prejšnja leta po tisti okolici obiskaval naše rojake, ki so po tej okolici kmetovali. Večina starejših ni več. Preselili so se v večno domovino. Nekaj potomcev tistih še vodi kmetije, a vsako leto jih je manj. Smo pač v časih, ko se ljudje za farme več toliko ne zanimajo kakor v prejšnjih časih. Vzroki so: Manjše in srednje farme ne do-našajo več tistega, kakor so nekoč za obstanek tistih, ki se trudijo na njih. Treba pa je dosti truda in dela, da se jih vzdržuje. Orodje, stroji in drugo mnogo stane, tudi davki so vedno večji. Ko leto mine, malim farmarjem ne ostane dosti. Srečni so, če jim kaj ostane za obleko in škornje. Drugod po mestih pa ljudje, ki delajo kratke ure, dobro zaslužijo, to je tisti, ki delajo. Naj navedem en slučaj, ki ga je nam povedal farmar, ki smo ga obiskali. Omenjal je, “da na taki farmi, -kot jo ima on, nekako okrog 90 akrov, ko je lani razne stroške plačal, mu je o-stalo čistega od vsega komaj o-krog $3,000. Od tega je rekel, bom moral še zemljiški davek plačati. Ko je to pred nedolgim pravil tudi nekemu vozniku velikega voznega tovornjaka, ki je prišel po par glav njegove živine, ki jo je odpeljal v klavnico, mu je ta povedal, da on kot “šofer tovornjaka” zasluži okrog $12,000 na leto, se mu je posvetilo v glavi: Fant, kaj pa delaš na farmi? Tebi pa od celega leta še eno četrtino čistega ne o-stane tistega, kakor temule, ki s tovornjakom vozi okrog?”
Zanimiv primer. Pove pa, kako gre malim farmarjem. Velikim morda bolje — malim pa, kakor pove zgorajšnja omemba. Od malih pa farme zahtevajo dosti dela in truda, dohodkov pa je malo. To farmarjem ugasuje ljubezen do farm. Kdo jim naj zameri?
Za večje farmarje, ki posedu-jejo po 600, 800 in več, nekateri po 1,000 in več akrov zemlje, je drugače. Ti pridelajo več, imajo več pašnikov, zredijo več živine itd. že gre. Z malimi farmami okrog 80 do 150 akrov ali kaj takega pa gre v sedanjih časih bolj piškavo. Zato mali far-marji po teh krajih in okolicah prodajajo farme, če jim kdo nudi količkaj ugodne cene. Tisti, ki niso vajeni drugih del, potem odhajajo proti zapadu, kjer je zemlja po nekaterih krajih cenejša in tako pridejo do večjih in bolj obširnih zemljišč. Mnogi odhajajo v Iowo, Nebrasko in druge zapadne kraje. Pomagajo si, kakor znajo, misleč, da jim bo drugje bolje.
Male farme res ne uspevajo več, kakor so. To kažejo tudi poslopja po takih farmah. Strehe marsikje kažejo rebra, kakor so jih v času Hooverjeve krize pred
Ko so me malo pretipali in pregledali v New Yorku, so mi rekli:	Fantiček, kdor si že in
od koder si že in od koder že so te sape sem pripihale, sedi lepo na ledja “lukamatija” in ta te bo ponesel čez naše hribe in doli-n, kamor že si namenjen. In In tako me je “lukamatija” res nekega jutra zvoneč s svojim zvončkom, ki je bil pritrjen na njen hrbet, pripeljal v La Salle. To je kraj, ki ga je nekoč opisal pokojni “Majk Cegare” in o njegovem imenu ugotovil, da se zato imenuje “La Salle”, ker so se v tistih časih, ko je ravno tisti posebni od nekod za to' imenovani uradnik popisaval ob reki Illinois imena mest, prav takrat naletel na skupino žensk, ki so se med seboj lasale. Ime je zapisal in isto je ostalo še do zdaj in bo še dolgo, dolgo Maj k Cegare je psevdonim pok. urednika Glasila KSKJ Mr. Ivana Zupana, ki je bil zanimiv in dov-tipen v navajanju šal in zabavnih dogodkov. Vesel fant je bil. Malo je trenil z očmi, malo postrani pogledal, pa je izpod pazduhe privlekel tako, da vse, kar je bilo živega okrog njega, se je smejalo. Skoda, da ni zdaj več takih ljudi na svetu.
V tako mesto sem prišel, kjer je bilo tiste čase res precej lasanja. Ne shmo med drugimi, tudi Slovenci so se in smo se “lasali” v starih časih. Smo pač
taki. Morda smo mislili, da bodo nam bolj lasje rastli, če se lasamo1. Pa ni bilo tako, ravno nasprotno, mnogim je to še lase z glav odneslo ...
Našel sem pa v La Salle kar vrsto mojih sorodnikov. Poleg teh celo vrsto dobrih rojakov iz vseh delov naše ljube rodne slovenske domovine.
Precej Gorenjcev, nekaj Štajercev in od drugod. Največ seveda Dolenjcev, od tam, kjer je tekla meni zibelka in zibelka Petru Selaku, ki pošilja z “Otoka” tako lepe, zanimive dopise. Da bi se še dolgo oglašal! Dopisi, preprosti, po domače pisani, so priljubljeni preprostim ljudem. Med drugimi sem srečal tam na neki prvi zabavi, ko sem prišel v ta novi svet, “Fužinča-na”-, rodom gori od Soteske pri Žužemberku. Muzikant, vesel človek je bil. Mojega očeta je dobro poznal. V Ameriki je bil, če se ne motim, trikrat ali štirikrat pred menoj. Vsakpot po kaki dve leti. Ko je zaslužil za “šifkarto”, jo je popihal domov, ko je postala mošnja suha, pa zopet nazaj v Ameriko, po novo zalogo, da ni bila mošnja presuha in da bi jo sapa ne odpihala kam. Njegov “meh” — harmoniko je pa znal tako lepo potegniti, da je ljudem takoj pete privzdignilo in da so se zavrteli, kakor da je na nje posijalo neko novo močno sonce za take namene.
Njegova naj ljubša poskočnica je bila in jo je najbolj živo proizvajal na svoji harmoniki (nekako takole se je glasila):
Slišiš, slišiš fant?
Micka te rada ima! Zasukaj in zavrti jo!
Vrti in vrti jo — vesela bo ona in vesel boš til
In tako, kjer je on to zaigral, se je res vse vrtelo in bilo veselo. On pa je z nasmejanim o-brazom zraven prikimaval, harmonika pela, fantje in dekleta plesali, da je bilo vse naokrog veselo...
“Fužinčan”, ti si si znal ogrevati srca! Bog ti bodi dober, kjer koli si. Veselje si nesel v svet, kamor koli si šel in z veseljem si se vračal domov, kjer ti je tekla zibelka in kjer te je rodila narodu in svetu tvoja dobra slovenska mamica.
Bogu smo Slovenci dolžni zahvalo za take dobre ljudi, pa bo nam Bog dal še več takih ljudi, ki bodo hodili po svetu z ljubeznijo do Njega in bližnjega.
— Pa še drugič kaj, kako smo stari strici hodili in tlačili travo po svetu in opazovali to in ono. Vse iskreno pozdravlja
Stric Gregor
NEMšKO-SLOraSKA SMiMf Ji ffiElUM
CELOVEC, Kor. — Predlog, vi človek”. Takega “novega člo-ki ima naslov “Sožitje Nemcev veka” moramo uresničiti tudi v in Slovencev v Cerkvi na Koro- naših posebnih rezmerah.
škem”, je izdelal nemško-sloven-
Vsaka sinoda mora času, v ka-
ski koordinacijski odbor krške terem se godi, dati neko zname-škofijske sinode. Z nemške str a-j nje. V našem slučaju gre za poni mu pripadajo: dr. Waldstein-Wartenberg, dekan Walcher, dr.
Thurn Valsassina, na slovenski
strani pa msgr. dr. Hornboeck, prof. dr. Vinko Z witter, in dr. Valentin Inzko.
Več kot 50 let obstajajo.na Koroškem huda narodnostna nasprotja. Nemško-slovensko nasprotje se da zgodovinsko točno zasledovati. Tudi leta 1972 se moramo s tem problemom soočiti v vseh življenjskih položajih. Število tistih, ki so klj.ub pogostnim razočaranjem voljni dosledno zasledovati sodelovanje obeh narodov, je sorazmerno majhno. Mnogi so v teku desetletij doživeli ob tem prizadevanju razočaranje, drugi pa so
globitev medčloveških odnosov in za sodelovanje obeh narodov v deželi. Načela, kako na krščanski podlagi uresničiti tako sodelovanje, so izdelali v skupni nemško-slovenski predlogi zastopniki obeh narodnosti. Predlogo je centralna komisija soglasno potrdila. O predlogi se bodo v kratkem razgovarjali v župnijskih delovnih krožkih, na dekanijski ravni in jeseni na tretjem zasedanju sinode. Ta forum bo nato o predlogi končno-veljavno sklepal.
Neglede na trenutni politični položaj hoče Cerkev na Koroškem ljudi zbližati. Tu stalno nalogo Cerkve.
Prvič bodo katoliki Koroške
gre za
se ustrašili trdnih danosti in so1 od Svete Krvi (Heiligenblut) do resignirali.	I Pliberka poklicani, da razprav-
Ali bodo ljudje te dežele Tajo o problemu, ki vzbuja tudi sploh kdaj našli drug drugega? na politični ravni splošno Koroški katoličani se temu vpra- nost.
šanju nočejo izogniti. Zahteva Za katoličane slovenske II. vatikanskega koncila je “no-' rodnosti so za osnovno gledanje
pozor-
na-
Nova gramofonska plošča
Prva velika gramofonska plošča celjskega moškega zbora pod vodstvom prof. Egona Kuneja prinaša na kulturni trg svež izbor slovenskih narodnih pesmi. Zbor je posnel 18 narodnih naslednjih slovenskih skladateljev: Franceta Marolta, Cirila Preglja, Emila Adamiča, Ludvika Žepiča, Konrada Finka, Sama Vremšaka, Zdravka švikaršiča, Bojana Adamiča, Petra Liparja in Slavka Mihelčiča. Izvedba je po tehnični plati skrbna in zanesljiva. Zbor prepeva že 23 let. Od leta 1969 je nosilec Gallusove plakete. Na vseh tekmovanjih, kjer je nastopal, je zasedel prva mesta.
Ni izkoriščen
Slivnica je planina, ki se razprostira med Blokami in Cerknico. Njen vrh sega 1114 m visoko. Na Slivnici je sedaj le planinski dom, ki ima približno 50 postelj. Upravjajo ga z Rakeka. Planinski dom je oskrbovan vso zimo, vendar je večidel popolnoma prazen.
Niti ene samcate smučarske vlečnice ni. Cesta na Slivnico pa je navadno vso zimo zaprta. Odgovorna podjetja ponovno ponavljajo, da nimajo denarja, da bi lahko izkoristili tako idealne možnosti za zimski šport.
Novi most čez Dravo
Most čez Dravo v Dravogradu bodo izročili prometu septembra letos. Gradnja lepo napreduje. Delavci ’’Gradisa” so poleg nosilnih stebrov zbetonirali tudi že več prečnih nosilcev.
Novi most bo velika pridobitev. Odpravil bo ozko grlo na severni magistrali, kjer je promet čez sedanji most enosmeren, omejena pa je tudi nosilnost.
osebni dohodek je bil lani 160® dinarjev. To je celo nad republiškim povprečjem in marsikaterim razvitim krajem v Sloveniji.
Slovenski ribiči na Jadranu
Jadranski ribiči so lani nalovili 30,980 ton morskih rib in ta' ko za 900 ton presegli rekordno leto 1960. Zato se je uvoz za industrijsko predelavo zmanjša za 100 ton.
Najzaslužnejši za lanski re' kord so slovenski ribiči. Čeprav pride nanje samo 12.6% jugoslovanskega ulova, so lani s 3,900 tonami postavili svoj absolutni rekord.
Nova stanovanja na Jesenicah
V tem velikem železarskein središču imajo letos v gradnji okrog 30 družinskih stanovanj’ Od te bo letos, kot računajO) vseljivih 168. S tem bodo nekoliko omilili stanovanjsko stisk0’ Samo v železarni imajo več k°t 500 prošenj za stanovanja. Letos se v tem železarskem središču vse bolj razvija tudi gradnja za' sebnih hiš. Do konca lanske»a leta je dobilo posojilo za gradnjo več kot 150 zasebnikov.
Kamniška industrija
Januarja je bila industrijsk® proizvodnja v kamniški občin za 11% večja kot leto pop^ej,' Proizvodnjo so najbolj poveča v “Menini” in “Stolu”. Lanske ravni pa niso dosegli v “Svil3 nitu” in “Svitu”.
Kamniški izvozniki so januar ja izvozili za 667,000 dolarjeV izdelkov. Največ je iztržila 1° varna usnja, ki komaj zmore na ročila. Dober izvozni začetek Pa sta zabeležila tudi “Titan” “Stol”.
Šolska novost v Framu
Za novince, ki bodo v prihodnjem šolskem letu prvič začeli obiskovati osnovno šolo, bodo v osemletki v Framu odprli malo šolo. Imeli bodo dva oddelka. Tako bodo lahko vključili vanjo tudi novince iz podružnične šole v Planici. Z otvoritvijo male šole v Framu bo omogočen boljši šolski začetek tudi pohorskim otrokom.
Col dobi novo šolo
Svet krajevne skupnosti Col se je dogovoril z občino Ajdov-ščiina, da bodo zgradili na Colu novo šolo. Sem se bodo vozili učenci z avtobusi iz Predmeje do Hrušice. Če bodo načrti napravljeni pravočasno, bodo začeli graditi šolo že letošnjo jesen.
Ilirska Bistrica uspeva V Ilirski Bistrici se sicer lahko pohvalijo z zelo ugodnimi gospodarskimi uspehi za lansko leto, vendar jih pestijo težave. V občini je zaposlen le vsak peti prebivalec. Lani sicer nobeno podjetje ni zaključilo poslovnega leta z izgubo.
Osebni dohodki so dobri. Samo 4 odstotki zaposlenih imajo manj kot 1000 dinarjev osebnih dohodkov na mesec. Povprečni
v tem vprašanju merodajna načela vere, na državni ravni pa avstrijska državna pogodba. K tej pogodbi, ki je potrdila avstrijske meje iz leta 1937, se priznavamo Slovenci brez pridržka. Tudi ta politični dokument je prežet z duhom sodelovanja. Na cerkvenem in političnem področju moramo graditi take duhovne osnove, ki naj o-mogočijo vsem ljudem te države mirno sožitje. Nemško-sloven-ska sinodalna predloga bi mogla v tej zvezi postati zgodovinsko pomemben dokument.
Dr. Valentin Inzko
Kanal ob Soči gradi
vodovod . a
Kanalci so si letos naložili z prvo nalogo zgraditev vodovod9' V okviru možnosti bodo izboU šali preskrbo z vodo tudi za okoliške vasi Morsko, Krestei11 nice in Bodrež. Prebivalci vasi so pripravljeni pomag9 tudi s prostovoljnim delom-
Koper se pogodil z Madžarsko a
Predstavniki m a d ž a r s^e°^ podjetja “Mašped” so podpiga dolgoročno pogodbo o sodelov^ nju s korpskim pristaniščem” tej pogodbi bo “Mašped” le 0 pripeljal najmanj 175,600
suhega tranzitnega tovora
bod'
Madžarsko. Vsako leto pa ^ to količino povečali najmaM 20,000 ton. Tranzitni promol ^ Madžarsko preko koprskega stanišča se bo tako povzpol prvo mesto.
Kozjansko se le giblje
Napredek počasi prodira v bovite kraje na meji brežis krške in šmarske občine, ki ^ sij o pečat Kozjanskega. T° P^ meni, da imajo slabe ceste, ^ mladi zapuščajo rojstne vasi si iščejo dela v mestih.
Elektriko in vodo so si veC noma že napeljali. Med mi je zasvetila luč v Nanjo čaka še nekaj hiš v ^ sredku. Ljudje so žrtvovali ve ko proste vol j nega dela. Sami sekali kostanje in prispeVa drogove.
NAROČNIKOM,
ki prejemajo list po p0^*' Datum nad vašim imcnoVC pomeni, do kdaj je placan‘ vaša naročnina; najprej 1116 see, nato dan in leto. prav° časno plačana naročnina J velika pomoč listu. Prosini upoštevajte!
ssstattmmtmntttnntnnsttinntKniimiinntumst
F- S. FINŽGAR:
Golobova njiva
^s^sgsmrauattssttttnsKžsmnmnttnnnmttmtmtnmnfflnmttmtntnmžttmt
Zupan je skomizgnil z rama-1: l<Le vse dajmo, samo da nas Laha obvarujejo.”
Golob ga je gledal in ustnice So se mu tresle, kot bi lovil sa-da bruhne iz njega.
Seno umakni v kozolec in Potrpimo,” mu je še rekel žu-Pan in šel nazaj na vas.
Golob je gledal za njim in, ko Jo bil že daleč, je zavpil: “Ti,
Ž^upan se pa niti ozrl ni. Z r°ko mu je odmahal in zavil za v°gel hiše.
Pozno popoldne je bilo, ko se lo začulo drdranje voz po cesti.
troci so drli iz vasi, gospodinje So obstale na pragu, dekleta so s® zbrale v gruče, gospodarji so § odali od daleč izpred hlevov.
°lob je nakladal zadnji voz na P°1 suhega sena. Klobuk mu je Stal P° strani in nihče ni govo-’ ■Ko so ga videli vsega mrkega
in
jeznega.
^ Drdranje se je bližalo, večer-vetrič je razpihoval prah po oesti, ki se je dvigal ob dolgi
Vrsti
voz. Pred njimi so jezdili

oojiki, gledali po otrocih, po 2enah in dekletih. Nekdo je ogovoril gručo deklet, jim pomežik-ter pokazal bele zobe izpod 2asukanih brkov. Dekleta ga ^Iso razumele, kljub temu so se zasmejale in se stisnile tesneje v gručo. Ko so prišli skozi vas, le zasuknil prvi jezdec konja na golobov travnik in ga izpodbo-el v skok. Golobu so zastale vile v rokah, klobuk se mu je Sam od sebe še bolj povesil na uči in srce ga je zabolelo, kot bi °njsko kopito udarjalo po ^em, ko je rezalo mehko ruše-Vino na travniku. Za jezdecem. Se Je usul na travnik v diru — v°z za vozom — ves tren. Črne rane so se prikazovale na gladko udkošeni ledini, prst je letela '°njem izpod kopit, jama pri lami, kot črne bule na lepem telesu, je rastla na travniku, razgotina ob brazgotini je ze-vala na vsej gladini in ko je Zavozil zadnji na travnik, je ni ilo zdrave zemlje, da bi človek u§el nanjo. Golob, tisti Golob,
. t je od daleč mahal s klobukom ^a^sikal ššš-ššš, če je zašla ko-
°š na travnik, Golob, ki je ka-Zal •
1 pesti, če je paglavec sunil Soseda šolarčka s ceste v travo "'ta Golob je bil priča razdejala. groznih ran na travniku, 1 je bil biser njegovega grun-a, njegov ponos in njegova Iju-ezen. Nič ni rekel, nobene be-sede. Viie so mu padle iz rok, °krenil se je proč in komaj sliš-110 ukazal: “Naložite, jaz ne mo-*em.”
Stari, šepavi hlapec je pa zav-jezno za njim: “Kaj bi nakladi, k0 ne nioremo izpeljati.
ne vidite, da je pot zaprta?” Golob se je ustavil in preme-■Ll vozove, ki so stali kot vojaki ^ Vrsti in zapirali odhod s trav-ft^a. “Hudi časi so prišli; svo-^Sa sena s svojega travnika ne ^erem speljati.” Vsi delavci so Pedali na gospodarja in čakali 0PUi na grablje in vile. Tedaj jezdi k vozu vojak:
^Gazda, prodajte seno!”
Ne prodam,” je odvrnil za-^čno Golob s sklanim glasom.
Ntorate!” je velel vojak, v tjolob ga je pogledal izpod
nil narobe in pomolil kolesa kvišku.
“Primi!” je velel spet Golob, zagrabil za kolo, mišice so se mu napele in s treskom je stal prazni voz na travniku.
“Potegnite ga čez jarek, praznega že zvlečete, in domov z njim! Kar čez Brgantov travnik! Škodo mu plačam.”
Dekla je prijela za oje, hlapec je gnal izpreženega konja, drugi so potisnili in dvignili voz čez jarek suhega potoka. Golob je pa šel ves sključen pred njimi in se ni več ozrl na trenski park.
Vtem je završalo po vasi. Kriki in brlizgi podčastnikov, ki so kvartirali konje, so doneli od vseh koncev in krajev. V vsakem hlevu je nastala zmešnjava. Prepenjali in na gosto so stiskali po hlevih goved, ki je vznemirjena suvala krog sebe. Telički so vsi splašeni gledali konje in vojake ter mukali. Kunci, ki so se mirno pasli z zjedmi in bili navajeni tankih glaskov domačih otrok: mandi — mandi, so kot podivjani švigali po hlevu in iskali lukenj in skrivališč. Trenarji so nastopili kot gospodarji, gospodinje pa, po odhodu mož vajene poveljevati, so se togotile in prepirale z njimi. Ali vsa njih gospodarska jeza se je razbila ob čudovitem miru trenerjev, ki so bili takih reči vajeni. Kar je kdo potreboval za posteljo, za pregrajo med konji, to je vzel: deske, žrdi, plohe, otepe slame, kole, žage, kladiva, klešče. Ženske so gospodarsko hodile po dvorišču, se jezile nad Šandorjem, pa je medtem že La j oš žagal deske, Mihajlo vlekel otepe s poda, mladi Slovak pa nagajal dekli in ji hotel potrgati nageljne.
“Kriste, pomagaj!” so jadikovale zvečer na koritu ženske. “Pri nas je vse narobe.”
“Jaz sem imela deske, da bi popravila kozolec, pa kar vse so šle.”
“Meni so jih od svinjaka potrgali.”
“To je vojska!”
“Jaz pa tako pravim, sosede,” se je oglasila Boštjančka. “Kar hoče, naj se zgodi, da le Laha ne bo sem. Naš fant je pisal iz Galicije, da so celo slamnate strehe razdrli in konjem krmili in stlali, ko niso imeli s čim drugim.”
Sosede so obmolknile. Boštjančka je bila veljavna in ugledna žena.
Tedaj se zasliši: “Buum-bum” v smeri od Sv. Lucije.
“Streljajo! Kanoni!”
Vse so posluhnile. In zopet: “Buum-bum-bum.”
“Jejhata, čisto blizu so že.” “Veter vleče od tamkaj.” “Veter? Kje ga je pa kaj?” Ženske so se ozrle na dimnike, da bi videle, od kod vleče.
“Sveta bo konec,” je rekla Klandra.
“Saj ga mora biti, če je kaj Boga. Poglej!”
Petrinka je sunila Klandro s komolcem tako očitno, da so se vse ozrle na Loputnikovo bajto. Na pragu je stala Hana.
“Če to ni od sile, da takale dekle, tako močna, taka cehta, postopa ob košnji.”
“In kako je nacendrana! No-
KOLEDAR
društvenih prireditev
a- Odkar je bil gospodar, mu! gavičice, šolenčke in predpasnik
nikoli ni nihče rekel: moraš. a če mu je kdaj kdo le namig-^ je naredil vselej narobe. Petnajst kron za seno,” je ^0riujal vojak.
Golob je še enkrat srepo po-^ edal, nato strogo velel: “Pre-Vrnite voz!” fužina se ni ganila. Prevrnite!” je ponovil Go-in skočil k vozu. Skrivil je upognjeni hrbet, ga uprl pod ^6stvo, družina je nemo popri-J^a, voz se je zagugal in treščil Na s tako silo, da se je prevr-
z lacem, pa razoglava in bluzo na gosli, da razkazuje, kar vsaka poštena ženska skriva. Še bo vojska, še.”
“In potem ti hodi k županu: ‘Mokice, mokice, gospod župan!’ Da sem jaz župan, bi dala takimle mokice!”
“Prav imaš,” je pritrjevala Petrinka, koščena ženska in od sonca opaljena kot stara opeka.
(Dalje prihodnjič)
MAJ
21. — Klub slovenskih upokojencev za senklersko okrožje priredi večerjo in zabavo v SND na St. Clair Avenue.
27., 28.—Slovenski športni klub Cleveland, priredi tekme v odbojki na Slovenski pristavi. V soboto večerja in ples. V nedeljo ob dveh obed, “Vandrovci” igrajo ob 7. zvečer.
28. — Društvo SPB Cleveland: Ob 10.45 sv. maša pri votlini Lurške Matere božje na Providence Heights na Chardon Road v spomin na vse žrtve zadnje vojske in komunistične revolucije v Sloveniji.
30. — Spominska proslava v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob H. dopoldne sv. maša pri kapeli, nato kratek spored, kosilo.
JUNIJ
3.	— Društvo S.P.B. Tabor priredi Dan 30-letnice aktivno oboroženega upora proti komunizmu in okupatorju na Slovenski pristavi.
4.	— Pikniki: Društva sv. Jožefa na društvenih prostorih na White Rd.
4. — Spominska proslava D.S.P.B. Tabor za domobrance, četnike in vse žrtve komunistične revolucije pri kapelici Brezjanske NIarije na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi.
H. — Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v JDND na W. 130 St.
11. —- Otvoritveni piknik združen z otvoritvijo otroškega igrišča. na Slovenski. pristavi.
17.	— Balincarski večer na Slovenski pristavi.
18.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
Ig. — Piknik društva Triglav v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wiš. Ob 11. dopoldne sv. maša, kosilo in piknik. 23,24,25. — Svetovidski poletni karneval.
25.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. — Žegnanje pri kapeli v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob H. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava.
2. — Pevski zbor Korotan priredi piknik na Slovenski pristavi.
4. _ piknik Slovenske pristave. 9. — štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
16. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
16. — Piknik društva Kras št. 8 ADZ v parku ADZ.
23. — Misijonski piknik v Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne v Triglavskem parku.
23. — Zveza SPB Tabor priredi piknik na Slovenski pristavi.
30. — Slovenska šola v Collin-woodu priredi piknik na Slovenski pristavi.
30. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ priredi piknik v Izletniškem parku v Leroy, Ohio. AVGUST
6. — Letni družinski piknik Društva Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres farmi na White Rd.
Ljubljanski list “Delo” piše
mo tisti, ki imajo že vsega dovolj.
ob 11. dopoldne pri kapelici, nato kosilo, tekme in zabava.
26.	— Pristavski balincarski
krožek priredi piknik z večerjo in plesom na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
17. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu.
24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
24. — Klub društev Slovenskega
• društvenega doma na 20713 Recher Ave., Euclid, priredi veselico na prostem. Na rešetki pečene piške in ples. Igral bo Grabnarjev orkester.
30. — PAR-FI klub priredi svoj V. vsakoletni Polka ples v avditoriju pri Sv. Vidu. Igrala bosta Pecon in Trebar.
OKTOBER
I.	— Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Ave.
14.	— Praznovanje 60-letnice
obstoja Društva Kras št. 8 ADZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
15.	— Občni zbor Slovenske pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi.
15. — Slovenska ženska zveza, Podr. št. 14 priredi kartno zabavo ob 3. uri pop. v SDD na Recher Ave.
21.	— Oltarno društvo fare
Marije Vnebovzete priredi Kartno zabavo ob sedmih zvečer v šolski dvorani.
28.—-Društvo SPB Taber priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
NOVEMBER
19.	— Klub Ljubljana priredi -večerjo in ples v SDD na Recher Ave. Večerja ob 4. uri
popil. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi za 10-let-nico obstoja banket v SND na E. 80 St. Igra Buehnerjev orkester.
II.	— Belokranjski klub priredi tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
26. — Dawn Choral Club SŽZ priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue.
DECEMBER
3. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue.
31. — SDD na Recher Avenue priredi SIL VESTROVANJE v svojih prostorih.
JANUAR
20,	— Pristavska noč v Slovenskem narodnem domu na Sx. Clair Avenue.
Besede, besede, besede
Delovnega človeka žulijo drobne vsakdanje težave. Z njimi se mora spopasti Zveza komunistov, če hoče preprečevati velike družbene krize.
Svojo vsakdanjost poznajo ljudje tako dobro, da o njej ne potrebujejo znanstvenih analiz, dolgoveznih razprav in nenehnega ponavljanja znanih dejstev. Ljudje terjajo dejanja in spremembe, ki bodo utrjevale njihov življenjski položaj.
Resolucije, stališča, analize in načela so lahko koristno vodilo, toda v mnogih občinah in delovnih kolektivih zapravljajo komunisti povsem brezplodno svoj čas, ko ponavljajo — bolj ali manj zvesto —• kar so ugotovila zvezna ali republiška zasedanja organov ZK, le da bi dokazali, kako so “na liniji”, spremenijo pa ničesar.
Ponekod se lotevajo tudi lastnih “raziskav”, nakopičijo množico popisanega papirja, ki ga le redkokdo prebere, še manj razume, potem pa si domišljajo, kako veliko delo so opravili za zmago socialistične samoupravne demokracije.
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
M&ikn bo nastopila proti zapori Hajfongaš
Opazovalci razvoja ne izključujejo možnosti sovjetskega pomorskega nastopa v Tonkinškem zalivu.
WASHINGTON, D.C. — Ko se je večina pomirila in sodi, da ni več izredne nevarnosti ame-riško-ruskega soočenja v Indoki-ni, nekateri opazovalci razvoja
6 “1 Federacija KSKJ društev ^no °P°zarjajo,^ da utegnejo v Ohiu priredi KSKJ dan v Rusi zbran močnejšo eskadro parku sv. Jožefa na White Rd. vojnih ladij, ki bo v spremstvu „	_ , --iii	n minolovcev, ki jih imajo Rusi
pokojencev priredi piknik na preko 300, odprla pot v pristanišče Hajfong, če je seveda ameriško vojno brodovje ne bo —• u-Slovenski stavilo.
Po neuradnih virih naj bi bila sovjetska vojna mornarica na Daljnem vzhodu v pripravljenosti in lahko vsak čas odplove proti Indokini. Japonci so poročali že zadnji petek o neki ruski
S čigavim denarjem so zrasli vikendi?
V vseh republikah te dni precej razpravljajo o pojavih neupravičenega bogatenja. Ob tem se seveda skoraj ne morejo ogniti razpravam o vikendih — zadnje čase o tem precej govore tudi v piranski občini — ki marsikje zbujajo, upravičeno ali neupravičeno, hudo kri v javnosti.
Po zadnjih podatkih imamo v SFRJ 42,997 vikendov, v Sloveniji pa jih je 4,281. Same številke prav gotovo niso tolikšne, da bi morali zaradi vikendov biti plat zvona. Toda, če ob tem pomislimo, da v Sloveniji primanjkuje več kot 50,000 stanovanj, medtem ko gre v SFRJ stanovanjski primanjkljaj že v stoti-soče, potem tudi na pojav vikendov z družbenega in političnega vidika ne moremo gledati neprizadeto.
Socializem daje vsakemu po svojem delu in zato nimamo vsi enako debelih denarnic. To dejstvo prav gotovo večine ljudi ne moti. Pač pa nedvomno mnoge vznemirja, če vidijo, da se razlike med posamezniki vse bolj poglabljajo, da imajo nekateri poleg lepe hiše in več luksuznih avtomobilov lahko še razkošne vikende, drugi — in teh tudi v naši ožji domovini ne manjka — pa še vedno žive v vlažnih kleteh, barakah, v stanovanjih z ilovnatim podom, brez vode in stranišč, in v hišah, ki sploh niso primerne za prebivanje.
Vsekakor pa ljudi najbolj vznemirja, da so se marsikje do poceni parcel in vikendov dokopali predvsem nekateri z dobrimi zvezami, pri čemer so se lahko okoriščali še z najrazličnejšimi ugodnostmi. Ponekod so dajali kredite za vikende celo iz sredstev, namenjenih za stanovanjsko gradnjo. In ne nazadnje moti ljudi prav gotovo dejstvo, da so prišli do vikendov z najrazličnejšimi družbenimi ugodnostmi in olajšavami večidel sa-I
Zakaj čuš?
Nedavno so se po vseh večjih avstrijskih mestih pojavili plakati, ki pozivajo domače prebivalstvo k večji strpnosti do tujih delavcev. “Zakaj mi praviš ‘čuš’, ko se vendar pišem Kolarič?” sprašuje eden od njih. Za “čuše“ namreč zmerjajo najbolj nestrpni med Avstrijci svoje južne slovenske sosede.
Drug tak plakat, s sliko 26-letnega Mirka Ivaniča, ima vzgojno besedilo: “Rojen v Ulcinju, sedmi od štirinajstih o-trok. Poročen, oče dečka in dveh deklic. Piše in bere. Rad bi si prislužil za hišo in ovčjo čredo, morda še za kravo. Je gradbeni delavec, z nadurnim delom zasluži 6,000 šilingov, od tega daje 750 šilingov za čumnato. Denar nosi v banko. In strada, da ga lahko nosi v banko.”
Spet tretji plakat vprašuje: “Ali potrebujemo ‘Čuše’? in pojasnjuje, da imajo delavci v železarski in gradbeni industriji, večinoma so to tujci, edini še 49-urni delavnik.
Na nekem plakatu piše, da prav ti ljudje, ki jih domačini radi zmerjajo za pritepence, o-pravljajo najtežja dela in taka, ki se jih Avstrijci otepajo.
“Pa vendar 20 odstotkov Avstrijcev misli, da so tuji delavci v Avstriji odveč, 34 odstotkov jih sodi, da so koristni, čeprav bi se tudi brez njih dalo živeti, 24 odstotkov pa sodi, da avstrijsko gospodarstvo brez tuje delovne sile ne more več shajati.”
Skoraj vsak Avstrijec je prepričan, da zdomci zagrešijo največ kaznivih dejanj. Graški časopis “Neue Zeit” pa k temu pripominja, da zakrivi Herr Mueller 79, v tem ko ima gospod Kolarič na vesti le 6 telesnih poškodb. Herr Mueller vlomi 390-krat, v tem ko gospod Kolarič vlomi 10-krat. Herr Mueller u-krade 283-krat, gospod Kolarič pa 17-krat.
V Avstriji dela 130,000 naših zdomcev in to ni majhno število, ne za nas, ne za Avstrijo. Avstrijske oblasti upajo, da bodo s solidarnostno kampanjo zajezile šovinistično nestrpnost, kj se je že hudo razpasla. Akcijo vodi avstrijska podružnica IEA, ki ima svoj sedež v ZDA. Sam kancler Kreisky. pa je nedavno opozoril, da bi lahko tuja delovna sila kaj kmalu postala evropski črnski problem.
Evropske gospodarske skupnosti. Najema rajše Jugoslovane in Turke, ki da so “ponižnejši in cenejši”.
V Bonnu te očitke zavračajo in trdijo, da veljajo za vse tuje delavce, ki jih je skupno okoli 2 milijona, enaki pogoji in predpisi. Trenutno je v Nemčiji na delu okoli 400,000 Italijanov.
* Povejte oglaševalcem, da ste videli nj'ihov oglas v Ameriški Domovini!
MALI OGLASI
Pohištvo naprodaj
Skoro novo pohištvo za 5 sob v odličnem stanju je ugodno naprodaj na 7206 St. Clair Ave. Apt. 2. Oglasite se od 8. zj. do 6. zv. ali kličite 881-0071.
(96)
Družabnico išče
Starejša slovenska upokojenka išče družabnico, starejšo Slovenko, v Wickliffu, blizu trgovin. Nudi brezplačno sobo.
Kličite 944-3097
(96)
V najem
V najem se odda trisobno stanovanje zgoraj za žensko, Slovenko brez otrok, v Euclidu. 20790 Tracy Ave. Euclid, O.
Tel. 481-0801
V najem
7-6-5 ali 4-sobno stanovanje s kopalnico (po želji), vse prenovljeno, se odda na 1255 E. 61 St. zgoraj. Kličite 391-5265 in vprašajte za Mrs. Ortiz.
-(97)
Prvič na ogled
Čista, 5-sobna enodružinska hiša. blizu E. 185 St. 2 koraka do katoliške šole. $22,500.
Pri Mariji Vnebovzeti
Devet-sobna hiša za eno družino, dve kompletni kopalnici in dve kuhinji, dvojna garaža. $15,500.
LAURICH REALTY 496 E. 200 St.	481-1313
(96)
farmi SNPJ na Heath Rd.
13. — Piknik Misijonske znam karske akcije pristavi.
20. — Plavalne tekme in piknik na Slovenski pristavi.
20. — Triglavov piknik v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo
Italija se pritožuje nad Nemčijo, ker najema premalo Italijanov
PARIZ, Fr. — Italijanska vlada se pritožuje, da Zahodna Nemčija ne sprejema dovolj italijanskih brezposelnih delavcev, kot je to predvideno v določilih
Molki dobijo delo
Strojnik
Izkušen na Brown & Sharpe stroju, dobra plača, nadurni cas, plačani prazniki in Blue Cross, Jezik ni ovira.
BRONCO MACHINE CO. 28380 Anderson Rd. Wickliffe — 944-3859
(98)
Naprodaj za dohodek
posestvo, stanovanje za 4 družine in trgovina, zidano, v Grovewood okolici. Dobra investicija.
V Nottingham okolici
naprodaj zidano posestvo z 4 stanovanji in tri trgovine. Jako dobra investicija. Cena pravilna za hitro prodajo.
Na Russell Drive pri E. 250 cesti, nova hiša s 3 spalnicami, aluminijasti opaž, vsa podkletena, kvalitetna gradnja. $32.500.
EUCLID
zidan bungalow, zgotovljena rekreacijska soba, garaža. Ima tri velike spalnice, veliko prostora za shrambo. Moderna kuhinja. Dosti izvanrednih priprav. Se mora videti. Cena samo $29,900.
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	RE 1-1070
(97)
Moški dobijo delo
Potrebujemo izkušene pleskarje. Poln čas. Kličite po 6. uri zv. 944-8436.
(96)
Help Wanted Female
križarki in rušilcu na poti proti jugu.
ZDA so zbrale v Tonkinškem zalivu _ in v bližini tolikšno pomorsko moč, kot jo že ni bilo zbrane od druge svetovne vojne sem. Sovjetska zveza tej sili za enkrat ne more postaviti nasproti nič enakega. Vsaka uporaba sile na tem prostoru bi bila za njo usodna, razen- če je pripravljena na splošno merjenje sil in bodenje z ZDA, na
kar pa tu ne računajo, ker so ___________________________
prepričani, da se v Moskvi zave- Help Wanted Male & Female dajo, da bi bila obnova mrzle; 2nd shift, light factory work, vojne enako, če ne celo bolj i aSe no barrier, škodljiva Sovjetski zvezi kot Gali 696-2220 Ext. 300 ZDA.	!	(96)
Help Wanted Female
General work for garment factory.
Call 881-5459
(96)
HELP WANTED,
Pleskam
Zunaj ali znotraj po vaši volji. Ugodna cena.
Kličite 391-1596
-(114)
Preselila sva se
Prijateljem in znancem sporočava, da sva se preselila z Luther Avenue na 1060 E. 61 St. Lepo pozdravljava!
JOHN in JENNIE TUTIN
(96)
V najem
Trgovski prostor, E. 156 in Lake Shore okolica, vel. 20x50, lahko z nekaj čistilne in krojaške opreme. Pripravno za urad. Zmerna najemnina.
Kličite 481-6374
-(100)
BARVAMO
Zunaj in znotraj, zmerne cene, brezplačen proračun.
MODERN PAINTING
946-2338
hijatePs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212
FRANCE BEVK:
HUDA URA
Zalka je bila ujela njegov pogled. Med večerjo, ko je opazila, kaj se razvnema med fanti, ji je postalo težko. Zdaj, ko je plesala, ji ja bilo laže, vendar ne popolnoma, lahko. Na ustnicah je kazala smeh, a oči so se ji plaho ozirale po ljudeh. Kdaj pa kdaj jo je tako čudno zgrabilo za srce. S Pavletom ni plesala. Zakaj, bi si sama ne vedela določno odgovoriti. Ne le zato, ker so se fantje trgali zanjo, ker je bila izvrstna plesav-ka. Pavle je silil do nje, to je opazila, a se mu je ona nekako izmikala. Ni se marala preočitno kazati pred ljudmi. In ni se bila še do dna odločila. Besede, ki jih je govoril Tine, niso izzvenele brez sledu. Kadar se je okrenila, je ujela Tinetov pogled izpod čela. Iz njegovih zenic je sršelo nekaj tako, taj-nostno grozečega, da se je stresla.
Znova se je ozrla po očetu, še jo je spremljal njegov pogled. Kaj ji hoče? Slivar je lezel v dve gube in jezno strmel predse. Zalki so se spačile ustnice v porogljiv nasmeh. “Telica si, ki te bodo prodali...” To jo je jezilo, grenilo ji je mladost in radost. In vendar je čutila, da jo še zmeraj vleče k Pavletu. Nikoli s tako silo kot ta večer. Vendar je bila razklana v svoji notranjosti. Po navadi je bila vesela, skoraj razigrana, sedaj pa ni občutila niti sence prave radosti. Hotela se je prisiliti v smeh, hotela se je omamiti. Plesala je ko. nora. Ko je priplesala do vrat, je nenadoma izpustila ple-savca in izginila v vežo.
'Ivanc je ves čas ni izpustil iz oči. Misel se mu je bila kar prilepila nanjo, zdaj je vedel, kaj je hotel. Govoril bi z njo. Ne da bi jo vprašal za mnenje, da bi polovico odgovornosti zvalil na njeno ramo. Če ona hoče tako, bi ne mogel pomagati. Potem bi si oddahnil. No, da!
Dvignil se je in se opotekaje prerinil med plesavci. Omahnil je iz hiše. Soparica je bila nekoliko ponehala. Od zapada je vel rahel hlad. Zdaj pa zdaj se je rahlo zgenilo listje. Zvezde so bile redke, sijale so le čez polovico neba. Na zahodu jih je bila zakrila gosta, nevidna kopa oblakov, ki je počasi lezla izmed obzorja. Tam zadaj, prav na dnu, se je vžigala bliskavica. Po vrtu so letale kresnice, v travi so cvrčale kobilice.
Zajel je polne prsi zraka, ki mu je čistil pijano kri. Okoli vogala je prišla Zalka. Prestrašila se ga je, nato mu pogledala pobliže v obraz. Ko ga je spoznala, se je namerila v hišo.
“Počakaj,” se je Ivancu zapletal jezik. “Zalka, samo dve, tri ... besede ... Slivar je tako vsiljiv — no, saj veš ...”
Bil je ves zmeden, prekinil se je in ni našel besed. Hči ga je ostro premerila.
“Oče, vi ste pijani; pojdite rajši domov!”
“Preveč sem pil, to je res,” si je segel v lase, toda zdelo se mu je, da ne sme odnehati. “S Slivarjem sva govorila... če bi vzela Pavleta... saj te nič ne silim, toda ..
“Le dajte mu hišo, če hočete,” ga je rezko prekinila; bilo je kazno, da je imela besedo že pripravljeno na jeziku. “Le dajte mu hišo, če mu je toliko do nje, jaz pa nisem na prodaj. Sramujte se!”
Ivanc se je ves zlecnil. Vraga, Saj je slutil, da bo tako. A Slivar je čvekal, da se fant in dekle gledata. Nazadnje mu je bil tak odgovor celo v veliko olajšanje.
“Saj sem ti rekel, da te ne
j
silim,” je mencal. “Če ti hočeš tako, je meni tudi prav... še bolje ... Hudimana, preveč sem pil...” se je praskal po sencih.
“In če je Pavletu res kaj do mene, ali nima on jezika?” je vrglo dekle skoraj v joku in odšlo v vežo.
Ivanc je strmel za njo. Dekletu le ni bilo tako nič do Pavleta. Stal je na mestu, ni vedel, kaj naj stori, kaj naj si misli. Težko mu je bilo stopiti v izbo.
Slivar mu je porinil poln kozarec v roko. Nesel ga je k ustom, a mu je roka omahnila, vino je izteklo na tla.
“Meni je vseeno,” je blebetal, “le vi drugi se zgovorite ... Meni je vseeno za teh nekaj ur življenja...”
“Glejte norca! Kakšne lahke nobe ima! Saj se ves potresa!”
“On že ve, zakaj ga razganja.”
“Če bi vedela žena, bi vstala s postelje in ga prišla lasat.”
Slivar ni slišal smeha ne besed. Če bi jih bil tudi slišal, bi se ne bil zmenil zanje. Cvetela mu je pšenica, za vse drugo mu ni bilo mar. Med plesom se je še huje razigral. Naj ljudje le mislijo, kar se jim zdi.
15.
Za Mohorja se nihče ni zmenil. Na peči je stala steklenica vina, ni ga pokusil. Mohcr je bil godec, Mohor je igral. Toda še vedno so mu igrali samo prsti, duša se mu ni vmešavala v melodijo. Vsaj ne zavestno. Ni opazil, če se je poskočnicam prilivalo nekaj bolestnega, skoraj jokajočega. Le v nekaterih hipih je prodiralo iz njegove notranjosti in se mu znova zaklepalo v prsi.
Bil se je ves zabudil v neke nejasne misli. Iz njih so se dvigale temne predstave ko hudourni oblaki izza gora. Kdaj pa kdaj se je ves zdrznil. Pred njegovimi očmi se je čisto jasno, živo pojavila Zalkina podoba. Ne taka, kakršna je bila nekdaj. Taka, kakršno si je zamišljal v tistih trenotkih.
Vedno znova, minuto za minuto, jo je lovil s sluhom. Saj se je tako rada smejala. Včasih je med plesom tudi zapela. Ta večer ni mogel ujeti njenega smeha in njene besede. Toda ob slednjem plesu jo je razločno čutil, kako molčeča hiti mimo njega. Zdelo se mu je, da je šum njenega krila, cepetanje njenih nog ostro razločil izmed ostalih šumov oblek in udarcev peta. Ona pleše vsa vdana, vsa zaverovana v plesavca, a pri tem njega niti ne pogleda. On je zanjo le godec... Zaigraj, Mohor, da bo Zalka plesala!
Harmonika je zavpila. Prsti so trepetali, pritiskali, omahovali, toda ves čas niso zgrešili niti enega gumba. Skozi hrešča-nje glasov je nenadoma razloč-
Z NORVEZANKO NISO ZADOVOLJNI/ — Liv Ullmann je dobra igralka, vendar Švedi niso zadovoljni, da igra ona v filmu “Izseljenci”, ki slika zgodbo švedskega izseljevanja v ZDA okoli leta 1850. Njen naslednji film bo “Izgubljeno obzorje”.
no zaslišal smeh. Melodija je potišala, skoraj je utihnila. Pre-glaševal jo je ropot nog. Mohor je prisluhnil. Ni se- smejala Zalka, smejale so se žene. Smeh je bil sit, zdrav, iz prsi in iz trebuha, precej vinski. Potišal je, da je nato zopet zrasel pod strop. Ta večer se mu je zdelo, da so vsi še tako neznatni in navadni dogodki v neki zvezi z njegovim duševnim stanjem.
Nekdo je sedel na peči, noge so mu visele na klop. Že prej ga je čutil, a se ni zmenil zanj. Pomaknil se mu je bliže, se ga doteknil s komolcem.
“Ti si, Tine?”
“Ne, Blaž,” je odgovoril oni.
“Zakaj pa se smejejo?”
“A? Slivar pleše, da kar opleta,” se mu je fant med šumom nagnil do ušesa, “žena pa mu doma stoka!”
Mohorja je zbodlo do srca. Slivar? Harmonika se mu je nategnila do. konca, obstala in za trenotek utihnila. Plesavcem so se zmedle noge v taktu. Čutil je, kako so se pogledi vseh uprli vanj. Harmonika je zavekala, melodija se je uravnovesila, prsti so ga znova ubogali. Kaj mu je bilo do Slivarjevega plesa
in do njegove bolne žene, do smeha ali do zgražanja? Že sama misel na Slivarja mu je blodila kri. Vedel je, čemu se raduje. Tinetove besede so mu 1 brnele v srcu ko nepozaben napev. Toda med čustvi tistega hipa in med čustvi, ki jih je gojil v mraku pred hišo, je zijal velik prepad. Na dnu prepada je temna voda, ki se svetlika. Kaj se godi tam spodaj? Pa saj skoraj ni mislil nase. Ali le v zvezi s Tinetom. Nekaj mračnega v globini njegovega bistva ga je spominjalo nanj. Tine! Tine! Kakor da mu tolče kri v sencih.
“Kje je Tine?”
“Pleše. Ves večer ni plesal, a zdaj pleše.”
“S katero?”
“Z Anko. Zdaj jo je izpustil ...”
(Dalje prihodnjič;
blagajnik Louis Jarem; nadzorniki; Frances Somrak, Gary Koketec, Mary Okicki. Vratar; Frank Supa-nick. Zdravniki: Dr. L. Perme, Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck, Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta urez zdravniške preiskave ter od rasle do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
čakalna doba
WASHINGTON, D.C. — Deset držav v Uniji zahteva 5-dnevno čakalno dobo za izdajo poročnega dovoljenja, 7 pa le 2 do 3 dni.
zininitiitiitniiixitziiiiixittitiixxtztiiuiiziumtxtitxixinutitziiitxsniuxttztin
g	H
1 imenik raznih društev f
ixztizsfXttimuittmiXttititmitzttstiitiitiizsxttisniiiiiiittKiSiiiititiiiKiuttiiKitsttni
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
milšTVO SV. VIDA ŠT, 25 KSK.J
Dutiovni vodja Msgr. Louis B. iaznik; predsednik Frank A. Tu-ek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Ubin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., :el. 481-1481; zapis. John Skratec;
St.: blagajničarka Laura Berdyck, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federa
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA
JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednik John Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1129 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44108, telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. . Lach, zapisnikarica Ljudmila Glavan. Nadzorni odbor, Albert Hosta, Mary Gustinčič in Štefanija Zamlen. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 St., Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Jugoslovanski delavski narodni dom Jakob Gustinčič, zastopnik za Baragov dem Jože Grdina. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v J ugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St., ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta vsako četrto nedeljo na 1129 Addison Rd. ob 10. uri dopoldne.
Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati življenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jed noti.
Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1129 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 381-7670.

_	^	T _ _ T _ _	.	_ y. _ j . i*-
T O N Y K RIS T A V IN 1 k
■ -
PAINTING AND DECORATING
Telephone: 944-8438
Maj je tu! Najboljši čas za pleskanje! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki!
Anna Tekavec. Nadzornici:	Mary i C h e s n i k, za zdravniško
Drobnič, Barbara Baron. — Seje! preiskavo vsi slovenski zdravniki, prvi torek v mesecu v šolski dvorani i — Seje se vršijo vsako prvo nedeljo sv. Kristine ob 7. uri zvečer, izv- | v mesecu v Slovenskem narodnem
zemši feb., julij, avg., in nov.
blagajnik Joseph Baškovič. Nadzor-| cijo Frances Lindich in Josephine uki:	Anthony J. Fortuna, Jo- • Winter. Zdravnik dr. Perko. —
.eph J. Memanich, Rudolf Drmota;
vratar A. J. Fortuna. Vodja atle-ike in mladinskih aktivnosti John . Polž. Za pregledovanje novega ianstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek ' mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 :večer. -Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v aeseeu od 6. do 8. ure zvečer v iruštveni dvorani. V slučaju bolez-,i naj se bolnik javi pri tajniku, ia dobi zdravniški list in karto.
Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članstvo , od 16. do 60. leta. Nudi najnpvejše smrtnmske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. —
_______________Odbor je letos sledeč: Duh. vodja
R. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ |Rev- hudolph Praznik, preds. Mar-Duhovni vodja Rev. Joseph Varga i ianca Kuhar, podpreds. fiances Ne-predsednik Joseph Fortuna, pod- | manich, ta j. Maria Hochevar, 21241 predsednik Fred Krečič, tajnik ! Miller Ave., vel. 481-0-28, biagajni-Ralph Godec, 847.E. Hillsdale, 524- čarka Frances Macerol, zapisnikarica
5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles
Frances Novak. Nadzornice; Josephine Ambrosic, Dorothy Strniša, in Anna Godla.-. ReditiTjica Jennie
Virant. Zastavonoša Joseph i leme. Zastop. za ženske in mladin. W. Kovach. Zastopnika za SND na ! aktivnosti Frances Nemanich, Za-30. St.: J. W. Kovach in Ralph Go- I stopnice za Ohio KSKJ Federacijo^ iec; Zastopnik za SND Maple Hts.: I Marjanca Kuhar, Antonia Turek, j. VV. Kovach. Zastopniki za atletiko ! Frances Nemanich, Anna Godlar. —-.n booster club: Joseph W. Kovach | Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. ,n Ralph Godec. Zdravniki: dr. An-I- Seje se vršijo vsako prvo sredo thony J. Perko, Dr. Win. Jeric, j v mesecu v spodnjih prostorih šole it. J. Folin in dr. F. Jelercic. —■ | sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se Društvo zboruje vsako drugo ne- pobira vsakega 25. v mesecu od 6. .(tljd v mesecu ob eni uri popoi- do 8. ure tudi spodnjih prostorih ine v SND na 80. cesti. — Spre- | šole sv. Vida. ' e m a članstvo od rojstva do 60 let tarosti. Bolniški asesment 65c na nesec in plačuje $7.00 bolniško lodpore na teden, če je član bolan -el dni ali več. Rojaki v Newbur-;hu, pristopite v društvo sv. Lov-enca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; taj
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor .N, Tomc. častni predsednik John g Rabat, častni predsednik John Pez-j dirtz, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St.., tel. 531-7131; pomožni tajnik J os. Ferra; bol. taj. Mary Korošec
rkca Josephine Winter, 3555 E. 80 PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar;
I	---------------------- “'
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja; Rev. J. Celesnik; oredsednik: Anton Tekavec; pod-oredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič. 18ždu Abb.\ Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: Josephine Je-vec, Jakob Gustinčič, Helen Troha: poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič, Jacob Gustinčič. Zdravniki:	Dr.
Max Rak in vsi slovenski zdravniki. ■— Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Greer, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Maty Semen. Slovenska in angleška poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki.—Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Pauline Krall, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Frances Plut. Zastop. za Klub društev AJC: Frances Eržen, Rose Rodgers, zastop za SDD na Recher Ave., Vera Bajec, Mary Iskra, Mary Stražišar. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica in tajnica Frances Novak, 3553 E. 80 St. 341-3513; blagajničarka Theresa Jeric. Nadzornica Jennie Zupančič. — Seje so j vsak drugi torek vsak drugi mesec cb 2:00 pop. v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 17 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Julia Mezgec, tajnica Jen-ue Pugeiv. 10724 Plvrnouth Ave.. Garfield Hts.. O., tel. 587-4230; blagajničarka Mary VI c ek, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stella Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave.,. Maple Heights.
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Pauline Strnad, podpredsednica Angela Kofol, tajnica lennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid, O. 44121, tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici: Frances Okorn, in Marie Telic. Roditeljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Domu na St. Clair Ave. ob S- ur^ dopoldan v starem poslopju.
DANICA ŠT. 11 ADZ
Predsed. Frances Zakrajšek, pO“' predsed. Rozi Zupančič, taj. in blag-Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave. tel. 881-4679, zapis. Frances Zakrajšek, nadzornici Jo Levstik in Mihaela Zakrajšek, zastop. za SND in za Klub društev Frances Kodrichi zdravnik dr. A. Spech. Seje so vsak drugi torek v mesecu v SND na St-Clair Avenue, staro poslopje sobe št. 2, ob 1.30 popoldne.
MMlfSXVO N/U‘RI5DNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive. IV 1-2043; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik Joseph Okorn, podpredsednik Matt Martinčič, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E-168 St, 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor:	Rudolph
Kozan, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za Društveni dom na Recher Avenue, Joseph Perk° in Fanny Modic, Za Slov. Nar. čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarel Mi na Neff Rd. Matt Martinčič Seje so tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 predpoldne v sobi št. 2, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
COLLINWOODSKI SLOVENKE ŠT.'22 ADZ
Predsednica Stefi Koncilja, PoCl' preds. Alice Grosel, tajnik in blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clear-aire, 481-6955; zapisnikarica MatT Černigoj. Nadzornice: Stefi Koncilja, Alice Grosel, Millie Novak-Zdravniki: vsi slovenski zdravniki-Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., v spodnji dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 AD%
Predsednica Agnes Žagar, P0"-1’ uredsednica Mary Filipovič, tajni' ca Alice Arko, 3532 E. 80 St, 341' 7540, blagajničarka Agnes Žagar-zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice:	Josephine Winter, Mary
Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu
1:30 pop. v Slov. nar. domu na
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ
Predsednik Henry Medved, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., 481-7554; blagajničarka Catherine Medved, zapisnikarica Ann, Cecelic.
Nadzor odbor: Jean Fabian, Harry
Cecelic, Pauline Boštjančič. Zdrav- ! ________________________
niki:: vsi slovenski. - Seje se vr-j	DRUŠTVO SV. CECILIJE
sij o vsak tretji petek v mesecu v |	^ 37
Slovenskem društvenem domu, predsednica Nettie Zarnick, pod* 20713 Recher Ave., ob 7:30 uri prcdsednica Anna Zalar, tajnica zvečer.	jn blagajničarka Mary Jeraj, 681“
Edna Ave., 391-5341, zapisnikarica DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ Fanny Majer. Nadzorni odbor: Preds. Jožko Jerkič, podpreds. Mary Otoničar, Frances Stepic id Louis Yerkich, taj. Mary Kobal, Dorothy Strniša. Vsi slovenski 19500 Lake Shore Blvd., tel. 531- zdravniki. Seje se vrši vsaki drugi 6631, blag. Jennie Kapelj, zapis, četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v John Kapelj, nadzor, John Terček, goli sv. Vida.
Steve Černigoj in Frances Polc.
Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.

bi morala biti
—'IBS® »I!
vsaki slovenski hiši

mmmm
mmrnm
mmmM®
,5CTMB

337 ms&wsmSti W&M
•mMMttlžNM.A H'l. 4S>
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, predsednica Mary Koiegar, podpredsednica Sylvia Plymesser, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St, HE 1-6933; zapisnikarica Marie Telich; redi-teljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost:	Vicki
Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida cb 1:30 uri pop. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Joseph Celesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Cecilia Žnidar; taj. in blag. Josephine Comenshek, 924 E. 223 St., 731-3698; zapisnikarica
DRUŠTVO GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ
Predsednik Joseph Lausin, podpredsednik Stanley Ziherl, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 St., tel.: IV 1-6437, blagajnik Robert Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar; nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Borso, William Hočevar; reditelj Florijan Mocilnikar, vodnik mladinskih dejavnosti Mary Ziherl, zastopnik za Slov. nad. dom Frank
DR. NAŠ DOM ŠT. 59 ADZ
Predsed. Antonia Stokar, podpred' sednica Josephine Lea, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 107^ Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 587-4230; blag. Antonia Dolinar Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea-Christine Szendel, Frank Tomažič-Zdravniki: vsi priznani zdravnik1-Zastopniki: za SND na 80 St. Antonia Stokar in Jennie Pugely za SDD na Prince Ave. Jennie Pu' gely; za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drug/ mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na v S.N. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
M
■ti

ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
431-0628