Posamezna številka 1 K. Poštnina platana v gotovini, StCV, 113.	v LMljflDi, v čelrlek, dne 20, mola 1920.
lgio avm.
• SLOVENEC« Tel)«
p* pošti u tbo strani Jngo-
• aUTt}« ta t Ljubljani: Sfoelo leto naprej • K 18*-■a pol leta „ .. „ BtK-n o«trt let« „ .. n 45-— n-ei mesec „ .. „ 15"—
Satroamatro eeloletno K 240--B Sobotna izda]a: s
oelo leto.....K 30-—
I« < ■ , m 35-—
Insaratt:
_„__f«UivrsU m«
Urok« ta t ,ia vtorta til nt«
prostor, ta enkrat . ,. 'fo K 4 M mM nmfiMk pwdana Ud. . , , t* K fr—,
Prt
popnat,
mtm.pl *»i«a *t,<omv km,
Mut« mak isvzemšt po-nediS^ek Utepc vrantk«, ob S, vi mnbraj.
MT Uredništvo je v Kopitarjevi nllol iter. 8/10. Rokopisi se jje vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Dreto, telet. štv. 50, npravn. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
D prav a j« t Kopitarjevi al. 3. — Rnčaa peline hran. qnbllan8ke it. 680 m aaro6cii»o ta it S« u oglase, avatr. ta češke 24.797, ojr. 28.511, bosa.-ftero, 7583.
Brezdelno se***
V navadnem življenju veljajo v medsebojnem občevanju gotove forme, ki jih je vsakdo dolžan varovati. Kam pridemo, ko bi si začeli drug drugemu podtikati lažnivost, sebične namene, podtikati hi-navščino in kar jc še takih lepih lastnosti. Ali bi bilo medsebojno osebno občevanje še mogoče? Ali se ne bi vsakdo zahvalil za tako lepo druščino? Kar velja za osebno občevanje kot splošno priznano načelo, to seveda nc velja po mnenju gotovih ljudi za politike, politične stranke in javno delovanje. Naša stranka je navajena trdega boja. Rodila se je v boju, rastla v boju, v eni roki meč, s katerim se je branila, z drugo je gradila mogočno gospodarsko, politično in izobraževalno organizacijo, In La boj ni bil časten za njene nasprotnike, Nikdar ji niso stopili nasproti z odkritim vizirjem. Kar je storila, jc bilo stokrat osumničeno, tisočkrat opravljano, neštetokrat obrekovano. Najidealnejše njene delavce so slikali za izvržek človeštva in šteli so si v zaslugo, če so jim mogli pripraviti zaničevanje druhali ali njihova najidealnejša dejanja ometati z blatom in jih potvoriti do nepoznanja.
Mi vemo, da pade v vročem političnem boju marsikatera beseda, ki ni bila dovolj premišljena in pretehtana. To še ne bi bilo zlo. Zlo postane, če postane ta način političnega boja metoda, sistem, vsakdanja navada. Jn s tem se ima boriti stranka od svojega početka, prav posebno pa še v zadnjem času. Ali je še potreba za to trditev dokazov? Ali ni nasprotno časopisje Ie en sam dokaz?
y brezštevilnih resolucijah je sprejela SLS zahtevo po ženski volivni pravici. Vzporedno z zahtevo po splošni in enaki volivni pravici moških je dr. Krek na brezštevilnih shodih oznanjal zahtevo stranke po vsesplošni volivni pravici, torej tudi po ženski volivni pravici. Ta zahteva je postala ena izmed temeljnih točk političnega programa SLS. Kdo se več ne spominja splošnega ogorčenja, ki se je polastilo kmetskega ženstva takrat, ko je sociali-slično-liberalna vlada izključila v občinskem volivnem redu od volivne pravice kmetsko ženstvo. Socialisti so imeli tedaj kot sestaven del tedanje vlade lepo priložnost, da izvojujejo splošno žensko vo-livno pravico. Pa tedanji občinski volivni red je bil vrezan resnično po zgolj strankarskih vidikih. In tem strankinim smotrom na ljubo so v ministrski seji žrtvovali princip, ki so ga sicer na shodih zagovarjali. SLS je po svojih zastopnikih izsilila zmago ene svojih programnih točk. Ženska volivna pravica jc prišla. In kaj
piše »Naprej«? »Nedvomno je, da jih pri tem delu ni vodila poštenost, zakaj če bi tukaj bila odločevala pravičnost, bi bili dali ženam že zdavnaj volivno pravico, ne se pa bojevali proti njej.«
Ta način političnega boja je ogaben. Če stranka uresniči tedaj, ko ima prvikrat priliko za to, svojo programno točko, ji podtikajo nepoštenost, izpozabijo se v svoji strasti celo tako daleč, da naravnost trdijo: češ, stranka sc je borila proti tej zahtevi, Ravno tako moramo presojati očitanje, češ, da je stranka to storila samo iz strankarsko-egoističnih ozirov. Ali je stranka kriva, če bo dobila tudi med žen-stvom svoje volivce? Ali naj pusti mar pasti princip, ker bodo ženske tudi s stranko volile?
Daljnja cvetka, ki pa zopet samo na kratko povzema vsebino cele žurnalisti-čne struje, so sledeče besede, ki jih je zapisalo glasilo dr. Žerjavovih pristašev; češ »da ostane klerikalec vedno nepošten in neiskren, pa naj vlada sam ali pa naj gre z drugimi v koncentracijo«. Lepo pro-gnozo postavljajo te beseda za belgrajsko in bodočo ljubljansko koncentracijsko, oziroma koalicijsko vlado. Ali zasluži taka vnebovpijoča bedastoča političnih otročajev odgovora? Navajamo jo v informacijo javnosti, da bo ves svet vedel, s kakimi ljudmi ima stranka opraviti. Navesti hočemo tudi en argument, s Katerim hoče to »idealno« glasilo liberalne mladinske inteligence podpreti svoja izvajanja. To karakteristiko si jc stranka zaj služila baje tudi s tem, »da razpušča občinske zastope, odstavlja in nastavlja gerente«. In resnično je dejstvo, da je stranka najskrbneje spoštovala občinsko samoupravo in ni razpustila nobenega občinskega odbora. Vlada je le popravila nasilstva, ki jih je dr. Žerjav samovoljno, brez razlogov in brez vzrokov izvrševal nad našimi avtonomnimi občinskimi za-stop.i. Ali ni to vrhunec samovoljnosti, če jc dr. Žerjav kot edini razlog za razpust neljubega občinskega odbora postavil dejanje svoje volje v lapidarnl besedi: »Se razpusti.« Ne verjamete? In vendar je res!
To so vsakdanjosti, povzete na slepo srečo iz poljubne številke glasila nasprotne stranke. Take stvari še ne bi bile preveč tragične. Komur je na tem, da gre za resnico, take stvari lahko preiskuje in končno brez posebnih težav dožene njih neresničnost. Opasnejša postane stvar, če se ta način političnega boja prenese v sfero, kjer se križajo v ljutem boju ideje. V kraljestvu idej je treba prav posebno paziti, da njih jasnega obličja ne zatem-nujejo izbruhi strasti, podtikanja in po-tvarjanja. Kako naj sodim in sklepam in
delam, če mi ne pokažeš ideje, misli, načela v njegovi deviški prvotnosti, če mi ga predstaviš v karikaturi, v potvorbi, v lažni luči?
Te dni je prinesel »Naprej« citat iz nekega dela patra Biederlacka — resničnosti citata seveda ne moremo kontrolirati — češ da je božja ustanova privatne lasti na produkcijskih sredstvih splošno cerkven nauk. Iz tega citata seveda sklepa, da jc duhovščina, da je seveda tudi stranka proti vsaki socializaciji, da mora seveda načeloma proti vsaki socializaciji biti. Vsaka druga izjava je le pesek v oči nerazsodnih ljudskih mas. Te dedukcije jasno slede iz omenjene notice. To jc poizkus, zanesti zmedo v okrilje idej in načelnega boja. To je samo en zgled izmed tisočerih, ki jih dan za dnevom čitamo in slišimo.
Mi ne vemo, kakšnih misli je o tej stvari pater Biederlack, Ima lahko svoje posebne nazore, kakor jih je ludi imel v marsikateri drugi važni zadevi. Njegovi nazori prav nič ne tičejo socialnopolitične-ga programa naše stranke, še manj pa morejo veljati za splošen cerkven nauk. Mi vemo to, da je lastninska pravica na splošno absolutno upravičena; vemo pa tudi, da so ji postavljene nepremakljive meje po zahtevah socialne blaginje. Če zahteva socialna blaginja socializacijo gotovih podjetij, obratov, predmetov, se mora izvesti. In če ima stranka to zahtevo v svojih programatičnih točkah, kdo ji more opravičeno, odkrito očitati neiskrenost?
Zakaj to naštevamo? Zakaj se nad tem vznemirjamo? Človeka zdravih živcev pretrese apodiktivnost in samozavest-nost trditev o stvareh, o katerih je na prvi pogled jasno, da ne morejo biti resnične. Človeku se hipoma odpre prepad, v katerega tirajo vse naše javno življenje. Ali boš ohranil mirno kri, če bereš dan za dnem ob evidentno krivih sodbah dogma-tično reklo: »Nedvomno, da jih pri tem delu ni vodila poštenost,« Da, tisti nedvomno . . .
Dobro je, da si od časa do časa ogledamo stvari tako, kakršne so. Brez pretiravanja in brez olepšavanja. Vedeti moramo, s kom imamo opraviti in kakšne metode uporablja. Po spoznanih dejstvih moramo uravnati svojo obrambo. Proti tem svojim nasprotnikom ne kaže nam nič drugega kakor da si osvojimo in v dejanskem življenju ustvarimo misli, ki smo jih pred dnevi čitali v »Slovencu« pod naslovom: »Naše naloge«. V boju proti enakim nasprotnikom smo nastali, v boju rastli, v boju moramo tudi ohranjati in poglabljati
bogato dediščino. Poznamo metode na> sprotnikov, tudi njihovi cilji so nam jasni Zato prijatelji: Vsi na okope!
Resna beseda s Koroškega.
Sledeče pismo jc napisal Fred du Bois v »Correspondence Europeenne« v štev, 113 od marca 1920. Nam je prišlo pismo v roke potom lista »Sudmark« štev. 5. t. 1.:
»Bliža se trenutek, ko se bo treba odločiti prebivalcem spornega ozemlja v južni Koroški, ali naj ostane njihova ljubljena domovina pri Koroški, ali naj se priklopi Jugoslaviji. Nepristranski opazovalec niti najmanj ne dvomi, da bo ljudstvo, če mu bo mogoče izraziti svojo voljo popolnoma svobodno in brez najmanjše omejitve, glasovalo spet docela tako, kakor začetkom preteklega leta, namreč z 81.451 glasovi za Avstrijo in le s 771 glasovi za Jugoslavijo, izid, ki se je v njem zrcalilo resnično ljudsko mnenje prebivalstva, kakor jc tudi izrecno potrdila ameriška komisija, ki se je tedaj mudila na Koroškem. Zavoljo svoje geografske tvorbe tvori Koroška s spornim ozemljem vred etnografsko in gospodarsko celoto, kjer je že zdavnaj minilo resno nasprotovanje. Med vsem prebivalstvom je vladala od nekdaj najpopolnejša sloga.. Tekom stoletja se je slovensko pleme tako odločilo in se spojilo z nemštvom, da se je izgubil sleherni čut skupnosti s kranjskimi Slovenci, ki jih vrhu tega še loči visoka gorska stena: Karavanke. Korošci nasploh poznajo samo eno domovino — in to je Koroška s Celovcem, njenim srcem. Živeli so vedno v srečni edinosti, ne da bi bil kedaj kak temen oblak kalil njihov notranji mir, in glasovanje preteklega leta je seve tudi jasno pokazalo, kako trdno so odločeni živeti v bodočnosti tako, kakor v preteklosti. Vse koroško vprašanje bi bilo mnogo enostavnejše, če bi bila mirovna konferenca v Parizu zasnovala svoja posvetovanja na podlagi poročila ameriške komisije, ki jc zagovarjala ohranitev prejšnjega stanja; da bi namreč ostale Karavanke meja med Koroško in Kranjsko. Žal se to ni zgodilo. Slovenskim odposlancem iz Ljubljane se je posrečilo, da so jih poslušali — in medtem ko Celovec ni imel pravice določiti kakega zastopnika, so dosegli s spretnostjo in s tujo zaslombo, da je ameriško poročilo izginilo, ter so vsled tega popolnoma po po-ljubnosti lahko uveljavili svoje stališče, čeprav je bilo docela nasprotno ameriškim sklepom. Ker ni mogel nihče nastopiti z ugovorom zoper nje, so seveda imeli lahko
LISTEK.
Dr, Ilavnik:
Pojdimo na ICorošk©.
Ob času, ko sc v kratkem odloči usoda Korotaaa, je umestno, da se zanimamo za te lepe kraje, jih obiskujemo in s tem vzbujamo v srcu koroških Slovencev samozavest in ljubezen, da ne bodo v odločilnem trenotku izročili te bisere Nemcem.
Kdor ljubi naravo in ima veselje bivati med koroškimi Slovenci ne zamudi prilike prihiteti sen
Med mnogimi drugimi vzleti opišem naj danes enega v kraljestvo sivega Obirja.
V	Sinčivasi izstopiš iz vlaka, ki te pripelje iz Maribora. Ker frk-frk, ki vozi od tukaj proti Železni Kaplji, še ni zbral konjiških močij, da bi se takoj odpeljal, porabiš ta čas, da jo mahneš peš po travnikih do Dober!cvasi. Nudi se ti krasen razgled proti jugu na visoki Obir z različnimi zelenimi gorami, noter do mogočnega Grintavca v sredi kraljestva savinjskih planin.
V	pol ure dospeš v Doberlovas, kjer občuduješ obširno poslopje nekdanjih menihov avgušlinov in starodavno cerkev z svetovnoznano kriplo, ki je najstarejša stavba v celi podjunski dolini,
Očledaš si tudi lahko zgodovinsko
važno proštnijo, kjer biva sedanji generalni vikar, vrli rodoljub, nad vse prijazni prošt Matija Randl, duhoven, tistega globokega narodnega prepričanja, ki je najboljša opora za obstoj koroških Slvencev.
Tačas je dobil frk-frk že toliko ko-rajže, da se je zaletel proti Doberlivasi z glasnim pihanjem. Na postajici Doberlavas te sprejme v svoje prostore; lahko še od tam gledaš na goro Sv. Jurija z belo cerkvico iz leta 1060., pod katero sanja svoje gorske sanje mirno klopinjsko jezero.
Pred seboj vidiš hrib Sv. Heme z mič-no cerkvico, kjer je bil nekdaj tempelj boginje Juno nad nekdanjim rimskim taborom Juvena in pozneje grad takozvani Goreči grad; gledaš hrib z razvalinami žene-škega gradu, kjer se je rodil leta 1493 znani Ivan Ungnad, ki si je stekel za jugoslovansko literaturo mnogo zaslug.
Mimo gostinjskega jezera prisopiha vlak kmalu do Žitarevasi, kjer vidiš na desni vinograde, gotovo čudež za sicer bolj hladno Koroško. Bili so tu vinogradi že v 9. stoletju v dosti širšem obsegu kakor sedaj, kaplica jc bolj kisla, pravijo, da morajo trije pivca držati, četrti pa mu mora znanega žitarca vliti; a tako hudo ni, ker kakor se govori, poslal je celo cesar Karel V. iz daljne Španije po to kapljico, da mu je ozdravila pokvarjen žclodcc.
V Žitrajski gori vidiš drčo v obliki predpasnika. Rečejo mu Marijin predpasnik, ker tako pripoveduje legenda, da je Mafija na begu y Egipct tam izgubilo,
predpasnik.
Frk-frk je postal bolj živahen, spustil se je navzdol proti Miklavcu, kjer se je okrepčal z bistro studenčnico, da nas varno popelje skoz sotesko pod Reberco.
Poskočna Bela s šumečimi in penečimi valovi razveseljuje na desni popotnikovo oko in te spominja na romantiko znanega Gesause ob reki Aniži na Zg. Štajerskem. Ob levi pa so strmi bregovi Olinovih peči.
Na postajici Reberca izstopiva in korakava po strmi nekdanji državni cesti proti mični gorski vasi Reberca, ki se omeni že leta 1236. V hladni sobi Grajnar-jeve gostilne dobiš vse, kar potrebuje telo.
Oglcdaš si nato visoko komendo vitezov sv. Jurija, ki so bivali tudi tukaj od leta 1495 do 1600. Dosti zanimivega ti nudi to poslopje, ki ga jc dal pozidati ustanovitelj te komende, Laslav Prager.
Sredi dvorišča gledaš starodavno lipo, ki kljub temu, da je cclo votla in bi lahko trije čevljarji imeli v njej delavnico, kljubuje močnemu jugu.
Na vznožju Šiinanovc gore na majhnem hribčku stoji mična cerkvica sv, Jerneja, zadaj je majhna kapelica, katero je bržkone sezidal Laslav Prager, kajti v oknu sc vidi v barvan cm steklu podoba viteza sv. Jurija.
Po strmi stezi prideš do razv .lin Pustega grada, od koder se ti nudi nepopisno lep razgled po podjunski dolini ip visokih
gorah noter do strme Ojstrice, ki radovedno gleda črez zelene vrhove po koroški deželi.
Tu so bili nekdaj vitezi Reberčani, k) so se okoli leta 1200 priselili iz Švabskega in sezidali ta grad in trpinčili ubogi slovenski rod.
Bila je tu deželna sodnija žc od leta 1236 noter do leta 1643, od tega časa pa v Ženeku. Ime kraja »gavge« pod razvalinami priča, da so se izvrševale tu smrtne obsodbe.
Sedaj je vse mirno, utihnilo je življenje v teh prostorih, razpadlo jc mogočno zidovje, slovenski rod pa, ki ga jc tlačil od nekdaj Nemec, pa je še ostal in bo, ker zavedni Reberčani hočejo biti Jugoslovani.
Če še nisi utrujen, kreni šc naprej po strmi stezi, ko dospeš na vrh Šimanovc gore, kjer stoji križ sv. Roka žc iz 15. stoletja, boš hvaležen, saj tako lepega razgleda ne najdeš povsod. Vabi tc visoki Obir v svoje kraljestvo, vidiš sivo Dravo, ki sc vije med zelenimi polji, gledaš bele cerkvice in hrame koroških Slovcnccv.
Nehote si rečeš, tc lepe kraje naj bi dobil Nemec v svojo oblast, da bo zasužnjil to dobro slovensko ljudstvo — ne nikdar — nikdarl
Zvečer pa najdeš pri Grajnarju zaslužen odpočitek — prijazni ljudje ti bodo povedali marsikaj, zakaj da je v ccrkvi sv. Jerneja do zadnjih časov gorela kot večna luč le maslo; kako so na gradu konali za*
delo. In kljub temu, — ne pozabimo tega, — so se prav tisti Slovenci, ki so se prvotno ponašali kot zavezniki, borili na strani Korošcev zoper nje, in sicer s srditostjo, kakršne Korošci tam ne poznajo. Prav gotovo ni neznano, kaj se je zgodilo potem, ko so na tako lahek način prišli na površje. Nikakor jim ni zadostovalo, da je bilo ameriško poročilo ukradeno in sklenjeno ljudsko glasovanje. Ne, bilo jim je tudi mnogo na tem, da napravijo sporno ozemlje, kjer je zadevala njihova stvar na splošno nenaklonjenost, dostopno njihovemu vabljenju, da bi lahko z ozirom na plebiscit z orožjem zaokrenili javno mnenje v svoj prid. In tudi v tem oziru so jim dali (sc. konferenca) prav. Če niso le še predobro vedeli, kaj bo posledica, bi si bili pač lahko razmislili Kaj se torej danes zahteva na Koroškem? Cisto enostavno, ker že enkrat mora biti plebiscit: 1. da se vrši v obliki, kakršno zahtevajo pravice človeške in ne v osenčju jugoslovanskih bajonetov; 2. da se vrši pod nadzorstvom medzavezniške komisije; 3. da sc zagotovi vsakemu državljanu, Jki ima glasovalno pravico, svobodno iz-raženje svojega mnenja in 4. da se sleherni izmed 15.000 onostran meje koprnečih beguncev vrne na svoj zhkoniti dom in se mu da priložnost glasovanja, ne da bi se delalo nasilje njegovim patriotičnim čuv-stvom. Je ta zahteva prevelika? Nikakor ne. Dolžnost časopisja, naj si bo katerekoli dežele, je, da ima odprte oči v koroškem vprašanju, ki se lahko izprevrže v armenskega, čc bi hotel kdo nasproti agresivnemu narodu iz slabosti zavirati ljudstvo, miroljubno kakor nikjer nobeno, da ne bi moglo dovesti svoje dobre stvari do zmage. Korošci so navezani na svojo rodno deželo, na svoja sporočila, jezik, navade in običaje. Vzvišen ponos imajo v obrambi narodne dediščine, Sorodne poteze nosijo z onimi gorskimi junaki, ki jih je rodila Pra-Švica. Ako jih kdo dotira v obup, bodo tudi oni prisegli nebesom Riitlijsko prisego, Naj bi torej časopisje dvignilo svoj glas, dokler je še čas.«
Inspiracija je očividna, a perfidnost pisma naravnost gorostasna. Izdaja pa nam silno dobro organizacijo nemške propagande, ki se ne sramuje nobenega še tako zlobnega sredstva v dosego svojih imperijalističnih namenov.
Kdor pozna zgodovino koroškega vprašanja izia leta 1918., bo našel v pismu, besedo za besedo, celo kopo neresničnih trditev. Ali jih jc napisal du Bois vede ali ne vede, to za nas ničesar ne iz-premeni na stvari. Res je, da na Koroškem bivajo Slovenci, ki se niso prav nič spojili z nemštvom, pač pa jih je nemštvo gospodarsko Ln kulturno zasužnjilo. Da se goji agresivnost z nemške, ne z naše strani, dokazuje cela kopa dejstev, ki jih ne more zabrisati nihče. Evo:
1.	Objektivna zgodovina nam pripoveduje, da so bivali tu Slovenci preje nego Nemci. Predpravicc slovenskega kmeta pri ustoličevanju vojvod na Gospo-svetskem polju so tako znane, da jih ni treba tu poudarjati.
2.	Krajevna imena, v katerih se vedno zrcali izraz prvotnega ljudstva, so še daleč v današnjih nemških kraijh slovenska, da ne govorim o primerih iz cone A, kakor n. pr. Glinje, Sele, Osojnica, Ilovje itd. Ta imena so tako popolnoma slovenska, da jih Nemci niti prestaviti niso znali,
ampak so malce spakedrali slovenski lokativ in ga rabili za nominativ nemške označbe. Da so pa želeli izraziti naše slovenske nazive v svojem jeziku, pričajo samo nemški napisi v čisto samosloven-skih krajih.
3. Narodno blago: naši običaji, pesem, pravljica itd, je slovensko in še danes zelo ohranjeno. Ko je pred par leti nemška moda začela pri ženski obleki uporabljati takozvane bolgarske motive, je bilo vse-polno, zlasti kar se tiče kompozicije in barve, slovenskih in posebno slovenskih koroških vmes. Dokaz je vsak modni list in jc torej sleherno drugo dokazovanje odveč. Komponist Koschat je prosto kradel slovenske koroške pesmi in jih izdajal za nemške. Kako je prof. dr. Gra-ber kradel in potvarjal naše pravljice, smo žc tudi slišali. Na vsej črti torej tatvina narodne kulture, a tat je — Nemec in ne mi,
Kako je bilo v drugih ozirih? Ali smo imeli pod Avstrijo (torej pod Nemci) kako slovensko šolo? Ali smo imeli slovensko uradništvo? Ves svet ve, da tega ni bilo, — in ves svet mora razviditi, da je tako tlačenje slovenske narodnosti nasilnost.
Du Bois pa trdi, da smo Slovcnci gledali vse to mirno in da ni bilo odporov. Ta trditev je nevredna resnega človeka in za tistega, ki jo izgovori, naravnost ponižujoče potvarjanje resnice. Mi smo se branili, kolikor in kjer smo sb mogli braniti. Ravno na Koroškem, v Celovcu, jc vzrastlo naše največje književno kulturno društvo: Družba sv. Mohorja, ki ima člane povsod, kjer se govori slovenski jezik. Na meji, v Celovcu, so izhajali v obrambo naše narodnosti in naše kulture slovenski listi, »Kres« itd. Z meje iz Koroškega jc prišlo razmeroma največ inicijative za narodno obrambno in narodno kulturno delo. Torej so se koroški Slovenci le zavedali svojega slovenstva in so ga tudi branili. Isto nam potrjujejo boji pri volitvah. Medtem ko so bili Slovenci po ostalih pokrajinah razcepljeni v nebroj političnih strank in struj, jc bila na Koroškem samo ena: slovenska! Ali ni lo jasen dokaz, kako so se Slovenci na Koroškem zavedali, kakšna nevarnost jhn preti od Nemcev in kako sc je treba braniti brez ozira na desno in levo. Ce ameriška komisija tega ni hotela videti, zato še nas Slovencev ne zadene nobena krivda. In kdo more spoznati in pravično ocenili tukajšnje razmere v par dnevih?
Komur pa še vse te predvojne razmere nc zadostujejo, naj pogleda sedanje.
Na videz sc ti zdi vse življenje tukajšnjega prebivalstva lepo mirno, a v resnici so naši protivniki na delu noč in dan. Na priliko navedemo, da so nemški mogotci ono sodrgo, ki je bežala pred našimi četami ob času zasedbe, v Celovcu in Beljaku temeljito izšolali v svoje peklenske svrhe. Na pritisk interaliiranc komisije so sc ti bežniki pred kratkim zopet vrnili v cono A, a sedaj delujejo ti minerji liho, hinavsko, zavratno z bc6cdo in z denarjem.
Od nemške strani prihajajo dan na dan grozilna pisma na zavedne Slovence, da jih bodo v slučaju nemške zmage pri blebiscitu potlej Nemci streljali, obešali, četverili, izganjali, jim zažigali domove, jim jemali obrtno pravico, jih razlaščali itd. Dokaze imamo v rokah. Da te stvari niso mišljene samo kot prazna grožnja, nam dokazujejo dokazi v Šmarjeti od
4. maja 1919 in po najrazličnejših drugih krajih, kjer so Nemci, oziroma od Nemcev-priseljcncev nahujskane tolpe naravnost masakrirale slovensko prebivalstvo.
Za nas je torej položaj jasen, zato pustimo g. du Boisa v miru in se obračamo na našo jugoslovansko javnost.
Nujno prosimo vse naše časnikarske kroge, da doma in izven mej naše države delajo za našo stvar. Zgoraj objavljeno pismo je jasen dokaz, kako znajo zavesti Nemci izvcnnemško žurnalistiko na svoj mlin. Ako bomo mi držali roke križem, bo brez ovir cvetela ljulika nemške laži.
Za parolo propagandnega dela so si izbrali Nemci geslo, da je koroško vprašanje vprašanje — celotnega nemškega naroda. Nemčija je dala koroški vladi na razpolago 50 milijonov mark za plebiscitno propagando. Politiki, umetniki, finančni krogi — vse dela trenutno samo za Koroško. Vprašamo, kaj je storila naša javnost doslej 'za Koroško? Ako pri nas ne bo istega, bomo pod tem silnim navalom omagali. Posamezniki ne morejo zmagati take sile in tudi cona A sama je nc bo mogla, ako ne bo imela dovolj vsestranske opore — gmotne in moralne v celem jugoslovanskem ozemlju. Zato apeliramo na vso našo javnost, da nam nujno priskoči na
Eomoč. Prosili bi, da se po vseh večjih rajih Jugoslavije osnujejo posebni »Koroški odbori«, ki bi prevzeli vso propagandno in obrambno delo za zaledje ter gojili financiranje propagande v spornem ozemlju. Zakaj zoper teh 50 milijonov mark moramo imeti tudi mi nekaj.
Opozarjamo naše finančne kroge, da vpoštevajo naš klic. Kajti slovenski Ko-rotan je silno rodovitno polje za našo industrijo. Zemlja hrani vsakovrstne rude, je bogata po lesu in zlasti njene vodne sile so ogromne. Za živinorejo in sadjerejo sta tukajšnja zemlja in podnebje kakor nalašč ustvarjena. Poleg tega ima že razmeroma dobro razvito industrijo raznih strok (jekleni izdelki, puškarija, lesni izdelki, suknarne itd,), v skromnejšem obsegu so zastopane i razne druge stroke (klobučarstvo, paličarstvo itd.), ki bi s pri-medno povzdigo lahko postale važne za državo. Opozorim naj le še na članek mariborske »Draupost«, kjer pisec v eni izmed zadnjih številk opozarja na pestrost puškarstva. V tej obrti je namreč zastopanih toliko strok, da je iz posamezne pu-škarske stroke mogoče dobiti strokovnjake za najrazličnejše tovarne (za kolesa, šivalne stroje itd.).
Slednjič jc Koroška z ozirom na svoje prirodne lepote s sosednjo Gorenjsko vred najlepši del Jugoslavije in postane lahko naša Švica! Zavedajmo se torej svojih dolžnosti. Kdor le gre na letovišče, naj pride letos semkaj. Če je morda kje še kaka malenkostna nedostatnost, jo bomo gotovo radi popravili. Samo ljudi nam je treba, dovolj dobrih ljudi in denarja. Še enkrat: denarja. Brez tega je naše delo metanje peska v morje nemške nasilnosti.
Kdor želi kakršnihkoli informacij, naj piše na Tourist Office, Borovlje,
Neki M. se jc precej na široko v »Slovencu« z dne 19. maja t. 1. št. 112 razko-račil nad mojim pozivom, ki je izšel pod
klad in kako so tulili volkovi; kako so gospodarili tu nekdanji komandatorji. Z nav-dušgnjem ti bodo pravili o koraandatorju Mateju Šervicelj in Valentinu Šumah, ki sta kot vrla koroška rodoljuba vzbudila narodno zavest, da njih duh še sedaj v ljudstvu živi in da bodo Reberčani zvesti spominu teh narodnjakov oddali kot en mož svoj glas za Jugoslavijo.
Če si turist, pa lahko drugi dan mahneš črez Šimanovo in Staro goro po poli, ki jo je markiralo Slov. plan. društvo po trgovcu Albinu Novak na visoki Obir (2141 m), kjer najdeš v prostorni planinski koči vse udobnosti in zveš po telefonu vse novice širnega sveta, posebno, za koliko je poskočila cena za planinske čevlje, če si jih boš moral dati zopet popraviti.
Ne bom popisoval krasoto razgleda in lepoto tukaj rastočih planinskih cvetlic, vzemi palico in nahrbtnik in oglej si vse sam — hvaležen mi boš.
V treh urah si zopet nazaj na Reber-cd, med potoma si še lahko ogledaš rudo-kope za svinec in jame s kapniki,
Čc nočeš čakati na frk-frk, mahneš jo peš proti Železni Kapli. Pri Bošteju si oglej plavž za topljenje svinca. Ozka soteska tc nato objame, hodiš po cesti gladki kakor parket, občuduješ ostanke turških šanc, turško glavo in podobo večnega juda. Tu so bili 1. 1473. neko soboto hudi boji s Turki, ki so prišli iz kokrske doline prvokrat na Koroško. Mnogo zanimivega ve ti ljudstvo povedati o teh časih.
Prijazni trg Železna Kapla razveseli tvoje oko, ko prideš iz te soteske. Si sredi planin v svežem, okrepčilnem zraku.
Od tukaj se pelješ z avtomobilom po divno lepi belski dolini ob sumeči Beli do
kopališča Bela in odtod po serpentinah čez Jezersko, vrh z nepopisno lepim razgledom na Savinjske in druge planine, dokler te nc sprejme nad vse prijazna kotlina in mičen planinski raj Jezersko, ki je žc definitivno priklopljen k Jugoslaviji in ki zasluži vsled naravne lepote ime koroške Švice. Od Jezerskega dospeš z avtomobilom v kratkem času v Kranj.
Če hočeš rajši bolj po ravnem, in hočeš priti v Rožno dolino, udri jo od Rcber-ce pod Staro goro mimo Jeriš na Apače, kamor dospeš v dveh urah. Medpotoma si oglej 48 m visoki vodopad pod razvalinami nekdanjega grada Obeg ali Podkanj, ki se je razsul 1. 1347 vsled občnega potresa. Če si tako srečen, rešiš še lahko tam zakleto grajsko deklico, dobiš kakor pravi pravljica, tri sode zlata in srebra in sod sladkega vinca; napravil boš boljši dobiček kakor marsikateri verižnik.
Divno lopa je planinska vas Apače; to so vedeli že nekdanji mohliški menihi, ki so imeli tu v sedanji županovi hiši svoje letovišče. Tu je stanoval leta 1492 šentpa-velski opat Ivan Hechtl — zato tudi ime Apače. Nanj spominja šc prekrasna slika snemanje Kristusa raz križ, katero je dal slikati ta opat v cerkvi.
Ko si se okrepčal pri Zudlerju, stopaš dalje po ravni cesti do Ibovčnika in navzdol proti Št. Marjeti, Ne pozabi obiskati grobov koncem aprila 1919 tu padlih slovenskih junakov, ki so jih zbesneli Nemci takorekoč zaklali. Poklekni in zahvali se tem boriteljem, da je bila oteta ta zemlja, v kateri spijo večno spanje, iz nemškega suženjstva. Tukajšnji prebivalci in vsi drugi v coni A boste spoštovali spomin na te I junake najlepše, da tudi sedaj odločno
izjavite, da hočete ostali Jugoslovani. Tako bode duh teh junakov vedno z vami in hvaležni vam bodo, da so našli mir v svobodni slovenski deželi, katero so toliko ljubili in zanjo tudi prelili svojo drago kri,
Od Sv. Marjete dospeš mimo Kočuhe in Glinj v krasno Rožno dolino. V Borovljah lahko stopiš na vlak in se odpelješ proti Ljubljani. Kogar pa mika videti planinski Kraj, jo lahko krene pred Ibovični-kom na levo proti Selam. Živahen potok Freibach ti dela v košati senci bukev in smrek s svojen; žuborenjem prijetno družbo, dokler se ti ne odpre pod sivim obzorjem in strmo Košuto ozka dolina, katere konec tvori lična planinska vas Sele v visečim 900 m, kjer najdeš pri Mažeju vedno gostoljuben sprejem.
Iz Sel prideš v dobrih dveh urah v Borovlje, pri čemur je pot iz Sel do Bajtiš prav romantična. Če se pa hočeš vrniti v Železno Kaplo, pa jo udari pri Trklnu, kjer sc prej še okrepčaš z izvrstnimi postrva-mi, čez Šajdo in dalje v hladni senci pod Obirjem, v obirski soteski vidiš dosti naravne lepote. V treh urah si v Železni Kapii.
Gotovo boš vzel seboj prijazne spomine iz teh lepih krajev, nc pozabi pa, govoriti z ljudstvom in mu pri vsaki priliki predočiti, v kakem raju prebiva in da bo ohranilo svojo srečo in zadovoljnost edino tedaj, če ne posluša glas zapeljivca in ostane v odločilni uri zvesto majki Slavi. Sto in sto let je to dobro ljudstvo služilo pod nemškim jarmom, sedaj jr prišel čas, da se osvobodi, za nekdaj tužni Korotan ic ori-šel vstaienia dan.
zgorajšnjim naslovom pred dobrim tednom v skoro vseh vplivnejših slovenskih listih. Ker je v tem članku prav na debelo na-grornadenih očitkov proti splošnokoristnc-mu namenu mojega poziva, istinitosti in potrebi takega skupnega nastopa, dalje tudi proti nepoučenosti v teh stvareh, ter konečno najde vse to vrhunec v kategoričnem svarilu, da naj se nihče, prav nihte ne odzove temu pozivu, da je škoda za vsak krajcar, ki se za to žrtvuje in da y: najpametnejše čakali, da se bo to lam samo uredilo, češ Amerikanci bodo napravili sami potrebno, da bo denar prišel sem, ter še drugo; moram odgovoriti na to nekoliko obširneje.
Ne poznam tega gospoda M., ki se j« obregnil tako nemilostno ob mene, dasi bi se lahko obrnil naravnost na moj naslov, ako ni česa razumel, kar jc bilo v pozivu, Ker vendar ne morem v kratkem pozivu razlagati in navajati ameriških zakonov, ter na široko razpresti motivov, ki so mo vodili do tega poziva. Lahko bi torej g. M. lo storil, pa bi si prihranil delo članka in tudi meni odgovor in veliko škodo. Ker jo bil napad javen, mora biti tudi odgovor in pouk javen, kar more konečno tudi tej stvari le koristiti.
Čitatelji »Slovenca« sc najbrže šc spominjajo mojega članka z dne 27. marca t. I. pod naslovom: »Dedščine v Ameriki«, v katerem sem načel celo to vprašanje in pozval vlado, da naj v tem nekaj ukrene, ker so ljudje v potrebi in bi njim, kakortudi državi visokovredna tuja valuta dobrodošla. Ta članek jc izšel koncem marca; tekom aprila in maja ni bilo nika-kega znamenja, da se namerava o tem kaj napraviti.
Kdor pozna naše uradno poslovanje, vc, da brez kakega gradiva pri oblastvih ni doseči ničesar, ve, da je treba najprvo zbrati gradivo, potem pa šele priti s predlogom, tako, da jc isti res že oprt na dejstva. Obrnil sem sc torej predvsem ni ameriškega konzula v Belgradu. Mr. K. S. P a t t o n mi je odgovoril, da naj se stranke obrnejo na naše zastopstvo v Washing-tonu, cla isto potem izposluje potrebno. Koliko nam more to poslaništvo koristili, lahko povedo naši rojaki v Ameriki. Poslaništvo je z drugimi posli tako preobloženo, da nc. more teh posameznih vprašanj reševati, ter vsledtega na pisma no odgovarja. Naši ameriški rojaki imajo o tem še drugo sodbo, ki jc nc ponavljam, ker je preveč generalizatorična, ter morebiti tudi čisto nc odgovarja. Umestno j'"-torej za lo uvesti drug postopek, ki privede naše ljudi do uspeha in njihovih pravic. Kako sc more to storiti drugače, kot, d i se skupna akcija naredi, cla se organizira celo to delo, ler pospeši in cenejše napravi.
Da sem v tem oziru na pravi poti bo pokazala bodočnost. Da pa more zasebno kupčijsko podjetje tudi splošnosti koristili, dasi se za delo pusti plačati, menda ni treba dvomiti, ako sc v vsakem, ki hoče delati, ne vidi izkoriščevalca ali pa še kai hujšega.
Da pri likvidaciji teh zapuščin ni storili drugega kot čakati, da Congress sklene razveljavljenje zakona — na podla;ji katerega so se izdale uradne odredbe o založbi zapuščin pri Alicn property custo-dian — je nekoliko več kot naivno. Gre tu za zneske, o katerih se gospodu M. gotovo niti ne sanja, pa naj naši ljudje samo čakajo. Vdove, sirote in clrugi potrebni sorodniki so tu, ki krvavo potrebujejo denar, ki zanje brezplodno leži v Ameriki, pa naj za to ne napravijo ničesar !Ako g. M, nc pozna poslovanja pri uradih, pot.em naj sc najprvo o tem pouči, nato naj šele govori! O vseh teh zadevah ima odločevati ono oblastvo, ki ima uradni stik z našim poslaništvom, torej zunanje ministrstvo. Kako pa moremo tu uspešno nastopiti, ako sami ne predlagamo, da naj se pri vladi Zedi-njenih držav glede nas Act of enemy (zakon o sovražnikih) razveljavi in obenem žc za le in te dediče založena gotovina izroči? Takemu predlogu je mogoče ustreči, posebno, ker se vidi, cla nas Amerika skuša v vsem podpirati. Čakati tukaj, se pravi ne brigati sc za svoje pravice in ne znati zanje nastopiti. Jedno kot drugo jc neodpustljivo in nevredno ljudi, ki vedo, kaj je njih dolžnost. Kdor ve to, mora opozoriti drugega, ako vidi, da je to njegova korist. Ker so pri tem prizadete številne sirote zunaj pri delu ponesrečenih, je to tudi korist splošnosti.
Glede naših rojakov v Ameriki, je pi i-pomniti, da se oni sicer trudijo, da pa njihov trud nc more imeti toliko uspena kot naš, ako mi kot država nastopimo. Mi danes nismo več sovražna država, smo ali-iranci, torej se tudi Act of enemy ne more več nanašali na nas. To je potrebno, cla Ameriki povemo, in ako vsa svoja prizadevanja predložimo s točnimi podatki naši vladi tu, in potom te v Belgradu, moramo hitro doseči uspeh. Zadeva je pa nujna. Dollar ameriški pada in z nadaljnim čakanjem hn prišel še nižje, tako, da bodo ljudje mnogo manj dobili, čimdalje čakajo. Tudi državi je potrebna sedaj tuja valuta. Čimdalje čakamo, tem več .izgubimo vsi,
Raditcga jc nujno delo potrebno. V kratkem sc bo osnoval odbor, da postav celo akcijo na širšo podlago, ter bodemo potrebovali poštenih sodelavcev. Kdor pouči ljudi jc dobrodošel, samo da jih prav pouči; kdor pa tega ne ve ali ne more, naj ne dela krivice, ki se naredi lahko, popravi pa težko.
Dr. Ivan černe,
lastnik »Gospodarske pisarne« v Ljubljani,
!
pri ententni komisiji in hotel napasti poslopje, Prelektura jc bila v zadnjem tre-notku zasedena po francoskem vojaštvu. Izgradi so trajali več ur. Poklicano' je bilo ententino vojaštvo, kateremu se je posrečilo vzpostaviti mir. Pri spopadih sta bili dve osebi mrtvi, več pa poškodovanih.
PolKKne novice.
Rušila.
Protipoljsko gibanje.
LDU Moskva, 19. maja. (Dun. KU — Brezžično.) Protipoljsko gibanje se je razširilo do Turkestana. Na tisoče prostovoljcev iz vseh delov dežele hiti na fronto, Skupščina v Sibiriji živečih Litvancev in Belorusov je v Omsku sklenila, udeležiti sc boja proti Poljakom, V Samarkan-du stanujoči Poljaki in ukrajinski delavci so se prijavili za boj na poljski fronti. Ustanavljajo se bataljoni prostovoljcev. V Odesi so častniki bivše armade Denjiki-nove naprosili predsednika sovjetov, da bi smeli očetnjavo braniti proti navalu Poljakov.
Japonci ne bodo več napadali.
LDU Praga, 19. maja. (ČTU) »Češke Slovo« poroča: Japonci v Sibiriji so izjavili sovjetski vladi, da se odpovejo vsaki napadalni akciji, da pa ostanejo ondukaj, dokler ne dospe poslednji transport Čeho-slovakov v Vladivostok.
Ukrajina.
Monarhisti za nadvojvodo Viljema.
LDU Dunaj, 19. maja. (ČTU) V Lipsiji sta se sešla ukrajinski hetman Skoropad-ski in bivši nadvojvoda Viljem. Ta sestanek je menda v zvezi s stremljenjem ukrajinskih monarhistov, pomagati nadvojvodi Viljemu na prestol.
Anglija.
Izgredi na Irskem.
LDU Washington, 19. maja. (Dim. KU — Brezžično) Po poročilih iz Irske so se spopadi v Londonderryju nadaljevali tudi podnevi in so postali resni. Velik del delavcev je začel stavkati. Zvečer je dospela vojaška četa 700 mož, ki so glavna torišča nemirov zaprli s kordonom in prepovedali zbiranje gruč.
LDU Dublin, 18. maja. (Dun. KU — Reuter) V Germantownu so bile zažgane policijske kasarne. V soboto zvečer je vojaški oddelek zasedel policijsko stražo v Dalkeyju. Meni se, da jc to prvi korak k uresničenju načrta, da se zagotovi varnost na Irskem, ker policija tega ne zmore.
Pravice vrhovnega sveta in zveze narodov.
LDU Pariz, 18. maja. (Dun. KU*) Londonski poročevalec lista »Temps« dozna-va, da se bo v spodnji zbornici pred odgo-ditvijo dne 20. maja vložila interpelacija o pravicah vrhovnega sveta in zveze narodov, Lord Robert Cccil namerava s tem splošnim vprašanjem zvezati interpelacijo o rusko-poljski vojni. Konservativci zahtevajo z liberalci in z delavsko stranko, da dobi zveza narodov potrebno pooblastilo, da poseže v konflikte, ki ogrožajo splošni evropski mir.
Francija.
Oproščeni častniki.
LDU Pariz, 18. maja. (Dun. KU — Havas) Vojno sodišče je oprostilo častnike, ki so bili obloženi predaje trdnjave Mau-beuge.
Razna poročila.
Južna železnica.
LDU Dunaj, 19. maja. (Dun. KU) Na današnji seji narodne skupščine je pri posvetovanju o proračunski točki: promet, navajal poročevalec Schiegl, da je na pod lagi dogovorov z entento upati, da bo južna železnica obratovala še dalje. Avstrijska država je stavila južni železnici na razpolago 153 milijonov kron; enaka zneska pa da bosta morali dovoliti tudi Jugo slavija in Italija.
Izgredi v Tešinu,
LDU Dunaj, 19. maja. (Dun. KU) Listi poročajo iz Tešina, da je več Poljakov včeraj vdrlo v Šlezijski dom, društveni dom Kozdonove stranke, ki je Čehom prijazna, in ga opustošilo. Ti dogodki so se odigrali skoraj pred očmi medzavezniške plebiscitne komisije, ker jc Šlezijski dom od sedeža ententne komisije oddaljen samo nekaj korakov. Popoldne je prišlo na stotine poljskih delavcev iz Trzynieca v Tešin, ki so tudi vdrli v Šlezijski dom. Množica je natq odkorakala in oplcnila več prodajal-nic. Poljske jude, ki jih jc množica srečala na cesti, so napadli in trpinčili. Nato jc vdrla množica v okrožno sodišče in osvo-podila tam zaprte Poljake. Del množice ie korakal pred češkoslovaško pretekturo
+ Načelna breznačelnost. Ženska vo-livna pravica je prišla tako hitro, da je socialiste in liberalce presenetila. Socialiste jo vest zapekla. Spoznali so svoj politični greh. Ko so bili v vladi, so pomagali pri ropu, s katerim jc pripravila socialistično - demokratična vlada kmetsko ženstvo ob volivno pravico. Imeli so moč, pa so jo strankarsko izrabili, da so priznali le enemu delu ženstva volivno pravico. Sedaj se izgovarjajo, češ, da so »klerikalci« žen-stvu volivno pravico stoletja odrekali. Kdaj je imela n. pr. SLS absolutno politično moč v rokah, pa ni izvajala svojih načel? Ali ni izrabila sedanjega ugodnega trenotka, da je pomagala demokratičnemu principu do zmage? Zakaj niste tega vi storili, gg. socialisti? Zakaj ste zatajili načelo? Ali so vam bili tedaj merodajni načelni ali strankarski interesi? Zakaj se niste ločili od svojih prijateljev liberalcev, če vam niso hoteli ustreči? Pa gospodje socialisti danes sami izdajajo, zakaj jim ni dišala splošna ženska volivna pravica. Naše ženstvo je po ideologiji marksistov »reakcionarno«. »Naprej« se povzpne do žalitve, »da dve tretjini žena ni politično tako orientiranih, da bi stvarno lahko utemeljile svoje stališče.« Aha, sedaj pa vemo. Ena tretjina je prav orientirana, zato so ji seveda brez strankarskega ozira prisodili volivno pravico. Dve tretjini pa še nista prav orientirani, zato naj tudi princip splošne in enake volivne pravice vrag vzame. Čfikjitji naj do tedaj seveda, da bo sta »prav orientirani«. Tudi en način utemeljevanja splošne volivne pravice. Mi smo vedno mislili, da je načelo splošne volivno pravice splošno demokratično načelo, na katero prisegajo absolutno vse demokratične stranke. Da to načelo našim liberalcem ne gre v račun, to smo vedeli Saj so se od početka borili proti njemu Socialisti bi pa vendar morali z veseljem pozdravljati zmago tega načela, pa naj ga izvojuje kdorkoli. Tako bi sicer moralo biti, pa je drugače. Niso odločujoči samo načelni razlogi, včasih je treba načelne za postaviti za strankarske, kaj ne? Mi bo mo pa že poskrbeli, da bodo ženske prav »orientirane«. To je tudi naša dolžnost kajti sicer bi morale po marksističnih na čelih »prave orientiranosti« še dolgo čakati na volivno pravico.
-j- Potrata državne imovine. Zadnji »Narod« se zgraža nad »potrato državne imovine« o priliki kritike nekega imenovanja. Morda je »Narodu« znano, da je šel letos neki tukajšnji državni uradnik na socialnodemokratično zborovanje na Dunaj pod pretvezo, da gre kot »strokovnjak« kupovat stroje, Mudil sc je na Dunaju več časa, udeležil se soc. demokratičnih prireditev, nakupil ni skoraj nič, a državi predložil račun, v katerem si je zaračunil di-jete v švicarskih frankih, kar je znašalo v našem denarju 1200 K — na dan, skupaj pa 35.000 K. Če tedaj »Narod« načne poglavje o potrati državne imovine, mu ne sme manjkati teh podatkov. Če hoče kaj več zvedeti, ima informacije blizu. Vprašamo dalje, koliko službenih let je imel sedanji šef zdravstvenega oddelka, da je bil kratkomalo goden za peti činovni razred? Ali morda samo sokolstvo usposablja ljudi za potrato državne imovine?
-f- Predsednik deželne vlade v Bosni in Hercegovini dr. Srškič jc že dne 13. apr. podal ostavko zaradi diferenc glede odprave beglukov (muslimanskih veleposestev). Sedaj je znova podal ostavko in prosil, da se takoj odveže dolžnosti, ker se ne strinja z izpremembo § 6 in 7 naredbe o beglukth. (LDU.)
Iz konzularne službe. Kr. vlada je izdala exequatur konzulom češkoslovaške republike: dr. Otokarju Benešu, generalnemu konzulu v Ljubljani, Jindrichu An-drijalu, konzulu v Sarajevu in Janu Ma-tejčku, generalnemu konzulu v Belgradu.
-j- Volitve v Srbiji in Črni gori. Dne 22. avgusta bodo splošne volitve v Srbiji in Črni gori. (LDU.)
+ Avstrijski kancelar svoj obisk v Jugoslaviji cdgodil. Avstrijski listi poročajo, da je dr, Renner svoje potovanje v Beigrad odgodil, dokler se notranje politične razmere v Jugoslaviji nc razjaisnijo. Sedaj — pravi poročilo — jc tako, da pokrajinske vlade ne priznavajo trgovinskih odredb belgrajske vlade in se blago, ki ima izvozno dovoljenje belgrajske vlade, v Zagrebu ali Ljubljani zapleni.
+ Volitve v Gdanskem. Pri volitvah v ustavodajno skupščino bodočega svobodnega mesta Gdanskcga jc dobila nemško-nacionalna ljudska stranka 34, socialdc-mokratična stranka 19, neodvisni socialisti 21, gospodarska stranka 12, centrum 17, nemški demokrati 10 in poljska stranka S mandatov. Manjka še nekai izidom.
iz okoliških okrajev, ki pa najbrže nc bodo dosti spremenili na dosedanjem voliv-nem izidu.
M- Svet zveze narodov jc pričel zborovati v Rimu pod predsedstvom Tittoni-jevem. Na dnevnem redu so sledeča vprašanja: Glavna skupščina v zvezi narodov včlanjenih držav, vrnitev ujetnikov iz Si-jirije, mednarodno varstvo žensk in otrok, razmere v Rusiji, pritožbe nemške vlade, sprejem novih držav v zvezo narodov, mednarodna statistika in zadeve, tikajoče se transitnega prometa. Zanimivo je, da Italija predlaga, naj se pritegnejo k pri-lodnji seji zveze narodov v Bruslju tudi sovražne države. Italija nadaljuje svojo dvolično politiko. Za blestečimi gesli pravičnosti in prosvitljenosti zakriva svojo azijatsko grabežljivost in hereditarno za-hrbtnost. Jugoslaviji in s tem bivši Srbiji, svoji najbolj požrtvovalni zaveznici in rešiteljici zanika s svojo politiko življenjske pogoje, na drugi strani pa ljubimkujc z Germani, ki so jim opustošili najlepše pokrajine in so krivi socialne in gospodarske anarhije, pod katero trpi cel svet.
-f Volitve in kultura. V EBlingenu je priredil centrum glasovanje, na katerem jc govoril Erzberger, Proti 10. uri je vrgel nekdo iz okna ročno granato, ki se je razletela v predsobi zborovalne dvorane, da so drobci segli na oder. — Boj proti krščanski misli je kot v svojih ciljih tako v svojih sredstvih povsod enak: zmagujočo misel krščanstva jurišajo s psovanjem, ba-tinami in granatami.
D Davne novice.
—	Občni zbor Kmetijske družbe. Danes se vrši občni zbor Kmetijske družbe, je pravzaprav le nadaljevanje zadnjega občnega zbora, ki so ga samostojni razbili. Z dežele nam poročajo, da je gospod ravnatelj Pire za ta občni zbor prav pridno agitiral. Svojim pristašem (lahko postrežemo z naslovom) je pisaril, da se gotovo občnega zbora udeleže, pristaše KZ naj pa pridno odvračajo, da ne pridejo na občni zbor. Mož je vedno sam sebi dosleden,
—	»Serija državnih štipendistov se nadaljuje«, v »Slovenskem Narodu« namreč, a ponavlja prvo številko v drugi obliki. Pričakujemo pa nadaljevanja, saj mu v lastnih vrstah nc manjka dejanske in dolge serije državnih štipendistov. V prvi notici glede imenovanja načelnika invalidskega odseka povdarja »Narod«, da je liberalnost (pripadnost k liberalni stranki) edina merodajna kvalifikacija za državno službo, V zadnjem članku pa dostavlja, da je edino jurist usposobljen za vodstvo invalidske oskrbe. Pri drugih narodih vodijo invalidsko oskrbo ponajveč zdravniki, ki jim je ta nova panoga državne uprave pač po stanovskem poklicu najbližja. Seveda, »Narodov« jurist je sploh vseveden in kot tak za vsako službo v vsaki stroki najbolj usposobljen. Kolikor smo poučeni, je državna invalidska uprava že izpočetka iskala zdravnika, ki naj uredi predvsem oskrbo tuberkuloznih invalidov, ki jih je po številu največ, ki dejansko najbolj rabijo državne pomoči in ker jc ta invalidnost za narodovo in državno blagostanje največje opasnosti. Zato je bil za to mesto določen ravno imenovani načelnik, ki se jc kot zdravnik ves čas dejansko zanimal za socialno medicino in se že mnogo let bavil z vprašanjem, kako pobijati ljudsko tuberkulozo. Da so mu dali višji čin, niso bili merodajni osebni razlogi, pač pa državna organizacija invalidske oskrbe.
—	Ježica. Na Binkoštno nedeljo popoldne priredi Orel na Ježici javno telovadbo. Orli iz Ljubljane in okolicc, poselimo v obilnem številu brate na zelenem Posavju! Začetek telovadbe ob 3. uri popoldne, V slučaju slabega vremena se vrši prireditev naslednji dan ob istem času. (K)
—	Kranj. Tiskovno društvo v Kranju je nanovo, času primerno uredilo svojo tiskarno ter prevzema zopet vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, Čitateljc opozarjamo na tozadevni inserat v današnji številki.
—	Čebelarski shod priredi na binkošt-ni ponedeljek ob 3. uri popoldne ljubljanska podružnica pri g. Ekerju (Tavčarjev dvor) na Ježici. Predava g. nadučitelj Slapšak o gojenju matic. Vabijo se vsi prijatelji čebelarstva na ta shod.	(K)
—	Nemška nasilstva. Iz Celovca je 6, maja pribežala, ker se ni čutila več varno, Katica Repar, ki je služila v neki trgovini kot blagajničarka. Lani za časa nemškega divjanja meseca maja je bila vsluž-bena pri Gospodarski zadrugi v Sinčivasi in je bila priča, kako jc železničar Rajsner s puško v roki pridivjal v skladišče in ropal in plenil in odnašal moko, sladkor, cel zaboj špirita in druge reči. Ko so Jugoslovani zopet zasedli te kraje, ga seve niso mogli pohvaliti; zaprli so ga, pa jim je pobegnil v Celovec, kjer je nekega dne zagledal v trgovini Katico Repar. Vpričo vseh ljudi jo je začel zmerjati s »Verfluch-tc Tschuschin« in drugimi psovkami. Tako je prišel še parkrat v isto trgovino s ženo in otroci in vsakokrat jo je zmerjal in ji grozil. Pritiskal jc celo na gospodarja,
tako da ii ie. tudi tu sx&ta»JL. aai Ea
ni dobila propuslnicc niti takrat, ko se je izkazala s pozivnico mariborskega sodišča, naj pride kot priča k razpravi proti Antonu Kurniku.
—	Hotel Sv. Janez ob Bohinjskem je-zeru se 20. maja otvori.
—	2000 stavbnih delavcev gre na Francosko. Pred šestimi tedni je francoska vlada prosila našo vlado, da bi poslala na Francosko 2000 stavbnih delavcev. Ministrstvo za socialno politiko je takrat zahtevo odklonilo, sedaj pa, ko vidi, da so pri nas ti delavci brez posla, je dovolilo odhod in bo te dni odšlo 2000 delavcev,
—	Sprememba voznega reda. Z 20.
majem t, 1. vpeljemo na progi Ljubljana—i Kariovac tretji par osebnih vlakov, t, j. 2215/2215a in 2212/2216. Odhod iz Ljubljane 14. uri 42 minut, prihod v Karlovac ob 20. uri 59 minut; odhod iz Karlovca ob 10. uri 14 minut in prihod v Ljubljano ob 16. uri 21 minul. Dosedanji večerni vlak štev, 2217 izostane od Novega mesta do Bubnjarccv, mesto njega pa se vpelje vlak štev. 2211 z odhodom iz Novega mesta ob 4. uri 1 min, in prihodom v Karlovac ob 7. uri 30 min. Na progi Grosup-, lje—Kočevje vpeljemo priključne vlake št, 2315 in 2316, odhod iz Grosuplja ob 15, uri 38 minut, prihod v Kočevje ob 17. uri 37 minut; odhod iz Kočevja ob 13. uri 5 minut in prihod v Grosuplje ob 15. uri 4 min. Na progi Trebnje—Št. Janž na Dolenjskem vpeljemo meš. vlake štev. 2653, 2654, 2656 in 2657, odhod iz Trebnjega ob 14. uri 15 minut in 18. uri 35 minut ter prihod v Št. Janž na Dol. ob 12. uri 11 min. in 19. uri 37 minut; odhod iz Št. Janža na Dol. ob 12. uri 36 minut, 15. uri 26 minut ter prihod v Trebnje ob 13. uri 38 minut in 16. uri 34 minut. Zato pa opustimo dosedanja vlaka štev. 2656a in 2659. Na progi Novo mesto—Straža-Tbplicc vpeljemo na novo osebne vlake štev. 2413, 2412, 2419 in 2418, odhod iz Novega mesta ob 8. uri 46 minut, 17. uri 56 minut ter prihod na Stražo-Toplice ob 9. uri 4 min. in 18. uri 14 min.; odhod iz Straže-Toplic ob 9. uri 40 minut in 18. uri 25 min, ter prihod v Novo meslo ob 9. uri 58 min. in 18. uri 43 min.; izostaneta pa sedanja vlaka štev. 2420 in 2421.
—	Pri državnem zdravilišču v Rogaški Slatini je razpisano začasno mesto zdraviliškega blagar.ika. Prošnje je vlagali do 31. maja t. 1, pri poverjeništvu za javna dela v Ljubljani. Podrobnosti so razvidne iz tozadevnega razpisa v ljubljanskem Uradnem ilstu.
—	Kdor potuje v Zagreb, ima na prav idealen način rešeno vprašanje glede oskrbe. Najboljši zajutrek, prvovrstni obed ter večerjo ob solidni postrežbi mu nudi sijajno opremljena »Nova Pivana« v Draško-vičevej ulici št. 24 s svojim prekrasnim jedilnim salonom, prijetnimi vrtnimi ložami in elegantnim, zanimivim barom. Vsako-večerni prvovrstni koncerti pripomorejo »Novi Pivani« do shajališča odličnega sve, ta, ki ima na razpolago vse, kar poželi oko, uho in želodcc in to v resnici v velemestni sredini.
novic«.
lj Umrl je č. g. opat Janez Smrekar, katehet na mestni šoli v Ljubljani, včeraj v sredo ob 11. uri, za vnetjem možganske mrene v 68, 1. Pogreb rajnkega opata bo v peteh ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Trubarjeva ul. št. 2, na pokopališče pri sv. Agati, kjer bo opravilo v soboto zjutraj. Priporočamo raj. gospoda v molitev.
lj Umrli so v Ljubljani: Josip Čeho-vin, invalid, 24 let. — Bojan Bahč, sin za-sebnice, 1 mesec. — Anton Kozlcvčar, dijak, 19 let. — Ivana Bartcl, jermenarjeva vdova in tob. delavka v p., 57 let. — Anton Brankovič, invalid, 38 let, — Nada Lipuš, invalidova hči, 7 mesecev. — Marija Milač, žena prožnega mojstra, 49 let,
—	Josipina Prah, sirota, 7 let. — Ana Li-sac, hiralka, 37 let, — Josip Fojkar, novorojenec, 4 dni. — Fran Pire, tesar in posestnik, 43 let. — Josip Nadežar, 42 let.
—	Fran Oblak, kočarjev sin, 20 let. —■ Frančiška Pcruci, onemogla delavka, 75 let.
lj Zabavni klub »Danice«, Nameravana zaključna prireditev sc preloži na sredo 26. maja. Prosimo sigurne udeležbe. (K) lj Denarni zavodi v Ljubljani opozarjajo, da v soboto pred binkoštnimi pravniki nc bodo poslovali, kar naj blagovoE p. n, občinstvo uvaževali.
lj Promenadni koncert Dravske divi-zijske godbe priredi klub kolesarjev in motociklistov v Ljubljani v nedeljo dne 23. t. m. od 3—4 popoldne na cilju pri drugem kilometru na Dunajski cesti ob prihodu kolesarjev iz skupinske vožnje na cilj. (K) lj Dobrotnik najemnikov. Član Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, ki noče biti imenovan, a hoče materlclno pomagati pri odpravi ljubljanske stanovanjske bede, je dul brezplačno na razpolago dve stavbeni parceli, na katerih bi sc lahko sezidalo do 20 manjših stanovanj za rodbine zasebnih nastavljencev ali delavcev. S.veL ki leži v smeri Dunajske cesto.
se prepusti samo zadrugi, ki se zaveže zidati hiše za najemnike navedenih stanov. Pismene prošnje je vložiti v najkrajšem Času na predsedništvo društva hišnih posestnikov.
lj Varujte se neznanih ljudi! V sredo dopoldne sta sedeli v parku pred cerkvijo Srca Jezusovega dve kmečki dekleti z Li-gojne. Jedli sta kruh. Kar se prisedeta k njima dva čedno oblečena moža, katera sta ju vprašala, če kupita kaj rjuh. Ko sta dekleti rekli> da kupita rjuhe, sta ju peljala pred Riharjevo hišo, kjer sta dali dekleti falotoma za rjuhe 1900 K. Moža sta šla v hišo, toda nazaj ju ni bilo več,
lj Pred begom prij?ta. Nikolina J. s» je bila pri Rdečem križu. Ker je bila nujno osumljena, da je ukradla gospodu Š. T. veliko obleke, so jo povabili na policijsko ravnateljstvo, toda Nikolini so postala v Ljubljani tla prevroča, preskrbela si je potni list v Trst in je že sedela v avtomobilu, toda detektivi ne počivajo in so izvedeli, kaj da Nikolina namerava. Slovesno so pred policijskim ravnateljstvom tistavili avtomobil in Nikolino povabili v njihovo sobo v II. nadstropju, kjer so jo zaslišali in ji povedali, da ostane v zaporu.
lj Drage kokoši. Neka kokošarica, katera je zahtevala na trgu za kokoš 75 K in za par piščancev 60 K je bila obsojena na 300 K globe in na 4 dni zapora,
lj Neprijeten gost. Jože Drinovec je zavžii pri »Slonu« čokolado z jajci in devet žemelj; 13 K 30 vin. dolga je napravil, katerega ni hotel plačati. Državna varnostna straža je Drinovca aretirala in ga odvedla na policijsko stražnico, kjer je skočil skozi okno in se na obrazu lahko ranil.
lj Pobegla tatica v Ljubljani prijeta.
Marija Sušnik jc ukradla v Špicah na Koroškem raznega blaga v vrednost 4845 K in se odpeljala v Ljubljano, kjer je prodajala ukradeno blago, kar so izvedeli detektivi policijskega ravnateljstva in jo aretirali,
Prosveta.
pr Leonova družba javlja svojim članom, da dobe letošnji književni dar (Baar, Zadnja pravda) samo oni, ki plačajo članarino najkasneje do konca maja, na poznejše plačnike se bo mogla ozirati le dokler knjiga ne poide. Članarina znaša za leto 25 K.
pr Josip Jurčič: Spisi. Uredil dr, Ivan Grafenauer. VI. zvezek. Doktor Zober. Tugomer. 1919. Založila Jugoslovanska knigarna. Broširan, 212 strani obsgajoč izvod stane 16 K, vezan izvod pa 26 K. Josipa Jurčiča bomo tedaj kmalu dobili v zo-petni celotni izdaji. V tem zvezku je ponatisnjen roman »Doktor Zober« in tragedija »Tugomer«, ki so jo lansko leto prvič in z dobrim uspehom uprizorili na našem odru. Knjigo toplo priporočamo.
pr Troje solospevov Marija Kogoja se dobi v vseh knjigarnah za nizko ceno 8 K 40 v. Opozarjamo na te skladbe mladega skladatelja, ki je vzbudil občo pozornost in katerega je kritika s to izdajo imenovala kot enega najboljših mladih komponistov, V tisku so skladbe za klavir od istega komponista, ki izidejo v kratkem,
Turistka in spsrf.
Skupinska vožnja, ki jo priredi klub kolesarjev in motoklislov v Ljubljani v nedeljo 23. t- in., bo za Ljubljano povsem nova vrsta kolesarskega športa. Vožnja ima predvsem namen doseči pri kolesarjih vztrajnost s tem, da prevozijo daljšo progo brez počitka, na drugi strani pa dvigniti čut solidarnosti s tem, da vozijo vedno po štirje in štirje skupaj in skušajo po možnosti priti vsi na cilj, vsaj trije pa morajo, da se jih kvalificira. Z ozirom na to, da se od kolesarjev ne zahteva posebnih hitrosti, vabimo vse kolesarje, da si sestavijo skupino sami in prijavijo k vožnji z običajnimi (turnimi) kolesi, ali pa, da se prijavijo tudi posamezniki. Prva in druga skupina iz oddelka težkih koles ter prva in druga skupina iz oddelka lahkih koles se nagrade. Objave je nasloviti na klub (Gosposvetska cesta 14) ali pa osebno pri reditelju g. Ogrinu, istotam.	(k)
Kranjska industrijska drnžfisa.
(Bistrica v Rožu,
Od direktorja dol Nemci te družbe neprenehoma rovarijo in splctkarijo zahrbtno in rafinirano. Pruski državljan Johansen, odpuščeni obralovodja, se vozi v tovarniški kočiji po Rožu in hodi v Ljubljano. V Ljubljani nastopa v pozi sodruga socialista, on, ki je pruski monarhist. Kaj pomeni la nemirnost nemških uradnikov Kranjske ndustrijske družbe? Slovenskega zdravnika hočejo iz Bistrice spravitii Slovenca iz Bistrice proč, medtem ko bi Ncmci in Prus Johan-sen lepo ostali. Prej jc Kranjska industrijska družba iz Tirolske in Štajerske imnor-
tirala nemške zdravnike, pač v svrho ger-manizacije. Ti so jim lepo parirali. Slovenski zdravnik jim noče parirati, ima celo drznost, da stopa Nemcem prav krepko na prste, celo direktorju, zagrizenemu vse-nemcu Hofmannu, ne parira. To je seveda smrten greh. Zato proč z njim iz Bistrice! Sestali so se nemški uradniki in direktor Hofmann pač ž njimi. Intriga, rafinirana, prefrigana se začne. Slovenski zdravnik je bil pred vojsko v velikem mestu in kakor vsi zdravniki v velikih mestih špecijalist. Recimo, so si djali, da je navadni zdravnik čevljar in kirurg krojač in da eden od rokodelstva drugega čisto nič ne razume, in slovenski zdravnik bo ležal na tleh. Da jc slovenski zdravnik doktor vsega zdravilstva dunajske univerze, da ima dolgoletno prakso v bolnišnici, to je seveda potreba za-molčati absolutno zamolčati, siccr sc cela nakana ponesreči! In tako so šli na delo. Kje začeti? Seveda pri socialistih! Znano je, da ti vsako laž in obrekovanje brez vsake kontrole, brez vseh informacij sprejmejo. Intrigi je tedaj treba dati socialističen plašč, sicer se ponesreči, Na Bistrici jc dosti nemškonacio-nalnih socialistov, lažisocialistov, v resnici so nemški nacionalci. Te bo treba vpreči, da planejo po narodnem nasprotniku, po Slovencu in ležal bo na tleh. Pruski državljan, odpuščeni obratovodja Johansen pregovori na tihem, nedabidrugide-1 a v c i o tem kaj vedeli, dva nem-čurja, delavca Jerditscha in Suppana, naj se peljeta na stroške tovarne (!) z njim v Ljubljano — k socialistom, k okrajni bolniški blagajni, z zahtevo, naj se slovenski zdravnik odpusti zaradi tega, ker je špccialist. Da je v svoji stroki izvrsten, da pa o vseh drugih strokah zdravilstva nima nobenega pojma, nič ne razume, tedaj ni za kmete in delavstvo, je dober zdravnik za mesto, za kmete pa ne. Da je slovenski zdravnik doktor vsega zdravilstva, da ima dolgo prakso v bolnišnici, to je Johansen seveda zamolčal. Zahtevali so, da se odpusti iz službe, da se mesto razpiše in da pride nov zdravnik na Bistrico, ki bi Nemcem pariral, jih lepo ubogal.
Johansen je bil sam z delavcema v Ljubljani in jih dirigiral.
Občina Bistrica v Rožu pa po poizvedbah uradno konštatira; 1. da ogromna večina delavcev socialistov o vsi,, gonji proti slovenskemu zdravniku čisto nič n e v e; 2. da maloštevilni delavci socialisti, ki o tem kaj vedo, vsi najostreje to gonjo obsojajo; 3. da so delavci socialisti sami to gonjo razkrinkali s prošnjo, naj se ta najnovejši škandal Kranjske industrijske družbe v časnikih priobči. — Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani je seveda raco, ki je imela socialističen plašč, kar sprejela brez vsake kontrole in brez vseh informacij kakor je to pri njih navada. Volja delavstva; Jokanse-novo delavstvo, obstoječe po Adamu Rie-se iz treh oseb, je zmagalo, Johanse-novo delavstvo, volja vsega trpečega, zatranega delavstva, je sveta. Polna tega svetega ognja se obrne okrajna bolniška blagajna v Ljubljani Zdravstveni Odsek naj slovenskega zdravnika zaradi tega, ker je špecialist, takoj iz službe odpusti in mesto takoj razpiše. Prejšnje nemške oblasti so pritožbe, kakor je ta Johansenova pritožba, kontrolirale, se informirale, dvakrat informirale, potem šele sodile. Da Zdravstveni Odsek tega ni storil, je grajati, brez kontrole in informacij je mesto razpisal. Občina Bistrica v Rožu pa uradno konštatira: 1. da ni bilo tudi nobene pritožbe proti zdravniku, nasprotno, da 95 odstotkov prebivalstva zdravnika jako hvali, da je jako priljubljen, jako spreten, da se vse veseli slovenskega zdravnika; 2. da le 5 odstotkov Nemcev in nemčurjev rovari proti njemu iz zgolj nacionalnih o z i r o v in da ga jc Johansen sam poklical k svojemu, na difteriji bolnemu otroku, kateri jc po injekciji tudi ozdravil. Dokaz, da ga kot spretnega zdravnika celo narodni nasprotniki č i s 1 a j o in da ima cela gonja lc nacionalne vzroke, sovraštvo Nemcev in nemčurjev proti zavednemu Slovencu.
Tu je pač naloga deželne vlade, da zakliče: »Stoj!« 95 odstotkov prebivalstva zahteva, Slovenci to zahtevamo, da zdravnika ščiti.
Slovenca, domačina Korošca so hoteli iz Bistrice proč spraviti, Ncmci bi pa ostali. Kot epilog bodi ta, da se odpuščeni obratovodja, pruski državljan, iz toli sovražene Slovenije v toli hvalisano Nemčijo, v Prusijo izžene in da se stopi nemškim uradnikom Kranjske industrijske družbe z direktorjem Hofmannom vred energično na prste. V Rnin hočemo Slovcncl Ro-žani vladati in ne Nemci! Tri osebe: Hofmann, Johansen in Pfeifer, vsi iz Nemčije »privandrani« tujci, nas ne bodo komandi rali.	Ogorčeni Rožam,
VPRAŠANJE APOSTOLSKEGA DELEGATA ZA REKO.
Belgrad, 19. maja. Glede vesti o imenovanju apostolskega delegata za Reko in odcepljenja Reke od senjske škofije do-znavamo, da ne odgovarja istini. Apostolski delegat je došel na Reko v posebni misiji radi znanih dogodkov med redovniki na Reki. Z oficijelnega mesta nimamo še nobenih informacij ter jih nismo mogli dobiti, akoravno smo jih zahtevali. Kadar dobimo uradni komunike, bomo poročali o podrobnostih,
DR. ŽOLGER IN DR. RYBAR ODPOTOVALA V PARIZ,
Belgrad, 19. maja. Naša delegata na mirovni konfercci dr. Žolger in dr. Rybaf sla odpotovala v Pariz radi pogajanj o mirovni pogodbi z Mažarsko, ki bo v kratkem podpisana,
PROTIČ V ZAGREBU IN LJUBLJANI.
Belgrad, 10. maja. Minister za konstituanto Stojan Protič odide danes s posebno komisijo svojega ministrstva v Zagreb in Ljubljano. V Zagrebu bo ostal kakih (i dni. Protič namerava proučiti funkcioniranje uprave v Hrvatski in Sloveniji ter priti v stik z odločilnimi činitelji. To pot ne bo šel v Sarajevo, kakor sc je poročalo.
SEJA RADIKALNEGA KLUBA.
Belgrad, 19. maja. Danes je bila seja radikalnega kluba, na kateri so radikalni ministri poročali o položaju. Seji je prisostvoval tudi bivši minister za notranje stvari, sedaj minister pravde Trifkovič.
DVE ZBORNICI.
Belgrad, 19. maja. V načrtu ustave, ki ga je izdelala komisija profesorjev, so predlagane dve zbornici, gornja in spodnja. V ostalih točkah se zlaga s Protiče-vim načrtom.
KRISTANOVA INTERPELACIJA.
Belgrad, 19. maja. Za današnjo sejo narodnega predstavništva je bila prijavljena interpelacija bivšega ministra Kristana radi ljubljanskih dogodkov.
DR. POTOČNJAK V BELGRADU.
Belgrad, 19. maja. Sem jc došel dr, Potočnjak, hrvatski poverjenik za notra« nje stvari, da poda svojo demisijo,
NOVA ČEŠKA VLADA.
LDU Praga 19. maja. (ČTU) Vladno glasilo »Československa republika« objavlja ministrsko listo: Socialni demokratje dobe 7 portfeljev: Tusar predsedništvo, Nemec deželno brambo, Habermann pro-sveto, Johannis prehrano, dr. Winter socialno skrbstvo, Slovak dr. (ime skvarje* no), Taycrle javna dela. Agrarci dobe štiri listnice: Švchla notranje zadeve, Maly-petr poljedelstvo, Slovak dr. Šrobar zdravstvo, Stančk pošto. Narodni socialisti dobe tri portfelje: Promet Stfibrny, pravosodje dr. Vesely ali dr. Krousky. Kot strokovnjaka, ne kot strankarja, vstopita v kabinet narodna demokrata dr. Engliš za finance in dr, Hotowetz za trgovino,
KRVAVI IZGREDI V MADRIDU.
LDU Madrid, 19. maja. (Dun. KU — Havas) Pri demonstraciji, ki so jo priredile ženske proti draginji kruha, je prišlo do burnih prizorov. Orožništvo in demon-strantje so se med seboj streljali. Bilo jc več oseb ranjenih. Proglašen je preki sod.
BORZA.
LDU Zagreb, 19. maja. Devize: Berlin 290—295, Bukarešta 0—685, Italija 0—690, New York 11.000—12.500, Pariz 880—920, Praga 0—256, Švica 0—2400, Dunaj 60 do 62. Valute: dolarji 10.000—10.060, levi 180—185, carski rublji 0—185, angleški funti 0—550, francoski franki 0—950, na'-poleondorji 435—440, marke 285—290, leji 272—276, švicarski franki 0—2650, italijanske lire 680—685.
Uinicizem" pred sodiščem.
9»
Včeraj dopoldne se je pričela pred ljubljanskim deželnim sodiščem razprava o dogodkih v Vinici za velikonočnih praznikov, ki so jih svojčas skušali nekateri listi izrabiti tudi v svoje strankarsko namene. Senatu, ki vodi razpravo, prodsedujo višji sodni svetnik Fran Vedernjak, prisedniki so dvorni svetnik Andolšek, svetnika Tomo Einspieler in Fran Rekar. Državno pravdništvo zastopa državni pravdnik dr. Modic. Obtožence župnika Jurija Koniga, Florijana Malešiča, Frana Vlahoviča, Janka Cestnika in Frana Ostroviča zagovarja odvetnik dr. Česnik iz Novega mesta, oba Petra Balkovca, Ivan Kobeta, Petra Zuglja in Josipa Juršiniča pa dr. Adlcšič. Obtoženca Matija Stanko in Janez Benet nimata zagovornika. Obtoženca žnpnik Jurij Konig in Florijan Malešič k razpravi nista prišla, vsled česar sc jo vodila proti njima razprava na podlagi 8 i27. k. z. Začetkom razprave sta zagovornika imela zaslišanje novih prič z ozirom na nadaljne dogodke v občinski pisarni v Vinici.
Na to se je pričela
obtožnica
iz katere posnemamo:
Kmalu po državnem preobratu se jc jela širiti po viniški župniji protidržavna gonja, naperjena v prvi vrsti zoper Srbe in vladajočo dinastijo Karagjorgjevičev, Za očeta tc gonje sc je splošno smatral obtoženi župnik Konig. Nastal jc ta sum med ljudstvom zato, ker se je obnašal župnik Konig od ustanovitve naše države sem vedno bolj rezervirano napram novi državi in ker sc jo večkrat zaničljivo izražal o našem kralju Petru I. Tako jo dpjal učiteljici Luciji Mencingerjevi koncem 1.1918., da je on sicer za monarhijo, vendar pa ne za takega »Harambašo«, to je za kralja Petra I. Glede na to okolnost ni čuda, da jc postajalo ljudstvo od dne do dno razburjenejše in jo opravičeno mnenje, da so si hujskači izbrali ravno velikonočne praznike, da vprizorc proti-državne demonstracije. Na veliki ponedeljek, dno 21. aprila 1919 po prvi maši okrog 7. ure so jo zbralo pred trgovino Jurija Štcrka na Vinici do 150 ljudi, ki so kričali nad trgovcem Jurijem Štcrkom: »Dol z njim, da ga bomo zvezali in sodili« in »Udarite v njegovo trgovino in dajte blago veni« Jurij Šlerk izpričuje, da jo videl Ivana Kobeša, kako je žugal v smeri proti oknu, kjer sc jc nahajal Jurij Ktcrk in kričal. Orožnik Anton Šoro, kateri je prišel na lice mesta množico mirit, jc spoznal Ivana Kobeta, Matija Stanka in Petra Zuglja, ki so najbolj razgrajali in kot kolovodje pozvali množico, noj napravi nnd Jurijom Šter-kom nasilstvo. Da je bil Jurij Šterk vsled tega istinito dalje časa v strahu, jo umevno, kajti Culi so se glasovi: »Dol z njim, da ga bomo zvezali in sodili!« Da se obdolženci s pomočjo razburjene množico priredili prod Sterkovo trgovino nasiljo zgolj z namenom, da pripravijo Jurija Storka v strah, je spričo vsega položaja brezdvomno. Sicer pa je kazal žc ves nastop obdolžencev in množico na to, da so hočejo s silo polastiti imetja Jurija Šterka, Da bi bilo vse to nasilstvo le šala, kakor so izkuša Stanko zagovarjati, ni verjetno. Iz pričevanja Rudolfa Mikuliča in Jožefa Cimornmna sledi, da se jc Matija Stanko izrazil, da ne bo poprej mini, dokler sc cel svet nc pobuni (spunta) in teče kri.
Na velikonočni ponedeljek (21. aprila 1919) jo sklical viniški župan Franc Mihelič občinsko sojo. So predno jo bila seja. ot vorjena, so so začeli ljudje zbirati pred občinsko pisarno. Zbiranje je povzročil v prvi vrsti Ivan Kobc, ki je, kakor pravi France Vlaliovič, pravil ljudem naokrog, da ima vsakdo pravico prisostvovati občinski seji, ker se bo mod drugim razpravljalo tudi o nekom železniškem projektu, ki no zanima samo občinskih odbornikov, nmpak občino sploh. Ko sc jc začela občinska seja, se jo navalila glasom pričevanja župana Miholiča vsa diulial v občinsko pisarno. Ti ljudje so začeli delati lirup in kričati nad iupanoin, da u» hoUo gladili. Ljdiom..že-
leznic. Zupan je razgrajače miril in jim razlagal da bo to le njim v prid, ker bo tekla železnica iz Črnomlja proti Ogulinu. Ko se je polegel prvi hrup, jo začel neki neodbornik kričati nad županom, kje so nahaja občinski žig, kateri se neprestano zlorablja za žigosanje bankovcev. Zupan jo tudi lo vprašanje pojasnil in povedal ljudem, da jo občinski pečat pri Petru Maliču, pri katerem jo uadučitelj Lovšin žigosal bankovce. Razgrajači pa s tom niso bili zadovoljni in so zahtevali, da jim mora župan izročiti počat. V tem hipu jo prijel Peter Zu-gelj župana za roko in ga pozval, da inoraiti z njimi (z razgrajači) k Petru Maliču. Pod pritiskom situacije se je župan pozivu udal in šel z razgrajači do Petra Maliča. Kdo je vso motil občinsko sejo, sc ue da dognati, pač so pa priznali Peter Zugelj, Janez Uene, Janko Cestnik in Franc Ostrovič, da so sc udeležili do-tične občinske soje. Ivana Kobeta, ki je sicer kot odbornik imel pravico prisostvovati seji, jc pa glasom zagovora Franca Vlahoviča označiti kot povzročitelja vsega zbiranja, ker jo ljudi vabil skupaj ili jim svetoval, naj pridejo na sejo. Ivan Kobc tega sicer no taji, vendar pa trdi, da se jc zbralo pred občinsko pisarno nekaj posestnikov lo slučajno in da so prišli na sejo samo iz radovednosti. To pa spričo vsega položaja ni verjetno, kajti če se pomisli, da se je splošno govorilo, da bodo občinski svetovalci prisegli zvestobo kralju Petru I., jo v zvezi z zagovorom Vlahoviča umevno, da je Ivan Kobo le nameraval s svo jim govoričenjem zbrati kolikor mogoče veliko ljudi skupaj in lako razbiti občinsko sejo. To jo tembolj verjetno, ker je Ivan Kobo v družid Petra Zuglja ljudstvo celo pozival, da odstavi župana in pride popoldne na zborovanje, da izvoli novega župana in odbornike, kar so jo tudi istinito zgodilo. Ravno tako taji Peter Balkovec iz Zilj, da bi se bil udeležil občinske seje, pač pa prizna, da je sprejel izvolitev v občinski odbor, to pa le radi tega, ker je bil mnenja, da so volitve samo začasne. Neverjetno je torej, da bi nc bil dopoldne na občinski soji, ker bi mu drugače ne bilo moglo bili znano, da se vrši popoldne odstavitev župana in nova volitev odbora. Tudi bi ne bil izvoljon v odbor, če bi so strinjal z vsem tem, kar se je zgodilo dopoldne 21. aprila 1919. Tc okolnosti kažejo dovolj, da jo bil tudi on med drugimi vodja nemirov v občinski pisarni. Peter Balkovec iz Vinice tudi prizna, da je govoril ljudstvu, cla so so tisti, ki so imeli občinsko upravo med vojno v rokah, brigali lo za sebo in ne za občane, ter zbiral nn. ta način ljudi skupaj in jih hujskal na odpor.
Dejanje ustanovlja učin progrcSka po § 93. srh. ka.z. zak., ker jo bila občinska, seja šilom prekinjena in neomogočena. Stvar jc pa obstojala v tem, da je bil župan in z njim ves občinski odbor vsiod kričanja in hrupa množir.e moton v svojem svobodnem kretanju ln sklepanju
Medtem jo pa vodil Peter Balkovec iz Vinice po vasi tolpo mladeničev in z njimi pel Srbo in kralja Petra žaljivo pesem. Cela gruča razburjene množice jo prišla tako do poštnega poslopja. Peter Balkovec iz Vinice je stopil na drugo stopnjico in začel govoriti množici in zajedno tudi izustil: »Mi no rabimo kralja Petra, mi lie vabimo Aleksandra, mi hočemo republiko, tudi Srbi hočejo republiko, Srbi no marajo svojega kralja in pel: »Šlo so lamo žuti, kralja Petra tirajo rekrutl.«
Pri šč.tivanju in hujskanju množice zoper kralja in državo mu je zlasti pomagal Florijan Malošič, ki je kričal: »Dol z Aleksandrom!« kar izpričuje nadučitelj Franjo Lovšin.
Dejanja Petra Balkovca in Florijana Malešiča so znani kot pregrešek v smislu g 91. s. k •/,, kajti žaljen je časti sc no zgodi samo s psovtinjom in zmerjanjem, ampak tudi z zaničevanjem in posmehovanjem. S lom, da je rekel obdolženec Peter Balkovec, da tudi Srb'-no mhrajo svojega kralju, je le namera v označiti kralja, Petra kot. človeka, ker je p luiV .vsakovisluih uauttik in tlubosu in da n
»reden spoštovanja, So najmanj pa takega, ki pritiče kralju, reprezentantu celega naroda. Ua jo \zbujal v ljudstvu vodoma zaničevanje svojega vladajočega kralja in prestolonaslednika, sledi jasno iz okolnosti, da je kot ljudski govornik pel o kralju Petru I. porugljivo pesem, češ da ga tirajo rek rut i kot kakšnega ruz-bojnika in javno trdil, da no rabimo niti kralja, niti Aleksandra, ampak hočemo le republiko. Ravno tako je zakrivil tudi Florijan Malešič pregrešek po 8 91. s. k. z., kor je javno kričal: »Dol z Aleksandrom!« torej s človekom, ki ni vreden, da prejme kdaj kraljevsko krono, Ivan Iiobe je silno nevaron agitator in hujskač. On je žo v nedeljo pred Veliko nočjo 1919 razširjal po Vinici Radičev program. Na Velikonočni ponedeljek je pa slovom pričevanja. Iveta Mavrinca ščuval ljudstvo naprej in v svojem govoru napadel državne uredbo in izpodbijal njihovo veljavo z besedami glede na deželno vlado za Slovenijo: »Neka gospoda je postavila sama sebe na upravo zemlje, ne da bi kaj poprej vprašali narod. Tej gospodi je bilo samo do tega. da si osigura, dobro službo, za narod sc pa no Tiga — hoteli bi nas prodati SrLiji, mi pa hočemo snrao republiko! Med govorom je držal v roki neki letak, katerega jo prinesel iz Hrvatske. Da je imel v svojem hujskajočem govoru " mislih deželno vla^-do, slodi jasno iz inkriminovanih besedi samih, ki se glase, r*n se je neki gospod postavil samo sebe na. "pravo zemljo. Te besede ne morejo vzpričo celega dejanskega, položaja pomeniti nič drugega, kakor kako upravno oblast, kJ moro biti v tem slučaju odinole sedanja deželna, ali krkor se je imenovala prvotno: narodna vlada. Takoj po državnem preobratu je namreč p-edsedstvo Narodnega veča v Zagrebu kot vrhovna oblast države Srbov, Hrvatov in Slovcr-ev na predlog Narodnega svota v Ljubljani za Slovenijo imenovala narodno vlado. Takratna narodna vlada ni še sicer bila državna uredba kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker ta država do ujedinje-nja še ni bila niti porojena, pač pa jo postala narodna vlada precej po ujodinjenju dne 1. decembra 1918 državna uredba. Kralj, repre-zentant celokupne državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ni pri ujodinjenju odstranil pokrajinskih vad, marveč jih celo molče odobril in jih tako uvrstil med državne uredbe. Da se je pa moral obdolženec Ivan Kobo tudi zavedati, da s svojimi javnimi trditvami izmišljenih in popačenih stvari izpostavlja deželno vlado mržnji in preziranju in da izpodbija njeno veljavo, ni treba še posebej poudarjati, kajti inkriminovano dejanje jc bilo zakrivljeno dno 21. aprila 1919, dočim je bilo ujedi-njenje izvršeno žo 1. decembra 1918.
Stražmojster France Tclban jo priča, da Je Peter Balkovec nicsoca aprila 1919 nagovarjal vojake naše države, da naj vržejo puško proč iii idejo domov, kar se znači kot pregrešek poskušenega nagovarjanja vojaka k pobegu iz vojništva. Da jo ostalo nagovarjanje brez uspeha, je pripisovati edinole vrlini in zvestobi vojakov.
Kakor priča nadučitelj Franjo Lovšin, se jc začelo streljanje prejšnja lota ob priliki velikonočnega vstajenja šele ob 3. uri zjutraj in so je streljalo na varnem kraju za cerkvijo. Lotos je pa jelo pokat i že okrog polnoči in sicer so jc streljalo na trgu vasi .zlasti prod hišami Srbov. Za Srbe so na Vinici, kakor navaja i priča Franjo Lovšin, veljali zlasti priča suma, Jurij Sterk, Peter Malič, Ivan Kanebič, Peter Golouh in Josip Cimerman. To so sami možje, ki so se pod avstrijskim jarmom čuvstvovali p Srbi, po ujedinjenju so se pa, neprestano prizadevali, da postane ujedinjenje v vsakem oizru kar najpopolneie. Streljalo se pa ni samo iz salutnih topičev, ampak bilo je čuti tudi poke ostro nabitih pušk in revolverjev. Da je bil župnik Konig s streljanjem in nemiri v Veliki noči 1919 v zvezi, je brezdvomno, kajti splošno se jc govorilo, da je obdolženec Konig celo preskrbe) smodnik, kakor je zvedel Franc Lovšin od drugih. Značilno pa je, da župnik Konig ni v svojem cerkvenem govoru prav nič pomirjevalno vplival na razburjeno ljudstvo in je grajal dogodke, ki so se pripetili ponoči ua Vinici. Pač je na Velikonočno uedeljo župnik Konig končal svoj kratki cerkveni govor s pozivom na ljudstvo, da naj vstraja v viharju proti našemu sovražniku. Priča Franjo Lovšin pravi, da je ta poziv vsakega nekako čudno dirnil in je bil poziv tako značilen, da si ga jc vsaki poslušalec zapomnil.
Glede na državi sovražno politično mišljenje Jurija Koniga in na mržnjo, katero so žo prej netili Balkovec z Vinice in drugo zoper Srbe, ni nobenega dvoma ,da ne bi bil hotel Jurij Konig ščuval na borbe in pokol zoper Srbe in Srbom prijazno prebivalstvo Vinice, kakor jo to razumel in tolmačil tudi priča Peter Malič. To jo tembolj verjetno, ako se uva-žuje, kako očitno in strastno se je vodila pred Veliko nočjo protisrbska agitacija po Vinici. Hujskači so se posluževali pri protidržavnih agitacijah vsakomožnih sredstev, kakor: razširjanje Radičevega programa, hujskanja z besedo in nabijanje letakov na javnih krajih. Neki hujskač je n. pr. nataknil v Vinici pred Veliko nočjo 1919 karte z vsebino: »Tukaj na Vinici nas hočejo nekateri Posrbčani držati na vajetih, toda nismo šo pod oblastjo dinastije Karagjorgjevidev, mi nočemo z njimi ničesar imeti iker so oni krivi svetovne vojne in umora Ferdinanda in njegove žene. Sedaj je svoboda .in imamo mi kmetje in delavci o bodočnosti Jugoslavije odločevati in ne posrbčena J D. S. in njeni pristaši itd. Če se vpoštevajo vse te okolnosti in dejstva, so pride nehote do uvor-jenja, da je imel župnik Konig v svojem hujskajočem cerkvenem govoru v mislih Srbe in drugo kralju Petru I. zvesto državljane in hujskal ljudstvo na mržnjc in pozivanjo zoper ta sloj prebivalstva.
Zaslišanje obtožencev.
Obtoženec Ivan K o b e izjavi, da se nc Sut! krivega. Ni res, da bi na velikonočni ponedeljek napravil pobuno v občinski pisarni, da je župana spravil s silo iz pisarne in da bi splo hdelal komu nasilje. Občinski odbornik je že 26 let. Ljudje so se zbrali 21. aprila, ker je pustil župan razglasiti ob 8. url zjutraj po rani maši pred cerkvijo, naj se zberejo vsi občinski odborniki in posestniki pri njem na kratek razgovor. Zbralo se jc okoli 300 oseb, mož in žena. V isti hiši, kjer je občinska pisarna ,je tudi krčma, ki je večja kot občinska pisarna, v kateri ima samo kakih 20 ljudi prostora. Krčma se jo napolnila do zadnjega kotička z ljudmi. Ko je obtoženec prišel z drugimi v krčmo, so vprašali župana, kaj bo povedal. Župan pa je začel na to razlagati, da bomo dobili železnico iu da je treba podpisati neko izjavo. Ljudje pa so začeli ugovarjati, češ, da še ne vedo, kako bo in da ne bodo gradili železnico za Italijane. Župan je nato dejal: »Čc noccte vi podpirali, boni pu jaz.«
Ljudje pa so mu ugovarjali, češ 'da nima občinskega pečata in naj pove, kje ga ima. Zupan je dejal nato, da jo pečat pri Petru M:i-liču. Šli so nato vsi' k Petru Maliču, tudi župan .katerega pa ni nihče vlekel s silo seboj. Malič je izjavil, da jo pečat pri nadučit.i-ljii Lovšinu, vendar pa tja župan ni šel. Ljudjo so šli k Lovšinu, ki pa jih jc poslal k Juriju Šterku, češ da ima on pečal. Sterk jo povedal ljudem, da je pečat poslal okrajnemu glavarstvu. Odšli so od Šterka nato mirno na pošto, odkoder so brzojavili na okrajno glavarstvo, da se prepričajo, ali je šterk povedal resnico. Od glavarstva jo pozneje tekom dopoldneva došel odgovor, da je občinski pečat res na glavarstvu. Obtoženec je šel okoli 10. ure domov. Med potjo ga je nekdo došel in mu rokel, naj pride popoldno na sestanek, na katerem bodo izvolili odbor, ki bo šel na glavarstvo povedati, kaj sc na Vinici godi. Nadučitelj Lovšin je dovolil, da so vrši sestanek v šoli. Prišlo jih jo okoli 300 na popoldanski sestanek. Ob tej priliki so izvolili šest mož in kot sedmega tudi »gerenta«, ki naj bi šli ua okrajno glavarstvo poročati o zadevi. Peter Malič je tudi prišel v šolo, ker je mislil, da bo postal župan, kar se pa ni zgodilo. Istotako je rekel Malič ,da stari župan ni za občinske posle. Na okrajno glavarstvo so šli v sredo. Za »gerenta« jo bil izvoljen Fran Vlahovič, ki pa ni dobil občinskega pečata v roko. Glavar jo vprašal: »Kaj pa ste naredili v Vinici?« Odposlanci so odgovorili: »Po krivem smo obtožoni.« Povedali so glavarju, da je župan nesposoben in je glavar priznal, da ga je že sam mislil odstraniti. Od tistega časa je mesto prejšnjega še sedaj Peter Blajnik za župana. Obtoženec zanikuje nadalje, da bi na velikonočni ponedeljek hujskal ljudstvo, pač pa ga jo pomirjeval in jim zatrjeval, da jo pečat res na glavarstvu, da bi pomiril ljudi. Proti vladi ni zabavljal. Tudi ni grozil Šterku iu hujskal ljudi, naj mu odneso blago iz trgovino. S trgovcem Šterkom je bil prej vodno prijatelj. Odgovor okrajnega glavarstva, da ima on shranjen občinski pečat, je došel ob pol 12. uri dopoldne, a medtem je obtoženec že odšel domov.
Na dr. Adlešičevo, ali mu je znano, da jc okrajni komisar O grm žc meti vojsko odredil preiskavo v viniški občini, pravi, da ne ve, ker ni bil vedno zraven. K občinski seji so bili vedno vabljoni pismeno, na velikonočni ponedeljek pa, niso bili vabljeni na ta način, ker je bilo oklicano, da naj pridejo vsi odborniki in vsi ljiiuje. Torej se to ur moglo smatrati za, občinsko sejo. Prej so se občinske sejo vršile tudi vedno v delavnikih, nikdar pa no v nedeljah. Po maši sc ljudje v Vinici na trgu sploh vedno zbirajo in razgova.rjajo. Nadučitelj Lovšin, ki je 1. novembra 1918 zaprisegel Viničane na republiko, tudi ni nikdar sklical ljudi, da bi jim pojasnil, da ta prisega ne velja, ker imamo že svojega kralja. O Radidu pa ve ravno toliko kot o Indijancih.
Obtoženec Peter Balkovec iz Vinice, ki je kolar in gostilničar izpove, da jc na velikonočni ponedeljek šole ob pol 8. uri zjutraj vstal. Slišal je, da so ljudje zanimajo za občinski pečat, toda v županovi hiši ni bil. Župana sploh ui videl. Na pošti je bil, kakor tudi popoldne na zborovanju v šoli, kjer je fungiral kot tajr.ik Peter Malič. Kaj pa je govoril, ne ve. Učitelja ni videl. Da bi Ščuval proti vladi ni res, kar lahko izpovedo priče, ki so bile poleg njega. Da bi so kake zaniče-valne pesmi prepevale, no ve. Ko so poznejo došli vojaki na Vinico, so hoteli nastaniti vse v njegovi hiši. Ni res, da bi ščuval vojake, naj vržejo puške proč in gredo domov. Pač pa jo častniku, ki iili je pripeljal in ki jo dejal, da so prehodili 18 km, rekel, naj odložc puške in se noči jejo. Ker ni posestnik in je odvisen samo od svoje obrti, se je branil vseh vojakov na stanovanje ter jo predlagal, naj bi tudi ostali gostilničarji odstopili vsak po en prostor za vojake. Slo mu jo zato, da bi ue bila njegova, obrt uničena. Vojako pa, so nastanili samo v njegovi hiši, kar jo bilo naperjeno proti njemu. O občinski pisarni jo slišal govorici, da izrabljajo občinski pečat, za žigosanje bankovcev. Z župnikom pa. sta bila v sovraštvu, ker so je smatral za socialnega demokrata, in z župnikom sploh ničesar govoril ni.
Obtoženec Peter Balkovec iz Žil izpove, da je slišal od drugih, da so sklicani odborniki in drugi ljudjo k sestanku. Od doma jc odšel ob 9. ter ima do Vinic celo uro hoda. Ko je prišel na Vinice ob 10. dopoldne, jc šel naravnost v cerkev, ker ni videl na trgu nikogar več. Popoldne je 1)11 na sestanku v šoli. Zupan je bil ves dan zraven. Tudi je videl Petra Malija. ki je menda mislil, da bo župan postaj, kar pa ni. Klical in grozil ni ničesar.
Obtoženec P o t, o r Ž u g e 1 j izpove, da ni občinski odbornik. Na zborovanje v županovo hišo je šel, ker jo bilo klicano, naj gredo tudi vsi posestniki. Zupanova hiša je bila polna ljudi. Ko je on prišel, je bil župan šo v pisarni. Naročil je v krčmi kozarec vina, ki ga pa ni dobil, ker jo bila gnječa. Medtem je prišel župan in rekel, da jo treba podpisati nekaj radi železnic. S tem pa ljudjo niso bili zadovoljni, češ, da no morejo podpisati, ker no vedo, kam bo železnica vozila. Potem so je pričel prepir zaradi pečata. Ko so šli po pečat k nadučitelju, je pomirjeval ljudi in jim pravil, da ue gre, da bi vsi šli V njemu. Nato jo šel sam z dvema drugima posestnikoma k nadučiteljevi ženi, kateri je povedal, da gre za občinski pečat in želoznice. Rekel je nadučiteljevi ženi, da bo sam branil nadučitelja, potrebno pa je, da nadučitelj pomiri ljudi. Nadučitelj je prinesel nato vso akte, toda rekli smo mu, da hočemo počakati z železnico, dokler ne bo mir sklenjen, a potem naj pridejo inženirji. Ker jo rokel učitelj, da jo pečat pri Šterku, so šli tja, ni pa klical, naj Šterku izpraznijo trgovino, temveč je ljudi samo miril. Tudi Kobe jo pomirjeval ljudi in jim zatrjeval, da verjame šterku, da je Občinski počat na okrajnem glavarstvu. Na vprašanje izpove obtoženec, da župana pred tem nihče ni vlekel k Maliču in je župan sam izjavil, da gre k Maliču. Pač pa so v gnječi njega in župana, ko so šli liudje iz županove krčme, potisnili ven. Pač pa je na trgu upil Peter Malič, da jo treba z občino napraviti tako, kakor so v Kandiji. Največ je nastopil proti Maliču Kobe, pa tudi obtoženec sam, ki sta rekla, da jo treba iti na glavarstvo pritožit se.
Obtoženec Janez 11 e n e t je prišel zraven, ko so ljudje žo odhajali iz županovo gostilne. Zupana je sicer videl, nt pa videl, da bi ga vlekli ljudje s seboj, u sam ludi ni imel nobenega opravka ž njim. Pri Maliču je bil, toda ostal jo bolj zudnj. Odbora, ki naj bi šel ua, glavarstvo, ni volil popoldne .v šoli, ker ni posestnik.
Obtoženec Jože J u r š i n i c je šel po obodu k županu po živinski potni list, na katerega mu ju župan ob tej priliki pritisnil občinski pečat. Obtoženec, se je županu začudil, zakaj ui dopoldne ljudem pokazal pečuta iu zakaj je rekel, da ga nima. Kor je bil 22. aprila semenj, so šli k okrajnemu glavarstvu šele 23. aprila. Obtoženec šo ni bil odbornik oni dan, ko^je moral iti župan k Maliču zaradi pečata. Zupan je prišel iz pisarno v svojo krčmo in vprašal, kje so odborniki, ker se nikdo ni oglasil, je udaril po mizi in rokel: »Bom pa sam podpisal.« K Maliču jo šel župan sam, no da bi ga kdo vlekel. Tudi je župan šel z množico iz svojo gostilne, no pa iz občinsko pisarne.
Obtoženec Fran Vlakovič pravi, da ni bil v županovi sobi, ko so se pogajali za železnice in občinski pečat.. Že dopoldne pa jo slišal, da je Malič tudi rekel, da hi bilo treb^ stvar naznaniti glavarstvu in da bi bil potreben nov odbor, ker župan ni za pravo delo. Popoldne je mora.l iti na zborovanjo v šolo, ker so ga vsi silili. Nadučitelj Lovšin mu jo tudi svetoval, uaj bi obtoženec prevzel občinske posle, če to glavar dovoli. Za »gerenta« je bil v šoli izvoljen soglasno. Najprej jo rekel, da. tega posla ne prevzame, ker nima časa. Ljudi je miril in jih je ravno s tem pomiril, ker je prevzel ponudeno mesto. »Gerent« pa je bil samo en dan. Kobo je sicer govoril pred kapelo ljudem, toda ščuval ni proti vladi, rekel je samo, da župan ne dela. pravilno. Res pa je, da v občini ni bilo pravega reda in računi niso bili pravilni ter jo moral prejšnji župan še sedaj plačati 6000 K. Župnik v cerkvi ničesar ni govoril, razen da je voščil izpred oltarja vesele velikonočno praznike. Hujskal pa ni.
Obtožene« Janko Cestnik izpove, da v županovi hiši ni bil, pač pa je čul zadevo radi pečata in io tudi šol v sprevodu za občinskim pečatom, pri Maliču pa nI bil. Videl je župana, ko je šel k Maliču, toda držal ga ni nobeden. Za popoldno jo njega in drugo vabil nadučitelj Lovšin na zborovanje, da bi slišali razgovor radi občine. Župnik jo na velikonočno nedoljo voščil samo vesele praznike, hujskal pa ni.
Obtoženec Franc Ostrovič Izpove, da ima kot zastopnik banke »Slavije« navado, da razdeljuje ob nedeljah po ma.ši plačilne položnice, da mu ni treba hoditi po hišah. Bilo mu je na velikonočni ponedeljek ravno prav, ko je videl na trgu mnogo ljudi, ker jo sodil, da. bo položnico lahko razdelil. Ko jc prišel do županove gostilne, je iskal samo svoje ljudi. Pri Maliču ni bil in ga tudi ni slišal govoriti. Popoldne je šel v šolo, ker so ga pač drugi poljali s seboj. Navzoč jc bil tudi nadučitelj Lovšin s svojo ženo. Lovšin ga jo silil, da bi bil na zborovanju za tajnika, kar pa je odklonil in je bil pozneje za tajnika Mali. Kaj posebnega ni govoril in tudi ni slišal.
Obtoženec Matija Stanko, 72 let.nl posestnik, pravi na vprašanje predsednika Vo-dernjaka, zakaj je tam okrog hodil na velikonočni ponedeljek: »Gospod, zakaj bi pa no hodil, saj moram še po Ljubljani hoditi?« Bolj-ševikov pravi, da še ni videl, na velikonočni ponedeljek pa je hodil z drugimi skupaj, da bi tudi skupaj pili.
Nato se je prebral zagovor neprisotnega obtoženca Florijana Malešiča.
Istotako se jo prečita! zagovor župnika Koniga, ki pravi, da jo žo 38 let na Vinici iu da so s politiko no peča, ker je žo prestar. Opravlja svojo delo kot duhovni pastir. V zadnjem času je pomagal ljudem kakor med vojsko, da jim je sestavljal prošnjo za oprostitev od vojaške službe. Od proglašenja svobode sa je mirno obnašal, ni hujskal in ni agitiral za nobeno politično smer. Če dobi kak nalog od oblasti, ga izvrši. Mogoče je, da se jo izrazil kdaj, da moli za Karla, toda v mislih ni imel vladarja, ampak privatno osebo. Mod drugim zanika, da bi vabil ljudi v velikem številu na shode. Zanika, kar mu očita obtožnica glede dinastije. Sodi, da proglasa regenta Aleksandra sploh ni dobil, pač pa je dobil nalog, naj moli javno v cerkvi za srečno ujedinjenje, kar je tudi izvršil. Radiča pozna, samo iz časopisov. Kar so tiče možnarjev, ne ve, kdo jih je dal fantom, n tudi o smodniku mu ni nič znanega. Res pa jc, da je prepovedal mežnarju, da ne sme dati cerkvenih možnarjev. Slišal pa sem, da se je na različnih straneh Vinice streljalo iz pušk, zlasti ko so se vrnili moški iz vojne domov. Ukrenil ni ničesar, ker to no spada v njegov delokrog. O protisrbski propagandi no ve "ničesar. Bosiljcviškega župnika pozna, ni pa nikdar ž njim govoril o politiki. Tudi ni res, da bi šc! na veliki ponedeljek kam agitiral. Res pa jc, tla jc v župniji mnogo oseb, ki so nezadovoljne z današnjimi političnimi razmerami in ki so proti županu Mi-heliču, učitelju Lovšinu in trgovcu Šterku. Mnogo pospešuje to nezadovoljstvo pomanjkanje navadnih življenjskih potrebščin. Nezadovoljnosti proti županu jo vzrok no najboljši red v občinskem uradu. Lovšinu so ljudjo nasprotni, kor so niso izpolnilo njegove besede, ki jih je obetal ob prevratu, da bo boljše in da jim nc bo treba, plačevati davka. Znano pa je, da nekatero osebe prete tudi meni, ne samo Šterku in drugim. Zanika odločno, da bi rekel, da nič no da. na državo, kar tudi, da bi rekel pri maši kaj proti sovražnikom. Nikdar ni nobenega obvezanca odgovarjal od izpolnitve vojaških dolžnosti. Res pa jc, da je z različnimi osebami govoril, da bodo učiteljem zboljšall plače, niti pa proti temu agitiral. Odločno zavrača domnovo, da bi hujskal proti Lovšinu s tem, da jo rekol, da ima 12.000 kron plače.
Zagovornik dr. Adlešič. naglaša nato, da je svojčas že došel od okrajnega glavarstva predlog vladi, naj odstavi župana. Okrajno glavarstvo jo tudi poslalo komisarja, da zadevo v Vinici preišče, pa so nobena vlada ni zato zmenila. Zadnje gibanje je bilo naperjeno samo proti županu, kar jo vse razvidno iz do-t.ičnih spisov. Zato predlaga, da se brzojavno zahtevajo ti spisi iz Črnoml ja, komisarja Ogri-na pa. zasliši kot pričo, naj so pozovejo brzojavno tudi druge priče.
Drž. pravdnik so protivl temu predlogu, ker gre v glavnem zato, da so obtoženci nastopili proti občinski seji, da bi ne mogla vršiti zakonitih dolžnosti.
Dr. Česnik povdarja, da so jc na velikonočni ponedeljek šlo za osebno akcijo župana, ne pa za občinsko sejo. Občinska seja je neveljavna, ako se sploh vsi odborniki nc skli-čejo pravilno k soji. Pridružuje se predlogu dr. Adlešiča in predlaga tudi sam novo priče.
. Senat sklene nato, da bo o predlogih zagovornikov sklepal, ako so bo pokazala potreba.
Nato so je razprava prekinila <er nadaljevala ob i, wpoldn«.
Zasliševanje prič.
Popoldne ob 4. se nadaljuje razprava. Predno so, zaprlsežejo pričo, so protivl dr. Adlešič zaprisegi prič Pranja Lovšina in Petra Maliča, ker sta sama osumljena kaznivega dejanja. Dr. Česnik se pridruži predgovorniku. Državni pravdnik dr. Modic so proti vi predlogu zagovornikov. Sonat je sklenil, da so priči zaprisežota.
Prvi je zaslišan bivši župan Fran MIhe« 116, ki pravi, da je bil 13 let župan. Tisti dan je rokel slugi, naj pri cerkvi pove, da naj pridejo občinski svetovalci skupaj, da se bodo nekaj posvetovali. Vsi niso prišli. Šlo je za to, da bi se posvotovali o železnici. Prišli so ljudje. Zugelj mo jo prijel za roko in vlekel vun. Zahtevali so štampiljo od mene. O g. župniku pove priča, da jo tam že 38 let župnik; nikdar nisem slišal iz njegovih ust besed proti postavi. Župnika bole noge in ima slabo oči. Na vprašanje g. dvornega svetnika Andolška pove priča, da takrat ko so njega vlekli iz hiše, še nI bilo seje.
Posestnik in gostilničar Petor Malič pove, da se je po končanem žigosanju poslal žig k glavarstvu, kar jo povedal tudi ljudem, ko se je množica od župaua nabrala v njegovi hiši. Pred kapelico jo Lovšin ljudem bral o železnici. Popoldne so v šoli rekli Francu Vla-hoviču, naj on prevzame županstvo. Fantom je rekel: »Bodite pametni!« Načeljeval jo fantom Peter Balkovec, ki pravi: »To niso resnično besede, to je laž! Take priče ne pri-poznam.«
Nadučitelj Lovšin pravi, da jo 32. leto na Vinici. Z volikim ponosom pripoveduje, kako je 1. novembra 1918 zaprisegel 50 do 60 ljudi novi, samostojni državi. »Napreden učitelj sem,« pravi priča, nakar mu pravi nad-svetnik Vedernjak: »Ne opisujte nam celega; Vašega življenja.« Nato pove, da je poslal žigo s spisi h glavarstvu v Črnomelj. Žena mu je povedala, ko jo šo ležal, da prihajajo zaradi pečata ljudje. »Prokrižal sem se, vzel rožni venec in revolver.« Pripoveduje, kako jo tisti, dan pomirjeval ljudi in kaj da so ljudje peli in klicali. Peter Balkovec priči: »Tisto, kar jo govoril, ni resnica! To jo laž! Nisem nič hujskal.« Prvomestnik: »Tega ne smete reči.« O g. župniku pravi priča: »Kratkoviden je, toda bere in piše še dandanes. Dr. Adlešič priči i »Ali ste Vi napravili ovadbo g. dr. Žerjavu?« — »Dve ovadbi sem napravil, poznejo sem pa poročal glavarstvu.« — »Ali ste poizvedovali o teh stvareh?« — »Poročal sem lc, kar so mi povedali ljudje.«
Priča Poter Golouh, fin. stražo respl-cient pravi, da jo bil pri sv. maši. Pove, dal župnik ni mogel prebrati proklamacijc Narodnega veča in razglasa regenta radi svojo kratkovidnosti, Politiziral ni nikdar z gospodom, župnikom.
Priča Mate Gašperič: Na velikonočni ponedeljek je bila precejšnja množica pred županovo hišo. Kobe je govoril, da jo najprej treba v naši državi postaviti gospodarja, potem bomo pa železnico zidali, Srbi pa si naj predvsem sami zidajo želoznice. Nc vem. ali je Kobo bral ljudem Radičevo proklamacijo, katero jo našel ob Kolpi.
Priča orožnik Franc T e 1 b a n jc slišal praviti, da se zbirajo ljudje. Povoda ni imel so vmešavati. Aretiral ni nobenega. Na vprašan je dr. Adlešiča: »Ali je obstojala nevarnost za osebo?« odgovori priča: »No! Čo bi bila obstojala kaka nevarnost, bi rabil orožje.«
Priča Ivo M a vrine pravi: »Pozabil sem, kar sem v preiskavi povedal, sem slišal od drugih ljudi.« (Velika vesolost.)
Priča Jože Cimerman pove, da so kil cali ljudje pred Šlerkovo trgovino: »Z rob«, von! Lump!« Kdo jo kričal, no ve. Franc Vlahovič jo ljudi miril Na vprašanjo, če ob času ujedinjenja g. župnik res ni hotel brati slovesne sv. mašo, pravi priča: »Bral je sv. mašo in pela se je »Lepa naša domovina!«
Priča trgovec Juri j Š t c r k pove, da so se ljudje zbrali pred njegovo trgovino in kričali: »Blago ven!« Kobe jc klical: »Dol z njim, da ga sodimo! Udrito notri! Robo vun!« Obtoženec Kobo: »To jo čisto narobe, kar pravi Šterk.«
Priča orožnik Lorc potrdi, da. sta Kobo in Zugelj kričala nad Štorkom: »Dol z njim!<< Stanko je pa rekel: »Najboljšo bi bilo, da bi se vdrlo v trgovino.«
Poštar K a m b i o je slišal fante peti čudne pesmi.
Priča Rudolf Mikolifi pravi: »Neka Hrvatica mi je pravila, da jo slišala od neko drugo ženske, da ji je rekel župnik, da ni treba k vojakom. Stanko jo nekoč rekel, da prej nc bo miru, dokler ne bo kri tekla.
Priča Karel Cvar pravi: Baltovcc jc nekoč rekel, da, bo šel od človeka do človeka agitirat za republiko.
Na predlog zagovornikov sc zaslišijo že nadalnjo priče.
Priča Franc Hačan pove, da so šli ljudje z županom k Maliču. Ostal jo na trgu pred Štorkom in slišal, ko jo Šterk rekel, da je poslal pečat, h glavarstvu. Baltovca ni slišal govoriti. Klicov: »Doli z njim! Blago von!« pred Štcrkom ni slišal. Upitje je bilo, prenehalo pa jo, ko jc Šterk povedal, da jo poslal pečat na glavarstvo. Ni čul, da bi bil Kobo kaj vpil; 6 motrov je stal od njega.
Priča Ana Rog in a: Ženske so stale ob strani. Ni videla Baltovca stati pred pošto. Pri Šterku jc videla, kako jo Šterk skozi okno ljudi miril. Ni čula vpitja: »Blago vun! Dol 7, njim!« Zugelj je tam enega cigana potegnil stran in mu rekel- »Mir daj!«
Jože Brkopec pripoveduje, da je šel župan dobre volje z ljudmi k Petru Maliču, Slišal jo, da je Kobe govoril, naj ljudje no delajo oslarij. Bil je tudi pri župnikovi pridigi in slišal, da je župnik voščij vesele velikonočne praznike. Ni slišal, da bi bil rekel: »Vztrajajto v boju proti sovražnikom!«
Mara Brkopec jo bila pri rani maši, Slišala ni. da bi bil g. župnik v svojem nagovoru rekel: »Vztrajajto v boju proti sovražnikom!«
Mara, B o n o t i č jo bila pri rani maši. NI slišala, da bi bil gospod župnik v nagovoru hujskal proti Srbom.
Ivo Goršo jo slišal, da Je gospod župnik voščil v svojom nagovoru veselo vcliko-I nočne praznike, šel jo na sejo; županu niso | nesli vun; šel jo sam z ljudmi. Ostrovič je razdajal listke zii Jugoslavijo.
Nato prvomestnik g. uudsvetnik Vedernjak prekine razpravo in napove, da so bo nadaljevala jutri (v četrtek) ob 9. uri dopoldne, »Prebrini bomo, kar imamo še spisov, nato bodo govorili gospodje državni pravdnik in *a-govornika in potem bomo, kdaj, no vem, raz-gle ili sodbo,«
Pri razpravi Je bilo navzoče mnogoštevilno občinstvo.
Narodno gledišče.
Opera.
20.	maja, četrtek: »Rigoletto«, izven abonementa. Gostuje gosp. Robert Primožič, baritonist zagrebške opere.
21.	maja, petek: »Jevgenij Onjegin«, izven abonementa.
22.	maja, sobota: »Poljska kri«, ab. E.
23.	maja, nedelja: »II Trovatore«; izven abonementa.
Drama.
20.	maja, četrtek: »Pohujšanje v dolini Šentflorijanski«, abonement C.
21.	maja, petek: »Smrtni ples«, abonement D.
22.	maja, sobota: »Vsiljenka«, »Šaloma«, abonement B.
23.	maja, nedelja: »Pohujšanje v dolini Šentflorijanski«, izven abonementa.
24.	maja, ponedeljek: »Vrag«, delavska predstava, izven abonementa.
25.	maja, torek: »Vsiljenka«, » Šaloma«, abonement C.
26.	maja, sreda: zaprto.
a »Samopomoč« v Ljubljani oddaja za tekoči mesec svojim članom brez vrstnega reda belo moko po 6 kg na osebo po 13 K, v večji množini po 14 K 50 v., krušno moko v poljubni množini po 9 K, koruzno moko tudi v poljubni množini po 6 K 50 vin., koruzni zdrob po 8 K 50 v, ter pše-nični zdrob po % kg na osebo po 15 K,
Razen tega sc oddaja od petka nadalje sladkor 40 dkg na osebo, kilogram po 25 K, po vrstnem redu od št. 1 naprej 400 številk na dan. Dalje so v prodaji mandlji v poljubni množini ter poleg drugih potrebščin plavilo za perilo, čevlji in sandale za otroke.
a Telečje meso. »Vnovčevalnica za živino in mast« je razdelila sledečim mesarjem svoja teleta v razprodajo: Lebnu, Prepeluhu, Bizilju, Ham Matiji, Ham Mariji, Javorniku, Zaje Ivanu, Ocvirku, Kocjanu, Selanu, Janežu, Petriču, Rihtar ml., Rihtar star., Prezelju, Zupančiču, Dolni-čarju Francu, Makovcu, Jesihu, Černivcu, Novljanu po štiri teleta. Smoljanu, Žab-jeku, Ahlinu, Kastelicu, Gospodarski zvezi, Novaku, Škerjancu, Kočarju, Primcu,
Češeku, Dolničar Jos., Anžič Ani, Cuzaku, Šme po tri teleta. Žganjar Josipu in Žganjar Antonu po dva teleta, le Janežiču 8 telet. Meso se bo prodajalo v četrtek in petek, t. j. 20. in 21., in sicer po 19 K sprednje in 20 K zadnje. Vsaka stranka dobi največ 1 kg mesa.
Zgubila se jc listnica z denarjem od gostilne Zupančič na Martinovi cesti do Poljanske ccstc 21. Pošten najditelj naj odda listnico na naslov Franc Jager, tapetniški mojster, Komenskcga ulica 12. Za nagrado dobi peli del najdene vsote.
išče stranka (2 osebi) proti visoki nagradi: soba s kuhinjo ali souporabo kuhinje. Ponudbe na upravo »Slovenca" pod »nagrada«.
ije
Ste prehlajeni? Imate bolečine *V prsih? V grlu? Ali kašljate? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je Fellerjev pravi Elza-fluidl 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 _ K. — Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 6 Iv.
Slaba hrana Vam je pokvarila želodec? Fellerjeve prave Elza-krogljice ga spravijo v red! 6 škat-Ijic 18 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje! Eugen V. Feller, Stubica donja, Elza trg št. 134, Hrvatska.	B
Dr. Franjo Kolterer
zdraviliški in kopališki zdravnik ordinira zopet v Rogaški Slatini (Strossmajerjev dom.)
RBiija - ličje
za privezovanje trt in sadnega drevja, dalje tudi razna semena prodaja Josip (Jrbanič, Ljubljana, Miklošičeva c. 8.
Pisarniška moč
samostojna in dobro
______________ izvežbana se sprejme.
Stanovanje in hrana v hiši, plača po dogovoru. Ponudbe naj sc pošljejo Kendovi graščinski upravi na Bledu.
VllflVi oddala sobo ln 1)1 opoldan lUUVIj kuhala za dve osebi, plačam celo stanovanje in kurjavo. Dopise na na upravo „Slov." pod .zakonski par',
Proda se 12 hI pristnega
Poizve se Slomškova ulica 17. 1927
blzellsKeao vino.
TISKHRNH
se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadam joča dela. — Prevzema tudi vsa knjigoveška dela, ki jih izvršuje v lastni knjigoveznici po naj-— nižjih cenah. —

Ifid slaščičar meniti. Ponudbe pod
„Mlad slaščičar 1948" upravi ..Slovenca".
KOVAČ	^rana 'B stanovanje v
ljevo št. 8.
Vpraša sc Cesta na Kode-
po možnosti iz tračnice 12'2 kg
30 km železniškega tira,
ali tudi več teže na 1 m dolžine z vsem pritrdilnim in spojil-nim materijalom ali tudi brez njega, dalje 2 prazni lokomotivi po okoli 50 konjskih sil in večjo množino železniških vozičev za 760 mm tir, vse četudi rabljeno vendar v porabnem stanju kupi: Gozdni urad v Soteski, pošta Straža, Kranjsko, Slovenija.
^^^^am^mt^m^mmmmmmmmmmmmmammmamammm^ammmmiammmmmmmmm^mmmmmmm^mm^m^m^m^mmmmmm^mmtmmmm^mmmmmmtmmmmmmmmmm^mamm^tmmm^
X
Dražbeni
Na podstavi sklepa okr. sodišča v Trebnjem z dne 4. maja 1920, R 211/18/43 Se bode po prošnji dedičev po IVAN-u KUN$lČ-u iz MIRNE prodala na prostovoljni javni dražbi zapuščinska nepremičnina in sicer:
1.	Hiša št. 7 na Mirni z gospodarskim poslopjem in vrtom (parceli št. 28 fn 75, k. o. Mirna) — izklicna cena 20.000 K,
2.	Pašnik v Lazih, parccla št. 190, k. o. Mirna, s površino 12 a 66 m2 — Izklicna cena 100 K.
3.	Gozd v Brezju, parcela št. 1540/4, k. o. Selo - Mirna, s površino 1 ha 47 a 13 m2 — izklicna 1200 K.
4.	Gozd v Blatniku, parcela št. 1511/6, k. o. Selo-Mirna, s površino 40 a 86 m1,— izklicna cena 600 K.
5.	Gozd, parcela št. 713/11, k. o. Novo Zabukovje, s površino 1 ha 15 a 16 mJ — izklicna cena 3000 K.
6.	Gozd, parceli št. 713/16 in 713/17, k. o. Novo Zabukovje, s površino 1 ha 11 a 17 m2 — izklicna cena 2000 K.
7.	Hiša št. 42 v Trsteniku, t. j. parcela št. 393, k. o. Straža, s kozolcem in travnikom, parcele št. 1736/2, 1737/1, 1737/2, 1738/2, iste k. o., s površino 63 a 74 m2 — izklicna cena 8000 K.
8.	Travnik v Dobu, parcela št. 2484, k. o. Straža, s površino 85 a 57 m2 — Izklicna cena 3500 K.
Hkratu se bo prodal na dražbi 1 gospodarski voz in nekaj pohištva.
Dražba se vrši dne 31. maja 1920 ob 8. uri na licu mesta. Prične se g dražbo premičnine v hiši št. 7 na Mirni.
Pod izklicno ceno se ne proda. — Polovico kupnine jc plačati takoj, drugo polovico v 1 mesecu. — Knjižnim upnikom ostanejo njih zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Prodajalci si pridrže 14 dnevni premislek, da prodajo odobre.
Dražbeni pogoji se morejo vpogledati v pisarni podpisanega sodn. komisarja.
TREBNJE, dne 15. maja 1920.
Dr. Ivan Stojan,
notar kot sodni komisar.
Brez vsacega posebnega obvestila.
Janko Skerlep Mici 5kerlep
vd. Kirchbaumer roj, Wruss poročena. Ljubljana — maj 1920 — Wolfsberg
l^onopnin^
izdelana, 150 met. stotov, naprodaj, Kakovost prvovrstna. Lastni pridelek iz leta 1918. V svrho dogovora se treba obrniti na tvrdko
P.Mojero i M, Peirovec, MU.
Cllrfhp IČfpIn* 1 skladiščnik, 1 trgov. JlOtiUC iJtCjU. sluga in 1 ti g. hlapec Dopisi na upravo ,Slov.' pod ,pridnost']
fOlhnrira katera zna samostojno kuhati nUHUllLU, ter opravljati vsa hišna dela in ima veselje do otrok, se išče proti dobri plači. Kje pove uprava ..Slovenca" pod št. 1945, ako znamka za odgovor.
labalni Skornji, i^ikSPS
biške palice in slične potrebščine za ribolov se iščejo. Ponudbe na Anončni zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.
„M!KNI DOM"
prvi jugoslovanski sanatorij za notranje živčne bolezni in za rekonvalescen-te. Pojasnila daje vodja Dr. Čeh. Pošta Gornja Kungota pri Mariboru.
^nliriltlinriil dobro izvežbanega iščem dUItlmulUlJU za odvetniško pisarno ter sobe za pisarne. Ponudbe na upravo lista pod „solicitator 1946".
prazne, 7/t0 lit. ku-puje v vsaki množini tvrdka Brata NovuKovlfi
Ljubljana (Kolizej)
Eemelfska dela
do vrh planuma se oddajo pri gradbi 30 km dolge, ozkotirne gozdne železnice skupno gradbenih odsekih.
na
celi progi ali pa v posameznih Ponudbe sprejema
Gozdni nrad v Soteski, pošta Straža, Kranjsko, Slovenija.



Tražl se za jedno veliko industrijalno pouzeče u Sloveniji vrstan i posve samostalan
novih raznovrstnih «■98099 dvokoles z naj-boljSo pnevmatiko, posebej pla-šže, zračna {reva in vsakovrstni deli za dvokolesa in razne stroje, vzamejo se tudi stara dvokolesa v račun.
F. B. tinta i nafti M.
Ljnttfiana, Stari trg št. 28.
Za zeleno Krmo pripor=a?edeča
grahoro čisto ali pomešano z ovsem
po K 4'20 kg
lečo za krmo	„ „ 4"60 „
grah za krmo	„ „ 3'20 ,,
Sever & Komp. Ljubljana, Wolfova ul. 12.
Selce pri CriKvenlcl, Hrv.Primorje.
U obzir dolaze samo prvorazredne i samostalnc sila. Za-htieva se podpuno poznavanje slovenskoga i njemačkog jezika u govoru i pismu. Reflektanti, koji znadu i hrvatski imadu prednost.
Ponude obložene svjedodžbama te uz naznaku zahtjeva glede plače imadu se upraviti na upravo lista pod št. 1942.
m
m
MEDICA & Comp.
VELETRGOVINA MANUFAKTURA
i LJUBLJANA SODNA UL. 7 |
Z lastnim morskim, solnčnim
in peščenim kopališčem. Celo leto otvorjeno. Kopališče se otvori 1. junija. Izborna domača kuhinja. Privatna stanovanja se dobiva. Vsako uro zveza z motorjem Selce-Crikvenica.
Pojasnila daje: Opčinsko poglavarstvo ali pa hotelir Kari Dovečar. 1886
Takoj dobavljivo:
220 KW 2 X 220 voltov
SIEMENS-SCHUCKERT, komplet 800 PH
lokomobila tovarne Lanz.
ELEKTRO-MOTOREN-GESELLSCHAFT m. b. H. GRAZ, Sackstrasse 22, I. St., belm KriegsschloBbergstelg.
Brzojavni naslovi Elektrosmutnij, Graz.
Večjo množino dobrih
se proda: Vpraša se v ANONČNI EKSPEDICIJ1, AL. MATELlC Ljubljana.
Prodaja lesa.
Reberška komenda proda na svojem posestvu na Jezerskem 675 m3 smrekovega lesa kot golosek in 325 m3 prebranih do-raščenih, poškodovanih in podrtih dreves. Pismene ponudbe je nasloviti na»Komenda na Reberci, p. Žitaravas, SI. Koroško«, kjer se izvedo tudi pogoji, pod katerimi sc les proda.
za auto in kolesa
z dolgoletno prakso išče mosta kot obratni vodja ali asistent. Vprašanje pod »O. R.« Mostič--.......... Brttckcl, Koroško.
IIIIIIM»~
Ljubljana ||ce
SSnnalsSea cesta it. 20.
vsakovrstne za elek« trične napeljave.
Na debelo!
(Za dvakratno objavo v tedna se računa 8 kron.)
ELEKTROTEHNIKA »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4.
FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabietz Franjo, Miklošičeva c. 6, Cunc Franc, WoHova ulica 6. GRAMOF. IN GODBENI AVTOM. Rasberger A., Sodna ulica 5.
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, I. Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.) KAVARNE »Zvezda«, Ivančič J., Kongres, trg.
KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor, ul. 13.
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo.
KNJIGOVEZNICE
Knjigoveznica K. T. D., Kopit. ul. 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. Sax Ivan, Stari trg 8. Schwab & Bizjak, Dvorni trg 3.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c, 1.
MANUFAKTURNE TRGOVINE Petkosig Jos., Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7.
MIZARJI
Bizjak Peter, Spod. Šiška 136.
MODNI SALONI
Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7.
MODNE TRGOVINE
Kunovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta«
OPTIKI
Jurman Karol, Šelenburgova ulica.
PARFUMERIJE IN KOSMETIKA
»Uranus«, Mestni trg 11,
POPRAVILA GRAMOFONOV IN
GODBENIH AVTOMATOV Rasberger A., Sodna ulica 5.
RESTAVRACIJE »Perles«, Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA
Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA
»Baikan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F-&A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
(Za dvakratno obiavo v tedna m računa 8 kron.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO
Černe Lud., Wolfova ulica 3.
%
TRGOVINE S PAPIRJEM
»Uranus«, Mestni trg 11.
TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN. Mikuš L., Mestni trg 15.
TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED STROJI
Zalta & Žilic, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.)
ZALOGE POHIŠTVA Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17.