r>oStnina plačana v gotovfal Leto LXVII., št« 190 Ljubljana, četrtek 23. avg Cena Df* L- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemći nedelje in praznike, — inserati do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2,50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popast po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25,-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO TS UPRAVNISTVO UUBIJANA, Knafljeva obča tt. 5 Telefon: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126 Po-družn-iea: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska oeata telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon Št. 60 podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. JNS polaga račune Na sreskih konferencah poroča vodstvo JNS o dosedanjem delu in uspehih stranke, zastopniki ljudstva pa pojasnjujejo želje in potrebe svojih krajev — Pomemben govor predsednika vlade in šefa JNS v Nišu Beograd, 33. avgusta, r. Vodstvo JNS je izkoristilo parlamentarni« počitnice za to. da stopi v stike s širokimi sloji svoj: h pristašev, da tako na eni strani poroča o dosedanjem delu JNS ki doseženih uspehih, a na drugi strani, da prouči položaj v pokrajini in spozna želje in potrebe posameznih pokrajin, da bi mogla v bodoče še boli prilagoditi svojo politiko in svoje delovanje potrebam in željam ljudstva. V to svrho ie bilo sklenjeno, da se bodo v poletnih in prvi-ti jesenskih mesecih vršile veJike konference delegatov ob-ČVtnskih in sreskih organizacij ter drugih runkcijonar.vev stranke s strankinim vodstvom- Kome renče se vrše po posameznih banovinah, tako da bodo do ;eseni prišli na vrsto vsi srezi odnosno banovine. V zadnjem času so se vršile konference v Za ječa na. Negoti-nn. Pirom in Nišu. Na vseh teh konferencah, ki jih vodi generalni tajnik JNS minister g. dr. Albert Krarner, je prisostvoval tudi notranji minister g. Zika Lazić ter drugi odlični člani strankinega vodstva. Včerajšnje konference v Nišu pa se je udeležil tudi osebno ministrski predsednik in šef stranke g. Nikola Uzunović. ki je obenem niški poslanec. Konferenci je prisostvovalo okrog 1000 delegatov rz ni-škega in sosednjega sreza. Po poročilih, ki so jih podali minister g. dr. Kramer in drugi, je povzel besedo tudi ministrski predsednik in šef JNS g. Nikola Uizunović. ki je v daljšem govoru pojasnil notranjepolitične smernice in dek> vlade ter odločno zavrnil demagogijo nasprotnikov, ki skušajo zanesti zmedo med ljudstvo, da bi mogli v katoiem ribariti. V svojem govoru, ki so ga zborovakri pogosto prekinjal z viharnim pritrjevanjem, ie e. TT7-Tmr>vić med dragim deiah JNS gre svojo pot Važne izjave g. Uzunovića ne ho spravila JNS Smatram, da boste povedali tistim, kt jim to še ni jasno, da sedaj ni druge politične situacije in da zdaj ni druge politike od tiste, ki se je o njej danes tu tako obširrin govorilo. .Vaša stranka in mi njeni skromni delegati, smo tako izdatno obloženi 2 državnimi posli, da se navzlic temu ne zapiramo pred akcijami takozvanih organizacij, ki skušajo naše veliko delo podkopati s svojimi neresnimi in nepremišljenimi nastopi. Mi zanje dobro vemo in jih opazujemo, prav tako pa tudi vemo, koliko so \*redni, kolikšne so njihove akcije in kako jih je treba pravilno oceniti. Gle de na to oceno nam res ni treba, da bi se zanje posebej brigali in da bi nam mogli kaj pokvariti. Ko nam je bila dana možnost. da se razstanemo z zakonodajno zbornico in da vnovič >topmo v stike z ljudstvom, smo se vprašali, kaj naj storimo. Ali naj pra-red:mo shode, velika zborovanja ali pa naj se zberemo ymn z delavci stranke, s podčastniki in s častniki stranke in da na te-k;h sestankih podamo obračun o sadovih tvoje dosedanje politike, svojega strankarskega deia m da podčrtamo vedike naloge, ki še čakajo našo državno politiko. Pomen pokrajinskih konferenc izbrali smo Dot takih sestankov. Če naši sasprotniki sklicujejo velike shode, tedaj pravim: Lahko njim. kajti kadar jih skliče jo. se vedno dobe ljudje, ki pa niso njihovi prijatelji, ker takih ne morejo najti. Na njihove shode prihajajo radovedneži, ljudje, ki jih omamijo razni plakati ali pa taki. ki čita jo, da se teh shodov udeleže ti m ti ljudje. Mi smo bili mnenja, da velikih zborovanj ne kaže sklicati, to bi pomenilo pregibanje širokih ljudskih slojev. Zdaj je treba delati in skrbeti za rešitev dnevnih vprašanj. Sklenili smo, da bodo za našo akcijo zadostovale takšne konference za posamezne s reze. Na teh konferencah rmarmo to prijetno zadoščenje, da se z vami vidimo in pozdravimo in da se z vami pogovorimo brez demogoškega pretiravanja, brez licitiranja in brez naglašanja nemogočih stvari, da se pogovorimo preprosto in stvarno, ne da bi pri tem koga žalili, da bi koga napadali in da bi se hoteli s komurkoli prepirati, da se pogovorimo brez psovk, intrig, klevet in podtikanj, da ostanemo na višini stvarnosti in resnosti. Prepričan sem, da smo s tem dobro storili. Kot zastopniki največje stranke in kot ljudje dela se ne moremo spustiti na nivo svojih nasprotnikov. f^oga, ne pa cepljenje narodnih sil K velikemu cilju naše stranke in na^> politike Spada tudi to, da Smo tedaj, ko Smo s© vrnili k parlamentarni politiki in k zakonodajnemu življenju, hoteli videti poleg nase stranke še drug« politično »kupino Mi hi hotela še bolj skrbeti in še bolj udano služrti državi in narodu. Seve, pri tem ni&mo mlatili na tako politično stranko, kl hi se hotela posluži ti takšnih sredstev m ki hi ravnala tako, da *e Je faUo treba obrnili na g. notranjega ministra. Ko ^ino dopustili druge politične stranke, moramo paziti, da ne napravimo zopet starih napak In da ne °bDOvimo nekdanjega političnega žtvTjeirja v*eSplošnih prepirov. Mi. ki nosimo odgovornost za take možnosti, se moramo vprašati ali naj le narodne sile, kj morajo bili v — Demagogija nasprotnikov z njene pravilne poti razmerah splošne in združene, razdele in aH naj dopustimo stranke, ki imajo v Svojem programu Samo klevete m prepire. Vprašamo se in vprašal se bo notranji minister, ali ne bi naravnost grešili, ko že obstoja zakon, ki daje vladi pravico in ki ji nalaga dolžnost, da natanko prouči, ali sme dovoliti ustanovitev nove stranke. Nikola Uztmović ministrski predsednik in šef JNS da ae ustanove nov« stranica, ki nas hočejo zapeljati v staro strankarsko življenje in v stanje, kjer se je igraJo 17 strank In frakcij. Upam bi v*, prijatelji, mi lahko verujete, da v tam ozira ne bomo storili napak. JNS tti proti turtanovllvl Danes je dovolj taktičnih in pn Mi lifiMi ki pravijo: Dovolj Je ena politične stranka za vso državo. Mi tega ne pravimo! Mi smo uvedli zakon, ki omogoča or-etanizacije novih političnih strank poteg nase, Kadar pa nam zakon nalaga dolžnost, da pazimo, kakšna bo ta organizacija, kakšni bodo njeni ljudje, in s kakšno ras-nostjo bodo delali, in kakšno bo nJBiovo pravo delo, tedej bomo mi ocfloctfi. aH smejo nove organizacije in nove stranke jati program, o katerem sta govor Me telja Trmotijevič in hran Če vit. toda narodno in edinstvo iznad vsega To je zmiseJ vseh naših izjav, ki že marsikrat ponoviM, PoHtMco ohranitve države in narodnega bomo braniti z vsemi političnimi in mi sredstvi. Poteg te poirrfke v naši druge ne more biti In ne sme brtL (dolgotrajno odobravanje). VI sifšrte venk dan, da JNS ie ne obstoja, da nI kompaktna, da ni izdelana, krepka, da nima bodočnosti, de je treba počakati, da MJI—Jifcfl t površja, jutri, v 15 dneh, v 6 mesecih, na Mrtrov dan, prihodnje leto, ko se vse zruši! Vse to pada z vsakim dnem v Starih napak ne pustimo Kdo naj ve2 delati r če bi bila druga rešitev krizo resi dru- ga stranka, poiem bi pač mi biii prvi, kj bi ji odstopili svoje mesto in ji izročili dolžnost in skrb za narodne potrebe, će pa naj druga stranka seje samo neslogo v sedanjih časih, ko je sloga potrebna kakor nikoli preje, potem ne ponovimo starih napak, ne dopustimo JIH, Če ne dajo tistih jamstev, ki jih sedanja doba in državna politika zahteva od političnih organizacij. Poleg tega pa se tudi pojavljajo glasovi, da se bo naša stranka izpremenila, da bo prišla druga, ki prevzame breme naše celokupne uprav«. Jaz vam zagotavljam, da lahko na to stvar mirn0 gledate in da se te stvari ne bodo nikoli dogodile. Mi se zavedamo narodnih potreb In narodnih zahtev. Ml nismo stranka v tako srečnem položaju, da bi poleg nas bila še ena ali druga politična organizacija. Mi smo tu In tudi bomo morali ostati tu in na svojih pozicijah še za dolg© dobo. Ne. mi osebno, nego naša stranka, naša politika, naša organizacija. Kajti pameten človek se nikoli ne upre lz-premembi, če zanesljivo ve, da tisto kar pride za njim, koristi in da bo dobro za državo in narod. T0 sem povedal že v parlamentu in med razgovori z neko gospodo 'm s političnimi ljudmi, ki š« ni«o z nami. WaSa politika Kaj je novega? Nič ni novega. Vse, kar sloni na 6. januarju in kar tvori njegovo državno politiko, se ne more in se ne bo izpremenilo. Kdor hoče delati v tej državi, ta mora jasno in čisto povedati, kakšni so cilji njihovega dete. in kakšna bo njegova politika. Kdor to politiko sprejme, lahko svobodno tekmuje. Dotlej pa nobene govorice in nobena podtikanja, ne morejo izpre-meniti tistega, kar je danes tu. Kajti mi smo poklicani, da izdelamo program nase politike, sloneče na 6. januarju, in to tem boi j, ker so dogodki okrog nas to pohtiko opravičili- Merodajm* činitelji so to politiko dobro premislili in zato v nafti sredi sedaj ne govore strojnice in topovi in ne divja državljanska vojna- Hvala Bogu. mi teh sredstev ne potrebujem^ m se jih ne poslužujemo. Mi se opiramo na uvidevnost, na delavnost in na zaupanje svojega naroda. Oprti na to zaupanje, lahko v miru uveljavljamo zakone, ki omogočajo sodelovanje ljudstva v državni upravi, ker se zavedamo, da je politika, ki jo izvajamo, politika vsakega poštenega Jugosiovena. Ta politika se lahko mirno razvija naprej, kakor je to dejal g. Lazić. če že tudi ne more rešiti gospodarske Krize in odstraniti njenih stisk, ki pritiskajo po vsem sveto, pa je vendar jasno, da jo nasa politika ublažuje, tako da postaja znosna. Zunanji položaj Težkoče so! Vprašamo pa se. aii bi ne bile še večje, če bi tudi pustili stare fronte m staro poiTtiono življenje. Svojim nasprotnikom smo odgovorili: >Niti peeti zemlje ne odstopimo brez krvi, ker je vse to s krvjo ustvarjeno.« (Viharno odobravanje). Vprašam se, ali so težkoče, ki $h preživi jamo, večje od tistih, ki bi nastala, če bi nas domovina Micala, naj se borimo za našo mejo pri Mariboru, ki m samo meja Slovenije, marveč skupna državna meja bratske Jugoslavije. 'Viharno odobravanje) Čfe se pojavljajo v naši politiki novi momenti, potem so v tem, da se naši prtja-terjs m zavezniki xs dneva v dan BBMPfc in da imajo prijateljske stike In zaveznike odnosa.je z mnogimi okrog nas in tudi drugod. V zadnjem čaan je zaradi dedovanja nade stranke kot orgjarrteacrje mo&l rodU prmcJp 6. januarja tako vefike sadove, da. se zdaj pojavlja nemarnost, da naši uspehi ne izzovejo ^a Tisti msSm sovražni- kov proti nam m jSz ne zapeljejo v vestne —M Mi jim moramo odgovoriti: 3Bč ni novega v zunanji politiki. Mi tujega nočemo, od svojega pa tudi ne odstopimo. (Ogromno pritrjevanje.) Toda sedaj živimo v dobrih odnosa jih s sosedi in želimo, da bi biti v bodočnosti še boljši. Verujte in vedite, da je tudi to sad naših sM in posledica dejanskega stanja v naši državi. Poziv na delt* G*. Uzunovič je končal z besedami; V notranji politiki ni in ne bo nobenega rzne-nadenja, nobene tepremembe *n nobenega povratka k *taremu stanju. To politiko je treba nadaljevati. Od vas zavisi, kaj bomo dosegli in kako naj da še boljše sadove. V vprašanjih zunanje politike, ki se vodi pri nas pod modrimi navodili naše vladarske krone (Vsi prisotni se dvignejo in kličejo: Živel kralj!), pa ste lahko še bolj mirni. Povejte prijateljem, kar ste danes slišali. V svojih organizacijah odstranite osebne spore in razdore. V svojih vrstah morate poiskati najboljše ljudi. Delajte in potem uspeh ne bo izostal, če boste tako delali, smatram, da tudi pri mestnih volitvah, pred katerimi stojimo, ne bo izostal uspeh in da ne bo manjši od dosedanjega. Srečen sem, ker sem se te dni in danes prepričal, da je naša stranka čvrsto na svojih postojankah. Mi vsi vmijemo, da bo nasa stranka izvršila svojo veliko nalogo. V tem vidim tudi našo nacionalno bodočnost. (Tako je.) Vsi iskreni Jugoaloveni naj krenejo na to pot in naj se postavijo v stužbo kralja, države in naroda. Splošno odobravanje, vzklikanje krafju, narodnemu edmatvu fr. JrnrosTarrrji je sledilo LT2runovićevemu eovoru. Nova postojanka JNS ob bolgarski meji BHa Palanka., 22. avgusta, r. Po včerajšnji konferenci v Pirotu so prispeli semkaj odposlanci glavnega odbora JNS gg. Miha jI o vič in Sokič z nekaterimi dnigimi narodnimi poslanci. Po njihovem prihodu se je vršila ustanovna skupščina za tukajšnjo organizacijo JNS. Seje se je udeležil tudi bivši narodni popianec Stejić k: je rzj^vii, da stopa v i stranko s 300 člani. Skupščina se je kon-I čala ob 10. s prav lepim uspehom. Sokolski praznik v Mojstrani Svečano razvitje prapora — Proslava 70letnice aiojstranškega Sokola Mojstrana, 22. avgusta. 12. t m. se je v Mojstirani vršilo 'razvitje sokolskoga prapora. Kakor smo že javSk, se je zaradi dežja žal moralo svečano razvitje prapora izvršiti v soko4sk dfvorani. Ta dan je prišlo v Mojstrano polno gostov, vendar so razvitiu prisostvovali veonoma sami telovadci. Praporu je kiMTioval Nj- kralj. Vjs. kraljevič Andrej, ki je poslal svojega zastopnika v ovečanosr. Govora te shodil nastop vseh Mfcotskfll telovadrtti oddeJtknv, ki -o ve4J6astno rzva-jarft proste vafe. Posebno za rrimanie so \TZOiriali telovadci sokolskoga drnstva Lioć^ana-šKtea. kj so nas razveserHi s svojim sode*o»v4-fljem terr že4j navdušeno ooobravacwe ot>-čnrtva. Javnc-rrm nastopu >e stedSlo zafct-ianie sjporninskih žeihJriokov. nakar se je rarzviia vesela zabava pozno v noč. Dr. Albert v razgovora s šefom stranke & Usmo vicem Slmptna častnih gostov, narodnih noS in društvenih fimkc^jonarjev o priliki razvit H prapora ta proslave dvajsetletnice obstoja Sokoiakega društva Mojstrana kovnrfc Bakic ob navzočnosti zastopnikov oblast* v in o>uStveni*i tonkcijonarjev raz-vj prapor, ter narrj privezal soornio^lc trak visokega koma. Istočasno je v kraj-šem govora rzTOčri pozdrave visokega forma žetać, da b. vodjfl orapor čfkaostvo od zmasre do zrnage za sokolsko ade jo. Nato je povzed besedo žnprri starešina br. špi-car. ki je istočasno zastopal tadn zadrža-0522 sreskega načelnaka, ter poja«ntl ve-fiko zvezo med slovenskim narodom, so-feotstvom m krarjevskim domom Potrdair jaff je ztest, da je vsak Jogo si o ven tesno z r%. Vei. kraifem, ki skrbi za državfiaoa. izrazi r>a je tod; svoje obratovanje nad tam, da se radi vre-meosfcirt neonUk prosta v a dvajsetletnice •ja druživa in okrožni javni nastop ne vršrft, ter se radi tega pre4oži na prihodnjo nedeljo, t j. 19. t m. K-amica Oze*a DetrjaBe^a je tod«; takoj po femrjovega zastopnika privezafe na svoj sporrnMki trak ter žeiete mnogo uopebov pod novim prar- Bd fc^ogo—%tm je br. ste-iapoca prapor br. praporščatfcu. na bar *c> strmet zak&mč%. ie omeni eno, se je proslava dva>-ofestoia m okrožni soko?ski na-aa S. t m. Y nedefjo nas ie casveaeOo lepo soknčno vreme. Gostje so prfeaffcrfi ves dan v Motetraoo. Ob 12. ari ie pr8a tndi sofcoiska godba z Jesenic, Irl te lEF^a opoldne na tHovad'šou. Od vAakaa ob 0. vi pa se }e razvi1 krasen sprewod s kolodvora ter šel skoz Mojstrano « ceiovadrdce. Sreda te4ovadišča je '*7ia nrjBtBM0ena skavnostna trsbona. na ka-tert wo 9t zbra* častni gosfre. Slavno^t je far. atMOMka s poedravom kraljev- Motsskranisko sokolsko dro^fvo je b^o u> za sokolske ideje. Marsikaj so pretrpen ustanovitelji pod bi vio Avstrtjo, mnogo pa mora drtrštvo prestati še sedaj od raznih nepriiate-H'ev sokolstva, katerim je edino na tem. da ovn-ajo sokolsko de4o. Borilo se je in bori se se sedaj! To jasno kaže sokolsko de4o. Dnuštvo Je pred leti odnes4a voda dom — toda vodstvo ni iz/gubfto glave, kmaiu bo stal zooet nov sokol-k i dom v Mojstrani. Lepo wej&no tek)vadišče pa priča o dejavnosti članstva, k' ga je s rrostovoliirtrm knhAom uredbo. Za novi prapor pa gre za-hvaia prav posebno društvenim funkcionarjem, ki so intenzivno delali na tem, da ga društvu čimprej pre krbe. Naš sokolski prapor oo vodi-1 moj stranske Sokote, če treba tudi v boj za našo Ijmibfjeoo do-moviTro. Moj stransko sokolsko društvo svoje dva-j^ttetnice ni mog4o lepše proste vrti. kot z razvitjem prapora, na katerem se bleSč: trak visokega kuma Nj. V!s. krafjeviča Andreja z državnim g^bonv Na (rvogfavega belega oria je Sokol Mojstrana laMo ponosen, ker bo pričal poznim rodovom, v kako prHttelJririi stikih je bil kraljevski dom z nami. Pričal pa bo tudi, da še iKTiben kralj ni bi! tako rffjftuHten pri svojfh -podanikih, kot naš pri SokorSi^ katerim >e na če4o postavil svojega prvo-ro+eoca. Zato bo v sokolskfti srctri vedno odmevalo: Zdravo naš kra»! Iz državne službe Beograd, 22. avgusta, p. Upokojeni ao: i>»terjrci Pavlina Kobler v Zg. Šiški m Zofka. Honigmann v \rišnji gori ter vtako-vo4>a Janez Maievžae. 2. SLOVENSKI NAROD«, dne 23. avgusta 1934 če so morske ribe v Ljubljani poceni Davi ]e bilo na trgu okrog 800 kg tunja in gospodinje so se kar trgale zanj LjiAftiana. 23. avgusta. Ob tržnih dneh za ribe ne opazš na trgu nič posebnega Jn ne moreš sklepati, da so Ljubljančani Ijubttekii rft). Cešče ostane tudi rtecej rito neprodanih, n'kdar se pa ne trgajo zanje. Včasih je s cer trg >iabo založen, vendar je bJajra vedno do-voij v fM-imeri s povpraševanjem- V primeri z drugim mesom _so ribe draj?o. slasti boJftše vrste- morski«, pa UMI <*ečnMi •*$v VendarJ«pd ne wrre-rrm- trdit', -da so- ribe pri nas drage v primeri z drugimi mesti. Poceni so celo v primeri s cenami v primorskih mestih, če računamo prevoz jn mitov no. Toda res poceni so pri nas ribe Jč. ko imamo posebno srečo. Tako so pno-dajali n. pr. spomladi nek oh"ko ceneje donavskega soma. Nismn pa. še imeli *reC*e, da fcj tafle napjoda'} počeni morske r.ibe. Zato je, končno razumljivo, kar se je "ttenes dogajafo na tpguu Niti_jgk>fai}e oe-ri|p€ penutnine^niso gospodinje kupovale s ^kšno vnemo in-bojeyirosljOi 2e ob 8L :c vlidala na trgu poseda psihoza. Gospodinje so se zbirale ter nervozno pričakovale rib. čeprav ni biil petek. Takšno rostno razpoložen.« se f;ih ni nikdar po lastno niti na veliki petek. Huoo je bi*o. ker mnoge gospodinje niso niti vedelo, kje je zdaj rib?] trg. k&r ie zadnje čase vse narobe, omar rogovil j vaijar na trgu. Tri baš zdaj ,VaJjaJo tržišče. Kjer so prodajali prejsnie čase ribe. Končno so vendar npatztfe. da se zbira množica rti lačnih rred corkviio. Gneča }e bila ob mlzan že. ko še n; b lo . rio. Ko je pa o>b po1] deverTi pripel in:-*r«k' voz buttfa*, okrog 800 kg. se fk začela pYava ftttkd. Gospodinje, ženske in moški, otroci in starke, lačni Jn sftt debeli in suh? so pritisnili vozu s takšnim ognjem, kot da de4e zastonj zlato. Naval si lahko te predočite, če se spomnite, kako smo med volno kupova!i kruh. moko ki slstfkor na karte. Toda tedaj je bilo pomanjkanje žrvfl, stopcai vsi smo stradali — razen onih. ici so znali krasti —. zdaj pa ne primanjkuje živfil. kar se lahko prepričaš1 vsak dan na trgu. In rudi rib ni bilo tako malo, da bi se morali "tako trgat; zanje. Prodajal: so trije prodajalci, nri treh mizah, pri eni so bili ce»lo trije. Toda navala niso zmagovali. Hnm Je bil. mnogo hujši kot na sejmu. Ljudje so kričali vsi hkrati, rotiti; prosio, moledoval: ter celo grozi-i. da jim naj vendar že da toliko in toliko rib. Nekatere gospodinje so trpele prave peklenske muke. kar se jim je poznalo že na obraz h, ko j h prodaLaic- rr-so tako< opazT-'i. Vse muke. kar si jith morete misTit'. so se jim zrcalile na obrazu, fetegova-le so roke. kot da se potapljajo, BMfcaJe s cekarji, vihte-ic z dežniki. Vse so pa imee izredno ostre komolce. Težko se je bilo preriniti v ospredje. Se. težje se je pa bilo izmirznjt; vz gneče, ki je trila taksna, da so marsikomu pokala rebra. Hudo je na bilo tudi za one gospodinje, ki so se kot bohotne rože razrasle tudi v širino, zato so ne »memo tuđiti njihovim tmiče- niškim obrazom ---- Mnoge, ki so prišle aa trg. niso vedele, kaj se godi. Pridruži so se množici ■ter iziegovale vratove. Vs: »e dv1'.-zadnjih mesecev. Sami motivi iz planin n lepe kamniške okolice, med katerimi ie pač najlepši motiv iz Skute. Tone Kojec jj razstavil 3 čedne pokrajinske moi;vj n avtoportret, Jože Gerčar pa 3 linoreze, Mali grad. Madono in avtoportret. Na raz stavi je zastopanih o del Staneta CuJermana in 5 del Mihe Maleša itd- Posetmki razstave imajo več iztvre pri ogledovanju kaktusov. Teh je razstav';en:h okrog 1000 in ljubitelji kaktu^^v :miiio dovolj prilike, da o4>čaidujejo razne oblike, velikosti in okusno aranžirane skupine teh rastlin, ki so slučajno zadnja leta prišle v modo. Največ sta jih razstavila vrtnarja Anton Flere iz Kamnika in Jakob Pančur iZ Vrbpolja. Nekaj izredno lepih in redkih vrst so pokupili že prvi obiskovalci. Ober-\valderjeva rvrdka »Kaktokeramo« iz Domžal je razstavila kaktuse v lepih pisanih lončkih na originalnih stojalih v najrazličnejših kombinacijah m skupinah, ki jfh rvrdka izdeluje. Občudovanje vzbuja 80 cm v>soki cvetličnjak z gredo za ogrevanje. V tem malem cveti i čn jaku goji g. Herman Budau okrog 130 kaktusov. Ljubitelji in goji tel ji kaktuso\- \i Kamnika m okolice so prepustili za razstavo najlepše primerke iz svojih zbirk. Razstav« je zelo okusno urejena ;n zanje splošno pohvalo obiskovalcev. Zlasti so se pohvalno izrazili o njej obiskovalci Iz naših letoviščarskih krogov, ki se čudi. da Karoni-čani sami kažejo za Tazstnvo zelo malo zanimanja. Razstava bo odprta do četrtka zvečer do konca promenadnega koncerta mestne godshe. Na Sutni je v kaplani ji razstava cerkvenih predmetos', rdašcev, kelihov itd. rr farne cerkve m podružnic. Razstava je prirejena kot uvod v praznovanje 2O01etnice dozidanja farne cerkve na Sutni. ki k> je zgradil na svoje stroSke učemi in za Kamnik zaslužni žur>nga svojih najboljših članov, ki je posvetil vse svoje sile, znanje in prosti čas Sokolu. Pa ne samo on, temveč tudi vsa njegova družina se je vneto udejstvo-vala pri Sokolu, bodisi pri telovadbi, pri pevskem zboru in dramatičnem odseku, bodisi pri prireditvah. Lepe poslovilne besede mu je spregovoril čef kurilnice g. Franc Thuma, dalje g. Herman Feldin za kirrilniSko osobje in g. Franc Kosem za žel. strojevodje. Z g". Polajnarjem, ki je na lastno željo premeSČen v železniško kurilnico v Ljubljano je odšel z Jesenic eden najboljših nacionalnih delavcev. Bil je občinski odbornik, član. občinskega socijalnega in vodovodnega odseka, dober ip vesten strojni nadsomlk v žel. kurimici. dobeT šef in tovari* ter vzoren Sokol, ki je podpiral dobršen oj?ef Sok. doma. Želimo njemu in njegovi mrledni družini, da bi našli v Ljubljani enako lepo življenje in zadovolistvo ter tigrled. ki so ga uživali na Jesenicah T* oročite — iftaHe „LJUBLJANSKI ZVON" Obrtniška razstava na Viču Vič. 23, avuusta Vedno vef* je zanimanje za obrtniško razstavo naših obrtnikov; obiskalo jo je že nad 3200 ljjdi. kar ie vsekakor eaMno število. Ne le domačini, marveč tudi okoličani in tujci, ki slučajno pridejo na Vič, i*e ustavijo pred v i »ko šolo ter posetijo razstavne prostore. Vsi so navdušeni nad izborno urejeno razst-ivo in nad izdelki, ki eo jih napravile pridn*-. roke našega obrtnika. Za vsak predmet se zanimajo obiskovalci in če ae ne motimo, txxio tudi kupčije proti koncu sklenjene, kar je nrav in priznanje našemu obrtnika. Največje zanimanje je seveda za pohištvo, sai pa so naši mizarski rno'>tri re»s pokazali vse svoje zmožnosti. Nekateri so že napravili nekaj kupčij, mno-gi int^rf^enti pa so obljubili Svoje naročilo. Tudi perarska obrt zaznanv.ije lep naipredek ter so bile tudi v tej stroki sklenjene kupčije. Veliko je tudi povvpraševanje po čevljarskih izdelkih ter sta oba razstavi j alca dobila že cbilo naročil. Njihovi izdelki se prav nič ne razlikujejo od tovarniških, polen teKja pa so še solidnejši in trpežnejsi. Ker bo razstava odprta še do ned vabimo občinstvo, da izrabi še te dni in v eimveejem številu obišče razstavo, da tako moralno podpre stremljenja naših obrt- Nesreča ali samomor? Trebnje, 23. avgusta Včeraj zjutraj so našli v Temenici na Ponikvah mrtvo ženo tukajšnjega konjača Tončko Pintar. V torek zvečer se ie Pintar-ieva nudila po opravkih na Ponikvah v trostilni in trgovini Florjana Grmovška. Vračala se je zvečer domov in je med potjo padla ali skočila v Temenico in utonila. Pot od Grmovška proti vasi Grm-Rreg, kjer stoji konjaci ja občine Trebnje, vodi deloma «>b Temenici, deloma po crozdu. Na nekaterih krajih pelje pot tik nad bregom Temenice- Tu je našla smrt v vodi tudi Pintar-ieva. Voda .ie MtopJjenko npsla nekaj meftrb* naprej, kjer je ostala do jutra, ko >o je našel mož, ki je o nesreči obvestil ljudi in ti so jo potegnili iz vode ter spravili v mrtvašnico k sv. Marieti. Tončke se bo marsikdo spomnil, povemo, da je to tista Ttmčka Poznikova, ki je še nedavno potovala — ko še ni bila ž>na našega konjača — iz kraja v praj 1 >Gašperl-teatromz kakor so nazivali nj^ne lutke posebno v naših krajih mnogi, ki so jo poznali. Vzrok njene smrti najbrže pij-ača. ker trdijo, da je biia v torek zvečer močno vinjena, zar.fcdi fosar ie padali in končno po nesreči ali na-me.noma padln v Temenico. Pokopali so jo rlflvi n« pokopališču pri sv. Mar'>ti. SPORT Prijave za Dubrovnik Juniorsko prvenstvo v plavanju v Dubrovniku bo po številu udeleženih klubov zaostajalo celo za seniorskim prvenstvom v Ljubljani. Sušaska Viktorija se čuti užaljeno in se za Dubrovnik ni prijav^la. Prav tako manjka med prijavljenimi Jadran, ki pravi, da nima denarja. VVater-polo tekmovanje se bo torej odigralo brez lanskega prvaka Tudi Karlovčani ae prvenstva ne udeleže, tem prav tako manjka denar. Skupno »e je prijavilo 6 klubov. Lanski juniorski prvak Jug, Ilirija. Jadran iz Frcegnovija. Concordia iz Zagreba, Bob iz Beograda in Kamnik, ki je poslal izvrstnega prsnega olavača Cerarja. Najštevilnejše so zastopani Jug. Concordia. Ilirija in Bob. Pri juniorjih je na 50 m prosto prijavljenih 21 tekmovalcev, na 200 m prosto 15, na 100 m prsno 15. na 100 m hrbtno 12. na 4X50 m prosto 9 štafet, na f X100 metrov mešano 8 štafet. Juniorke so prijavili edino Jug. Ilirija in Concordia. Tu je siguren favorit Ilirija. ki ima darjes najboljšo damsko ekipo v Jugoslaviji. Ju-Uova dekleta niso mana. ker jih nikdar ne pošiljajo drugam in nastopajo le tedaj, ako je prvenstvo v Dubrovniku. Na 50 m prosto je 13 prijav, na 100 m nrosto 11, na 100 m prsno 8, na 100 m hrbtno 9, na Beležnica Koledar: Danes: Četrtek, 23. avgusta; katoličani: Zdenko. Bo^ovol ika. Današnje prireditve: Kino Malica: S:nji angel (Marlen Die-trich) Kino Dvor: Zcna-panter Kino 5iska: Afera inž. Igron.i Komemoracija za generala Maistra ob pol 9. v dvoran: Delavske zbornice Dežurne lekarne: Danes: Mr. Bahovcc, Kongresni trg 12. Mr. Hočevar, Lj. VII. Celovška c. 34, mr. 1's'ir. Sv. Petra c. 78. J Sv O polžu vemo, da je mehkužec x hi&i co na grbi ali brez nfc. da je patron l/s nje gore in da se drži zlate resnice, da naglica nikjer ni dobra. Zato se tudi ne smemo Čuditi, d.i je sedem let lezel na skalo, ko je pu končno prilezel na \*rh. mu je spodrsnilo in je padel nazaj. Suse polž nima rad in zato ga je zaneslo kot patrona na Dolenjsko, n ker ie bil tako počasen, jc prilezel samo do Višnje gore. kjer cvička še ne pridelujejo. Vidite, v preteklem čutu smo začeli go\>oriti in ne brez povoda. Sla\'ni višnjegorski polž je začet zadnje čase izgubljati svoje stare lastnosti in dobivati /iove. Najprej smo slišali, da je zašel na pustno nedeljo med smučarje in ustanmil z njimi Celo smučarski klub. Komaj smo se malo namuzali nad to vestjo, misleč, da ie bila pripra\-ljena za pustni torek, že je nas presenetila druga, da bo polž gradil smučarski dom tam nei'yc pri Sv. Duhu. Zopet smo se muzali in smejali v pest, pa ne dolgo. Prišli so ljudje od Sv. Duha in povedali, da smučarski do mže poganja iz tal. Glej ga hudir-ja, smo si mislili, torej je zverina višnje-gorska res zbezijala. Presenečenja pa še ni bilo konec. Obi dan smo brali, da bo polž v soboto četo polhe lovil. Pomislite, polž in polh! No, fo je pa že od sile, kaj vse počne ta slinec slinasti. Će pojde tako naprej. ga bodo vpre«fi še V brzovlak namestu lokomotive in v aeroplan namestu motorja. A Vtsnjeni ga imajo še vedno priklenjenega na verigi. Bog ne daj, da bi ga izpustili! Potem bi bil šele križ z njim. Kdo bi ga pa krotit? 70 letni starec se Je ustrelil Jesenice, 22. avgu^i V sredo zjutraj okrog: 4. ure ao aM&ari stanovalci Resmanove hiše, ki stoji poloj: cerkve, zajnolkel pok, ki je odjeknil v hiš Ko so kasneje opazili, da ni hišnega stanovalca in sorodnika. Resmanovih, 70-letneg-a Jakoba Mohoriča na spregled, 50 stopili v njegovo sobo, kjer se jim je miOtf strašen prizor. Na postelji je ležil ves okrvavljen Mohorić. poleg njega je ležala italijanska karabinka, kraj postelje pa je gorela sveca. Mofaoric ae je uefcrelil pod brado v vrat. Cev puške je pred samomorom napami! 2 vodo ter mu je strel skoraj dobesedno odtrgal velik del obraza. Pred morimim strelom si je obesi rožni venec okrog- vra/tu ter prižgal svečo, ocnvkmo z namenom, da bi si na lepAi na^rHn konca! življenje. Stanovaici hiše so ga našli že mrtvega ter so ga po odredbi zdravnika g. <±r. Kogoja prepeljali v mrtvašnico. Kaj je gnalo simpatičnega moža v smrt ni znano. Zadnje čase se je precej ogibal ljudi in ga je morda trio to, da mu je nedavno umrla žena in edini sin. morda pa so bile vzrok njegovega obupa tiKti srabe gmotne razmere. Pokojni Mohorić je bil 36 lest zaposlen v tovarni K ID kot predva^jač železa ter je bil pred 8 leti upokojen. Bil je marljiv do-lavec v tovarni ter pri znancih ob«*e spoštovan in cenjen. Bodi težko preizkušenemu možu ohranjen lep spomin. Iz Črnomlja — Nag tujski promet. ^TTto*rWfi ni«*o letM pričakovali v Belo krtino mno goltov je sif-or vcf.je, ivior> drnda leti, a vendar bi bil nspv*h letošnja fi07onp lahki mnocrn bor>si, re bi f*> ta obisk naših itrafćv vršila smotrona propaganda, o kateri M os ni bik> d-.iha, n* slona. lTpamo. da Po bo v prihodnjem Wn v tem pocrlMu marsikaj sprernernilo, kor do marini pa? morajo zaVOdati, da hrerz žrtev n* more biti nobenega vidnega nfipeha. Sorzna poročila, I*FUBLJAXgKfi BORZE Devize: Aniserdam 2301.51—2312.8*7, Bfcr-lin 1333.47 -1344^7, B rase* j 797.18—801-!2, Curiti 1108.00—1113.86, London 170.06— L|1.6S, New Vork 3316.61—3344.87, Pariz '233.96—225.08. Pnaea 140.84—141.70, Trst •290.90-203.30, (premija 285"/»): Asaatrijdri šil i ne v n#ivatnam klirmeu -S.—8.10. JNOZKVISKK ROKZE Ctarih: Pariz 20 2075, London IrSJtS. New York 301.75, Bruselj 71.925, M»an 26.29. Madrid 41.90. Amsterdam 207.6.V Berlin 120 50. r>unaj 56.75. Praga 12.715. VPršava 57.90, Bukarešta 3.05. Rumunsko-bolgarsko sporazumevanje ftofila. 22. awu*ta. ?. Bumuneki poalanik na bolgarskem dvoru Stoiea ae Se vedno mudi v Bukarešti. kjor jo imel že oek> vrafr* važnih ostankov z mrminukrmi vrhovnimi noliticnimi voditelji in minkrtri. Poafednia dva razgovora ?e imel e prod^ednikom Vb-de Tatareecom in nrosvetnim mmWrom. Ko ae bo vrnil v Bolgarijo, M bo pričel po-cral*ti z bolgarskimi državniki za ureditav vaeh tspornih vpi a^anj med RuTBuirfjo m Bolgariio. Sofijski liMi navdušeno komentirata Stoicove razgovore v Bukarešti m Ta-tareacovo iztevo. da mora RumunKa za vsako ceno sporazumeti se z Bolgarijo. -tev 190 SLOVENSKI NAROD«, dtt« A s^rjflbi Stran S. SAMO SE DANES VELIKA FILMSKA DRAMA SINJI A Itf G E li v glavni vlogi Emil Jannings in Mar- KUTNI KINO MATICA. lene Dietricb Predstave danes ob 4., 7.15 in 9.15 DNEVNE VESTI Največ građe ~ v Mestnem logu Letos se kolonija barakarjev zopet razvija v ameriškem tempu — Ljubljansko novo mesto — Odlikovanje zaMužnih pisateljev. Na predlog prosvetnega ministra je kralj od-likovaJ z redom sv. Save IV. stopnje dr. Julija Kugija, z redom Jugoslovenske krone V. stopnje pa pisatelja in publicista iz Prage Ladislava Hajeka. — rz državne službe. Za glavna arhivarja. \U. .-kupine stA imenovana pri banski upravi v Ljubljani Karel Ferjan in pri upravi policije v Ljubljani Anton Gregorič, oba upravno pisarniška uradnika VIII. skupine. — Finančni minister v Sarajevu. Finančni minister dr. Milorad Djordjević se je pripeljal z avtomobilom s soprogo v Sarajevo, kjer je uradno posetil finančno ravnateljstvo. V Sarajevo je prispel s Plitvičkih jezer. — Kako »o Samoupravne hranilnice delale za napredek nafcegn domačega javnega gospodarstva. Letošnji jesenski vel esejem v Ljubljani bo vseboval med drugim tudi razpravo Zveze jugoslovenskih hranilnic. Njen glavni namen je v tem, da pouči najširše plasti naroda o pomenu hranilnic za napredek naše-ga gospodarstva. Razstava bo pokazala, kaj imamo vse po zaslugi hranilnic in česar morda brez njihovega tispešnega delovanja ne bi imeli. Zlasti bo razvidno, koliko javnih zgradb, javnih del, javnih obratov in podjetij so omogočile hranilnice občinam, okrajem. banovini s svojjni cenenimi posojili, pri katerih občine itd. prihranijo letno milijone na obrestih, davkoplačevalci pa na davkih. Izvedeli boste za število šol. občinskih uradnih poslopij m stanovanjskih hiš. elektrarn, plinarn, klavnic, sejmišč, bolnic, mostov, cest, kanalizacij, kapnic. vodovodov, ubož-nic, sodišč itd., kar so vse omogočile hranilnice s svojimi posojili; seveda imajo njihovi vlagatelji glavno zaslug*"* na tem napredku Slovenije, kajti njihovi prihranki ki znašajo nad 1100 milj. Din so šele omogočili ta vsestranski napredek. Naj torej navedene številke navdajajo vlagatelje hranilnic s ponosom, češ. tudi mi imamo za-sTuee za napredek naše banovine in naših občin. V slučajih zastrnpljenja, povzročenega po zastrupljenju pokvarjenih jedil kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opi-JU, kokainu, je uporabna naravna »Franz Josefova« jrrenčica bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staropreiz-kušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč da učinkuje tudi kot specifično protisred-stvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. g i iniimi»BiiimiHiHinni miiiniiiiiniii i i« — Priprave ja sprejem slovanskih prav-r.ikcv v .Splitu. Po kongresu naših pravnikov, ki bodo zborovali 7., S. in 9. septembra v Zagrebu, kamor prispo tudi poljski, če:ovaški in bolgarski pravniki, se pripelje okrotf 150 bolgarskih pravnikov 10. septembra v Split. NTjim se priključi tudi ver poljskih, češkoslovaških in naših pravnikov. V Splitu pripravljajo slovanskim -pravnikom prisrčen sprejem. Nagradno tekmovanje jugosiov. harmonikarjev bo 8. septembra na velesejmu v Ljubljani in to ves dan. Tekmovalo se bo v šestih skupinah: 1. Diatonična harmonika: 2. Kromatična harmonika; 3. Mladinsko tekmovanje za tekmovalce do 12. leta starosti; 4. Tekmovalci-profesijonali; 5. Ansambli: 6. Tekmovanje za prehodni pokal in naslov jugoslov. prvaka za leto 1934'35. Boljše tekmovalce bo ocenjevalna komisija izločila za ponovno izbirno tekmo, ki se vrši istega dne popoldne. Uro in prost or na velesejmu bo še doloma, ocenjevalna komisija. Harmonika je naš narodni instrument, zato je tudi zanimanje za tekmo zelo veliko. Ljubitelji narodne glasbe so vljudno vabljeni, da prisostvujejo tekmam. Na železnicah je dovoljen s0% popust. Na odhod ni postaji zahtevajte železniško legitimacijosenicahg. dmn.zeJ vi!l-u niško izkaznico, ki jo dobite za 5 Din. Voznega listka na postaji v Ljubljani ne oddajte, ker bo veljal za brezplačni povratek. SAMO ftK DANKS žena - panter Pustolovščine iz džungle, iz domovine ljudi - živali!! Žena - panter, kraljica otoka izgubljenih duš. Po romanu od H. G. Well-sa, — Danes ob 4., 7. in 9. uri ob običajni nizki vstopnini Din 4.50 in 6.50. ZVOČNI REVO DVOK — Telefon 2730. — 500 vagonov neprodanega vfna. Iz Splita poročajo, da Imajo primorski v:nn-eradnrki še 300 vagonov neprodane«! vina. Konzirm vina je močno nazadoval zaradi pomanjkanja denarja, izvoza pa rudi ni posebnega. Mnoc»o ie kriva tudi visoka •m^HTM na vino in drag prevoz. — Vozne olajšave na ljubljanski vele-sejem. V včerajšnjo notico o voznih olajšavah za ljubljanski velesejem se je vri-nHa pomota. Olajšava velja za odhod v Ljubl.-i3.no od 1. do vštetega 5. septembra. — V Dubrovniku nastopajo proti nedostojnim kopalnim oblekam. Letos je v Dubrovniku velik naval letoviščarjev in zato ni čud-a, da se je povečalo rudi število žensk, ki se rade kažejo v pikantnih kopalnih oblekah. Polioija je na plaži prepovedala nedostojne kopalne obleke. Po hotelih in pensionih pa koketnih dam ne opozarjajo na prepoved, temveč prepuščajo to stražnikom. — Prva žična, žeiewiica v Jugoslaviji, Pripravlja se velik načrt elektrifikacije makarske rivijere z električno energijo iz slapa G ubavi ca na reki Cetini. S tem bi dobila vsa srednja in južna Dalmacija ceneno električno razsvetljavo. Obenem pa nameravajo zgrabi te Makarske na vrh 1350 m visokega Bi okova visečo žično železnico, ki bi bila prva v naši državi, z Biokovega je krasen razgled na morje in ne. otoke tja daleč proti Splitu, Dubrovni- ku in Italiji, žična železnica bi veljala okrog 4 milijone Din in bi se gotovo ren- tirala. — D»pn*t strelcem. Strelska zveza kraljevine Jugoslavije bo imela od 9. do 16. septembra v Beogradu 23. nagradno streljanje. Na njeno prošnjo je predsednik ministrskega, sveta dovolil vsem državnim uslužbencem, strelcem, ki so esani zveze, dopust od S. do 16. septembra, ki pa se jim bo računal v redni letni dopust. — Kaziva p«ov. Od 22. t. m, dalje bodo poslovne ure poleg dopoldanskih tudi popoldne od 17. do 18.30 ure. Termin za prijavo psov je podaljšan vključno do 26. t. m. Odbor. — Siive, ere&nje in jabolka obrodila drugič. Neki banjahftki trgovec je te dni drugič obral slive rn črešnje. Na Kepano-vičevem posestvu blizu Banjaluke so pa drugič obrodile jablane. _ — Kpnkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in ve^trgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 11. do 20. t. m. sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenegra leta: Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini — il). v savski banovini — (1), v vrbaski banovini — (1), v primorski banovini — (2), v zetski banovini 1 (—), v dunavski banovini 1 (1), v moravski banovini 1 (—), Beograd. Zemun. Pančevo 1 (1). Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 1 (2), v savski banovini — (1), v vrbaski banovini 1 (—). v drinski banovini —t (2), v zetski banovini — (1). v dunavski banovini 1 (1), Beograd, Zemun, Pančevo 4 (2). Končana konkurzna postopanja: v dravski banovini 1 (1). v savski banovini 1 (—). v vrbaski banovini — (1), v primorski banovini — (2). v drinski banovini — (1), v dimavski banovini — (3), v moravski banovini — (1), v vardarski banovini 2 (—), Beograd, Zemun. Pančevo 2 (—). Potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini 2 (1), v savski banovini — (2). v vrbaski banovini — (1). v primorski banovini — (3), v drinski banovini — (1). v zetski banovini — (1), v dunavski banovini 1 f—). — Delo dohp. Borza dela v Ljubljani sprrjme za tako; 2 trgovska pomočnika HHikab*sa in špeeerija). 2 prodajalki (za Beograd). 2 čevljarja, kolarja. to^airtisko delavko, hlapca voznika. — Vreme. Narobe prav bi lahko r-^kli vremenskim napovedim. Včeraj so nam napovedali jasno in vroče, pa smo imeli hladno in deževno vreme, danes pa pravijo vremenski preroki, da bo večinoma oblačno in deževno, v resnici je bilo pa v*iaj dopoldne jasno in toplo. Za popoldne ne moremo jamčiti, da ne bo zopet lilo, kakor je včeraj. Letos imamo april že ml pomladi. Vre-•nonska napoved, ki kot rečeno ne drži, pravi, da bo precej oblačno in spremenljivo vreme. Včerai je deževalo samo pri nas. dr.Hiod e^o imeli pa lepo vreme in hudo vročino. Najvišja temperatura je znašala v Skopi ju 33. v Splitu. Sarajevu in Reo^ra-.du 31, v Zacrebu 28. v Ljubljani 25.9» v Maribora ?5.i> Davi je kazal barometer V Ljubljani 7Tabor»c. Reerti rale se bodo MafsTrove pesmi. Vstop prost. Udeležba častna dolžnost: Meščani, počastite spomin na^eca velikega junaka. —lj V nedeljo v*i t fci*k0 na Ksmarjern .V« sokolskom letnem telovadišču se vrši velika narodna ItoeeliM s pertrrm spore-rk»m. —lj Zveaa knltnniih dru«*ev poziva vsa svoja društva. Člane in odbornike na komemoracijo za generalom Mnistronu ki se bo vršila d revi ob pol 21. uri v dvorani De-lavfike zbornice. Govoril bo 2. proC Anfcvi l>clar iz Maribora. Pel bo mešani zbor -Tabora . Reritirsle se bodo Maistrove pogrni. Vstop prost. Pridite sicurno. da skupno počastimo spomin naseda velikega junaka. DANES KONCERT V RESTAVRACIJI ,UNION' —lj Jadraji&ka straža v Ljublj**itl vabi v3e svoje članstvo. da se v čim večjem številu udeleži proslave 15-letnice osvobo-jenja Prekmurja. ki se vrši v dneh 8. in 9. septembra v Lendavi. V slučaju ugodne prošnje za četrtinsko vožnjo bo veljala vožnja v obe smeri 50 Din, sicer bo vozil posebni vlak in bo stala vožnja 70 Din za osebo. Vse ev. prijave je poslati najkasneje do 27. t. m. neposredno Oblastnemu odboru Narodne odbrane v Ljubljani, kjer se dobijo tudi vsa nadaljna pojasnila in informacije. —lj Četničko udruženje pododbor Ljubljana poziva članstvo, da se udeleži drevi ob 20-30 komemoracije za pokojnim generalom Maistrom v dvorani Delavske zbornim. —lj Tajništvo NSZ. Tajništvo NSZ poziva člane, da se v čim večjem številu udeleže komemoracije za blagopokojnim generalom Maistrom, ki bo drevi ob 21.30 v dvorani Delavske zbornice. —lj Oblastni odbor Narodne odbrane v Ljubljani poziva svoje članstvo, da se udeleži komemoracije za pokojnim generalom br. Rudolfom Maistrom-Vojanovim, ki jo priredi društvo Tabor« danes 23. t. m. ob pol 21. uri v dvorani Delavske zbornice. Z Jesenic — Poroka. V nedeljo se je poročil g. dr. Čeh Milan. zdravnik v bolnici bratovske skladnice na Jesenicah z gdč. Marijo Go-rupovo. učiteljico v Mariboru rodom iz Sežane, želimo m/Iademu. simpatičnemu zdravniku in njegovi življenjski družici veliko sreče. — štednja, ki več škoduje nego koristi. V času, ko je tujskoprometna sezona, na vrhuncu, vozi z Jesenic v Bohinjsko Bistrico ali obratno vlak ki sestoji samo iz dveh voz III. ter enega voza I. m n. razreda. Mak. ki odhaja z Jesenic okrog 14.20, je vedno prenatrpan, še bolj pa je zaseden, ko se vrača okrog IS. ure z Bleda na Jesenice. V ponedeđjek zvečer sta bila oba voza 3. razreda tako natlačena, da so bili ljudje na ploščadi in na stopnicah stlačeni kot slamki v zaboju, dočim je bil voz s I. in n. razredom skoraj prazen. Tako potovanje je za ljudi nevarno in je prati predpisom, ki jih daje železniška uprava sama. Vsak potnik plača sedež, ne najde pa niti stojišča v vozu in mora stati zunaj na odprti ploščadi, ali pa viseti na stopnicah voza in se izpostavljati smrtni nevarnosti. Turisti pridemo izmučeni iz visokih planin, zato bi radi dobili sedež v vozu, še bolj neprijetno pa je tako potovanje za dame v svetlih oblekah, ki se vozijo na ploščadi skozi številne predore in morajo potovati umazane naprej v inozemstvo. Med potniki na plo-•ščadi je bik) več dam in gospodov iz Avstrije, ki so bili na počitnicah na Bledu in so se upravičeno pritoževali čez naše prometne razmere. Taka štednja ni na mestu, ker trpi pri tem zdravje in obleka potnikov, ter ugled in konjunktura naših železnic, na drugi atrani pa železnica dela sama reklamo za. potovanje v avtobusih. — Sp°rt. v nedeljo popoldne se je vršila na igrišču -.»Bralstva* nogometna tekma med I. moštvom SK Reka iz Ljubljane in kobiniranim moštvom ^Bratstva«. Tekma je bila lepo odigrana in je končala z zmago domačinov z rezultatom 3:2. Obe enajstorici sta igrali zelo požrtvovalno, med domačini je bila najboljša obramba. V zelo dobri formi so bfii Markelj. Savnlk m Ranzinger in vratar Brun. ki zlepa ni pustil Žoge v svoje svetižče. Občinstva Je bilo zelo rhaTo, prišlo pa je v veliki meri na svoj račun. Iz Ptuja — Požar. Pred dnevi je nenadoma izbruhnil ogenj na gospodarskem poslopju posestnika Alojza Turšaka v Polencih. O-genj je nastal v času, ko je bil posestnik odsoten z doma. K sreči so opazili ogenj sosedje pravočasno, da so ga udušili, tako da je zgorela samo streha m en del spodnjega dela. Turšaka preganja nesreča že več let. Tako je pogorel leta 1931 in potem zopet leta 1932. To pot znaša škoda sicer samo okoli 10.000 Din. vendar bi lahko Kila še večja. Sumi se. da je bila na delu zločinska roka. — Griža se je pojavila v bližnji okolici Ptuja. Samo iz okolice Leskovca v Halozah je bilo v ptujsko bolnico pripeljanih sedem oseb. — Zopef junaki noža. Med posestniko-vima sinovoma F. H. iz Nove cerkve in P- J. iz Šmarja je prišlo te dni do prepira, v katerem je zopet odločal nož, tako da je H. odnesel težko pošTcodbo na hrbtu in so ga morali prepeljati v ptujsko bolnico. — V bolnico so tudi prepeljali 39 letnega viničarja Ivana Šorija iz Grab-šinskega vrha. ki je tudi imel več vbod-ljajev na ramah. Ljubljana, 23. avgusta. Letos, ko je tako slaba gradbena sezona v Ljubljani, grade največ v Mestnem logu. Mestni log ima pač bodočnost in niso se zmotfli oni, ki so to napovedali že pred leti, ko se je začelo porajati sredi travnikov m grmovja ljubljansko novo mesto. Tedaj so se ljudje še bali izgnanstva, z vsemi štirimi so se upirali, da bi jim ne bilo treba zapustiti mesta, zdaj so se pa že vskirali »v naravi«, v svojem naselju. Nekateri so tudi spoznali, da je vseeno nekoliko bolje živeti zunaj mesta *na zraku.; in v >objemu narave«, kot se pravi poetično — čeprav niso poetično navdahnjeni in ne poslušajo ob jutrih ptičjega petja, pač pa češče, kako jim kruli v želodcu. Prejšnji leti se je ustavil ;>razvoj« stanovanjske kolonije v Mestnem logu, barakar ji niso več romali v takšnih procesijah iz mesta, letos se pa kolonija razvija zopet v ameriškem tempu in kmaJu bo takore-koč kompletna, vse parcele bodo zazidane. Lahko bi bili veseli in še s posebnim navdušenjem bi govorili o napredku, Če bi zazidali tako hitro vrzeli v središču mesta. Grade največ barake, ki so jih podrli v mestni gramozni jami. V kakršnem stanju podro barako v jami, v takšnem jo zopet postavijo v Mestnem logu. Barake pa grade samo onim. ki privolijo, da se preselijo v Mestni log. dočim druge občina odkupi ter podre nakar zvozijo gradivo na mestno pristavo. Nekaj časa je bilo kaj težavno vprašanje, kako bi odstranili barake iz gramozne jame. da bi bil takorekoč sit volk in ovca cela. Barake je bilo treba podreti vsekakor, toda ljudje, ki si niso zgradili >do-movr brez velikih žrtev, se niso mogli sprijazniti kratkomalo s tem. da jim bodo podrli streho nad glavo. 2e prejšnja leta so se oglasili protesti od časa do časa in reči je treba, da je občina našla taktiko ter so začele padati barake brez posebnega hrupa. Seveda se niso spravili nad vse barake hkratu in v tem je bila baš taktika. Pokazali so pa tudi. da ne poznajo šale. Ko se ljudje po odpovednem roku še niso izselili, so prišli delavci vseeno podirat mestni baraki in prav tako so podirali brez pardona odkupljene barake, najsi je bil kdo v njih ali ne. Doslej so podrli že 24 barak z velikima mestnima vred. Dve odkupljeni še stojita. JUTRI VELIKA PREMIERA GLOBOKEGA FILMSKEGA DELA ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Iz Celja —c Planinska maša bo v nedeljo 26. L m. pri Frischaufovem domu na Okreš'ju. Vabljeni so vsi planinci in izletniki. —c Čevljarski tečaj. V Obrtnem domu v Celju se bo pričel predvidoma v ponedeljek 3. septembra tečaj za čevljarsko pr; krojevanje in ortopediko. Interese:.*:: naj se takoj prijavijo Združenju čevljarjev v Celju. —c Teniški turnir. V ponedeljek 20. t m. popoldne je bil na teniškem igrišču SK Celja v mestnem parku odigran propagandni medmestni turnir med Beogradom m Celjem. Beograd sta zastopala n vak Beograda g. Kon.jovič in g. Ristič, člana teniškega kluba »Šumadije«. Celje ps gg. dr. Bleiweis. Skoberne in Toplak- K:zui-tati so bili naslednji: Ristič : Toplak 6 : 3, 3 : 6, 6 : 3: Konjovič : Skoberne 4 : 6. 6 : 2, 6 : 3; Ristič : dr. Bleiweis 9:7/6:3. Turnirju je prisostvovalo večje število občinstva, ki je z velikim zaniman iem sledilo potrku iger. Iz Trbovelj — Tržni dan. Včerajšnji živilski trg je bil rzredno dobro založen, le da je bilo malo kupcev. Kmetice iz okolice so prinesle obilno vsakovrstnih dobrot, zl*i**ti sadi«. Sadje se od tedna do tedna počenju-je. tr<*u je bilo rudi že precej domačega grozdja, ki se prodaja po 5 do 6 D m kg ter močno konkurira hanaškernu in dMm.i-tinskemu, ki je dražje za 2 do 3 Din. Lepe hruške so prodajale kmetice po 3 Din kg, isto ceno so imele češpljc. debelo jabolka so ponujale po 3 do 4 Din. paradi/rrki so zelo poceni, saj se jih dobi po 2 Din kq cele kosare, neverjetno so se pocenile tudi kumare, ki so letos posebno dfrbro obrodile. "Kmetice pravijo, da se jih ne splača opravi i«ti na trg. ker nimajo nobene cene. sai rib liudje niti po dinarfu kg ne kirou-ieio. Zelia je bilo na trgu bolj malo. kar pa ga je bilo, se je prodajalo po 1 in pol do 2 Dm e-lavo. Piščance so prodajale kmetice no 12 D'n komad, surovo maslo pa po 24 Din kg. Jajca so se precej podražila. Prodajale so jih po 16 za 10 Din kmetice iz okolice Trbovelj in Savinjske doline, dočim jih je neki voznik iz Bučke prodajal iz zabojev po IS za 10 Din. Vendar so P* gospodinje raje kupovale jaice od akonŠKH! kmetk, ker domnevajo, da so bolj sveže. _ V zadnjem času se mnogo pro^&je, rudi po hišah, zlasti sadia. pa tudi jajca. Običajno se sklene kvipči>a po hiš«h ugodneje nego na trgu. zlasti s kmeticami, ki svojega blaga na trgu dopoldne niso mogle prodajati, pa poskusijo svoio srečo po hi-*ah popoldne, pri čemer tudi znižajo cene. Zato mnoge gospodinje raie ne gredo na trg, ker si na eni strani prihranijo pot. na drugi strani pa dobe cenejše blago, pri tem pa ne pomislijo, da si na trgu blago lahko izberejo tako po kakovosti kakor po ceni. Mnogi se na s prodajanjem po hiišah izognejo tudi užirninski kontroli, ki bi se labko na tržnem prostoru temeljiteje izvajala. — Renoviranje Sokolske ga doma. — Upravni odbor Sokola je sklenil v letošnjem jubilejnem letu temeljito prenovit, poslopje sokolskega doma od zunaj in znotraj. Pred dvemi meseci je bila prednja stran doma temeljito prenovljena, tako da V Mostnem logu so pa postavili skupno z onimi tremi, ki so še v delu, 18 barak, ki so pa cei o podobne mahm vilam; kdove. kaj vse še nastane iz kolonije v Mestnem logu! Zdaj stoji v koloniji 74 barak, kolib ali vil, kakorkoli jih že hočeš imenovati. V jami pa še čaka žalostnega — ali veselega — konca 30 kolib, ki jih pa najbrž ne bodo podrli vseh letos. Tudi za podiranje barak je potreben kredit in baš za to ga je vražje težko dobiti. Sicer se pa vseeno ne mudi tako strašansko, čeprav bodo zidali v jami gimnazijo in sokolski dom. A odstraniti hočejo predvsem ruske baira-ke ob Masarykovi cesti (k čemur so se res pripravljali dovolj dolgo) in zato bodo zgradili v Mestnem logu 3 barake. Zidava je še v delu. v nji bodo tri enosobna stanovanja; dve, vsaka za eno družino, bosta pa leseni. >HišiceN.- v koloniji stoje v dveh vzporednih vrstah ob dveb. cestah. Ob eni vrsti je že približno tako dolga cesta, kot je Miklošičeva, skoraj pol kilometra. Nastala je edinstvena avenija, ki ima tudi drevored. Na koncu ceste, kjer zdaj grade barake za Ruse, zaustavlja razvoj potok Curnovec. če bi ga ne bilo, bi cesta najbrž držala do Jadrana. Vsekakor pa zasluži ime: Jadranska cesta. Doslej ga še nima in ker tudi kolonija, nima službenega imena iSibirija pa baje ni lepo imel, bo res treba nekaj ukreniti tudi glede imena, zlasti še zdaj, ko bomo morali kmalu zapeti v slavo napredka koloniji. Nezazidanih je Se 27 parcel, torej jih je &e premalo, da bi lahko postavili kolibe za vse barakar je iz gramozne jame. Kolonisti imajo tudi vrtove. In naj Se kdo reče, da ne žive v paradižu! Samo oglejte si, kako lep paradižnik uspeva," debel je kot buče! Zeljna te grave se razraščajo v velikanske krogle. Fižol je tako obložen, da ga ne morejo obrati sproti, čeprav ga jedo že od pomladi. Toda, da jtm ne nalože davka... V resnici je v Mestnem logu izvrstna zemlja in greznice, ki jih praznijo samo tedaj, ko potrebujejo gnoj, so imeniten izum. Zrak je taxh tako zvez. da *prenesev, najostreje duhove. VicTimo torej, da so ustvarjeni nenaravni in naravni pogoji za razvoj kolonije v Mestnem logu. da postane pravo pravcato ljubljansko noro mesto. je zunanjost doma od spredaj kot nova. sedaj so sc pa pričela dela na ormov^rv notranjosti. Tako v veliko, kakor tudi v malo dvorano bodo položena nova parketna tla. nameščene bodo nove poči ter vwi prostori preslikani. Te prenovitve, Ici so bile nujno potrebne, bodo mnogo stale, vendar se Sokol nadeja, da bo s požrtvovalnostjo svojih funkcijonarjev in članstva ter naklonjenostjo vse nacionalne javnosti zmagal tudi te izdatke, ki se bodo krili po večini iz dohodkov tombole, ki bo prihodnji mesec. Zato bo vsak. kt bo v tej bogati tomboli iskal srečo, obenem prispeval tudi k prepotrebni oljnovirvi žarišča narodne prosvete našega delovnega Ijud- ŠOLSTVO — Pričetek vpisovanja, vajenom na fcoJi šoli Združenja trgovcev v Ljobljatrt. popravni izpiti se vršijo dne 5. septembra od 2. do 6. ure popoldne. Vpisovanje asa vsajene e v I. letnik se vrši dne 5. septembra od 9. do 11. ure dopoldne ter od 3. do 5. ure popoldne, dne 6. septembra od 9, do II. ure dopoldne. Za sprejem v L letnik se zahteva tri razrede srednje ali rneSčanske šole. Vsak vajenec mora prinesti s seboj zadnje šolsko spričevalo. Vpisovanje 2» n. in ITI. letnik se vrši dne 6. septembra od 2. do 5. ure popoldne, v pisarni združen>a trgovcev. Šolnina zanaša za I. letnik 600 Din. za IL in HI. letnik 500 Din, Brez plačane šolnine ne bo nihče vpisan v šolo. Istotako se pod nobenim pogojem ne dovoli plačevanje šolnine na obroke. Prošnje za znižanje oziroma oprostitev Sohaine so brezpredmetne. Pričetek Sole dne 10. septembra ob 2. uri popoldne. Podrobno je razvidno na šolski deski, Trgovski dom. Združenje t rgovcev. — Glasbena šola »Sloge«. Vpisovanje gojencev v Glasbeno Solo ^Sloge« v Ljubljani se vrši v času od 1. do 5. septembra t. 1. dnevno od 8. do 12. ure in od 15. do IS. ure v pisarni Glasbene Šole v Ljubljanskem dvoru (Pražakova ulica). Dne 7. septembra razdelitev učnih ur in dne K), septembra pričetek rednega Šolskega pouka*. Več je razvidno iz razglasa, ki je izobešen v veži Glasbene šole. — Na drž. mešani mešfanski šoli v Akofii fjoki bodo popravni izpiti 31. t ai.. vpisovanje v I. razred 1.. '2. in 3., v II. Tn III. razred pa samo 1. septembra. Navodila atpdg vpisovania, šolnino in pričelka W-rTkega leia so na ocrlamii dmki v šolski veži. — - Dri. II. d"ška m^ščan^ka. Šola v Ljubljani. Vpisovanje bo 1. m 3. septembra vsakokrat od 8. do 12. in lo. do ffl. are. Zrn vpif; je potrebno zadnje šol^co izpričevalo, roistni list Ln potrdilo o davčni obveznosti. Popravni izpiti bodo 30. in 31. arv$rus*xi. Podrobnejša navodila so na ogto**ni oVeski v šol*ki veži. — Na drž. meščanski SoH v Ljutomeru bodo popravni izpiti dne 31. t. m. Vpisovanje za I. razred bo 1. septembra. Več na šolskih vratili. H} lepa. Jurček sedi z mamico v parKu na klopi in pravi: »Mamica, ti nrsi tako lepa, kakor naša vzgojiteljica^c »Kako to?« »Saj sediva tu že dolgo, pa tri še noben gospod prisedel k nama, da bi te vAŠčmnil v obraz ali potUrASU utnenet nnjt$tea v glavni vlogi V tem filmu se nam pokaže divja in okrutna tajna policija carske Rusije ■ Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, 23. ISO Ponsan đu Terratt: U 3 Lepa Židovka Roman. — Kaj pa moj sinko? Kaj bo z mo-jfrn dragim Robertom? — Za vašega sinčka se zavzamem zsdaj jaz. — se je začni iz teme zamolkel glas. — Zani se zavzamem jaz in upam. da ga bom dobro vzgojil. Te besede je izgovoril bandu Jean dt Cadillac, preoblečen v mornarja. XXV. JACOUES DE .VLVRiALIN 3l septembra 1815 ob šestih zvečer je pridrdral na trg la Comedie v Bor-deauxu pariški poštni voz. ki je bno vani vpreženih pet konj. Po bližnjem parku so se izprehajau trije rrriadeniči in prihiteli so gledat, kdo se je pripeljal Pomakov ni bilo mnogo. Najprej je izstopil prileten trgovec s krasno mladenko. Za njim sta izstopila dva moža, ki se jima je po ovratnikih poznalo, da sta vojaka v civilni obleki. Drugi mož. star okrog trideset let, je skočil iz postnega voza hitreje, nego ie nameraval, in nehote se je dotaknil obleke enega izmed omenjenih mladeničev. stoječih na hodniku. Le-ta si je zaničljivo obrisal rokav, ki ie bil prišel v stik s tujcem. Popotnik ni opazil zaničljive radovedneževe kretnje. — Oprostite, gospod. — je dejal. Potem je pa odšel s svojim tovarišem v pisarno, da bi plačal voznino in vzel svojo prtljago. V hipu, ko je hotel vstopiti, mu je deiaj njegov spremljevalec: — Ce hočete, gospod polkovnik, plačam vse sam. v hotelu bova pa poračunala. — Kakor želiš, dragi kapitan. Tisti, kd mu je veljal odgovor, je bil že prileten mož blizu šestdesetih let. ki ie pa nosil svojih šest križev še zelo junaško. Ta čas, ko sta imela častnika opravim, s svojo prtljago, so se mladi radovedneži približali lepi popotnici in skušali obrniti nase svojo pozornost na tako nedostojen način, da se njen oče ni mogel ubraniti ogorčene opazke: — Kaj človek tu res ne more napraviti • nobenega koraka, ne da bi bil izpostavljen takim zijalom? Te dokaj glasno izgovorjene besede so bile nedvomno utemeljene m resno mišljene, kajti dekle je naenkrat prebledelo in malo je manjkalo, da se ni onesvestilo. Pozornost mladostnega polkovnika je vzbudilo na eni strani vedenje mladih radovednežev, na drugi pa ogorčene trgovčeve besede. Videč, kako se ie dekle opoteklo, je takoj priskočil, da bi jo prestregel. Toda tisti hip se je zaletel v polkovnika eden izmed radovednežev, ki je bil tudi priskočil dekletu na pomoč. — No. okretni pa niste nič kaj posebno. — se je zadri mladi radovednež na polkovnika. Polkovnik ga je zaničljivo pogledal ki mu obrnil hrbet. — Gospodična. — je dejal,- ne da bi se zmenil za radovednega domačina. — ali vam smem ponuditi roko? — Oprostite, gospod ... — Reči hočete, da me ne poznate. Morda pa poznate bolj tega-le gospoda. Izraz, ki ga ie dal zadnjim besedam, se sploh ne da opisati. — Ne, — ie odgovorilo dekle polglasno, — toda ... — No. gospodična, ker je ta-le gospod dovolj brezobziren, da nastopa grobo napram ženski, si tega ne bo upal. ko stopi predeni mož. » — Pač mu bo pa znal prisoliti zaušnico. — je krrkni 1 mladenič in skočil k polkovniku z dvignjeno roko. — Oho! — se je začu] tisti hip za niim globok kapitanov glas, — oho. le poskusite .udariti polikovnika! . -In kapitan je zgrabil mladeniča za roko. Stisniti ga je moral pošteno. kajti fant je od bolečine kar zastokal. Toda kmahi se je premagal in nasmehnil, čeprav je bila njegova roka v kapi tanovii, kakor v kleščah. — Polkovnika! Kakšnega polkovnika? — je ponovil. — Pusti tega neotesanca, kapitan, in povej rreu samo v katerem hotehi se misliva ustaviti. Pobrigaj se za prtljago, jaz pa spremim ta čas gospodično domov, če bo dovolila. — Hvaia za vašo prijaznost, gospod, zlasti pa za plemenitost s katero ste se zavzeli za mojo hčerko, — je odgovoril trgovec — Toda tu je moja kočija, ki sem jo Čakal, lahko se odpeljem domov, ne da bi se md bilo treba bati novih neprijetnosti. — Sprejmite torej moi pozdrav, — je dejal polkovnik in se priklonil. — Ne prej. dokler ne zvem vašega imena. — Kaj vas zanima ime častnika, ki prihaja v Bordeaux. da bi tu užival zasluženi pokoj? — Tega častnika sem hotel prositi, da bi izvolil priti jutri k nam na obed. — Sem Robert de Cesac gospod, ali bolje rečeno bil sem ki rastrski polkovnik. Moj prijatelj in spremljevalec je pa kapitan Mousegur. častnik istega polka. — Vajino stanovanje? — Hotel du Midi. — Hvala, gospod poHcovnik. Jutri torej pri Georgesu Pa da macu v ulici du Pelais-Galieu št. 21. Ko se je trgovec s svojo hčerko odpeljal, je vprašal pofkovnrk svojega spremljevalca: — No. kako si opravil s temi nesramnimi zijali? — Povedal sem jim svoje ime in najdno stanovanje. — Svoje ime, kapitan? — Da. gospod polkovnik. — Saj sem bil užaljen jaz. a ti hočeš zda i..-. — Prosim, gospod polkovnik ... — Tiho in vedite, gospod kapitan, da se je hotel ta neotesanec zapiesti z menoj v prepir in da bom jaz z njim uredil zadevo. — Hotel sem vam samo prihraniti trud. — Da, in s tem osmešiti me. Nekam preveč me imaš rad in predaleč greš. dragi Mousegur. Toda kako se piše dečko, ki mu tako diše prepiri? — Markiz Jacques de Mathalin. — Lepo ime in tudi on sam je lep. Mislim, da je pri obedu malo pregloboko pogledal v kozarček, drugače bi se ne vedel tako neotesano. — To bomo videli jutri. Zdaj pa pojdiva s prtljago v hotel. Čez dobre četrt ure sta sedela pol-kovniik Robert de Cesac in kapitan Mousegur dobre volje pri dobri večerji. Komaj sta odmašila prvo steklenico, je prišel hotelir vprašat, ali bi mogla sprejeti nekoga, kn b: rad nemudoma govoril z njima. — Gotovo prihaja od našega dragega marki.za. — je menil polkovnik. — Naj vstopi. — je dejal kapitan. Hotelir ie tedaj privedel mladega moža plemenite zunanjosti, sam je pa na polkovnikov migljaj odšel. — Slutim, kaj je vas privedlo sem, gospod. — je dejal polkovnik, — izvolite sesti in opraviti svoje poslanstvo. — Nedvomno se motite, gospod polkovnik, ker me ni privedlo k vam nobeno poslanstvo, — je odgovoril prišlec. — Prišel sem samo. ker bi rad z vami govoril. — Kdo pa ste? — Sem Luis Padarnac. — Ah. torej ste sorodnik vnega trgovca, ki sva se danes pripeljala z njim iz Pariza. — Njegov nečak sem. gospod polkovnik. — Izvolite mi torej povedati, kaj je vas privedlo sem. — Ali se niste zapletli malo prej pred poštno pisarno z nekim mladeničem v prepir? — Res je in smatral sem vas za pričo tega drznega fanta. Ločitev zakona v starem Egiptu Zalumolcmstvo so kaznovali stari Egipčani s smrtjo in zato je bilo med njimi zelo redko Tudi v starem J^giptu so poznak ločitev zakona- Biia }e lahko prostovoljna ali neprostovoljna, zahtevala sta yo lahko mož in žena. Kako daleč je pa to šk>, je seveda težko reči. Jasno sliko si težko ustvarimo tudi zato, ker je bila v starem Egiptu cela vrsta različnih zakonskih zvez od navadnega sožitja in zakona na preizkušnjo do polnopravnega zakonskega živijenja, ki je v njem žena Imela lahko celo več pravic, kakor mož. Jasen pogled v bračne razmere starega Egipta nam zastira tudi znano mnogožens«vo, ki je prevladovalo tam tudi v vseh Časih enoženstva, čeprav samo iz premoženjskih razlogov. Da je lahko žena svobodno odšla tudi iz kraljevskega harema, če se je hotela omožiti, vemo iz Isigrovega moralnega papirusa iz grško-rimske dobe. Iz 6. stoletja pred Kristusom imamo ohranjenih mnogo ločitvenih listin, ki dokazujejo, da se je lahko zakon vsaj v tej dobi pravomoćno razveljavil. Ti dokumenti, izmed katerih >e najstarejši iz leta 542 pred Kristusom, imajo navadno kratko vsebino. V njih ie datum, moževo in ženino ime ter nekaj točk iz moževe izjave: 1. Odpustil sem te kot zakonsko ženo. 2. Ločen sem od tebe. 3. Od tebe nimam kaj zahtevati. 4. Omoži se zopet. 5. Ne bom ti v napotje. kjerkoli se boš mudila. Na koncu so podpisi notarja in prič. Iz starih listin izvira, da je mož vrnil ženi tudi doto, ki jo je bila prinesla v zakon. V nekaterih primerih je mož ob ločitvi zakona vrnil ženi tudi takozvani ženski dar. ki ga je bil dal ženi k doti. Dota in ženski dar sta izključno ženski potrebi in imeli sta takrat mnogo večjo vrednost, kakor bi jo imeli v današnjih časih. Mlade žene so dobivale v prvi vrsti zrcala in nakit. Poročne pogodbe preračunavajo vrednost teh predmetov na ceno zlata in srebra. Zanimivo je. da ločitvene listine ne navajajo vzrokov, zakaj je prišlo do ločitve. Nedvomno odgovarjajo mnogi vzroki našim. Vendar pa lahko skoraj sigurno izločimo enega, in sicer zako-nolomstvo. V starem Egiptu je bilo za-konolomstvo zelo redko, ker so ga kaznovali s smrtjo. Ani jeva moralna načela označujejo zakonolomstvo za težak smrten zločin in če so ga kaznovali s smrtjo, je jasno, da se je pojav-Ual le izjemoma. To naziranje nam kaže tudi stara egiptska literatura, tako povest o dveh bratih, ki igra v nji žena starejšega brata Anubisa prav tako vlogo, kakor svetopisemska Puti-farka. V znak. da prezira spolni nagon in naslado, je vrgel nedolžni Batu svoja spolovila v reko. Povest, ki se je ohranila v rokopisu iz 18. stoletja pred Kristusom, nam pa pripoveduje, kako je krokodil požrl zakonolomca. Tudi grški zgodovinar Diodo ros, ki je živel v Cezarjevih in Avgnstovih časih, pripoveduje, kako ie bilo kaznovano posilstvo neke odlične zakonske žene. Mož. ki jo je posilil, ie dobil tisoč udarcev s palico, kar je pomenilo isto. kakor smrtna kazen, ženi so pa odrezali nos. Stroge kazni zakonske nezvestobe, posebno ženske, so tem zanimivejše, ker svobodna ljubezen sicer po načelih egiptske morale ni bila nič pregrešnega. Med vzroki ločitve zakona je biia tudi ženina bolezen, kar je razvidno iz najstarejše egiptske moralne knjige, ki jo je napisal modri vezir Ptahotep. -Ce zakriviš, da ti zboli žena, ki je bila vesela in ki jo je poznalo mesto, da je bila poštena, ko je živela v dobrih časih, ne goni je od sebe, temveč skrbi za njo in ona bo vesela in cenila bo tvoje priznanje.« Vzrok ločitve zakona je lahko bila tudi moževa lakomnost, ki pravi o nji Ptahotep: »Varuj se lakomnosti, te neozdravljive bolezni, kajti v nji ni zvestobe. Ona razdraži ljubeznivega prijatelja, odda-liuje zaupnika od gospodarja, grdo ravna z očeti in materami in odganja ženo od moža.« Važen vzrok ločitve zakona je bila tudi neplodnost, kajti starim Egipčanom je bil zakon brez otrok nerazumljiv. Bencin iz morske vode? Francoski listi so polni poročil o odkritju, čigar posledice utegnejo biti nedogledne. Albert Saheurs je bil že vse, dninar, šofer, tipograf, notarski uradnik itd., obenem je pa tudi izumitelj. Med drugim je že odkril metodo, kako izpremeniti molekulami sestav gmote in njeno gostoto, kako premagati privlačnost zemlje itd. Zdaj pa pravi, da bo delal bencin iz morske vode. Mož zatrjuje, da njegovo odkritje ni nič presenetljivega, saj je znano, da je blizu petrolejskih ležišč vedno slana voda. To odkritje bi bilo pravo čarovništvo, saj bi pridobivali bencin brez odpadkov, brez postranskih produktov. Saheurs namreč trdi, da bo pridobival iz enega litra morske vode liter bencina, ki bi stal 3 centime. Naprava za pridobivanje bencina iz morske vode je kaj enostavna. Očividci jo opisujejo takole: Skozi tri cilin-drske filtre so napeljane cevi in fikri so zvezani z električno pečjo, ki dobiva tok iz mestne elektrarne. Morska voda prihaja skozi cevi v firter in dalje v električno peč, kjer se destilira v bencin. Kako je prišlo do te presenetljive izpremembe? Morda deloma zaradi peči. v prvi vrsti pa zaradi katalizatorja, s katerim so napolnjeni filtri. In v tem katalizatorju tiči bistvo Saheursovega odkritja. To tajno mož skrbno čuva. ljudje pravijo, da bi jo izdal samo za tri milijarde. Učenjaki seveda pravijo, cfe je pridobivanje bencina iz morske vode iz- IViener IHcmc (Dunajski velesejem) 2. do 8u septembra 1934 (Rotonda do 9. septembra) Valasejem za luksuzne in vsakodnevne potrebščine — Pohištveni velesejem — Mednarodna radio razstava — Tekstilni vel esejem — Oblačilni velesejem — Pletena roba — Kožuho-vina — Domači tekstilni proizvodi MEDNARODNA FILMSKA IN KINO RAZSTAVA Teimični velesejem (Gradbeni in cestno gradbeni velesejem) — Velesejem izumov — Pisarniške potrebščine — Zimsko športna razstava — Zivljenske potrebščine POSEBNE KAZbTAVjfc BBAZDLUE, BOLGARSKE ITAJLLJE in VIADžAKSkK Vzorčni pregled deželno in gozdno gospodarskih pridelkov Nooenega vizuma, z. veiesejmsKG gteaaaoci m poutm. .ujLoil prost prestop avstrijske meje! Maozaram prenočim vizum dobite z velesejmsko izkaznico na meji. Veliki popusti na jugo-alovenskih, madžarskih m avstnjskib železnicah, na Donav: m Jadranskem morju, kakor tudi v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst. kakor tud! velesejrr.ske izkaznice (po Din 50.— lahke nabavite Dri WIener Messe — A.G., Wiea VII. (Dunajski velesejem) m pri njegovah Častnih zastopstvih v LJUBLJANI: Avstrijski konzulat. JTvrseva cesta 33_ Sveza za tujski promet v Sloveniji > Putnik), rvrseva 1» Zveza za tujski promet v Sloveniji ^Putnik«), poaružnica v noteta Ifikttfi* vis-a-▼ta glavnega kolodvora. SFAN0W!l\ E3VOSOBNO STANOVANJE b kabinetom, mansardo — oddam družini brez otrok v Koseškega ulici 20, Kolezija-Tmovo 260? PRIMERNO STANOVANJE v mestnem okolišu iščeta dve osebi za september ali oktober. — Naslov v upravi pod šifro »820'2608«. POLK STROJEPISNI POUK novi tečaji, od 6. do ^8. in od do 9. ure zvečer, šolnina znižana, učna ura Din 2.-. — Začetek pouka 3. septembra. Vpisovanje dnevno od 6. ure dalje. — Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15. 2606 $B$t£3i SODARSKEGA POMOČNIKA sprejme takoj — P. Krušič, Videm pri Krškem. 2610 PRODAM TEHTNICO ZA 5 kg z uteži, mere za olje, krožnik (ovalni, 48 cm) prodam. — Naslov v upravi >SL Naroda«. PUMPARCE modne niače, najboljši nakup. A. PRESKE R, LJUBLJANA. Sv. Petra cesta fttev. 14. 6/T Difaike sobe oglašujte v »Slovenskem Narodu«. — Beseda 0-50 para. ______ _ vam najlepše napravi po izbir: blaga specijalni oddelek zrn aa-vese — RUD. SEVER, Ljubljana, Marijin trg 2. — Kdor ropi blage pr* meni. mu tih is-gotovim brezplačno- *6/1 če oddajate ali *S2ete stanovanje oglašujte v »Slovenskem Narodne — Beseda 0-5« para kijučeno. Petrolej in torej tudi bencin ie zmes ogJjiko-vodika. Obsega torej ogljik; v vodi pa ogljika ni. ne v sladki ne v slani. Transmutacija prvin sicer ne velja za nedosegljivo, nasprotno, to je že dognana stvar, toda po sedanjem stanju vede se da transmtiti-rati samo neskončno majhen del poskusne prvine. Ce bi se pa Saheursu posrečila stoodstotna transmutacija. bi šlo za epohalno odkritje, ki bi preobrazilo ves svet. Ne pudrajte si nosov Angleški zdravnik dr. Just. specijalist za bolezni v nosu in ušesih, je prišel na nov vzrok nahoda, ki se pojavlja zdaj pri damah baje mnogo pogosteje, kakor prej. Nosni katar, iz katerega se večkrat razvije tudi kroničen nahod, pri naših babicah ni bil tako pogost pojav. V prejšnjih časih se je morala ženska močno prehladiti, da je dobila nahod. Pri ženskah naše dobe, ka se sicer utrjujejo s sportom, je pa nahod mnogo pogostejši. Angleški zdravnik pravi, da tiči vzrok v paranju nosu. Dame si vsak čas pudra-jo nosove, da se jim ne svetijo, s tem pa dražijo kožo. kajti v pudru so dra-žiine snovi, razdražena koža pa povzroča vnetje. Dr. Just je često opazil, da je dama izgubila nahod, če se je nehala pudra ti. O tem je poročal na kongresu angleških zdravnikov, kjer je v svojem referatu vali] vso krivdo za nahod pri ženskah na puder. Neka zdravnica pa trdi, da povzroča nahod pri ženskah tudi kaja, posebno če puha ženska dim skozi nos. S tem draži stenico, in sicer še bolj. kakor s pudrom,^ kajti puder ostane na površju, tobačni dim pa pride v nos. Velike prireditve v Varšavi Druga polovica avgusta in septembra sta v Varšavi določena za štiri velike mednarodne kongrese, ki bodo privabili v poljsko prestolico na tisoče odličnih predstavnikov svetovne znanosti, umetnosti in kulture. Varšava pripravlja dragim gostom prisrčen sprejem. Magistrat, kongresni odbori, ministrstva in kulturne organizacije se dobro zavedajo, da tako redke prilike za učinkovito reklamo ne smejo zamuditi, sai je edinstvena in se kar sama ponuja. Zato so spravili na noge ves svoj aparat, da bodo zunanji udeleženci kongresov čim. lepše sprejeti. Danes se je pričel v Varšavi mednarodni kongres geografov, ki se je na njem zbralo 720 delegatov. Kongres bo trajal do 31. t m. Francija je poslala na kongres 60 zastopnikov. Anglija 52. Nemčija 50. Italija 41. Češkoslovaška 20, Švica 18. Rumunija 16. Holandska 14. Sovjetska Rusija 6 itd. Proti tuberkulozni kongres bo otvor-jem 4. septembra. Prijavijen* je že 927 zdravnikov in raziskovalcev tz vseh evropskih držav, pa tudi i7 Kanade Amerike in vzhodne Azije. Poljskih delegatov bo nad 2000. Pripravljalni odbor pravi, da bo to eno največjih zborovanj zdravnikov, kar jih pomni svet. S tem bo Varšava zapisana v knjigo napredka in mednarodnih stikov. Mnogo plodnega in pobuduega pričakujejo tudi od vseslovanskega kongresa jezikoslovcev, ki se prične 20. septembra in bo trajal do 2S. septembra. Te tri kongrese bodo pa spremljale in dopolnile svetovne letalske tekme, ki se prično že 28. t. m. in na katerih bo sodelovalo 46 letal, od teh 15 nemških, S francoskih. 6 italijanskih 11 poljskih. 4 češkosJovaške. 1 angleško in 1 avstrijsko. V Varšavi se zbe ro tudi delegati skoro vseh evropskih a e rok ki bo v mnogi tehnični strokovna ki in predstavniki največjih svetovnir tovarn za izdelovanje letalskih potrebščin. V Varšavi bo zbran cvet letalske tehnike in Poljska ie po pravici ponosna na svojo častno nalogo kot pri redateljica velike mednarodne tekme za Zwirkov pokal. Iz Trebnjega — Vele*ejem*ke legitimacije -Č3Dl. Razliko cene plača vsak poeetnik ve-lesejma pri veleeejmski blagajni v Ljubljani. Ta legitimacija je veljavna za večkratni vstop na veselesejem, do polovi črne voz-nine po železnici pa imajo pravico oni, ki nabavijo še posebno železniško legitimacijo pri odhodni postaji za 5 Din. Vsa r>->jRmJa daje občina. Pose ti Le letošnji jesenski velesejem. — Občina obja\lJa. Premovanje ple-menskiri konj in govedi bo 2. septembra or. 7. uri zjutraj na živinskem sejmišču v Novem mestu pc naslednjem sporedu: od 7. do S. ure prigon živali in postavitev na določena mesta. Ob 8. uri otvoritev prem^-vanj in pozdrav gostov. Do 12. ure poslovanje komisije, nato do 7 5. ure stastavlja-nje ocen in od 16. ure razglas ocen m razdelitev nagrad na veseličnem prostoru. Pristop na razstavni prostor ima le živina novomeškega sreza. Vse pogoje zvedo interesenti pri občinah, prijave pa sprejema g. Franc Malasek do 31. t. m. v Novem mestu, živinorejci, udeležite m te prve tovrstne prireditve, ki ima namen povzdbs-niti živinorejo v srezu. — Poročilo o sokojski prireditve v fefc. Lovrencu, priobčeno v torkovi številki našega lista, je napisal naš redni dopisnik iz Trebnjega in ne morda kdo drugI kar ne^-Icateri namenoma iz že znanih razlogov trdijo. To zaradi točnosti in v vednost ontm ki so to pojasnilo želeli! Iz Maribora — Nje>g. V«!, kralj bo kumoval v Slov. gOrioah: Zakon posestnika Jožeta Fekonje iz Vanetine v Slovenskih goricah je blagoslovljen kar z devetimi sinovi. Devetemu sinu bo boter Njeg. Vel. kralj Alekfiandć: L, ki ga bo zastopal častnik mariborske garnizije. Krst bo v nedeljo 26. t. m y župni cerkvi pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah in mu bo prisostvoval tudi mariborski sreski načelnik g. dr. Seneko\i<^ Otrok bo krščen na kraljevo ime. — Nov odbor pe\sk^ga zb»ra »Glasbene Matice«. Te dni je bil izvoljen nov odbor pevskega zbora >Glasbene matice*, kateremu načeljujeta Jože Malenšek kot predsednik in Franjo Avsenjak kot njegov namestnik. — Zaradi poročnega prstana hot*»ia \ *mrt. V torek je izpila žena nekega delavca v samomorilnem namenu precejšnjo kofličino oetove kisline Strup je pričel takoj delovati in so jo morah reševalci nemudoma prepeljati v bolnico kjer so ji se pdavočasno rešili življenje. Zanimiv je motiv, ki je pripravil mJado ženo do obupnega dejanja. Njen mož. ki ie prišel z dela. jo je zasačil, ko ji je njen prijateli prigovar jal naj zavrže poročni prstan Razumljiv-je, da je sledil med možem in nezvesto l%-no prepir, kar pa jo je tako po trlo. da j* v obupu segla po strupu Bodi ta re>nio na zgodbica v svarilo vsem onim ženam 1-n-terim se zdi zakonski jarem pretežek' — Pobegnila, ker jo je pretepal. Stl nik je zasačil 11-letno deklico Lojzko Su-večevo. ko je prosjačila po mestu. Popelial jo je na policijo, kjer je sirota povedala žalostno zgodbo svojega še tako mladega življenja. Kot siroto jo je sprejel za svor-nekdo iz okolice Ljutomera. Toda z dekletcem ni ravnal lepo. Cesto jo je pretepe1 ta je ni pustil ob nedeljah k službi božji. Zato se je Lojzka napotila kar peš od tvojega neusmiljenega rednika in prišia v Manbru-Sirota bo oddana v mestni Mladinski dom — Popravni izpiti. Na r**a.lni gimnazij v Mariboru bodo popravni izpiti 2o. in 27. tečajni pa 28. avgusta vsakikraf ob uri Vpif>ovanie bo 1. in 3. septembra od & d<-10. ure. Seboj je prinesti davčno potrd^o zadnje l^tno izpričevalo in priiavo. Otvoritvena služba božja bo 10 ^pt*»mbra — Tatvina denarja. Delavka Francki:. Kotnikova iz Studencev r>ri Mariboru a prijavila policiji, da ji ;e nekdo ukra \.A iz garderobe pri Abtu, tr?ovcu a perutnino v Kejžerjevi ulici, kjer je islužb^na. d^nar nico 9 143 Din. Ker je v sardorobo dovoljen vstop vfirsn delavcem, more ok rad An .i nikogar osumiti, _ Vlom t trafiko. V noči na tor*k ^ neznani vlomilec s silo vdrl v trafiko Rore Voelove na Pobrežiu in odnesel 10 zavit kov zetskesa in 10 zavitkov savskega t oba ka, dalfe 50 zavitkov cigaret »Drava«, 100 komadov ,I>rina< cigaret, škatlo >Drava< ciearet in za 50 Din drobiža Trafifcantki ie oškodovana za okroj 500 Din. Policijairi organi i so šHi eicer takoj na delo. vendar ie niso prišli vlomilcu na sled — Nezgode pri sekandrv. Prav občut no se je poškodoval te dni 38 letni delavec Martin Kobal iz Lovnika pri PoUjSanah. Pri sekan iu drv se je neverno vsekal v levo roko in fe moral raradi h jde rane iskati zdravniška pomoči v tukajšnji N^mr. — Kobilo so mu ukradli. Poli ci ja to ja%a* la v torek dopoldne brzojavno obvestilo, da je neznani tat ukradel v nooi na torek posestniku Jožerj Rezuniji iz Šilenc pri Sv Juriju v Slov. Goricah lepo rejeno kobilo Posestnik ie s tatvfno oškodovan za 40f*N Din Jfrejuje; Josip Bopanttč. « 2* »AarodBo oakamoc: 8» J — Za aifftTO m uuk {Jmtmm - vai t#Majw