UREDNIŠTVO ZAH.IE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna !. nadetr.). Uradne ure za stranke bo od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ; : : sprejemajo _ : : s NAROČNINA: celoletna po posti ali s pošiljanj emna dom za Avstro-Ofisko in 15osno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za : ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K ob' . : ; Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje In prazniko .* •* .* oh pol 11. dopoldne. \ •. • UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici j? te v. 6, U., i( uraduje za Btranke od 8. do .2. dopoldne in od 8. do 7.’ zvečer Inserati: enostopna petitvrstioa 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Ui.iaL niejema upravništvo. :: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo Reklamacije lista so poštnine proste. - , Štev« 469. V Ljubljani, v petek dne 27. decembra 1912. Leto II. Hrvaško vprašanje. V Budimpešti in na Dunaju 7 >pet rešujejo hrvaško vprašanje. Kljub diplomatičnemu sko-mizgavanju ot< z. skrivnostkarjev je vendar gotovo, da se ii..^nuje bolezen, zaradi katere je pandur Čuvaj odjadral na dopust, drugače kakor malarija. Mogoče, da je zanj »malerija«, kajti odštevši večni strah, ki ga je imel ta »pri narodu priljubljeni« novodobni junak« pred revolverji in bombami, je bil komisarijat zanj vendar najkrasnejša doba njegovega življenja. Daši je bila ta malopomembna prikazen vedno zaljubljena vase in bi bil nekdanji mali mest. ko-misarček najrajši vedno posnemal purana in pava, se mu vendar nikdar ne bi bilo smelo sanjati, da bo imel kdaj res v banski palači kaj več opraviti kakor poklone delati in ponižno raportirati. Da je bil nazadnje nekoliko mesecev tam doma. da je na Hrvaškem lahko igral grmečega despota kakor nekdaj po kompanijski sobi, to je bilo kakor v pravljici. Toda kar mu Je ostalo od komisarstva, ga bo spominjalo, da le ni bila pravljica, še lepši spomin bi se nabral, če bi mogel ostati vsaj še leto dni vsegamogočni gospodar. Ali to zdaj ne gre. »Dovolili« so mu dopust iz zdravstvenih ozirov, in narobe — filozof, ki Ima sicer dovolj trdo glavo, že razume, kaj to pomeni. Za njegovim komisarstvom stoji pika in nič več se mu ne bo treba tako strašno mučiti z grozovitimi vladnimi posli. Livrirani vratar pred bansko palačo se mu je zadnjikrat poklonil. In zdaj imajo gori, kjer glumijo olimpske bogove, zopet skrbi zaradi Hrvaške. Tisoč govoric frfota po zraku, tisoč kombinacij o novi uredbi položaja na Hrvaškem izhaja iz tisočerih pametnih glavic. Druga je bolj groteskna od druge. Eni vedo, da sc nadomesti Čuvaj le z drugim komisarjem, drugi zatrjujejo, da bo novi podban »homo regius«, tretji so prepričani, da bo zborni poveljnik vodil provizorično vlado, četrti so pa celo poučeni, da bo imel mož. kateremu se izroči usoda Hrvaške, svoj sedež kar v Budimpešti. Eno pa se ponavlja v vseh teh burlesknih gibanjih: Nobeno ne misli niti od daleč na to, kaj pravi, kaj sodi, kaj hoče hrvaško ljudstvo. Narod je samo nekakšna stvar, nekakšen predmet, s katerim se igrajo kakor s figurami na šahu. Burboni se po revoluciji niso ničesar naučili in niso njčfesar pozabili. Takih Burbonov je še dandanes mnogo, prav posebno na Avstro-Ogr-skem. Ker je bilo pod komisarijatom ljudstvo tako speto in potlačeno, da se ni moglo geniti, mislijo^ od božje jeze nad avstro-ogrske narode poslani debeloglavci, da je pocukal Čuvaj že vse Živce iz Hrvatov in popfl vso kri iz njihovih žil, pa se bo zdaj z njimi lahko ravnalo kakor z marionetami. Baje hočejo Imeti »garancij«, da se ne bo nihče več dotikal stebrov ogrsko-hr-vaskega razmerja, to se pravi, da ne bo nihče več pisal zoper ogrsko hegemonijo in zoper izkoriščanje hrvaškega ljudstva. Kakor se pri vojakih izdaja celemu polku ukaz, ki stoji nad vsakim mnenjem in nad vsako voljo, tako grme iz Budimpešte: Sic volemus, sic jubemus! Narodu se pa ne sme niti zazdeti, da je v njem nekaj živega, kar mu brani, da bi si dal nakladati jarme in komate. Ogrski velebečarji stoje seveda na stališču, da je Hrvaška njihova zadeva, o kateri ne sme nihče ziniti besedice, ker se sicer pregreši zoper MAKSIM GORKIJ: Makar Čudra. (Konec.) Vzradostil sem se, zelo vzradostil! — pomisli — bila je smela, krasna deklica ta Radda! Stopila je k njemu, on ni slišal. Položila mu je roko na ramo; Lojko je vztrepetal, zmaknil roke od obraza in je dvignil glavo. In kako je naenkrat skočil pokonci in zgrabil za nož! Oj, zabodel bo deklico — videl sem in sem že hotel poklicati tabor na pomoč, teči k njima, kar slišim: »Vrzi proč! Sicer ti razdrobim glavo! — Poglej!«: v njenih rokah se je zasvetila pištola in namerila jo je Lojku na čelo. Od vraga je bila ta deklica! »No«, sem si mislil, »sedaj sta si enaka po močeh, kaj bo sedaj?« »Poslušaj!« in Radda je zateknila pištolo za pas ter je rekla Zobarju: »Nisem prišla, da te ubijem, ampak da se spravim s teboj- vrzi nož proč!« Lojko ga je vrgel in ji pogledal’mračno V oči. Čudovito je bilo je bilo to, brate! Dva človeka sta si stala nasproti in se kot dve zveri merila z očmi drug drugega, a oba sta bila tako krasna, smela človeka. Gledal je na nju jasni mesec in gledal sem jaz — to je vse. »No, poslušaj me, Lojko: jaz te ljubim!« je govorila Radda. Oni pa je samo zganil z ramami, kot da bi bil zvezan na rokah in na no-gah. »Ze mnogo mladcev sem videla, toda ti si smelešji in krasnejši od njih na srcu in na licu. Vsak izmed njih bi si bil takoj pobril brke — da sem le trenila z očesom, vsi bi mi bili popadali k nogam, ako bi bila hotela. Toda čemu to? Saj že itak niso bili nič kaj hrabri in smeli in jaz fbi jih vse pohabila. Malo je ostalo na svetu hrabrih, možatih ciganov, malo, Lojko. Nikoli šc nisem nikogar ljubila, Lojzko, a tebe ljubim. Ali iaz liubirtt tudi še svobodo! Svobodo pa, vseh deset madjarskih božjih zapovedi. Kljub temu se sme in mora še marsikdo zanimati za hrvaške razmere: tudi mi in tudi Avstrija. Ves rešpekt ogrski saostojnosti; Madjarom želimo toliko svobode kolikor vsem narodom, nič manj ne kakor sebi. Toda kadar je svoboda enega le sredstvo za zatiranje drugega, tedaj splahne ves naš rešpekt pred tako samostojnostjo. In zato ima tudi Avstrija, ki ne leži na luni, tehtne razloge, da se zanima za takozvane »notranje ogrske« razmere. Tista Avstrija, ki se je z neverjetno vervo potegovala za — albansko avtonomijo. ima naposled Hrvaško bolj pred nosom kakor albanski Kras. Prav z albansko akcijo je Avstrija ustvarila prejudic. Ce je za Albance, ki niso imeli doslej še nikakršnega narodnega življenja, ne narodne organizacije, no narodne zavesti, tako potrebna avtonomija, katero jim seveda od srca privoščimo, da bi bili šli morda celo avstrijski polki zanjo na bojišče, tedaj ne bo našla ista Avstrija argumentov, s katerimi bi se mogla odrekati avtonomija avstro-ofTFfkim narodom, zlasti ker zaradi te avtonomije ni treba korakati v krvavi boj. Posebno velja to za Hrvate, ki imajo že davno svoio avtonomijo — na papirju sicer, ■' podnissnb in o^rnntirano. , Česar se ne morejo naši Burboni s te ali one tstrani Litve naučiti, je predvsem to, da se je zadnji čas v Evropi marsikaj izpremenilo, kar kaže, da ni pametno posnemati Turčijo. Na jugu Avstro-Ogrske so nastali novi interesi, pa se ne bo moglo več politično diletantirati po starih vzorcih. Zahteva narodne avtonomije je dobila tako trdno podlago, kakor je še nikoli ni imela in nobeno Čuvajstvo je ne bo več moglo zatreti. Zaradi tega je smešno, če se v Budimpešti sklicujejo na »razmerja« in »vezi« in vsakovrstne zastarele inštrumente. Tako smešno, kakor če bi se kdo skliceval na posest nekdanjega bizantinskega cesarstva. Z balkansko preureditvijo je prišel nov čas, ta pa zahteva tudi novih razmer. In najmodrejši državnik je tisti, ki zna času dati, kar potrebuje. To se močno, razlikuje od madjarskih pretenzij, in to mora tudi Avstrija imeti pred očmi. Nacionalni program socialne demokracije, ki zahteva avtonomijo za vse narode, postaja akuten. Avstrija mora misliti na svojo varnost na jugu in do te ji odpira najvarnejšo pot zadovoljitev narodov. Temu interesu Avstrije tudi Madjari s svojo megalomanijo ne smejo stati na poti. Program avtonomije se mora razširiti preko cele monarhije in povsod izvesti, stara šara pa spada v ropotarnico. Hrvaško vprašanje pa se mora reševati tako, da bodo Hrvati dobili, kar jim po pravici gre, ne pa da bo par madjarskih oligarhov povečalo svoje krivične privilegije. Vsaka druga pot je napačna in nevarna — zdaj bolj kot prej. Manifest internacionale.* (Konec.) Posebno pozornost imajo socialno demokratične stranke na Avstro-Ogrskem, kakor tudi socialisti v Italiji posvetiti albanskemu vprašanju. Kongres priznava pravico albanskega naroda do avtonomije. Protestira pa proti * Nadaljevanje interpelacije poslancev Adler, Pernerstorfer, Seitz in tovariši z dne 20. decembra 1912. temu, da bi postala Albanija pod plaščem avtonomije žrtev avstro-ogrske in italijanske gospodarske pohote. V tem vidi kongres ne le 'nevarnost za Albanijo samo, temveč tudi »groženje miru med Avstrijo in Italijo. Samo kot avtonomen ud demokratične balkanske federacije more Albanija imeti zares samostojno življenje. Kongres poziva torej socialne demokrate na Avstro-Ogrskem in v Italiji, naj pobijajo vsak poizkus svojih vlad. ki bi imel namen potegniti Albanijo v njih vplivno sfero, in naj nadaljujejo svoje delo za utrditev prijateljskih razmer med Avstro-Ogrsko in Italijo. Temboli je nerazumljivo, da je ostala v veljavi konfiskacija zadnjih dveh stavkov sledečega odstavka, dočim na Pred-arlskem nista zapadla konfiskaciji: Z velikim veseljem pozdravlja kongres protestne stavke ruskih delavcev kot jamstvo, da okreva proletariat na Ruskem in na Poljskem od udarcev, ki mu jih je prizadela carska protirevolucija. V tem spoznava kongres najmočnejše jamstvo proti zločinskim spletkarijam carizma, ko je krvavo porazil narode svoje dežele, ko je neštetokrat izdal balkanske narode in jih prepustil njihovim sovražnikom, opoteka med strahom pred posledicami, ki bi jih vojna imela zanj, in med strahom pred gonjo nacionalističnega gibanja, katere je bil sam ustvaril. Če se carizem zdaj zopet napravlja, da bi se delal osvoboditelja narodov na Balkanu, tedaj nastopa le zato tako, da bi pod to hinavsko pretvezo zopet osvojil nadvlado na Balkanu. Kongres pričakuje, da bo okrepčani mestni in kmetijski proletarijat Rusije, Finske in Poljske raztrgal to 'mrežo laži, da se bo uprl vsaki vojni pustolovščini carizma, da bo pobijal vsak napadalni namen, bodisi na Armenijo, bodisi na Carigrad, in da bo osredotočil vso svojo moč okrog obnovitvi revol ti c. osvobojevalnega boja proti carizmu. Saj je carizem tudi upanje vseh reakcionarnih sil v Evropi in zagrizen sovražnik de-demokracije narodov, nad katerimi vlada, tako da mora vsa internacionala smatrati za eno svojih najodločnejših nalog, da ga strmoglavi Nasprotno pa je dunajsko sodišče razveljavilo konfiskacijo sledečega mesta: Najvažnejša naloga v akciji internacionale pa pripada delavskemu razredu v Nemčiji, .Franciji in Angliji. V tem hipu je naloga delavcev teh dežel, zahtevati od svojih vlad, da odrečejo Avstro-Ogrski kakor tudi Rusiji vsako podporo, da se vzdrže vsakega vmešavanja v balkanske zmede, in da ohranijo brezpogojno nevtralnost. Vojna med tremi vodilnimi kulturnimi narodi zaradi avstrijsko-srbskega pristaniškega spora bi bila zločinska blaznost. Delavci Nemčije in Francije ne morejo priznati, da obstoja kakršnakoli s tajnimi pogodbami povzročena dolžnost za poseganje v balkanski konflikt. Če pa bi v nadaljnem vojaškem razvoju propad Turčije povzročil omajanje osmanskega gospodstva v Prednji Aziji, imajo socialisti na Angleškem, Francoskem in Nemškem nalogo upreti se z vso močjo osvojevalni politiki v Prednji Aziji, ki bi morala dovesti naravnost do svetovne vojne. Za največjo nevarnost za evropski mir smatra kongres umetno goieno nasprotstvo med Veliko Britanijo in nemško državo. Kongres priznava torej trud delavskega razreda v obeh deželah za premostitev tega nasprotstva. Za najbolje sredstvo v ta namen smatra sporazum med Nemčijo in Anglijo o ustavitvi pomorskega oboroževanja in o odpravi pomorske plenilne pravice. Kongres poziva socialiste v Angliji in Nemčiji, da nadaljujejo agitacijo za tak sporazum. Premaganje nasprotja med Nemčijo na eni, Francijo in Anglijo na drugi strani bi odpravilo največjo nevarnost za svetovni mir, omajalo bi moč carizma, ki izkorišča to nasprotje, onemogočilo napad Avstro-Ogrske na Srbijo in zagotovilo svetu mir. Temu cilju se ima torej pred vsem posvetiti delo internacionale. Nasprotno pa je nerazumljivo, da je dunajsko sodišče potrdilo konfiskacijo sledečega odstavka: Kongres konstatira. da je vsa socialistična interntcionala složna glede na ta načela zunanje politike. Delavce vseh dežel poziva, da zoperstavijo kapitalističnemu imperializmu silo mednarodne solidarnosti proletariata. Gospodujoče razrede vseh držav svari, da ne poostri z vojnimi akcijami že bolj bede množic, katero povzroča kapitalistični način proizvajanja. S povdarkom zahteva mir. Vlade naj ne pozabijo, da ne morejo ob sedanjem stanju Evrope in z ozirom na razpoloženje delavskega razreda ne morejo izzvati vojne brez nevarnosti zase; spomnijo naj se. da je nemško-fran-coski vojni sledil revolucionarni izbruh komune, da je rtisko-japonska vojna razgibala revolucionarne sile narodov ruske države, da je tekmovanje v vojaškem in pomorskem oboroževanju nezaslišano zaostrilo razredne konflikte na Angleškem in na kontinentu in povzročilo velikanske delavske stavke. Bilo M blazno, če bi vlade ne razumele, da mora že sama misel na grozote svetovne vojne Izzvati ogorčenje In upornost delavskega razreda. Proletarci občutijo kakor zločin, da bi morali streljati drug na drugega za profit kapitalistov, za častihlepnost dinastij, ali pa za višjo slavo diplomatičnih tajnih pogodb. Če hočejo vladne sile prerezati vsako možnost normalnega razvoja in s tem prignali proletariat do obupnih korakov, bi morale same nositi vso odgovornost za posledice krize, ki bi jo same povzročile. Osvobodilo je dunajsko sodišče naposled sledeče mesto: Internacionala bo podvojila svoj napor, da prepreči vojno, naglašala bo svoj protest vse krepkeje, dajala bo svoji propagandi vse ener« gičnejšo in obsežnejšo obliko. Zato »nalaga kongres internacionalnemu socialističnemu tajništvu, da s čim večjo pozornostjo zasleduje dogodke ter da vzdržuje m krepča zvezo med proletarskimi strankami, naj se zgodi karkoli. Proletarijat se zaveda, da je v tem trenotku nositelj vse bodočnosti človeštva. Da prepreči uničenje cveta vseh narodov, katerim prete vse ostudnosti moritve množic, lakote in kuge, bo proletarijat porabil vso svojo eneržijo. Tako se obrača kongres do proletarcev in socialistov vseh dežel, da dvignejo svoj glas v tej odločilni uri. Razglašajte svojo voljo v vseh oblikah in na vsakem kraju. Dvignite svoj protest z vso silo v parlamentih! Združite se v množicah za velike manifestacije! Izrabite vsa sredstva, ki Vam jih daje organizacija in sila proletarijata v roke! Skrbite za to. da bodo imele vlade venomer pazno in strastno voljo Lojko, bolj ljubim nego tebe. A brez tebe ne morem živeti. Glej, jaz hočem, da si moj z dušo in s telesom, slišiš?« — On se je smehljal. , »Slišim! Radost je v mojem srcu, poslušati tvoje besede! No, govori dalje!« »Toda še to. Lojko: vseeno je, kako se ti vrtiš in obračaš, jaz te premagam, moj bodeš. Torej ne izgubljaj zastonj časa — pred teboj te čakajo moji poljubi in moje ljubkovanje... vroče te bom poljubovala, Lojko! Pri mojih poljubih boš pozabi! na svoje smelo, ponosno življenje in živahne pesmi tvoje, ki tako rado-ste mlade cigane — junake, ne bo nič več donela po stepi — pel boš zaljubljene, nežne pesmi tvoje, ki tako radoste mlade cigane - junake, ne bo nič več donela po stepi — pel boš zaljubljene, nežne pesmi meni, tvoji Raddi. Ne izgubljaj, torej zaman časa — povedala sem ti že; jutri se mu boš pokoril kot starejšemu tovarišu junaku. Priklonil se mi boš k nogam pred celim taborom in poljubil boš mojo desno roko — in tedai bom tvoja žena. . »Vidiš kaj je zahtevala vražja deklica! To je bilo nezaslišano; le pri Črnogorcih je bilo tako prea davnimi časi — so govorili stari ljudje — toda pti ciganih — nikoli! Pobratimstvo z deklico, z žensko! Na-a, pomisli, sokol, ali ni to presmešno? Lomi si celo leto glavo in ne stuhtaš ničesar temu podobnega! »Lojko je skočil na stran in je zarjul skozi celo stepo, kakor da bi bil ranjen v srce. Radda je vztrepetala, a ni se izdala. »No, zdravstvuj do jutra, a zjutraj storiš, kar sem ti zapovedala. Slišiš, Lojko!« »Slišim! Storil bom« — je zastokal Zobar m stegni! roke proti njej. Ona ga ni niti pogledala in zazibal se je kot drevo, ki ga je zlomil veter, in ie padel na tla, ihteč in smejoč se. »Tako j- mučila mladca prokleta Radda. S težavo sem ga zopet spravil k zavesti. »Ej! Kateremu vragu more kaj rabiti, če ljudje ginevajo v žalosti ? Kdo rad posluša, kako ječi in se trga od bolesti človeško srce? in se trga od bolesti človeško srce? In sedaj pomisli to! »Vrnil sem se v taborišče in sem o celi stvari pripovedoval starcem. Premislili so in so sklenili počakati, da vidijo, kaj sc bo zgodilo iz vsega tega. Iztekla pa se je stvar takole: Ko smo se zvečer vsi zbrali okoli ognja, je prišel tudi I ojko. Bij je ves v zadregi in skozi noč je silno shujšal, oči so mu vpadle; pobesil jih je proti tlom in, ne da bi jih dvignil, nam je dejal: »Tako je s stvarjo, tovariši: izprašal rem si ter noč srce in nisem našel prostora v ni in za svoje staro, svobodno življenje. V njem živi samo Radda — to je vse! To je ona krasc ica, Radda, ki se posmehuje kot carica! Ona svojo svobodo bolj ljubi nego mene, a jaz jo ljubim bolj kot svojo svobodo in sem se odločil pasti Raddi pred noge; tako mi je ona zapovedala, da bi vsi videli, kako je njena krasota ukrotila smelega Lojka Zobarja, ki se je, predno je videl njo, igral z deklicami kot sokol z racami. Potem pa bo postala moja žena in me bode negovala in poljubovala, da se mi ne bo več ljubilo vam prepevati pesmi in ne bom žaloval za izgubo svoje svobode! Ni-li tako, Radda?« — Obrnil je oči proti njej in jo je tužno pogledal. Ona je molčala, strogo prikimala z glavo in pokazala z roko na svoje noge. A mi srno gledali in nismo razumeli ničesar. Zahotelo se nam je zbežati daleč stran, samo da ne bi videli kako bo padel Lojko Zobar k nogam deklice — žensks, in najsi bode ta deklica tudi sama Radda. Neki čuf sramote, sočutja in žalosti se nas je polastil. »Ej, ne hiti tako, prideš še dosti zgodaj, boš še sit...«, se je zasmejal on; kot da bi bilo jeklo zazvenelo, tako se je zasmejal. »To je torej cela stvar, tovariši! Kaj mi sedaj še preostaja? Preostaja mi le še poskusiti, ali ima moja Radda res tako trdo srce, ka- kor ga je kazala proti meni. Poskusiti hočem sedaj, oprostite mi. bratje!« »Ej! še predno smo mogli slutiti, kaj hoče storiti Zobar, in že je ležala Radda na zemlji in v njenih grudih je do ročaja tičal krivi nož Zobarjev. Mi smo otrpneli. »A Radda je potegnila nož iz prsi. vrgla ga stran zatisnila smehljaje rano s kito svoijh črnih las in je rekla glasno in razločno: »Ostani zdrav, Lojko! vedela sem, da boš tako storil!« in je umrla. »Si-li razume! deklico, sokol?! Proklet naj bom na vekov veke, a bila je vražja deklica ta Radda! Da, da! »Ej! sedaj hočem pasti k tvojim nogam, ti kraljica ponosna!« je zakričal Lojko, da se je razlegalo po celi stepi; vrgel se je na zemljo, vsesal svoje ustnice v noge mrtve Radde in obležal kot mrtev. Mi smo sneli šapke in stali molče okrog. »Kaj porečeš k tej stvari, sokol? Da, da! Nur je hotel reči: »Treba ga bo zvezati!« Toda nobena roka bi se ne dvignila zvezat Lojka Zobarja, prav nobena, in Nur je to vedel. Zamahnil je z roko in je odšel v stran. Danila pa je pobral nož, ki ga je bila vrgla Radda stran, dolgo je gledal nanj in sive brke so mu trepetale; na nožu se še ni ohladila Raddina kri in bil je tako kriv in oster. Nato pa je stopil Dani'a k Zobarju in mu je zasadil nož v hrbet iv 10 nasproti srca. Saj je bil vendar Raddin o: j ta stari vojak Danila! »Tako je prav!« je jasno vzkliknil Lojko, obrnivši se k Danilu, in je padel na prsi k svoji Raddi. »A mi smo gledali. Pred nami je ležala Radda; stiskala je z roko kito las na svoje grudi in njene odprte oči so bile obrnjene proti jasnomodremu nebu, a pri njenih nogah je ležal stegnjen smeli Lojko Zobar. Gosti kodri so mu padali na obraz in ni bilo možno videti njegovega obličja« proletanjata do miru pred očmi! Zoperstavite tako kapitalističnemu svetu izkoriščanja in ubi-ania množic proletarski svet mirti in bratstva! ♦ * * Samo glede na stavka »Rajglašajte svoio voljo v vseh oblikah in na vsakem kraju!« ter »Izrabite vsa sredstva, ki Vam jih daje organizacija in sila proletarijata v roke!« je ostala konfiskacija v veljavi. Vprašamo Vas, gospod justični minister, če hočete naposled pojasniti dunajskemu državnemu pravdniku, da ima izpolnjevati svojo službo manj brezvestno, kajti če so mu Vaši ukazi že sveto pismo, naj vsaj čita časopise, ne pa da konfiscira članke kar povprek. Vprašamo Vas, gospod minister, če naposled spoznavate, da je bila konfiskacija zgodovinskega dokumenta, ki se Je po vsej Evropi lahko neovirano razširjal- sposobna, da naravnost kompromitira ugled Avstrije in njene vlade?« Bečarska volilna reforma. Na ogrski volini reformi je že osem let zastavljena beseda ogrskega kralja, ki je v vsakem prestolnem govoru obetal ljudstvu splošno in demokratično volilno pravico. Malopridna kotmpanija Lukacs & Tisza, ki gospodari in strahuje sedaj na Ogrskem, Je izdelala prav infamen načrt, kako bi ogrsko ljudstvo ocifianila za obljubljeno volino pravico, in y soboto je bil ministrski predsednik na Dunaju, 'da dobi za svojo volilno »reformo« cesarsko predsankci'0. Ampak mož Je imel smolo: bu-dimpeštan -Acmu našemu glasilu »Nepsavi«, se Je posrečilo, da Je dobilo v roke izdelek in ga objavilo. Ministrski predsednik bi rad popravil neugodni vtisk, ki ga Je na vso javnost napravilo razkritje njegovih nakan, in je dal razglasiti. da v objavi ni ne utemeljevanja, ne statističnih podatkov, vsled česar da izgleda načrt vse drugače in popačeno. Lukacsevo jecljanje, ko je bil pri nečednem poslu in flagrantl zasačen, je navaden nezmisel. Zakaj vsi »argumenti« in vsa »statistika« ne morejo iz podlega pa-skila napraviti poštene volilne reforme. Vladni načrt je najnesraronejša žalitev demokratičnega dela, predrzna norost, kakor Je doslej madjarskl oligarhi še niso zagrešili. Po novi volilni reformi imajo s štiriindvajsetim letom volilno pravico le tisti ogrski državljani, ki so z dobrim uspehom dovršili srednjo šolo. Ostala »sodrga«, ki ni posedala po gimnazijskih klopeh in Je dokončala le šest ljudskih razredov, ima volilno pravico še le s tridesetim letom, ako plačuje kaj direktnega davka, ali pa Ima samostojno trgovino ali obrt; nastavljene! in delavci v industrijskih podjetjih pa samo tedaj. ako so v trdni službi, poljedelski delavci, ako so tri leta brez prestanka hlapčevali svojemu gospodarju. Ljudje, ki nimajo šolskega izpričevala, a znajo čitati in pisati in so dopolnili trideseto leto. imajo po vladnem načrtu volilno pravico, ako plačujejo vsaj dvajset kron direktnih državnih davkov ali pa imajo osem katastralnih oralov zemlje; tudi industrijski delavci Imajo v tej rubriki volilno pravico, ako so vsal dve leti pri enem delodajalcu, poljedelski sužnji, ako zadnjih pet let niso menjali gospodarja. Ne glede na znanje čitanla in pisanja Imajo volilno pravico tridesetletniki, ako plačujejo vsaj 40 kron državnih direktnih davkov ali pa imajo šestnajst katastralnih oralov zemlje. Predrznost vladnega načrta Je zlasti Jasna iz določb o volilni pravici delavcev. Prvič je ta pravica silno omejena, vdrugič pa je problematična in popolnoma odvisna od dobre volje delodajalca. Zakaj oligarhi dekretirajo: Za vse one, ki dobe volilno pravico, ako so služili gotovo dobo pri enem gospdarju, je predpisana doba prekinjenja, ako jih delodajalec iz zakonitega razloga odpusti iz službe ali ako sami brez zakonitega razloga izstopijo iz služ-Oe. Izpor ali stavka zadavi delavskim množi- Stali smo globoko zamišljeni. Brke starega Danila so se tresle in naježile so se njegove goste obrvi. Gledal je v nebo in molčal. Nur pa le siv kot mišatnik* legel z obrazom na zemljo fn zaplakal tako. da so kot list v vetru trepetale njegove stare rame. »Imel pa je tudi vzrok za čem plakati, sokol moj! Tako ]e bilo! »Ce greš, hodi po svojem poti in ne kreni nikoli v stran, od njega. Idi naravnost. More-oiti tudi zastonj pogineš. To je vse, sokol!« Makar je utihnil, spravil pipo v mehur In eapel čekmenj na prsih. Rosil je dež, veter Je Postal močnejši in morje je bobnelo zamolklo •n srdito. Konji so prihajali drug za drugim k tigašujočemu ognju, in ko so naju zapazili s svojimi velikimi, umnimi očmi, so obstali nepremično in naju obkrožali s tesnim krogom. »Hop, hop, ehoj!« jim je prijazno klical Makar in, potrkavši z dlanjo svojega ljubljenega vranca po vratu, se je obrnil k meni in je dejal: »Cas je iti spat!« — Zavil si Je glavo v Čekmenj. raztegnil se mogočno po tleh in je utihnil. Meni pa se ni ljubilo spati. Zrl sem skoči stepno temino proti morju, in v zraku je pred nojimi očmi plavala kot carica krasna, ponos-ia postava Radde. Pritiskala je z roko kito -rmh las k rani na grudih, in skozi njene temne enke prste je curljala kaplja za kapljo kri in padala na tla kot ognjeno-rdeče zvezdice. A za njo je plaval vsesan v njeno peto Aneli mladec junak Lojko Zobar; njegov '»braz so zakrivali gosti Črni kodri, in izpod njih jo rosile mnoge hladne in velike solze . Dež se je vsipal gostejše in morje Je presevalo mračno, svečano himno ponosnemu pa-■u krasnih ciganov — Lojku Zobarju in Raddi, lčeri starega vojaka Danile. A ona oba sta krožila v nočni temini lahno irez šuma in nikdar ni mogel krasni pevec Loj-ro doseči ponosne Radde... * Falco rusticolus. cam volilno pravlcdi Volilno pravico iie delavcem zakon, temveč — delodajalec. Glasovanje Je — izimŠi 60 do 65 mestnih okrajev — javno in so vsi odvisni volild postavljeni pod kontrolo; na ta način hoče vladajoča kotenja paralizirati »škodljive« posledice razširjenja volilne pravice in utrditi svoje zibajoče se pozicije. Vladni načrt v svoji celoti je nemarno be-čarsko zmašilo, ki hoče s kompliciranimi določbami ogoljufati ogrsko delavstvo za volilno reformo in uropati nemadjarskim narodnostim še tisto revno zastopstvo, ki ga imajo sedaj. Ob strahovladi, ki jo izvaja že sedem mesecev grof Tisza, se ne bi bilo prav nič čuditi, da vlada s pomočjo bajonetov in svojih parlamentarnih mamelukov izvede tudi to zlodejstvo in uzakoni svojo volilno »reformo«. Izpolnitev svečano in ponovno dane obljube ta zanikrna karikatura demokratične volilne reforme ni in boja za enako pravico, ki Je razgibal vse sloje ogrskega ljudstva, taki ciganski manevri ne morejo ustaviti. Vprašanje Je, kako dolgo bodo na Dunaju še mirno opazovali malopridno početje zanikarne dvojice Tisza-Lukacs? HENRIK WEBER: Socializem in vojna.* (Dalje.)* Tako politika stare internacionale nikakor ni bila politka miru. Smatrala je vojno za neizogibno posledico kapitalističnega načina proizvajanja. še-le s kapitalizmom da bo izginila vojna nevarnost. Dokler obstoja kapitalizem, da je mir utopija. Proletarijat pa da ne more stati bojni politiki gospodujočih razredov brez zanimanja nasproti. Skušati, da jo mora potisniti v smer. katero zahteva njegov interes. Njegov najvišji interes pa da je uničenje Rusije. Tradicija stare internacionale še danes vpli va na politiko socialnodemokratičnih strank. Na Francoskem so zlasti marksisti, ki Jih Je vodil Guesde, nasprotovali mirovnim tendencam, katere so hotele omogočiti vojno bodisi z mirnim sredstvom pogodb, sklenjenih potom mirovnih sodišč, bodisi z bojevitim sredstvom splošne stavke; tem tendencam so nasprotovali marksisti z naukom, da more vojna izginiti šele takrat, ko izgine kapitalizem. Na Nemškem se je bojevala »skrajna strankina levica«, zbrana okoli »Leipziger Zeitung« in »Bremer Biirger-zeitung« proti zahtevi po razorožitveni pogodbi z Anglijo z utemeljevanjem, da je razoroženje toliko časa utopija, dokler obstoja kapitalizem. Na Angleškem je ono krilo socialne demokracije, ki ga je vodil Hyndman, zastopalo mnenje, da je, kakor preje Rusija, sedaj Nemčija najnevarnejša sovražnica evropske demokracije in da toraj Anglija potrebuje močno mornarico, po mnenju mnogih socialistov (Blatchford) tudi na splošni dolžnosti slonečo milico za obrambo nmških napadov. V Avstriji so se poljski so-drugi izjavali ponovno, da Je močna, brambe zmožna Avstrija potrebna za obrambo ruskega prodiranja. Ali vse te smeri zastopajo vendar samo manjšine socialističnih strank svojih dežel. Vodilne ideje internacionale se zelo razlikujejo od njih. Staremu marksizmu lastno bojno stališče proti Rusiji tudi dandanes ni brez vpliva. Tudi v zadnji krizi ie našlo glasnega odziva v mogočnih napadih na carizem v manifestih balkanskih socialistčinih strank, avstrijske splošne ek-sekutive. internacionalnega sociaiitičnega biroja; v propagandi nemških, francoskih in angleških socialistov za sporazumljenje teh treh dežel, katero naj bi omejilo moč ruskega carizma, ki izrablja njihovo nasprotje; v Rennerjevem govoru proti Schacherlu na zadnjem strankinem zboru nemško-avstrijske socialne demokracije. Tudi »revolucionarna frakcija« poljske socialistične stranke« se sklicuje v svoji Rusiji sovražni agitaciji na marksistično tradicijo. Ali politika internacionale se ne uravnava nič več pretežno po teh pomislekih. Njen najvišji cilj ni nič več boj proti Rusiji, temveč ohranitev miru. Politika socializma ima s politiko Marxa in Engelsa izza 1. 1853. veliko manj skupnega kakor s politiko fritrederjev (proste trgovine), ki jo je Marx pobijal, s politiko Cob-demistov in Brightistov izza časov krimske vojne. Ta obrat internacionalnega socializma si je treba tolmačiti iz spremembe v razmerju moči, katero je Evropa doživela izza onega časa, v katerem sta Marx in Engels formulirala in ustvarila svojo Rusiji sovražno politiko. (Dasje prih. * »Der Kampf«, VI. 3. str. 97 in sled. Ljubljana in Kranjsko. — Založba »Zarje« ima danes od dvanajstih do ene seio v redakciji. — Božični prazniki so prinesli letos prav malo one poezije, ki jo človek izza mladih let pričakuje, kadar se razgrinjajo jaslice in prižigajo lučke na božičnem drevesu. Že vreme je bilo sovražno pravi idili. Bil je bolj april kakor december, ceste in ulice so bile blatne, včasih je pršelo, včasih je čemerna megla zavila vse mesto v svoj zopernl plašč. Kdor ni zakuril peči, je pa vendar imel prav neprijazno sobo. In bilo je letos dosti takih neprijaznih izb, zakaj draginja in pomanjkanje denarja se čuti na vseh koncih in krajih. Že nekoliko let se uče ljudje, kako se je treba omejevati ob kritičnih časih; ali toliko se niso mogli naučiti, da jim ne bi bila letošnja zima prinesla novih težav. Z vremenom bi ljudle še na kakšen način sklenili kompromis; s praznim žepom ga je veliko težje skleniti. Balkanska vojna in vse, kar ji je sledilo, Je prav korenito pokvarilo božično veselje. Malo Je družin ki bi se bile na sveti večer lahko polnoštevilno zbrale; skoraj povsod so se na tihem aii pa glasno izpraševali: Kakšen božič ima neki sir ali brat pod puško? In čeprav jih je bilo inarii pri mizi, niso bili deleži po- »anteznlkov nlfi večji. Edino, kar Je nekoliko ublažilo nebožlčno razpoloženje, so bile zadnje vesti pred prazniki, katere so ugodneje govorile o ohranitvi miru. Kako je drag ta način ohranjevanja, pa čuti vse prebivalstvo, pa si ne želi, da bi imelo še več takih božičev. Iluzija, ki jo ustvarjajo zvonovi in svečice, ne more pričarati blagostanja, ki Jo rnoloh tako temeljito razdira, da imajo ljudje ob največjih praznikih več skrbi kakor veselja. — Danzers »Armeezeitung« je vojaški list, o katerem trdijo oficielni vojaški krogi, da je popolnoma privatno podjetje. To morajo oni seveda bolje vedeti kakor mi. Toda privatno ali neprivatno — na vsak način je list tako čudovito neumen, da na tem polju lahko izdrži marsikatero konkurenco. Odkar je izbruhnila na Balkanu vojna, je od vseh dobrih duhov zapuščeno glasilo s pravo srednjeveško krvoločnostjo hujskalo Avstrijo na vojno in če bi imel usmiljenja vredni penzionist pri tem listu odločevati v politiki, bi se naši vojaki že tepli s Srbi, z Rusi. morda z vso Evropo. Srčna želja novega, močno zmanjšanega Napoleona se ni izpolnila, pa so zdaj njegovi možgani dali novo, veliko, čudovito, senzačno, patentno, ženialno idejo od sebe. »Armeezeitung« razpisuje nagrado za brošuro, s katero hoče rešiti ves stari svet novih Hunov in Avarov. Brošura mora opisati »zmote in škodljivost socialne demokracije«, nagrada za to imenitno delo pa znaša 1000 kron. Čeden honorar ček za malo brošuro! Človek bi kar sedel, da si ga zasluži. Na prvi pogled je delo sicer težko. Včasi so se že krepkejše glavice ukvarjale z uničenjem socialne demokracije, pa niso imele prave sreče. Ali če se presodi, koliko pojma imajo pri »Armeezeitung« o socializmu in o socialni demokraciji, tedaj Je gotovo, da zahteve za to brošuro ne bodo prevelike, pa bi Jih celo »Boltatu Pepe« premagal. Pa kaj hoče duhoviti list s to brošuro? — V tem tiči vsa ženialnost. Zakaj če se socialni demokraciji zabavlja v krščansko-soclalnih, v patrio-tardarskih, v narodnjakarskih listih ali pa v posebni brošuri, je že vse eno. Ali ta brošura bo le sredstvo za velikansko pokončanje socialne demokracije. Dobiti Jo imajo mladi oficirji, da zajamejo iz nje znanje, ki ga imajo potem vcepljati rekrutom . . . Treba se je močno premagovati, da se človek ne nakrohoče na nepravem mestu, če zve za to vnebovpljočo neumnost. Kako Je to značilno za praznoto, ki se potika po možganih teh socialistožrcev: Prečita! bro-šurico, pa pojdi v boj zoper socializem kakor sv. Jurij zoper zmaja! Drugi ljudje mislijo, da je treba najprej poznati to, proti čemur se hoče človek bojevati. In da še spozna socializem, je treba precej več kakor brošurico, ki Jo razpisuje »Armeezeitung«. Ljudje, ki znajo študirati bolj kakor poprečen, za sabljo, ne pa za knjigo vzgojen lajtnant, se uče leta in leta, preden se upajo govoriti o socializmu. Mlad praporščak ali poročnik, ki še nikdar ni slišal, kaj je proizvajanje blaga, organizacija razpečavanja, rentni prirastek ali pa konzumna potreba, naj pa kar prečita petdeset strani kakšne površne brošure, pa bo sposoben, da bo rekrutom predaval o socializmu! Ne vemo, kaj misli vojno ministrstvo o tej briljantni ideji. Ali če bi nas vprašalo, bi mu z vsemi jeziki svetovaii, naj le kar uvede ta nauk v kasarnah. Take agitacije doslej še nismo imeli; če jo napravijo, dobimo zaveznike, sicer neprostovoljne, ali tako koristne, da sami ne bi mogli boljše propagande. Na) vpeljejo v kasarnah protisocialističen nauk, pa bomo dobili iz vojašnic toliko socialistov, da bo kaj. Bojimo se le, da Krobatinu ideja »Armee-zeitunge« ne bo tako všeč, da bi se realizirala. Zato pa ima tisti, ki si hoče zaslužiti nagrado, še lažje delo. Kajti brošura nazadnje vendar ne bo nič druzega kakor makulatura. — Nekoliko državnozborske statistike. Zgovornost avstrijskih poslancev je veliko večja nego v vsakem drugem parlamentu. Tega ne dokazuje samo nekoliko obstrukcionističnih govorov, pri katerih so posamezni poslanci »•—>-bijali rekorde« in kjer je bilo pravzaprav jako malo resničnega govorjenja, ampak vsa statistika avstrijske parlamentarne retorike. Zapisnik zbornice šteje za zasedanje od 17. julija 1911 do 13. decembra 1912, to Je za 127 sej, 6201 tiskano stran znanega četvernega formata. Na teh straneh je 975 govorov, ki pripadajo 337 govornikom. 179 poslancev še ni govorilo, odkar se je sešel sedanji parlament. Največkrat sta govorila poslanca Seitz (socialist) in Fresl (češki rad.), namreč vsak po šestnajstkrat. Dva-' najstkrat je govoril Choc (češki rad.), desetkrat dr. Renner (soc.), Breiter (poljski divj.), Bufl-val (češki rad.) in dr. Ofner (divj.); devetkrat Daszynski (soc.) in Stfilzel (nemški nac.); osemkrat Biankini. Friedmann, German, Jer-zabek, Schraffl, Stark, Steinwender; sedemkrat Benkovič, Kalina, Konstantin Lewickl, MarkhI, Miihlwerth. Steinhaus, Šmeral; šestkrat Bugatto, Ellenbogen, Adolf Gross, Heilin-ger, Hummer, Jarc, Kemetter, Kotlaf, Kramaf, Malik, Antonin Nemec, Pollauf, RybaF, Tresič, Waber, Zahradnik; petkrat Adler, Baechle, Dia-mand, Dulibič, Gustav Gross, Jirasek, Koerner, Korošec, Kuranda, Licht, Jos. Neumann, Oku-niewski, Pantz, Pitacco, Schiirff, Smodlaka, Verstovšek, Winarsky, Leo Winter, Vitijk, Zen-ker. Štirikrat je govorilo 32 poslancev, med njimi socialisti Glfickl, Habermann, Liebermann, Prokeš, Seliger, Stlribrny in Tušar, ter Slovenci Gostinčar, Hladnik, Krek in Hrvat Laginja. Po trikrat je govorilo 52 poslancev, med njimi socialisti Aust, Binovec, Cingr, Czech, Forstner, Hillebrand, Leuthner, Pittoni, Rieger, Scha-cherl, Schiegl, Tomschik, Vacek in Maks Win-ter, Slovenci Jankovič, Povše in Šušteršič ter Hrvat Ivčevič. Po dvakrat je govorilo 82 poslancev, med njimi socialisti Abram, L6w, Marek. Modraček, Pik, Prošek, Reger, Resel, Schuhmeier, Vanek, ter Slovenci Demšar, Grafenauer in Ravnihar .Po enkrat je govorilo 109 poslancev. — »Društvo ljubljanskih mizarjev in sorodnih strok« vabi k XVII. Silvestrovi veselici, ki vrši v torek, dne 31. decembra t. 1. v Svica-(ttl Igra PliliukM čflfci oktet. Spored bo jako obširen: srečoiov, šaljiva pošta itd. Po dovršenem sporedu ples. Začetek točno ob 8. zvečer. Vstopnina za osebo 50 vin. Vstopnice preskrbi iahko vsak član, dobe se pa tudi na dan veselice pri blagajni. Ker je čisti dobiček namenjen skladu za onemogle člane ter vdo-, vam in sirotam, vabi k mnogobrojni udeležbi veselični odsek. Kakor običajno vsako leto, se bodo tudi letos prireditelji potrudili, da bo veselica prav izvrstno animirana. Kdor se torej hoče na koncu sarega leta in ob pričetku novega leta prijetno zabavati, naj se potrudi v Svicarijo. — Šišenska podružnica »Vzajemnosti« In podružnica strokovne organizacije železničarjev v Spodnji Šiški priredita v torek, 31. decembra v salonu gostilne pri »Anžoku« (J. Reberšak) Silvestrov večer z obilim in lepim sporedom. Več povedo vabila. — Podružnica »Vzajemnosti« v Mostah priredi v torek, dne 31. decembra 1912 v salonu in ostalih prostorih gostilne pri Pavšku na Martinovi cesti Silvestrov večer. Sodeluje podružnični tamburaški zbor. Na sporedu je koncert, srečoiov, šaljiva pošta, korijandoli in ples. O polnoči pozdravni govor. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 40 vin. za osebo. Na mnogo-brojno udeležbo uljudno vabi vse sodruge in sodružice odbor. — Smrtna nezgoda. V soboto Je šel 721et-nl kajžar Matevž Kepic iz Srednje vasi na Visoko. Med potoma ga Je došel voznik, ki Je Kepica vzel na voz. Na Visokem Je hotel Kepic iz voza, a je tako nesrečno padel, da je če* nekaj minut umrl. — Tatinska dvojica. 281etni brezposelni dninar Franc Kropac iz Šenčurja pri Kranju jo že od novembra I. J. v družbi svoje ljubice Terezije Skvarče iz Šenčurja kradel kuretlno Ul' okolici Medvod in Kranja. Ukradeno kuretino sta prodajala v Ljubljani, nekaj pa sta pojedla sama. V nedeljo sta kampirala v gozd« pri Zbiljah, kjer so ju orožniki dobili in aretirali. — V Ameriko se Je hotel v pondeljek od* peljati Lazo Kovačevič iz Jesenika pri Ogulintt' ter se s tem odtegniti vojaški dolžnosti. Namen mu Je pa preprečii na južnem kolodvoru službujoči stražnik Večerin s tem, da ga je aretiral Oddali so ga pristojni oblasti. — S trebuhom za kruhom. V ponedeljek se le z Južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 6 Hrvatov, nazaj jih Je prišlo pa 14, 5 Kočevarjev je prišlo z Dunaja, 150 Lahov se Je pa vrnilo domov iz Spodnje Avstrije. Štajersko. — Štajerski deželni zbor se trna meseca januarja še enkrat sklicati. To se pravi: Poizkusiti hočejo, če bo mogel zborovati. Ta me* sec se zasedanje ni posrečilo, ker so bili slovenski obstrukcionisti po drugih opravkih preprečeni, da bi se udeležili sesije. Vlada še vedno upa, da bo imela prihodnji mesec več sreče in! pripravila slovenske klerikalce do tega, da opuste obstrukcijo. Če pa bodo poizkusi brezuspešni, se deželni zbor razpusti in razpišejo nove volitve. Temu so se doslej upirati nemški klerikalci, ker se boje, da Jim vzam« Pantzova skupina nekoliko mandatov. — Hrastnik. Na Silvestrov večer priredi tukajšnje delavstvo plesno veselico v gostilniških prostorih kons. društva. Za razna razvedrila je dobro skrbljeno. Ker Je čisti dobiček namenjen novoustanovljenemu pevskemu zboru. se preplačila hvaležno'sprejemajo. Vstopnina ie 40 vin. za osebo. Da bode veselica dobro uspela, se prosi cenjene sodruge, da se iste vsi udeleže. Svira slavni hrastniški orkester. Koroško. — Koroški nemški naclonalcl so za božič storili veliko delo. V Borovljah se Je zbral njih »Volksrat« in je sklenil resolucijo v kateri pravi, da pričakuje od vseh nemških poslancev odločen nastop proti vsakemu stremljenju, ki gre za tem, da bi se raztrgale sedanje kronovine. Ubogi naciji zaslužijo pač pomilovanje vsakega človeka, ki imt še kaj srca v prsih. Zakaj slepota je vedno usmiljenja vredna, tudi če je slepota kakšne posebne vrste, n. pr. politična. Tri-alizem, o katerem tudi nekaj govore v svoji resoluciji, Je beseda, na katero ne prisegamo, ker ne želimo pravice le za svoje pleme, ampak za vse narode in mislimo, da je treba v Avstriji izpremembe na severu in na jugu. Ali čudno je, kako znajo nacionalci sami sebe udariti po zobeh, pa niti ne čutijo tega! Na Češkem se bojujejo nemški nacionalisti z vso strastjo za to, da bi se češka dežela raztrgala in da bi oni dobili svoj posebni »Deutschbčhmen«. V volilnih oklicih za Kočevje smo čitati — ne da bi se bili zaraditega razburjali — izraz »unser Gottscheer Landl«. Ali na Koroškem, na Štajerskem, na Tirolskem je zločin, kar je drugod prav! Če protestirajo koroški nacionalisti zoper raztrganje dežel, se bodo češki Nemci lepo zahvalili pri njih. In kje Je potem enotnost nacionalizma? . . . Take resolucije bi bile s svojo neslanostjo seveda popolnoma neškodljive. Zakaj neizogibnega razvoja ne morejo ustaviti tako brez duha popisani koščki papirja. Toda nacionalistična blaznost na eni strani odmeva od druge strani. Vsakdo se ne zna smejati takim izbruhom neumnosti. Posledica Je strupeni narodni boj. ki ustvarja v Avstrin peKel. Goriško. — Železniški most južne železnice pri Pod*, gori, po kateiem Je bilo prepovedano hoditi zadnje tedne, Je zopet odprt občinstvu. Trst. — Pevskj odsek društva »Ljudski o3er* vabi vse pevce, da se v soboto, dne 28. t. irt; gotovo udeleže generalne vaje za Silvestrovi večer. — Izseljevanje preko Trsta. S parniki Av-Stro-Amerikaue se ie odpeljalo iz Trsta y no- vembru letos v Severno Ameriko 1420 izseljencev, v Južno pa 1854; skupaj torej .1-/4 oseb; lani v istem mesecu Je bilo izseljencev 2293 in siccr v Severno Ameriko llo9, v Južno 1104. — Od 1. januarja do konca novembra letos se je izselilo v Ameriko 23.884 oseb, lani v istem času 15.790. Vestnik organizacij. Odbor podružnice »Vzajemnosti« v Mostah ima v nedeljo 29. t. ui. v društvenih prostorih zelo nujno sejo. Odborniki so vabljeni k polni udeležbi. Združena odbora šišenske podrržnice „Vzajemno-sti“ In podružnice strokovne železničarske organizacije v Sp. Šiški imata vožno sejo danes v petek ob 8.zve: žer v pisarni kons. društava za Ljubljano in okolino. ludi pomožni odbor za Silvestrovo veselico na) se te seje zanesljivo udeleže. . Vse šišenske sodruge, ki hočejo pomagati, pri pripravah za Silvestrov večer prosimo, da se udeleže sestanka, ki se vrši v ponedeljek, 23. decemžra ob 8. zvečer v pisarni Konsumnega društva v Sp. Siski. Vabljeni so tudi člani pomožnega odbora, ki je bil izvoljen "* SkCtan«Sesi*eitake .Vzajemnosti«, ki so zaostali s svo-iimi prispevki, opozarjamo na pravila zveze, ki določajo za trrmesečno zaostalost v prispevkih izključenje. Prosimo jih torej da kolikor možno hitro odračunajo zaostale prispevke prt blagajniku podružnice, ki sprejema vsako nedeljo od 11.—12. v sobi železnjčarske strokovne podružnice v Spodnji Siškl nad prodajalno Kons. društva Sprejema jih pa tudi namestnikov blagajnik poslovodja v drodajalnl kons. društva v Sp. Šiški. Priprave za otvvoritev knjižnice šišenske podružnice so že v teku In ako ne bo zaprek, se otvorl tekom prvega četrtletja prihodnjega leta. To v vednost vsem članicam In članom. Prosimo pa potrpljenja! Moste. Sodrugi v Mostah aobe ..Družinski koledar' prt sodr. Valentinu Verhuncu"v konsumnem društvu. Krakovo-Trnovo. Tukajšnji sodrugi dobe ,.Družinski koledar" pri sodr. Winkelhoferju v prodajalni konsnmnega flrkStva. Jesenice. ..Družinski koledar' je dospel In se dobi pri »odr. Stefanu Weissu. . „ Ljubljana. ,.Vzajemnost" Je naroHla brošuro so druga O. Baura ..Razredni ali narodnostni boj?" in sc dobi prt knjižničarju po 6 vin. Izvod. Ljubljana. Opozarjamo na IX. veliko mednarodno maškarado, ki bo v soboto dne 18. januarja 1913 v veliki dvorani ..Nnrodnega doma". Zadnje vesti. ŠE ENA NEUMAYERJEVA DEMISIJA. Dunaj, 26. decembra. V kršačnsko socialnih krogih govore, da bo dr. Neumayer tudi kot namestnik deželnega maršala demisioniral, čim bo izvolitev dr. WeiBkirchnerja za župana potrjena. Pravijo, da je bil Neumayer imenovan za maršalovega namestnika kot dunajski Župan in da bo iz tega izvajal logične posledice. ŠPIONA2A. Dunaj, 26. decembra. Senzacijo zbuja vo* hunska afera, kateri so prišli na sled v Droho-biezu v Galiciji. Zandarski nadporočnik Babel FrohnsberSki je na pošti dognal, da ima vpoko-jeni stotnik Teodor Kuzyk, ki je zdaj ravnatelj rusinske narodne banke in funkcionar državnega pravdništva, obširno korespondenco z osebami na Ruskem. Ker že leto dni sumijo, da }e v Drohobiczu središče intenzivne špionaže za Rusijo, je nadporočnik Babel aretiral stotnika Kuzyka in izvršil pri njem hišno preiskavo, pri kateri Je baje našel veliko obteževalnega materiala. Baje Je Kuzyk izročil Rusiji veliko dragocenih vojaških načrtov In zemljevidov. Izročili so ga garnizijskemu sodišču v Przemyslu. Kuzyk je 62 let star. Kot stotnik je služil pri 10. polku in je delal tudi v vojnogeografičnem *avodu. Vpokojen Je bil leta 1895. ARETACIJA POSLANIKOVE ŽENE. Berlin, 26. decembra. V Zemunu se Je prl- Eieril slučaj, ki Je zelo neprijetno zadel nemške ficialne kroge. Zemunska policija je aretirala Seno nemškega i' ’;ka v Belgradu Griesin-feerja. češ, da oprav.,. ’ ionažo za Srbijo. Nje-tii protesti so bili brezuspešni, kljub temu, da ge ie pozivala na poslaniški urad svojega moža. Sele ko Je poslanik izvedel, kal se je zgodilo -In posredoval, jo Je policija izpustila na svobodo. RAZVELJAVLJENE OBČINSKE VOLITVE. Riva. 26. decembra. Tirolsko namestništvo je ugodilo ugovorom proti zadnjim občinskim volitvam v Rivi in razveljavilo volitev za tretji razred zgradi formalne napake, ker en del volilcev ni dobil poziva od člana volilne komisije, temveč od občinskega tajnika. Volitve V 1. in 2. razredu niso razveljavljene. BOJI. Pred Skadrom. Cetinje, 26. decembra. V torek se je vnel na planjavi pred Skadrom boj med turškimi in črnogorskimi prednjimi stražami. Bitka, ki se le pričela ob 6. zvečer, je trajala do polnoči. »Turki so poizkusili izpad iz mesta, pa so bili odbiti z občutnimi izgubami. Črnogorci so imeli T mrtvih Jn 24 ranjenih; med temi je 1 častnik. Pred Janino. Atene, 26. decembra. Vojno ministrstvo objavlja poročilo o artiljerijskem boju, ki se je Vnel med Janino in trajal z raznimi presledki ves dan. Druga divizija, ki se Je zapletla v boj s prednjimi stražami, je ohranila svoje pozicije. S četami, ki so došle iz Aten, in pojačale 'desno krilo, se le izvršilo rekognosciranje s popolnim uspehom. Našlo se je 120 trupel ubitih turških vojakov. Atene, 26. decembra. Po zadnjih vesteh iz glavnega tabora se zdi. da nameravajo ostanki turške monastirske armade preprečiti pohod grških čet proti Janini. Pričakujejo se vsak čas Vesti o bitki. VTISKI MIROVNE KONFERENCE. V Carigradu. Carigrad, 26. decembra. Turško časopisje govori zelo ogorčene o mirovnih pogojih balkanskih zaveznikov in pravi, da so absolutno nesprejemljivi. Historični iji politični razlogi nasprotujejo opustitvi Odrina. Prav tako Je izključeno, da bi se Turčija odrekla egejskim otokom. Carigrad, 26. decembra. Nekateri časopisi pozivaj) vlado, naj pokliče turške pooblaščence z mirovne konference domov in naj takoj nadalju vojno, češ da gre zaveznikom le za to. da pridobe časa in izstradajo Odrin. V Berlinu. Berlin, 26. decembra. V političnih krogih smatrajo mirovne pogoje, ki so jih naznanili balkanski delegati Turkom, za pretirane, češ da bi postala evropska posest za Turčijo brez vrednosti, če bi ijh sprejela. Mislijo pa, da so zavezniki namenoma stavili previsoke zahteve, da bodo mogli pri mešetarenju kaj popuščati. Pritisk velesil. Carigrad, 26. decembra. Turški vladi se je baje namignilo, naj čimprej sklene mir, ker bi drugače posredovale velesile, ki bi se poslu-žile tudi primernih sredstev za pritisk. DANEV OSTANE V LONDONU. London, 26. decembra. Vesti, da je bolgarski ministrski predsednik dr. Danev odpotoval na kontinent, niso resnične. Danev ostane v Londonu. UKAZ KRALJA FERDINANDA. Sofija, 26. decembra. Kralj Ferdinand je izdal vojski dnevni ukaz, s katerim priporoča, da se strogo izvrše vsi ukrepi zdravstvenega nadzorništva, ki imajo namen izboljšati higienične razmere pri četah; nadalje ukazuje, da se imajo vsak dan vršiti vojaške vaje, združene s predavanji o bolgarskih in turških operacijah, ob sodelovanju vojaških godb; strogo se ima varovati vojaška disciplina, da se ohrani red in zakonitost. Življenje in imetje prebivalstva brez razlike vere in narodnosti se ima rigorozno varovati. Vojaštvo se ima vzdržati vsakega izgreda, ki bi mogel škodovati vojaškemu ugledu in dobremu glasu, ki ga užiyajo Bolgari po svetu MASAKRI NA BALKANU. Turčija zahteva anketo. Carigrad, 26. decembra. Turška vlada se }e obrnila do vseh velesil s prošnjo, da bi sklicale anketo, ki naj bi preiskala grozodejstva Bolgarov in Grkov v Macedoniji. Bolgarske in grške Čete baje sistematično more mohamedansko prebivalstvo, izvzemši ženske in otroke. Begunci v Solunu. Solun, 26. decembra. V mestu le veliko število mohamedancev, ki so pribežali sem iz strahu pred sovražnimi vojskami. Vkljub premirju se ne upajo vrniti v svoje domačije, ker prihajajo sem glasovi o velikih grozotah, ki jih baje počenjajo Grki in Bolgari v okupiranih pokrajinah. Tukaj se je ustanovil mednaroden podporni odbor, ki pa ima le zelo skromna sredstva. Vsled tega je položaj beguncev nad vse žalosten. Napravili so jim šotore, ki jih pa ne morejo varovati sedanjega slabega vremena. Posebno umira veliko žensk in otrok. Bolgarski demanti. Sofija, 26. decembra. (Posebno poročilo.) V inozemskih listih se zadnji čas zopet množe vesti o barbarskih zločinih, ki so jih baje počenjali bolgarski vojaki po krajih, katere so zavzeli tekom vojne. Iz Soluna se je po evropskem časopisju razširilo poročilo, katero sloni baje na vesteh bivšega turškega državnega pravd-nika v Strumici, Miahat Haki-bega. Po teh vesteh so baje Bolgari, ko so se umaknili turški vojaki, pomorili v Strumnici in okolici 831 mohamedancev. Iz enakega vira prihaja baje vest, da so Bolgari oropali dvesto prodajaln, ter da so mnogo mohamedancev bestialno trpinčili, preden so jih umorili. Nadalje trdijo, da so ženske takoj pomožili s kristjani, otroke krstili, kar Je ostalo moških živih, pa prisilili, da prestopijo h krščanstvu. Zanesljive informacije potrjujejo, da so vse te vesti v krvavi fantaziji pretirane, deloma pa tendenciozno zavite. Ko je izbruhnila vojna, so se v mnogih krajih zopet pojavile stare čete, katere so že leta in leta vznemirjale Turčijo. Za njihov obstanek, ki se zdi civiliziranim državam absurden, je v prvi vrsti odgovorna Turčija sama; prav tisti razlogi, ki so povzročili sedanjo vojno, so bili krivi, da so te čete hajdukovale po vsej Turčiji. Sestavljene so bile iz vseh narodnosti, kar jih je bilo v Turčiji. Imele so prvotno politične namene, ali glede na neurejene notranje razmere v Turčiji je lahko umetl, da včasi ni bilo prave razlike med političnim bojem In navadnim ropom, česar ni mogla Turčija odpraviti v desetletjih, to se od balkanskih zaveznikov ne more zahtevati v par tednih, posebno ne v vojnem času. Da so se nekatere take čete, ko so dobile priliko, krvavo maščevale za krvave krivice, ki so jih prej same ali pa sorodniki njih članov pretrpeli, je verjetno. Ali število žrtev, ki so tupatam žal padle, je naravnost fantastično pretirano. Znani so nekateri slučaji, da so četaši ubili Turka, ker se je iz njegove hiše streljalo nanje. To so obžalovanja vredni slučaji. Nikakor pa ne gre, da bi se taki dogodki očitali bolgarski vojski, o kateri sc lahko trdi, da je povsod uredila razmere, kolikor je bilo v nagli-ci le mogoče in je vzdrževala disciplino med svojim vojaštvom s pedan-tično strogostjo. Izmišljotine V omenjenih poročilih so na prvi pogled jasne. Če bi se bile res zgodile take grozote, je vendar naravno, da ne bi mogel begunec, tudi če je bil prej državni nravdnik, navaiati tako natančnih številk, ko je število vojaških izgub težko tako natančno določiti v tako kratkem času. Absurdna je vest, da silijo Bolgari Turke na pokristjanjenje. Bolgari so v verskem oziru zelo tolerantni. Ponekod prestopajo posamezni mohamc'danci res na pravoslavje; večinoma to niso Turki in nihče iih ne sili na to. V okupiranih krajih se vrše mohamedanski obredi tako kakor prei. Ravno tako je smešna trditev, da se siliio turške ženske v zakon z Bolgan To nasprotni« vsemu naziranju balkanskih narodov o sklepaniu zakonov, ka- terega sl Bolgar niti misliti ne more brez gotovih šeg, obredov in slavnosti. Če se skliče res evropska anketa o »bolgarskih grozodejstvih«, se je Bolgari nimajo bati. TURŠKE PRIPRAVE. Carigrad, 26. decembra. Vsi častniki, ki so stali pri Čataldži in so dobili dopust za dobo premirja, so poklicani, da se v 24 urah zglase pri svojih polkih. RUMUNIJA NE MOBILIZIRA. Bukarešt, 26. decembra. Oficiozna »Rou-manie« demantira vesti, ki pravijo, da se ima v kratkem mobilizirati rumunska armada. Omenjeni list pravi: Neprenehoma se morajo zavračati te vesti, ki jih spravlja neko časopisje na Rumunskem z bolestno vztrajnostjo v svet. Dobro bo, če se ve, da bo Rumunska le takrat mobilizirala, kadar bo imela namen začeti kakšno vojsko. V sedanjem momentu pa nima nobenega povoda za to. OBNOVLJENA BRZOJAVNA ZVEZA. Carigrad, 26. decembra. Brzojavna zveza med Carigradom in Solunom je obnovljena. SUHOML1NOV V LIPSKEM. Peterburg, 26. decembra. Vojni minister Suhomlinov se je odpeljal v Lipsko, da se udeleži polaganja temeljnega kamna za rusko kapelo v spomin ruskim vojakom, ki so padli v bitki pri Lipskem. KUGA. Peterburg, 26. decembra. Uradno je merv-sko okrožje razglašeno za okuženo; v donski guberniji, v Samarkandu in v Buhari Je po uradnem poročilu nevarnost, da se zanese kuga. Izdane so stroge odredbe. NEZGODA NA MORJU. Messlna, 25. decembra. Snoči sta zadela v mesinski ožini, v višini Fara, dva parnika drug v drugega. Iz Tobruka Je prihajal italijanski parnik »Adria« z vojaki iz Trlpolitanije na krovu; drugi parnik Je bil »Rakoczy«, last pa-roplovne družbe »Adria«, ki je prihajal Iz Reke. Posledice karambola na srečo niso hude. Obe ladji sta brez tuje pomoči odpluli v mesinsko pristanišče, da se konštatirajo poškodbe, SLIKAR DETAILLE UMRL. Pariz, 25. decembra. Včeraj je znani slikar Eduard Detaille nenadoma umrl vsled srčne kapi. Rojen je bil leta 1848. in se je učil pri Meis-sonieru. KITAJSKO IN TIBET. London, 25. decembra. »Agence d’ Extre-me Orient« javlja, da je kitajska vlada sklenila poslati diploma ti čno misijo v Lhaso, da imenuje Dalaj Lamo zopet slovesno za glavarja tibetanske budistične cerkve. Angleška vlada je misiji dovolila, da potuje čez Indijo, toda brez vojaškega spremstva. S to akcijo dobi Kitajska na videz zopet vrhovno oblast nad Tibetom, ker hoče Dalaj Lama sprejeti svoje imenovanje od kitajske vlade. Misli se pa, dq. mu je vlada zagotovila take koncesije, da bo v resnici neodvisen. (Pred tremi leti se je Dalaj Lama, »tibetanski papež«, uprl. in takrat ga je kitajski cesar odstavil. Dalal Lama je pobegnil na angleška tla in zaprosil za angleško zaščito, katero Je tudi dobil. Angleška politika je šla za tem, da dobi Tibet popolnoma v svojo oblast. Ko Je se ustanovila kitajska republika in je vlada odposlala vojsko v Tibet, se je morala ta na angleško zahtevo ustaviti na meji. Sedaj si hoče Kitajska zagotoviti oblast nad Tibetom vsaj po imenu s tem, da je zopet imenovalo Dalaj Lamo.) CILENŠKE BOJNE LADJE. Santiago, 26. decembra. Vojno ministrstvo republike Cile zavrača vesti, da kupuje Anglija njene bojne ladje, ki so v službi in ki se še grade. REVOLTA V BRAZILIJI. Rio de Janelro, 26. decembra. Potrjuje se, da se Je v Manaos, v amaconskl državi, uprla policijska četa. Guverner je pobegnil. Božična darila ameriških milijarderjev. »Svenska Dagbladet« poroča o božičnih darilih ameriških Nabobov, ki kažejo kako lah-komišljeno razsipavajo denar, ki so ga jim nagrmadili drugi. V predpreteklem letu je delala v krasni palači v Baltimofu cela četa rokodelcev že od novembra pod nadzorstvom hišnega gospodarja. Na božični večer je žarel gospodarjev sin od veselja, ker izpolnjene so bile vse njegove želje. Ali Čakalo ga je še večje presenečenje. Oče ga je povedel v dotlej zaklenjeno sobo in kar je uzrl deček tukaj, je bilo tako prelestno. kakor slika iz »Tisoč in ene noči«. V sredi velike dvorane je bila zgrajena vas, s cerkvijo in mlini, obdana z njivami in gozdovi. Skozi vasico je žuborel potoček, čigar voda se je nabirala v ribnjaku, na katerem so plavale žive race in gosi. Hišni gospodar je pritisnil na gumb, in sedaj so pričeli zvoniti cerkveni zvonovi, vozovi so drdrali po vaških ulicah in otroci so zaplesali vesel ples. To božično darilce Je veljalo le — 168.000 K! Ali to darilo nikakor še ni najdražje, še dražja božična darila so pri ameriških dolarskih knezih v navadi. Odraslim družinskim članom poklanjajo za božično darilo bonbone, ki pokajo. Po dva metra so dolgi in napolnjeni z najdragocenejšimi verižicami biserov in draguljev. ki so vredne na stotisoč kron. Otroci dobivajo igrače, katerih vrednost presega letni zaslužek marsikaterega delavca. Miljardcr Whitney predlanskim podaril svojemu sinu med drugim tudi ropotuljo iz slonove kosti, okrašeno z zlatom in dragulji, ki ie veljala »le« 4200 KI Lord Sharon v Los Angelos je podaril leta 19i!.x svoji hčerki punčko z imenom Ketty, ki je sama hodila opirajoča se na solnčnik. Glava punčko je bi! umetniško napravljen avtomat. Punčka je veljala 38.000 K. Punčka je imela opremo in opravo, kakor jo ima bogata mlada dama. Vse toaletne priprave so bile iz srebra. Lord je poskrbel punčki tudi hišno, ki jo je mo ral d oskrbovati tako, kakor je zaukazala njena mlada gospodarica. Drug ameriški miljonar je podaril svoji hčerki lovski voziček s šetlendskim ponijem. Poni ni bil večji kakor bernhardinski pes. K tej miniaturni opregi ji je podaril strežaja, ki je bil le nekoliko večji kakor konj. Ralf Sullivan, sin miljarderja v Filadelfiji, je dobil za božično darilo najdragocenejši železniški vlak sveta, ki je bil napravljen natančno po modelu pacifičnih železniških vlakov, s signalnimi napravami, br-zojavom in telefonom. Vlak je bil 76 metrov dolg. Stroj so napravili v največji ameriški tovarni. veljal je 3600 K, dolg je bil 1 meter 40 centimetrov, kuri se s špiritom in je na uro lehko prevozil 14 kilometrov. Železniški tir so napravili na prostem, zgradili so predore in mostove, vozovi so bili razkošno opravljeni. To božično darilo je veljalo »samo« eno četrtino miljona kron. V Novem Jorku je dal zgraditi predlanskim miljonar svojemu sinu postajo za brezžičen br-zojav. Drugi so mu sledili. No. otrokom pa ni bilo dovelj, da so lehko brzojavijali od palače do palače. Neko viharno noč je dobila rešilna postaja ob obrežju brezžično brzojavko, da je v bližini Rhode-lsland ladja v nevarnosti. Takoj so odpluli rešilni čolni na pomoč, a o ogroženi ladji ni bilo ne duha ne sluha. Prihodnji dan se je izvedelo, da so uprizorili nadebudni sinčki mi-ijarderjevi le »šalo«. Zadeva bi postala zelo neprijetna za miljarderja. Ali čemu ima denar? Podaril je mornarjem, ki so v viharni noči odpluli na morje primerne svote, in za oblasti je bila stvar s tem urejena. Carnegie je podaril svoji petletni hčerki Margareti palačo, ki je veljala deset miljonov, kron in ki je imela 80 razkošno opremljenih sob. 35 služabnikov je imela mlada posestnica na razpolago, Vanderbilt je podaril svoji nevesti nakitje iz briljantov in rubinov, ki Je veljalo 2,500.000 K. Oliver Belmonts Je podarit svoji ženi za božič vratno verižico iz biserov, ki je bila nekoč last Marije Antoanete In za katero je plačal 840.000 K. Ta darila ameriških miljonar jev kažejo vso njihovo objestno bahavost in nekulturnost. Drug drugega hočejo prekositi. Kažejo pa tudi ljudstvu naš krasni svetovni red. bedo ljudske mase In brezmejno razkošje višjih desettisočev. Novice. ♦ Velikomestna beda. TisoCpetsto ljudi ns dan išče zavetja v poslopjih, ki Jih vzdržuje du- naj. društvo za zavetišča. Društvo razpolaga s! tremi velikimi poslopji v Meidlingu in Favorit-nu. Med onimi, ki iščejo zavetja, je sto družin z nad petsto otroci * Žrtev ruskega carizma. Te dnf Je umrl eden najodličnejših ruskih sodrugov, Vasilij Je-fimov. Umrl je v moskavski Ječi »butirki«, kamnitem grobu tisočih In tisočih, ki so ljubili pravico in resnico bolj nego svoje življenje. Vasilij Jefimov Je bil znan proletarcem širom Rusije, ki Jo Je prepotoval pod različnimi imeni Samson, Saratovec, Boris. Smirnov itd. Umul ie vsled zastrupljenja krvi. ki so mu jo povzročili železni okovi na nogah. On. ki Je vse svoje življenje delal na to, da bi rešil ruski proletariat iz okov. Je umrl v okovih in vsled njih. Kruta ironija usode! Izšel Je iz proletariata in je že dolgo vrsto let delal neutrudljivo v delavskih organizacijah, dokler ga niso v Moskvi aretirali, ker je bil — socialen demokrat. Obsojen je bil zaradi tega »zločina« na večletno prisilno delo. Star je bil šele 26 let in ni mu bila dana' prilika, da bi bil razvil ves svoj bogati talent in svoje velike zmožnosti. Njegova smrt Je vsakdanja drama po ječah, konec, kakoršnega učaka vsako leto na sto in sto sodrugov in sodružic po Ječah in v pregnanstvu in vendar Je nenado-mestijiva izguba v še mladi ruski delavski stranki. Gospodarski pregled. ** Dividende naraščajo! Dividenda avstro-ogrske banke bo zntšala letos 126 K, dočim je znašala lani 104 K 40 v. Lani je bilo čistega dobička 29,5 milijonov K, letos 44,4 milijonov K. ** Razvltek industrije v Avstriji Leta 1911 Je bilo v primeri z letom 1901 več podjetij za 4376; za tretjino več od leta 1901. Takrat je bilo tvornic 11.805, leta 1911 pa 16.181. ** Sveče se podraže. Lastniki tvornic sveč v Avstro-Ogrski so sklenili povišati ceno svečam in sicer za 4 K pri 100 ovitkih sveč prve vrste; za 3 K pri svečah druge vrste. ** Razširjenje ladjedelnice pri Sv. Roku. Upravni svet ladjedelnice pri Sv. Roku v Miljah je sklenil razširiti podjetje in nakupiti v to svrho 18.000 kvadratnih metrov obsegajoče zemljišče. Umetnost in književnost. — Iz gledališke pisarne. V soboto se ponovi za nepar-abonente fantastična Offenba-chova opera »Hoffmannove pripovesti«. V nedeljo popoldne (izven abonnementa, za lože nepar) melodijozna opereta »Ptičar«; zvečer o priliki antialkoholističnega zborovanja^ »Uhi-jač«, drama po velikega Zole romanu »L’ Asso-moir«, ki kaže v pretresljivih slikah gonobeče posledice alkoholizma. Predstava se začne ob 7. uri, da se je lahko vdeleže tudi tujci, ki se hočejo odpeljati že zvečer iz Ljubljane. Opera pripravlja »Naskok na mlin«, drama Strindbergovega »Upnika«. , Odborova seja »Matice Slovenske« dne 23. decembra t. 1. - Predsednik se v toplih besedah spominja t prof. Fr. Orožna, načelnika zemljepisnemu odseku in sotrudmku »Matice Slovenke«, nadalje t odbornika Iv. Fabljančl- ta, ki jc svoje imetje zapustil »Družbi sv. Cirila n Metoda« in »Matici Slovenski« zapisal 500 K, končno t ustanovnika Valentina Krisperja. S smrtjo Orožnovo je »Matica« izgubila iznova pisatelja za »Štajersko« v opisu »Slovenske zemlje«; pri tem bo v bodoče ločiti zemljepisni opis dežele od zgodovinskega in ga poveriti posebnemu pisatelju. — Delo za Jugoslovansko Enciklopedijo napreduje; popolnoma je urejen sedaj tudi načrt za šolstvo in narodopisje, na pol pa načrt za »Sredstva prosvete« in arteologijo. — Tehniški slovar, ki ga je pripravila »Matica«, bodo izdale združene inženirske organizacije jugoslovanske ter se bodo v terminologiji ozirale ia čim večjo skupnost in enakost izrazov. — Zemljevid slovenskega ozemlja je v Matični pisarni v svrho poprav in nasvetov vsakomur na pgled. — »Matica« uvažuje popolnoma vrednost zgodovinske slovnice slov. jezika, kakor jo je v mnogih partijah izdelal t prof. Štrekelj; a misli, Ja bi tako delo bilo najprimernejše za edicije Jugoslovanske Akademije znanosti v Zagrebu. — .spričo ilustracij Trdinovih »Bajk«, ki jih je izvr-lil prof. S. Šantel, se sprejme načeloma resolucija, da Matica hoče gojiti slovensko obrazo-valno umetnost. — Znanost je v letošnjih publi-tacijah slabše zastopana nego beletristika, a to vsled tega. ker so narodne pesmi po smrti urednikovi morale izostati in se je »Bibliografija« fv zadnjih letih) že radi svoje obsežnosti morala preložiti na 1. 1913. — Določijo se honorarji pisateljem in urednikom. — Program za leto 1913: 1. Korespondenca dr. Jos. Vošnjaka (Zbor-lik, uredil dr. Drag. Lončar). 2. Dr J., šlebin-