faviika 128 TRST, v soboto 9. maja M08 Tečaj XXXIII flV IZHAJA VSAKI DAH. nedeljah In praznikih ob 5., «b p«»iedeHWti ob 9. »Julraj Ki tiulčne Številke se prodajajo po 3 »V*., (« stotink) t noeih tobakarnah v Tratu in okoH«, Ljubljani, Gorici, '^raujuT £t. Petru. Sežani, NabreŽini, Sv. Luciji, Tolmina AjdovSfini, Postojni, Dornbergo, Solkanu Itd. Oglasi se računajo na milimetre v fiirokoati em kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglaae po 8 atot. nnfc-meter, osmrtnice, zahvale, poelaaice, oglase denarnih zavodom aa 20 at. mm. Za oglase v tekstu liuta do 5 Trst 20 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi p« 3 stot. beseda, najmanj pa 48 atot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave -dino-rti". — Plačuje se izključno le opravi Edinosti . Edinost Glasilo političnega društva „Edinost11 za Primorsko. V edinosti Je moč I NAROČNINA ZNAŠA ta vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, » naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira laroćUia ta ledelltto izdane .EdUosii' itait: celoimo 15*20, pol leti 3-fi« Vsi dopiBt naj se pošiljajo na uredništvo lista. NefrankovBr.* pisma ae ie sprejemajo In rokoptai ae ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo ll*ta UREDNIŠTVO: al. Glorflo Galattl 18 (Narodni dow> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista ^Edinost". — Natisnila tiskarna konaorc!;« lisU .Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18. - Poitno-hranil nični račun št. 841*652. - - TaUfoa it* v. 1157 - PODLISTEK. 72 KAZAKI. Kavkaska povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. 4 'u ti I se je tukaj z vsakim dnem bolj svobodnega in bolj človeka. Vse drugače i.»;go si ga je slikal, se mu je bil predstavil Kavkaz. Našel ni bil tu ničesar, kar bi bilo podobno vsem njegovim sanjam in vsem opisom Kavkaza, ki jih je slišat in čital. „Tukaj ni nikakih prepadov in brez-den, nikakih Amalat-begov, nikakih junakov in nikakih sovragov,-1 je premišljeval. ..Ljudje živo, kakor živi priroda: umirajo, j-e rodć, se družijo, se zopet rode, se bojujejo, pijo, jedo, se vesele in zopet umirajo, in tukaj ni nikakih življenjskih oblik razun onih neizpremenljivih, ki jih je do-očila priroda tudi solncu, travi, drevesu. Drugih zakonov ljudje tukaj nimajo.. fn zato so se mu zdeli ti ljudje, v primeri z njim samim, lepi, močni in svobodni, in kadar jih je pogledal, sta ga obšla sram in žalost nad seboj samim. Testo mu je resno prišla misel, da bi vrgel vse tje, se vpisal med kazake, kupil kočo in živine, se oženil s kazakinjo (le ne z Marjanko, katero je prepuščal Lu-kaški) in živel s stricem Jeroško, hodil z njim na lov in na ribe in s kazaki na pohode. „Zakaj ne storim tega ? Na kaj čakam ?* se je vpraševal. In spodbujal je samega sebe in se karal: „Ali pa se morda bojim storiti to, kar smatram sam za pametno in pravo 1 Mar je želja, da bi bil preprost kazak, živel v tesnem stiku s prirodo, nikomur ne storil hudega, ampak izkazoval ljudem še dobro, mar je to neumnejši ideal od onega, ki sem ga imel preje, na primer, da bi postal minister, polkovni poveljnik A neki notranji glas mu je govoril, naj počaka in naj se ne odloči še. Zadrževala ga je nejasna zavest, da ne more povsem živeti življenja Je-roške ali Lukaške, ker ima drugačen ideal sreče, — zadržavala ga je misel, da je sreča v samozatajevanju. To kar je storil Lukaški, mu je še vedno delalo veselje. Iskal je neprestano prilik, da bi se žrtvoval za druge; a teh prilik ni bilo. Tuintam je pozabil na ta svoj novo-odkriti recept za srečo in se je smatral za sposobnega, da se uživi v življenje strica Jeroške: a potem seje naen- krat zavedel in je segel takoj zopet po ideji zavednega samozataje van j a ter s tegB temelja mirno in ponosno gledal na vse ljudi in na tujo srečo. XXVII. Lukaška je pred vinsko trgatvijo pri-jahal k Oleninu. Izgledal je še drzneje ko po navadi. ^No, kako ti je, ali se ženiš?" je vprašal Olenin, ki ga je bil veselo pozdravil. Lukaška ni odgovoril naravnost. „Poglejte, Vašega konja sem zamenjal onkraj reke. To je konj ! Kabardinec iz konjišnice v Lovi. Te imam posebno rad." Ogledala sta novega konja in ga sukala po dvorišču. Konj je bil v resnici nenavadno lep; rjav, širok in dolg vlah s svetlo kožo in nežno, fino grivo in tenkim vratom, ki sta pričala o dobrem plemenu. Bil je tako rejen, da je na njegovem hrbtu „človek lahko l«gel spat,u kakor se je izrazil Lukaška. Kopita, oči, zobje, vse je bilo lepo in brez najmanje hibe, kakor dobiš samo pri konjih najčistejše krvi. Olenin ni mogel, da ne bi bil občudoval konja. Na Kavkazu ni bil še videl tako lepega. (Dalje.) BRZOJAVNE VESTI. Drža vri zbor. DUNAJ S. Zbornica je pričela razprav bati nujni pred'og glede povišanja rekrutnega, kontingenta za deželno hrambo. — Grof Ko-; žovrst je tfUmeljeval nujnost. Rekel je, da, e štetilo eeželne "hrambe nedostatno in da; ? povišanjem rekrutnega kontigenta orno-. £o& vladi. da izoolni želje reservistov in; prebivalstva. — Posl. Resei je naglašal, da, omenja povišanje kontingenta deželne brambe j znatno cjačenje militarizma in radi tega mo-, rajo socijalni demokrati zavzeti svoje stališče; nasproti zahtevanemu povišanju. Ministerski predsednik baron Beck je v! ialjsem govoru razložil potrebo povišanja re-' krutnega kontingenta za deželno brambo; omen i je tud;, da se predloži zakonski načrt; glede podpore rodbin reservistev, in Ja se^ bo vsako leto pu?ČMlo na dopust 500 mož.] Tekom svojega govora se je mini^terski pred-sednik dotaknil tudi jezikovnega vprašanja.' Rekel je, di hoče vlada preprečiti, da bi eei v pravosodno upravo uvajal sirankarbki duh. i Nato je bila razprav« prekinjena. Med, došlimi uicgami se nahaja interpelacija poslJ Malika, v kateri pravi, da je bilo v dvorni. Hak saksonskega kralja in velikega vojvode meklemburškega velikega vojvode zalučano = kamenje. — Posl. Markov (stari Malorus), i Klofač {češki radikalec) Tresić, Mandić, Bje-, iadinovic (radikalni Hrvati) in Breiter (poljski liemokrat) so interpeliral: ministorskega pred-; sednika mu je li znauo da poluuradni listi; t Ncmiji pripisujejo poklonstvu nemških! zveznih knezov politrčui in demonstrativni; pomen, kar utegne nenemško izlasti slovansko j prebivalstvo zelo vznemiriti, in hoče li dati i pojasnila ki ho v stanu to vznemirjenje raz-, pršiti. Na to je bila seja zaključena Prihodnja seja v torek predpoludne. Koncem seje je naučni minister odgovo-, ril na interpelacijo glede visoke šole za živino-. zdravnike. Interpelacija posl. Biankinija o odne-šajih v Hrvatski. DUNAJ 8. Dalmatinski poslanec Jurij 3iankini je danes v poslanski zbornici vložil na ministerskega predsednika o odnošajih v Hrvatski sledečo interpelacijo: L Je-li V aši ekscelenci znano, da vladajo v Hrvatski skorai lito dni absolutistični odao-iaji, da je vrinjena teroristična vlada, da je novi sabor ponovno odgodjeD, da na banski stolici ne sedi več ban, ampak madjariki eksponent, da ni v Hrvatski več osebne varnosti ni za privatne osebe ni za javne uradnike, da se je profaniralo največe svetišče znane sti, da je vsled tega ogorčena mladina morala za dlje časa ostaviti okrunjeno vseučilišče, da po vsem tem trpi ugled krene in aa so v Hrvatski nastali taki azijski odno-t^aji, da ustvarjajo "e odkiito nevarnost za vaoskuprio monarhijo ? II. jG-ii Vaša ekicelenca opozorila na to nevarnost merodavne krege, in je-li Vaša ' kscelenca pozvala ogrsko vlado, da mora v Hrvatski dopustit', da se ustavno vlada. Aio ni, je-li Vaša ekscelenca pripravna storiti v ^em pogledu takoj potrebne korake. Najener-gičneje varovati ugled in interes monarhije ter o tem čim prej obširno obvestiti poslance zoornice. — Interpelacijo je podpisalo 107 poslancev. Nove topniške brigade. DUNAJ 8. Cesar je odredil, da se tor-nrra pet trdnjavskih topniških brigad in sicer z brigadnimi poveljstvi na Dunaja, v Krakovu v Trentu, v Puli in Kotoru. Sedanji poveljnik trdnjave v Trentu je imenovan inšpektorjem trdnjav na Tirolskem. Za Sarajevo, Mostar in Trebinje bodo imenovani posebni poveljniki trdnjav. Cesarjevo zdravje. DUNAJ 8. „Korresp. Wdhelm" poroča: Stanje cesarjevo je danes *zHc včerajšnjim velikim naporom najbolje. Čeravno je šel sinoči cesar k pečitku dve uri pozneje nego navadno, je vendar ustal ob navadni uri ob 5. zjutraj popolnoma čil ter je delal kakor navadno. Poklonstvo otrok DUNAJ 8. Cesar je določil za poklonstvo otrok v Schonbrunnu dan 21. t. m. za slučaj slabega vremena 2SL oziroma 23. maja. ob uri predpoludne. I Cesar Viljem pri nadvojvodi Ferdinandu. | DUNAJ 8. Ceaar Viljem je včeraj po-, setil nadvnvodo Fran Ferdinanda in soprogo kneginjo HJhenberg in se je mudil pri njih ene uro. Odhod zadnjih gostov. DUNAJ 8. Tekom predpoludne so odpotovali zadnji gosti, ki so se udeleži'i poklonstva cesarju Fran Josipu, in sicer veliki vojvoda badenski Friderik, knez Schaumburg- j Lippe, veliki vojvoda Oldenburški Avgust, anhaltski vojvoda Friderik in zastopnik svobodnih mest župan dr. Burchard. Čestitka španskega kralja- DUNAJ 8. Španski kralj je včeraj potom španskega poslanika na Dunaju Caaasalvo če-i fltitel cesarju Franju Josipu. Cesar se je brzojavno zahvalil. Pogreb dr. Herolda PRAGA 8. Pogreb dr. Josipa Herolda se je vršil včeraj popoldne ob 4. uri, ob ve-! likanski vdeležbi. Udeležili so se ga trije | ministri Fiedler, Ebeohocb in Pralek, na-: mestnik Coudenbove, podpredsednik poslanske j zbornice Začek, zastopniki vseh centralnih in ! deželnih oblastnij, deputacije mnogih korpo i poracij in mest in nad 100 poslancev vseh | narodov in strank. Banket po pogrebu dr. Herolda. PRAGA 8. Povodom pogreba poclanca dr. Herolda je bil banket, tna katerem so govorili : bi*ši praški župan -Seholz v imenu češkega earodnega sveta, dvorni svetnik Ploj v imenu slovenskih poslance^ poslanec Iva-! nišević v imenu hrvatskih poslancev i t. d. Vsi govorniki so naglašali slovansko solidar-darnost. Dr. Conci je izrazil stoje simpatije za češki narod. Poslanec Ivanisevič je omenil pregfinjanja Hrvatov od strani Madjaro^- Msi-lorueki govornik je povdarjal, da se je istega dne. ko eo se na Dunaju sešli nemški knezi, v 1'ragi pokazsla slovanska solidarnost. Zaupen shod Starčivićeve stranke prava. ZAGREB 8, Včerai se je stal sv«et Star-čevičeve stranke prava. Edina točka dnevnega reda je bila razkol stranke. Posvetovanje je trajalo ves dan. Na predlc-g posl. Tomca so bili po posebni deputaciji pozvani na posvetovanje tudi disidenti — vsi trije Starčeviči, dr. Pavelič in Persić — ki so se izvzemši dr, Davida Starčeviča, pozivu odzvali, izjavivši, da ne smatrajo sreta opravičenim, da stori kake sklepe, ki bi jih vezali, kar je svet sestavljen enostransko ; kajti oni so bili svojim pristašem javili, da ne pridejo na posvetova- nje, in njihovi pristaši niso tudi priSli. Že ta |; izjava je vzbudila pri Frankovcih veliko »e- : zadovoljnost. Akoravno je imela biti disiden-| tom na predlog poslanca Tomca zajamčena svoboda govora, se je mor-d dr. Mile Starče-vic, ne da bi končal svoj govor, odstraniti , radi razžaljivih inzultov od strani Frankovih i pristašev. Peršić je govoril o svojem stališču 2 in pol uri. Potem je bila enjglasno vsprejeta resolucija posl. Elegoviča, v kateri se odločno ob soja postopanje disidentov, ki nasprotuje klu-bovim pravilom. — Nadalje je btrankin svet vsprejel tudi resolucijo dr. Aleksandra Horvata, v kateri se konstatuje pravi povod izstopa disidentov iz stranke. — Dr. Josip Frank je bil nato eaog'asno izvoljen predsednikom. ZAGREB 8. O včerajšnjem zaupnemu shodu Starčevičeve stranke se nadalje poroča: Po zopetni izvolitvi dr. Jožefa Franka predsednikom stranke, je tajnik stranke spravil na dnevni red stvar po3l. Pavlovića. Pavlović se je namreč odzval povabilu bana Raucha in je 24. apriia pri njem obedoval. To okolnost so koalicijski listi tolmačili tako. da paktira Starčevičeva stranka z banom. Dr. Bošnjak je izjavil, da je izv*s;valni odbor stranke o tem vprašal posl. Pavlovića in p3 izjavi, ki ! jo je isti podal, je stranka njegovo po3topa-| nje popolnoma odobrila. Vendar ga je naprosila, naj v bodore v interesu stranke in nje-, nega ugleda omeji privatno občevanjo s členi I vsakokratne viade kar najbolj možno. — Shod Ije vzel to izjavo tainikovo na znai\je. — Potem je strankin tajnik stavil vprašanje, smejo ! li poslanci Starčevičeve stranke občevati z ! banom ali z drugimi členi deželne vlade, ako zahteva to korist volicev ali volilnega okraja. Shod je dovoli poslancem Starčevičave stranke, da smejo svobodno občevati s členi de-| želne vlade, kadar bo potreba. — Skupni j vspeh zaupnega shoda je ta, da ostane stranka i povsem popolnoma netaktna. Shod je končal ! svoje posvetovanje o polunoči. Danski kralj na Dunaju. DUNAJ 8. „Korresp. Wiihelmu je zvedel«, da pride te dni danski kralj v cajstrož-jem inkognito na Dunej, kjer da ostane malo čas*. -- Strajk. PRAGA H. Na razstavišču je dane3 vstavilo delo 500 tesarjev. Nadejati se je pa, da pride kmalu do sporazuma. BUDIMPEŠTA 8. U avstrijski tovarni za juto v Novi Ptšti ;e pričelo štrajkati L500 delavcev. Zalrevajo povišanje plače. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 7. Zbornica je nadaljevala generaluo debato o proračunu. — Poslanec AIihaiy (Romun) je predloži reuolucijo, v kateri se poživlja vlado, naj izvede narodnostni zakon. — Posl. S u p i I o je v daljšem govoru preciziral opozicijonalno stališče svoje stranke nasproti vladi in izjavil, da ne bo njegova stranka glasovala za proračun. — Seja je bila zaključena ob 2 in pol uri po-poiadne. f Akademik Halevy. PARIZ 8. Akademik Ludovik Halevy je včeraj umrl. Ministarska kri sa v Perziji rešena. TEHERAN 8. (Nem. kab, družba). Dosedanje ministerstvo Nizam es Saltaneh je zopet nastopilo službo, le vojna listnica preide v druge roke. Suh dobiva vsak dan pretilna pisma, radi č^sar bodo baje odpovedane slav- nosti povodom rojstnega dne. Parlament zakteva, da se rojstvi dan praznuje. Dementi glede srbskega prestolonaslednika. BELIGRAD 8. (Iz uradnega srbskega vira.) V nekaterih inozemskih listih sta bili priobčeni dve brzojavki, ki vsebu eti velika klevete proti prestolonasledniku. V eni brzojavk se pripoveduje, da je prestolonaslednik ustrelil nekega vojaka kraljeve telesne gardr. Ta vest je bila priobčena v antidinastičnem listu „Narodni Listu, ne da bi se princa imenovalo. Stvar je nastopna: Neki vojak kraljeve telesne garde je pred 15 dr.evi obolel in je bil v bolnišnici operiran, a je kmalu nato umrl. Druga vest o nekem namišljenem dogodku. ki ga je provzročil prestolonaslednik, pravi, da je prestolonaslednik Jurij skušal nekemu vojaku odstreliti iz ust cigareto in da ga je pri tem rani!. Ta vest je tudi zlobna iznajdba^ ki jo je tudi prinesel „N t-rodni list, n«s da bi bil imenoval prestolonaslednika. To V63t so ponatisnili tudi drugi listi. Izvolski radi makedonskega vprala nja v Berolinu. BEROLIN 8. „Voss. Zeitung'4 poroča iz Petrograda: Minister za unanje stvari Izvolski se v kratkem poda v Beroiin, da se sporazumi z nemško vlado glede makedonskega vprašanje. Aretacija kneza Eulenburga. BEROLIN 8. Danes so aretirali kn za Eulenburga in ga prepeljali z avtomobilom v bolnišnico Charite. Poplava. OPAVA 8. V8led velikih ploh in tajanja snega je Visla prestopila bregove ter js poplavila 40 hiš v občini Bradeh in nekoliko hiš občine Zarzciz v bieliškem okraju. Vod.t pada. Ruski general umorjen VILiNA 8. V Arrtokolskem predmetju so se po noči trije vojaki utihotapili v hiši upokojenega sedemdesetletnega ruskega generalnega majorja Bikovskega in ga umoril, njegovo soprog pa t. ž ko ranili. Vzrok temu činu je bila tatvin«. Ruska duma. PETROGRAD 8. Duma je na včerajšnji svoji seji razpravljala proračun vojne uprave. Amnestija na Portugalskem. LIZBONA 8. Na današnji seji minister-ski, kateri je predsedoval kralj, j^ bil predložen dekret, s katerim se pomlloste vsi politični zločiuci, izvzemši oaili, ki so v zvezi a kraljevim umorstvom. Dekret bo razglašen jutri v uradnem listu. Odlikovanja. DRAŽ DANE 8. Saksonski kralj Fri-drik Avgust je podelil ministru za unanje stvari baronu Aebrentlialu domači red rutske krone ter je avstro-ogrskemu poslaniku v DražJanih baronu Braunu poklonil svojo fotografijo z lastnoročnim podpisom. „Gorica" v ekstremih. Ne ustrašite se, čitatelji ! Ne bojte s<%, da bo3te morali zopet čitati nova dokazovanja za stvar, ki je že nepobitno dokazana. Ne, nikogar nočemo danes prepričavati. I emu tudi ? Kdor je sledil pravdi radi goriške volilne reforme in ima le mrvico razsodnosti in kriterija v glavi, ta si je mogel že ustvariti svojo sodbo na podlagi obsežnega materijala, predloženega od raznih stranij. Temu ne treba ničesar več dokazovati in ga ne treba prepričavati. Ali naj bi hoteli še enkrat prepričavati — ..Gorico*' ? Ne, to bi bilo pre-nespametno in prenaivno, ako bi se lotevali takega Sjfovega dela — dela, o katerem vemo, da je ne izvršimo nikdar. Tu se trebi udati resignirano in zaupati zdravi razsodno sti naše slovenske javnosti, da se ne bo dajala zavajati in da ne bo jemala „Guritinih"' laži in zvračanj za resnico jedino zato. ker jih rečeni list trdovratno ponatlja. — Ali da bi fte enkrat skuhali s prepričavanjem ,.Go-ričinih*1 oitateljev ?! Tudi to bi bilo prazno delo in zavržen trud. Kdor smatra za svojo dolžnest, narekovano po zvestobi do stranke, da veruje vae, kar strankino glasilo piše, ta si zatiska oči in si maši ušesa, da ne le vidi nič in ne sliši nič, kar je za stranko neugodno. Tak ortodoksni pristaš stranke si maši ušesa celo tudi pred glasom svojega razuma, svojega boljega spoznanja in svoje politične vesti. Zatiska si očesa in maši ušesa, da le ne vidi in ne čuie kaka grešna dejanja pehajo njega idol — stranko doli s tistega visokega piedestala nezmotljivosti in popolnosti, na katerem jo je navajen gledati. Nočemo se torej danes prepirati o tem, za nas in za vsacega razsodnega človeka že rešenem vprašanju : ali je goriška volilna reforma dobra ali slaba za Slovence. Le jedno Stran II »EDINOST« štv. 128 V Tratn, dne i). »iaj* 1908 vprašanje bi radi — res Bi ne moremo kaj, j da ne bi storili tega — tudi dane3 ponovili na adreso „Gorice". Kako nam more tolma-j čiti dejstvo, da je vodja nje stranke po; vsprejetju reforme označal novi volilni red | kakor nesrečo in kako da je stranka uvela protestno akcijo proti tej reformi! Kako nam „Gorica" tolmači to kričeče protislovje med tedanjim in sedanjim — prepričanjem nje voditeljev ?!! Okolo tega ostrega ogla se „Gorica" plazi in suče z obilico praznega besedičenja in sofhterij, ne da bi se zaustavila in dala jasnega, določnega pojasnila. Zakaj se torej danes vendar zopet pečamo s pravdo, ki je dovršena in rešena? Rekli smo že v enem prejšnjih člankov, da si te brezprimerne nerodnosti v brambi stvari, ki je definitivno izgubljena, ne moremo tolmačiti drugače, nego s tim, da so gospodje izgubili glavo, da se nahajajo v takem duševnem razpoloženju, da ne vedo več, kaj pišejo. V tem našem mnenju na9 je podkrepil zadnji članek v „Gorici", v katerem podaja nazore, ki kakor trda pest na mehko oko padajo na najelementarneje pojme o principih in zahtevah parlamentarnega in političnega! življenja. Najprej svetujemo čitateljem naj se iz previdnosti naslonijo na kako varno oporo, da ne padejo vznak, kajti absurdnosti, ki jih natveza ..Gorica" svojim — potrpežljivim čitateljem, so tako gorostasne, da bi utegnile naše čitatelje spraviti iz ravnotežja. Na vsej nesreči so krivi prav za prav oni trije liberalni poslanci. „Goričini" pristaši so imeli sicer večino med slovenskimi poslanci, oni so imeli svoja zastopnika v de želoem odboru, kjer se je varil novi volilni red, ki je kakor z neba doli pal v plenum zbornice ; — ali krivi niso oni, ki so dobro vedeli, kaj se pripravlja, marveč oni trije, ki niso imeli niti mesta niti prilike, da bi se biii pravočasno uprli nakanam navihanega Pajerja in so dobili vpogleda v načrt še le tedaj, ko je bilo — prepozno. In „prepozno" je zaklical bivšemu poslancu dre. Treotu v plenarni seji sam — dr. Gregorčič! Krivi pa so — po „Gorici" — vendar oni trije liberalni poslanci zato, ker so se premalo zanimali za stvar ! ! (O kateri niso niti vedeli — nota bene). In da bi napravila to svojo gorostasno absu!dnost vsaj kolikor toliko užitno, piše „Gorica" : ,.Kot manjšini nasproti našim poslancem jim je bila dolžnost, obrniti se do teh oziroma naših deželnih odbornikov, po informacije, kaj naj se ukrene od slov. strani, obravnati potem med seboj dotični odgovor, sporočiti svoie sklepe našemu klubu itd. Ali namestu vsega tega kaj vidimo v krogu lib. poslanske trojice ? Popolno nebrižnost, zanemarjenost, desorijentacijo. Eden (Lojze) je zmiraj molčal kot bi imel gl vo v žaklju; drugi (Dra-gotin) je mislil, da najme deželna pisarnica vse goriške postreščeke inizvoščeke, policaje in stražnike, da bodo letali in dirjali za njim z načrtom vol. preosnove po j mestu in deželi." Pročitali smo, meli si oči in zopet čitali, da se prepričamo, da-'i smo prav čitali ?! Pregorostasno se nam je zdelo, da si javen list, ki mora vendar računati na to, da bodo njegova izvajanja čitali tudi ljudje, ki znajo misliti, upa pisati take nesmiselnosti in j postavljati najelementarneje pojme — na glavo. Temeljni princip parlamentarnega in političnega življenja je, da akcijo vodi tista skupina, ki je v večini, ki se pogaja in ki mora zato tudi nositi odgovornost. A če je ta akcija tolike važnosti, da potrebuje skup-i.ega nastopa, je večini v dolžnost, da fctopi v kontakt z mani šino in da jo pritegne k skupni akciji. Nujp.iprosteji razum pravi, da mora dajati informacije tisti, kije informiran. Večini slovenskih poslancev je bilo v neizogibno rodoljubno dolžnost, da ne čaka, da priđe k njej manjšina; ampak iz lastnega nagiba bi bila morala ona stopiti k poslancem manjšine in jim povedati : gospodje. to in to se pripravlja, kaj nam je storiti ? !! In da je bilo večini res do tega, d pridemo do čim bolje volilne reforme, bi b ia to storila in nikakega dvoma ni na tem, da bi bilo prišlo do skupne akcije. A vspričo vsega tega. ima „Gorica" še drzuo čelo, da očita manjšini poslancev — desorijentacijo!! Se drzneji atentat na vsa pravila parlamentarnega življenja in na običaje v vseh parlamentih sveta je zagrešila „Gorica" se svojo brezprimerno frivolno in cinično pripombo o postreščekih in izvozčkih, policajih in stražnikih, ki jih deželna pisarnica nima na razpolago, da bi „dirjali" za poslanci z načrtom volilne preosnove. To je nekaj novega in urnebesno drznega in nesramnega. Deželna pisarnica da nima toliko aparata, da bi mogla kuvertirati in dostaviti poslancem — tri pisma !!! Ali pa so morda oni trije bivši poslanci kaki deželni potepuhi, brez doma in strehe, brez stalnega bivališča, da jim nikdo ne ve naslova?!! Težko je slabo stvar dobro braniti; ali s takimi ničevimi, smešnimi in naravnost ne-honetnimi izgovori se menda še nikdar ni branila kaka slaba stvar ! Predsedstvu zbornice je v dolžnost, da dostavi poslancem važne načrte pravočasno na mizo, ne pa, da bi morali poslanci, vsaki hip, gnani od instinkta, letati k predsedstvu: he, je-Ii kaj novega ? ! Da si „Gorica" ne ve več nikakor drugače pomagati, nego s takimi absurdnostmi: to je nevarljiv znak, da je nje zadrega na višku, da se čuti v zagati, iz katere ne ve izhoda — da je v ekstremih, Tudi če bi ne bili mi stvarnimi dokazi in argumenti podprli svoje sodbe o goriški volilni reformi — zadnji članek v „Gorici* bi zadoščal v opravi-čenje n&še sodbe. Taka bramba je obsodba, vsaj za vse razsodne ljudi. Nič jej ne pomaga, da se sklicuje na to, da je naš list v marcu lanskega leta pisal, da bi tudi po novem volilnem redu mogli priti Slovenci do večine. Zamolčuje pa, da je bilo to le mnenje našega goriškega dopisnika, položeno na papir neposredno po zaključenju deželnega zbora, torej ne naše mnenje. Ali naš dopisnik je navel tudi pogoje, pod katerimi bi mogli priti — po njegovem nazoru — do večine. Pristaši „Gorice" pa so jasno pokazali se svojim postopanjem ob i vprašanju volilne reforme, da nočejo, da se i ustvarijo ti pogoji! ; Slednjič naj pribijemo še en desperaten poskus „Gorice", da bi nam nekaj — podtaknila ! Piše, kakor da bi mi opravičevali: dra. Tumo, ker ga ni bilo v seji, ko je deželni zbor vsprejel volilno reformo. Ne, to je le drzna insinuvac'ja. Mi nismo nič branili, nič opravičevali, ampik smo le konstatirali dejstvo. Kar pa dr. Tuma sedaj piše, to nas ne veže, ker ne moremo odgovarjati za to, kar piše — odločen naš politični nasprotnik. Kakor smo rekli gori: nismo pisali tega članka, da bi dokazovali nevrednosti goriške volilne reforme, ampak le, da pokažemo, s kakimi absurdnimi nazori se je začela »Gorica" braniti. In čitatelji nam morajo priznati sedaj, da z ljudmi, ki postavljajo na glavo naj primiti vneje ia najelementarneje pojme io vsako logiko, da s takimi ljudmi je jednostavno nemočna vsaka stvarna in koristna polemika. __ Slovanska ideja pri Poljakih začenja prodirati skozi dosedanje nezavedanje. ; V prvi vrBti so poljske novine na Poznanj -skem in v drugi vrsti galitka revija „Su-iat Slowianski", ki odpirajo Poljakom vpogled v svet vseslovanskih interesov. Nedavni obisk člena petrogradske dume gen. Volodimirova v Pragi, kateri se je tam izjavil o potrebi sporazumljenja Rusov s Poljaki, ponudil je „Kurjeru Poznan>kiemu" in „Dzieaniku Poz-nanskiemu" priliko k zanimivim opombam. „Kurjer" poukazuje na naraščanje slovanske zavednosti med Poljaki, zlasti gališkimi, in pridodaje : .Avstrijski Slovani se sporazumejo najprej med seboj in postavijo pogoje, pod katerimi naj se tudi Rusko vaeieži slovanskega gibanja. V praksi pa je stvar taka, da ni Rusije v Slovanstvu, dokler ni urejeno poljsko vprašanje. Skokoma ne gre. Pot iz Petrograda k Slovanstru bodisi k Čehom ali k Bulgarom, pelje preko Varšave !" „Džieunik" pravi, da potovanje gen. Volodimirova je dokaz, da „se je težišče slovanske ideje preneslo iz Ruske na Avstrijsko, in ako Ruska ne najde v čas sporazumljenja s Poljaki, pojde daljši razvoj sTo-vanske ideje d ede brez ozira na Rusko". Je pa tudi med Poljaki časopisov, ki poživljajo same rojake, na* se približajo Rusom. Kakor rečeno: dosedaj je še ta slovanska ideja pri Poljakih pisana beseda in ti glasovi še niso splošni, no prvi korak je že storjen. lu Bog da% da bi se Poljaki j kmalu v svojo in splošno korist zares zavedeli, da so tudi Slovan'. Akcija za ureditev jezikovnega vprašanja v Dalmaciji. V Spljetu se je v četrtek vršil shod županov in zastopnikov 36 občin srednje Dalmacije, katerim se je pridružila tudi spljetska trgovska zbornica. Shod je sklical spljetski župan dr. Mihaljevič. Enoglasno je bilo sklenjeno, da se odpošlje ministerskemu predsedniku baronu Becku spomenico, v kateri se naglaša vprašanje uradnega jez ka državnih oblastnij, zatem delavsko vprašanje, obramb" pred filoksero, pomorstvo, železnico in c-ruga važna vprašanja. V posebtji resoluciji je shod naglašal solidarnost z brati v banovini. Uvedla se je akcija v pomoč Rauchovim žrtvam. V imenu občin je bilo takoj nakazano v ta namen nad -1000 kron. Hrvatska. Betnilo bana Raucha proti hrvatskim dijakom. Ban Rauch kaže že vse simptome degeneriranega človeka, kakor kriminaloidi po Lombrosovi teoriji. K zlobi združuje namreč precejšnjo porcijo prismojenoiti. Jezi ga seve odločni korak hrvatskih dijakov, ki so obrnili hrbet oskrunjeni Alma mater. Zdajfboče pokazati zobe s tem. da pusti odprto zagrebško vseučilišče (za koga ?) in grozi onim dijakom, ki bi hoteli e;entue)ne malodušneže ovirati na obiskovanju predavan', s policijskim odgonom, ako niso pristojni v Zagreb. One dijake pa, ki so pristojni v Zagreb, hoče odstraniti iz Zagreba na ta način, da pozive vie tuje univerze, kamor so [te zapisali, naj Btrogo kotrolirajo njih obisk na predavanjih. Rauch hoče torej diktirati tujim vseučiliščem, naj rušijo akademično svobodo! Možaku se menda re3 že blede in, ako zares ukrene tak korak, potem dobi bržkone od vseučilišč tak odgovor, da ga bo pamtil svoje žive dni. Praški „Den" pravi k tej imperti- • nenci Rauchovi : „Ban hrvatski pozablja, da more po madjarskem naročilu morda komandirati nad univerzo v Zagrebu, da ga pa drugje ne bodo večj poslušali. Vsaj pri nas še ne!" Rauchova smešna megalomanija se je mogla zares poroditi le v glavi, v kateri se že kaže zla posledica bibacij „Servus-družbe", kakor zovejo Rauchove omizje na Markovem trgu v Zagrebu, kjer — kakor soglasno poročajo zagrebški listi — pridno popivajo. Radi „Abzug Rauch * odpuščen iz službe. Uradnik kr. računskega urada v Zagrebu Makovac je odpuščen iz službe, ksr je neke noči vskliknil : „Abzug Rauch" ! Madjarsko gospodarstvo na železnicah. Začetkom tega meseca je bilo pri mad-jarskih državnih železnicah povišanih v službi 320 viših uradnikov s plačo od 10.000 K. do 4200 K, a med temi ni nobenega Hrvata, marveč sami Madjari. V plačilni razred 3800 K je povišan le en Hrvat, a na plačo od 2300 K samo trije, od 2000 zopet samo trojica, 1900 K samo sedem — dočim je v tem razredu (od 3800 K do 1900) povišanih kakih 600 Madjarov. Torej povišanih 903 Madjarov in le 14 Hrvatov. Afera prof. Manejloviča. Iz Zagreba : V četrtek popoludne bi se imela vršiti disciplinarna preiskava proti vseučiliškemu profesorju dr. ManojloviČu. Preiskavo bi moral voditi vladni svetnik Po-gačič. Dr. Manojlović ni prišel k razpravi, nego je poslal izjavo, v kateri naglaša, da je zanj v disciplinarnih zadet ah edino kompe-tenten akademični senst. Ogrska. Hrvatski stenografi v državnem zboru. Stranka neodvisnosti hoče odkloniti predlog, da se v državni zbornici nastavijo hrvatski stenograti. Bančni odsek. Predsednik bančaega odseka grof Teodor Batthyany je sklical bančni odsek za 14, t. [m. Tej seji bodo prisostvovali tudi bančni strokovnjak'. Drobne politične vesti, Povišanje vo j nje ga proračuna na Francoskem. Francoski vojni minister je predložil zbornici prorač unski načrt za 1909, v katerem zahteva 15 mil. frankov za nove mitraljeze. Vsaki pešpolk dobi 12 mitraljez. Predsednikom Bolivije (Južna Amerika) je bil brez protukandidata izvoljen liberalec Guacballa, nekdanji poslanik v Londonu. — Turškim komisarjem v Sofiji je glasom ve3ti iz Carigrada imenovan dosedanji turški generalni konzul v Bukareštu Kiamil bej. — Nemški državni zbor je od-godjen do 20. oktobra t. 1. A m e r i š k o-j a p o n 3 k a raz&o-diščna pogodba. „Daily Telegraph" poroča iz Tokija, da je bila v \Vasbingtonu podpisana razsodiSčna pogodba, ki je v obče prisilnega značaja in je bila pripravljena že pred rusko japonsko vojno. To je prva pogodba take vrste, ki jo je sklenila Japonska. Dnevne vesti. Velezanimivo predavanje Rusa dr. | Kelića v Narodnem domu. Prihodnjo nedeljo, dne 10. t. m., ob 1<». uri pred-poldne priredi N. D, O. velezanimivo predavanje v gledališčni dvorani Narodnega doma. Predaval bode Rus g. dr. i K o s t a K e 1 i c, doktor filozofije in 'noviiiar v Odesi, eden od glavnih urednikov lista „Jugorossijski dnevnik". Dr. Kelić je Mladorus in pristaš stranke i,,demokratičnih reform". V zadnjem rasu je priredil več zelo uspelih predavanj v Carigradu, Sofiji (v vseučilišču), Be-lemgradu, Zagrebu. Reki itd. N. L). O. se je posrečilo pridobiti tega znamenitega predavatelja za eno predavanje. Dr. Kelie bo predaval danes zvečer v Puli za tamosnjo podružnico N. D. O. Na nedeljskem predavanju v Trstu bo predaval o aktuelnem in za vsakega Slovana velezanimivem predmetu : o ruskih narodih, o ruski revoluciji, o agrarnem vprašanju in o sedanji politični situaciji na Ruskem. Dr. Kelie bo govoril v hrvatskem jeziku, kateremu je popolnoma vešč. Ozirom na osebo odličnega predavatelja in zanimivost predmeta je pričakovati velike vdeležbe. Slovencem na uvaževanje. Povodom smrti dr. Herolda je minister izven služba dr. Bedrih Pacak poslal „Narodnim listom14 v Pragi nastopno brzojavko : Udarec za udarcem zadevlje naš narod zadevlje našo stranko (mladočeško), deblo za deblom odpada. Danes, v teh težkih časih, ko je potreben vsaki mož, odhaja eden prvih, najboljših. Vrsto let mije bilo dano, da sem žnjiin deloval. Poznal sem v njem neumornega, bistrega delavca širokega obzorja, velikega znanja, hitrega pojmovanj« in odločevanja, meža, ki je — kamor koli je bil postavljen — izvrševal svojo nalogo popolnoma in do konca. Povsodi in povsodi manjkal nam bo dr. Herold. Kolikokr^ti se mi je pritoževal v poslednjem času o naši razcepljeno s t i in razdoru! Težko mu je b'lo ob sedanjih razmerah Njegov spomin ne izgine iz src naših in naroda. In tu ob spominu blagega pokojnika vprašam ljudi blage volje na Češkem, da-li bi ne bilo dobro, da bi si rekli : zadosti tega razpora, zadosti te^a razcepljenja, da si končno rečemo: sila naroda je v njegovi jednotnosti, da bi se po tem ravnali in s tem najboljše počastili spomin Heroldov !! Čin pijetete čeških in poljskih fco-cijalnifl demokratov. Povodom smrti m!a-dočeŠkega prvaka d.ra Herolda sta tudi češki in poljski klub socijalnih demokratov poslanske zbornice poslala kondolenčni brzojavki, sestavljeni v prisrčnem tonu. Razun tega s«' je predstavila d.ru Kramaru, kakor predsedniku Češkega kluba, deputacija čeških socijalnih demokratov, sestoječa iz poslancev Nčmca, Soukupa, Habermanna in Hybeša, da mu ustmeno tolmači sožalje na smrti Herolda Pri tem je bil dr. Kramar do solz ginjen. Pogreba pa se je udeležila tudi mnogoštevilna deputacija čeških socijalnih demokratov, ki j* na izrecno prošnjo zastopala tudi poljske so-druge. Ti poslednji pa so v svoji brzojavki v topliih besedah izrazili svoje sožalje na veliki izgubi, ki je zadela češki klub in žnjirr. ves češki narod. Ni težko uganiti, zakaj posebno beležimo ta čin čeških in poljskih socijalnih demokratov. Bili so tudi politični nasprotniki pokojnika. ali to jih ni oviralo, da bi ne priznavali pokojniku, kar je dobrega storil za celokupni narod, katerega prevažnim delom se čutijo oni sami. Naglašamo to še posebno zato, ker se nam usiljuje paralela z nagimi socijabimi demokrati, ki se vsaj formelno proglašajo za sodruge in somišljenik češki in poljski socijalni demokraciji, katerim pa ie vendar vse ničvreono, kar prihaja iz narodnega tabora. Sodrugi tu, sodrugi tam, fali le etiketa je jednaka, vino pa je 2— drugačno. Nizka sredstva. Prejeli smo: V zadnjem času se je pojavila neka družba ljudij. med- niimi tudi — krilatih, ki jo pričela s podlim obrekovanjem po uglednih slov. oLi teljih. Šia je dalje in pričela tudi z anonimnimi pismi da bi zanesla med srečne obiteli in njih znance strast boja in nesreče. V rokah imamo zope t tako brezimno pismo v katerem se blati na napodlejši način neko osebo. Mi poznamo d tlčuo osebo in nje poštenost, saj deluje že leta in leta med nami tudi izven svojega poklica v naših narodnih društvih. Ali dobro je, da smo tistim ^odličnim osebam" na sledi in upamo, da jih skoraj mine veselje do obrekovanja. Vprašanje skupnega slovanskega jezika vzbuja v zadnjem čaiu pri nas precej zanimanja. Tako tudi esperanto kakor me.l naroden posredovalen jezik. Dovolite, i:a tudi jaz izrazicn src« mnenje glede vprašanja skupnega -lova nsknr.i jezika. Po mojem mnenju pojde širjenje:«« ruskega jezika težko radi težkoč in — pomislekov pri posamičnih osebah in v ce'ih skupinah. Saj opazujemo to celo v Ru?i . sami. Čim bi narodi vsprejeli ruiki jezik, i gabili bi svojo individualnost in njihov obstanek bi bil pisan le še v zgodovinski;, kojigah. Dnevno moremo opazovati, s kako trdovratnostjo se ljudje drže svojega jezik... Po mojem mnen;u bi se Slovenci poprej p<* italijančili ali poneoočili, ne^ > bi se mM njimi razširil ruski jezi'*. Da le v slogi je moč, da te le iz velikega daja k-»j velikega doseči, io je neoporečna resnica. Ravno zato pa sodim jaz : Naša bodočnostjo na vshodu in na jugu. Z ljudstvom, ki biva na vshodu in na ju i moramo mi v prvi vrsti iskati skupnosti. 1 to dos--žoino temlag>je, ker nas s tem Ij-iistvom n • veže le eorodstvo krvi, ampak tudi velika sličnost jezika. D.= l.e nas vežejo s teoi narodi skupni gospodarski interesi. In veže iias slednjič tudi zgodovina. Ako bi tu^i hoteli uvesti v našo šolt» ruski jezik, ne bi mogli, ker bi se vlad i uprla proti temu z vso silo. Ne bo se pa mogla trajno vpirati u vedenj u hrvatsko srbskega narečja. In čiiu bi dosegli to, združ- ni bi bili Slovani v eno kulturno celoto in v Avstro-Ogrski bi bil kmalu konec politike po devizi: divide et impera, s katero vlada danes dunajska in budimpeštanska kamarila nas Slovence, Hrvate, Srbe in Slovake. Z uvedenjem dubrovsko herceg ovskega narečja — kakor svetuje prof. Jireček — bi se tudi nam Slovencem odprla boljša bodoč nost. Ako bi vsi znali lirvatsko-srbski jeziir. kak) bi se pomncždi naši gospodarski stiki z Dalmacijo ia Bo3nc-Hercegovino ! (''euiu uaj bi hodili po občevalni jezik duleč ha sever ko ga imamo doma in si ga tukore koč igra e lahko priučimo. Srbo hrvaščina je mil in lepodoneč jezik. Te vrste sem napisal morda nekoliko prezgodaj, ker naj bi bil počakal, da „Ciri-lovec", ki se je oglasil v štev, 123, „Eli-nvsti", pove razloge, radi katerih je pn.ti hrvatsko-srbskemu jeziku. Ali ravno njegove pripomnje so mi potisnile pero v roko. D i o n i s. Družba sv. Cirila in Metodija razpolaga z večim številom Bleiweis-Vodnikovih V Trstu, 9. maja 1908 EDINOST« štev 128 Stran IU razglednic, ki jih je izdala povodom njune sto- oziroma stopetdesetletnics. Dragi sta imeni teh naših prezaslužnih mož, zato naj pa tudi njune razglednice dobe odjemalcev v vseh Slovencih, narodno mislefiih. Minolo leto „Del. podp. društvo". Iz poročila, ki je odbor tega naiega velevaž-nega društva predloži občnemu zboru, pos- nemljemo : Koncem leta je štelo društvo : 2 Častna člena, 10 ustanovnikov, 15 podpornikov, 1357 rednih moških in 226 rednih ženskih, skupaj torej 1610 udov. Novih členov je bilo vsprejetih 630 moških in 71 žensk, skupaj 601. Brisalo se je, oziroma izstopilo je 557 moških in 58 žensk, skupaj 615. Umrlo je jako mnogo članov, to je 24 moških in 5 žensk. Bolnikov je bilo 614 (32 manje nego v letu 1906), slučajev bolezni 754 (25 manje nego v letu 1906), v bolnišnici se je zdravilo 64 udov (13 več nego lani). Za podpore se ie izplačalo K 23.424*50. Za zdravila in kopelji K 3.473*82. Za bolnišnico K 2.023 20. Za pogrebščino K 1.640'—. Skupaj K 30.561-52. Skupni dohodki iznašali so K 47.21326, skupni stroški pa K 45.770*05. Društvo je imeio torej minolega leta K 92.983*31 prometa. Društveno premoženje se je pomnožilo pri bolniškem zakladu za K 2812*30, pri unravnem za K 122*05. Skupno premoženje znaša K 85.297 90. Društvo je bilo naročeno na vse ugled-nejše slovenske časnike in leposlovne liste, Knjižnica biia je jako dobro obiskana, Minolo leto bilo je za naše društvo posebno znamenito. Imela se je praznovati svečanost 25 letnice razritja in blagoslovljena društvene zastave. Odbor in veseličui odsek sta poskrbela za vse potrebne priprave, bratska društva od blizo in daleč zagotovila ao svojo udeležbo, sestavljen bil je že krasen vspcr d, kar nam je državna oblast z ozi-rom na ravno teden dii prej odigravšo se dog' dke zabranila najlepši in najimpozant-nejši del slavnosti. Us-ažujć hipni položaj je torej odbor sklenil, da se slavnost preloži na nedoločen ča5?. Da se pa vendar ta veseli spomiu proslavi. je odbor določil, da se podari ob tej priliki „družbi sv. Cirila in Metoda'' 100 in Dijaškemu podpornemu društvu" v Trstu 100 K kar se je tudi izplačale. S tem društvo zasuje 28. leto svojega plemenitega dela. Med najstarejšimi slovenskimi društvi v Trstu si je znalo pridobiti in hraniti ugled kakor eden stebrov tržaškega ] Siovenstva. Moralnemu odgovarja tudi lepi! materijalni vspeb. Ti v.-pehi bili bi lahko še večji, ako bi vsi členi gledali vedno na korist društva, ter pridobivali vedno novih udov. Slovensko delavstvo v Trstu množi se od dne do dne. A veliko je še nevednih, ki ne poznajo dobrot slov. delavskih podpornih društev. Zatorej Vam iskreno priporočamo, naj se vsak potrudi, da ožin zavest in smisel za društvo tudi nri takih, ki še niso naši členi ter jih privede v našo sredo, ter da s tem pripomore, da bo društvo vedno lepšo cvetelo. se razširjalo iu krepilo po svojem ge3lu : V slogi je moč ! Novi bankovci po 20 kron. Glavni svet a\stro-ogrske banke je sklenil z 22. junijem t. I. izdati nove bankovce po 20 kron, ker hoče preprečiti vsako ponarejevanje. Kmetijska družba za Trst in okolico naznanja, da bo obdrževala svoj redni f bčni zbor v nedeljo 24. t. m. ob 9. uri' predp. v „Sokolovi" dvorani Narod- i uega doma. Poleg običajnega dnevnega reda; bo cb tej p-iiiii predavanje poljedelskega! učitelja g. Jak. Laha. Vabljeni so k temu; shodu ulje in tudi neudje, ki se zanimajo' za to. C. kr. avstrijske drža\ne železnice. Veljavno s 1. majem t. J. se uvede nova skupina IX. lf>* in 30-dnevnih jibonementov s zaznambo -Južne alpe". Ta skupina obsega črte St. Vid ob Glini—Trst c. kr. d ž. — Divača St. Vil ob Glini—Bd ak j. ž. Ponta-belj, Ttbiž L uMjaua j. i., Ljubljana d. ž. — Ki runi k. Pedrožčico—Beljak j. ž. in Pod-kloiter—Smolor. C.na znaša s 15-dncvno veljavnostjo za J. razred K 66'—, za II. /azred K 46*—, za III. razred K 26*— in s •50-dnevno veljavnostjo za I. razred K 98*—, ;a II. razred K 6ti.—, za III. razred K 40*— | U področ u tukajšnega ravnateljstva se ulajnjo navedeni abonementi pri osebnih l.Išgainfcli v Trstu c. k. dr?, žel.. Gorici d. /., Bedu. Jesenic h h, Ljubljani d. ž. iu L:u-• Ijtni j. ž., nadalje v biro c. kr. avstr. drvnih železnic za vozne listke (P. Chri&to-ilM v Trstu, h'tel dela Ville. Navedeni biro i vezne listke dobi izventega 15- in 30-e prtljažne ahonemente za izdajo. Slovenska dramatična šola v Trstu. V nedeljo dne 10. maja se otvari slovenska dramatična šola v Trsta. f s/ j), n. gospodje in dame. ki so prija ril■ -roj >s(op, kakor tudi vsi akti c ni člani -tor, i,.>< igralke) so rahli > ni. da sc cb'-ro r nedeljo ob 10. ari doj htdnr r šolski sobi podružnice s<\ Cirila 'tt M'toda (r prostorih Trgovsko obrtne zadruge) via 8. Lrancesco št. I. nadstropje, Kjer se ho rršilm oficijelna otvoritev dramatične šole. Kdor se doslej še ni vpisal, stori to lahko naknadno ob tej priliki. Pozneje se ne bo sprejemalo nikogar več. Vabimo zlasti slovenske gospodične, naj se vpišejo v dramatično šolo, kjer se jim nudi lepa prilika za književno in umetniško izobrazbo. Pouk v dramatični šoli bo povsem brezplačen. Odbor „Dram. društva Tržaška mala kronika. Prepir na kmetih. VrSila se ie včeraj obravnava pred tukajšnjim deželnim sodiščem proti peti r fantom, podajačem iz Škotij, ki so bili obdolženi zločina javnega nasilja, češ j da so vrgli kamenje proti javnemu funkcijo-j narju, ko je isti izvrševal uradni čin. Isti so: K. Kolarič p. d. Čerlin, Andrej Sovedan, Katl Makor, Andrej Zupin in Peter Zupin. Obtožnica pravi, da so za občinsko stražo Andrejem Cunja metali kamenje, ko je ta le spremljal domov svojega nečaka• Karla Cunja, da bi ga varoval pred more- j bitnim napadom se straui obtožencev. Obtoženci so zanikali in sodni dvor jih ; je oprostil radi pomanjkanja dokazov. Strašilo ponočnjakinj. Ob 3 */4 minole | noči je bil aretiran v ulici S. Sebastiano težak Fran Oberossler, star 25 let iz Trsta, stanujoči v ulici Capitelli št. 7, ker je malo poprej zlasal najemodajalko Heleno Stokić, | staro 25 let, in je poskusil vkrasti ji nov-čarko s 4 Kronami vred. Poštenjakovič je vkradel tudi prostitutki Mariji Tomicich torbico. Polici;a ga je pridržala, da-si povedal, da so ga ženske že kaznovale s tem, da so ga preteple. Naši mili „regtiicoli". Redar je pred-sinočnjem privedel na inspektorat ul. Rettori devetletnega Dominika Grassi iz Locorotondo j pri Barih v Sp. Italiji. Isti je hodil po vseli j javnih lokalih in je priganjal jokaje vse goste, , naj kupijo vžigalice. Inšpektorju je fantek ; povedal, da ga stariši silijo k taki obrti. Ti- j le so bili poklicani na policijo, a so tajili ; sosedje so pa dokazali, da je bilo res temu tako. Po strogem ukoru jih je inspektor od- i pustil. Požar, Včeraj zjutraj ob 10. uri se je razvil požar v stanovanju M&rije Fiego v ulici Olmo št. 20. Oljnata svetilka pred sveto podobo se je prevrnila in prižgala odejo postelje. Postelja je zgorela in poškodovane so bile tudi razne mobilje. Škoda 200 K je bila zavarovana. Ob 6. popoldne se je razvil v ul. Fontana št. 14 drug požar, kjer se je iskra za-kresala iz likalnika in vžgala bližnje predmete. Ognjegasci so pogasili ogenj, ki je napravil škode 400 K. _____ Tržaška posojilnica in hranilnica! reg. zadruga z omejenim poroštvom vabi na XVI. redni občni zbor! ki se bo vršil v petek, dne 22. maja 1908, ob 7. zved. r veliki dvorani t lastni hiši (PiaTrza del hi Cascrma 2). DNEVNI FiED: 1. I-et.no poročilo in potrjenje letnega računa 2. Razdelitev čistega dobička. :J. Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom. ■ 4. Poročilo o reviziji. 5. Prememba pravil. Kazni predlogi*) 7. Volitev načelništva. 8. Volitev nadzorstva. TKST, dno 7. maja 1%'b. Načelništvo. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen po g 49 ! zadr. pravil, se vrši drug: v nedeljo, dne 31. maja t. 1. ol> 9. uri predpoludne z istim dnevnim redom ki je s3-:lepčein ob vsakem številu zadružnikov. *) j. 50. \>.ik zailru*uifc «niP j>ri občnem /boru storiti p r. 1-l^g«", kateri ni- »i morajo izročiti posebnemu ■»ds.-tu, ali nadzorstvu, ali pa načelniku, da se o njih poroča v bodočem občuviu zboru. Ti predlogi >e morajo I oatiTiti na d n>'tni red bodočega občnega zbora. v * :: Zdravnik in ranoceinik :: Jr. Binko Tecilnzlč je odprt svoj ambulatorij ~ l za otroške bolezni I I »« i i ■ I i I mwi4 i 11 ii M>tti • I I r * i • i i i i i ' v ulici Stadion 6. I. n. I (gledaliftče Fenice) ter ordinira od 2.. do 3. ure pop. TOVARNA POHIŠTVA Aleksand. Levi Misszi trst — ulica della Ceia št. M. Zaloge: ^ Trajna zaloga pohištva: Piazza Rosario štev. i. * ulica della Sanitd. Štev. i4. Ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. |; Pisarna : ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70 ; 16-68. (Za informacije vprašati 6-70). a V pekarni iu sla.dcica.rni VINKO SKERK, Trst Via flcquedotto 15 ln V podružnici via Miramar 9 se dobi vedna svež kruh, najfinejše moke, čokolade fina dezertna vina v buteljkah, raznovrstne blškote, tudi za čaj. Sprejme se naročila za torte. In krokante. — SPECsJALITETA: PUSTNI KROFI. -—- Infermeria TREVES " Tr8t /. Zavod za azistenco Ijolnikom v - vedno odprt - Ustanovi jen leta 1885. — TELEFON 345 Sposobni bolniški strežniki in sirežnico za privatno azistenco. — Prenašanje bolnikov z modernimi in higijenić. k pjedstvi odelezničnih postaj in ) ^^M^ do iatih, baker tudi yiz parnikov. n Slovenska mizarnica v Tr- q4i« Majcen Miloš v Tr®*^ ulica X«eo Oiu gtev. 2 nam l-v|ja, da ima zmiraj v svoji delavnici pripravljene cele spalne sobe in vso drugo pohištvo, ter da prevzema vsakovrstno delo v svoji stroki. Ker je gospod MAJCEN naš narodni obrtnik, ga naj-topleje priporočamo slavnemu slov, občinstvu. Kova tržaška črevljarnica TRST nlica Oiosue Cardncci 15 (ex Torrente) vis-i-vis Volti di Chiozza. — POMLADNA SEZONA. lzbero črnih In boraonlh čeuljeu za gospe, gospode in dedke ; blago prve vrste, ii»jnovejše oblike in barve; delo solidno in natančno. Platneni črevlji in postoli v veliki izberi Vse po zmernih cenah. UMETNI ZOBJE Plombiranje zoboy Izdiranje zobov brez = vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Dr. ]. cermak i« g. Tuscher TRST ulica della Caserma štev 13, II. nadsl. Valentin Zorzini urar ln dragotlna Crst, ulica >Iu9a vccchia št. 1 (Za ložo) Izbor zlatih in srebrnih predmetov j zlatih in srebrnih ur po najzmer. cenah. ®Prejme se popravljanja vsake zlatanine in ur. __ SPECIJALITETA v popravljanju . urnih zaklepnic ; Fczlrdtuje in irefcmerje sake kovine potom pile ali ognja, io urezi. LORENZO BRUNA TRST, ulica 3. Anastasio 9. Telefon it. 14 32 Skladišče drv za ogenj, lesa za polje oglje iz drvi in COKE Hidravlični cement, angležfce opeie, katerih ne pokvari ogenj in druge vrate materijala za zgradbe, kakor tanke opeke, gaSeno apno itd. Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graškepoulards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanile št. 15. Slovensko dela7., Din, tons. io pssoiarsto „JADRAN" vpisana zadrnga z o meje«, in porcbtvon v Trstu vabi na izredni občni zbor ki se ho vršil dne 23. maja 1908 ob 8. in pol zvečer DNEVNI REI>: 1. Sprememba zadružnih pravil. 2. Razni nasveti in predlogi. Na obilno udeležbo vabi ODBOR- j Svoji k svojim ! Prvo tovarna na češkem nolfinejfih likernih specijalitet in prodaja vina na debelo u^anovijena i88i. leta K. PFEIFER & Sinovi TELEFON 3571 Praga—Žižkov Karlove ulice 995 TELEFON 3571 Direktni import pristnega ruskega čaja, rama Jamaika, vseh vrst • — špaojskib vin in šampanjca — Uzorci na razpolago. - Glavni zastopnik /a Trst in Primorsko, Kranjsko. Istro. Dalmacijo in Italijo Ludovik Geržina, Trst-Bojan, ul. s. Ermacora št. 1 Svoji k svojim! Poskusite ukusne potice in O O O O izvrstne presnice slaščičarne GIUSEPPE WEBER, Trst, ulica Carlo Ghega štev. 4, Trst ——Poštne pošiljatve na vse kraje. dobiva se v vseh lekarnah. Najvspesneje sredstvo proti dobiva se v vseh lekarnah ' revmatizmu in protinu e TFKfiflMfl rnniMfl prirejena v Trstu Rafaeli 6odina, lekarna „flla Jla5onna della Salate" pri je I LlVULlnfl UUUinn od lekarnarjev: sv. ]a obu in Josipa go^na, lekarna JM 3gea4 faraelo Steklenica stane K 1*40. Iz Trsta se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti poŠt. povzetja ali proti anticipatni pošiljat vi zneska 7 K franko pošt, in zavoja. Stran IV »EDINOST« štev. 128 Dolžnik, ki je pretepel upnika. Na evadbo Simona Crnogorčevića, magazinerja pri Lloydu, je bil predsinočnjem aretiran mornar Jakob Marin, star 50 let. Ćrnogorčević je povedal, da se je podal v stanovanje Ma-rinovo, da bi potirjal dolg, Dolžnik pa je svoj dolg poravnal s tem, da je vzel batino in npnika fioo naklestil. Ranjen upnik se je zatekel k zdravniku, nasilnega dolžnika pa je prijela policija. Smeinica. Policijski uradnik: Zakaj se pa ■iste /.glasili pri vašem prihodu v Trst v našem ■radu — Postopač: Da ne bi zbudil obče pozornosti. ker potujem najraje inkognito. Koledar In vreme. — Danes: Gregor Naz. 'škof. — Jutri: 3. povelikonočna, nedelja (Varstvo sv. Jožefa.) — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 4- 20° Cels. — Vreme včeraj : iepo. Vremenska napoved za Primorsko : Oblačno spremenljivo. Zmerni vetrovi. Temperatura mila. Zmerna vročin-. Trst, dne maju, 190S Sodna kronika. Anarhisti. Včeraj te je vršila obravnava proti dvanajstim anarhistom (pravzaprav jih je bilo trinajst — usodna številka! —, no eden je ravno predvčerajšnjem umrl). Obdolženi so bili, da so ,'priredili anarhistični sestanek v gostilni Nichetto v Rocolu. Radi pomanjkanja dokazov so bili oproščeni. Društvene vesti. Narodna Čitalnica v Rojanu se zahvaljuje tem potom vsem prijateljem društva in rodoljubom, ki to s svojim posetom pripomogli, da je veselica dne 3. maja dobro izpadla. Istočasno zahvaljuje se tudi odboru kons. društva v Barkovijah za prijaznost in prepustitev dvorane. Kolesarsko društvo „BALKAN" vabi slavno občinstvo pa prvo kolesarsko zabavo, ki se bo vršila v nedeljo dne 10. t. m. v Nabrežini (na vrtu g. Nemca) o priliki izročitve diplome častnemu članu goriškega kolesar* skega društva. Iz posebne prijaznosti so3edelujeta pevski društvi „Nabrežina* iz Nabrežine in -Ilirija" iz Trsta. Naznani i so svoj prihod tudi narodni šentjakobski „pipčarji1*. „Trž. kolesarsko društvo „Balkan", je noskrbelo da se bo po zabavi vršil ples, h kaleren bo svirala nabrežinska godba. Začetek točno ob 3 in pol uri popo-ludne. Kdor si želi prijetno domače zabave, naj prihiti v nedeljo v Nabrež»no. Iz Trsta odhaja vlak z juž. žel. ob 2.45 in 3.55. V nedeljo dne 10. t. m. bo v Rojanu v prostorih ,.Konsumnega društva". Zabaven večer ki ga priredi pevsko dru§t»o „Zarja". Na vsporedu je petje, šaljivi prizori ter burka „Zgrešeno nadstropje" od Jake Stoka, »rlavno vlogo igra iz prija ziosti sam auktor gosp. Taka Stoke. Po zvršenem vBporedu bo ples. Kdor pride v nedeljo v Rojan mu gotovo ne bo žal, ker zabava bo imenitna. Vstopnina k zabavi je 50 6tot., sedeži 30 btotink, k plesu gospodje 80 etet.; dame •10 stot. Streljanje v tarčo. Kakor že dve leti tako priredi tudi ktos tržaško vojaško veteransko društvo mesečno streljanje z ojstrimi nt-.boji z trmadno puško-repetirko na vojaškem strelišču pri Bazovici. Prvo streljanje bo v nedeljo 10. t. m.' od 1—ure popoludne. Vdeležijo se lahko tudi neud r. Pevsko društvo „Ilirija-* 6c udeleži v nedeljo dne 10. lnjija slavnosti kolesarskega društva rGorica"' iz Gorice in „Balkana" iz Trsta na Nabrežini. Odhod iz društvenih pro-1 štorov ob 1 uri in pol pop. Naj nihče ne manjka. Odbor. Pevsko društvo „Višava" na Kon-konelu (ali pri Ferlugih) priredi na 17. tega meseca svojo spe mladansko, vrtno veselico, s p2tjem, grdbo, komičnim prizorom plesom ns. podorih. Ker je društvo »2 mlado in je imelo še le dve veselici, prosi se slavno občinstvo vspodbuje in podpore. Opozarjamo, da je bil ta nastop prijavljen v „Edinosti" ž«i pred mesecem dnij, zbog česar se nadejamo, da bedo druga bratska društva to objavo uvafevala. • Odbor. Nar. delav. organizacija Zaupni sestanek zasebnih težakov bo v nedeljo dne 10. t. m. ob 9. uri dop. v dvorani N. D. O., ker to na dnevnem redu zelo važne stvari, je obilna udeležba zelo potrebna. Išče se mizarskega pomočnika za stavbeno in umetno delo. Več pove urad N. D. O. Darovi. V spomin za svojega umrlega tovariša Antona Zadnika so darovali podružnici, družbe Sv. Cirila in Metodija pri Sv. Jakobu gg. Vatovec Fran in sinovi K 3.—, Sluga Anton K 2.—, Vatovec Ivan K 1.—, Fnrlan Josip K 1.—, Mezgec Jakob K 1.—, Krapeš Josip K 1.—, Medved Fran K 1.—. Skupaj K 10.—. Šempaski gostje v ske policije, »o včeraj prepeljali orožniki v zapore ljubljanskega deželnega sodišča. Umrl je v Šturijab pri Ajdovščini g. Avgust Slegl, župan v Šturijah in občinski tajnik v Ajdovščini, star 52 let. Ploha s točo. V Novem mestu so imeli v četrtek popoludne ploho s točo, ki je napravila precej ikode na sadnem cvetju. LPflA nnlllra se T nedeljo priti po- tora H1 kuSat izvrstnega kraškega te- mna po jako nizki ceni: 56 kraje. liter. Izvrstno trgovinsko podvzetje ae proda, zaradi starosti — kakšao ? pove ŽIVIc Trst, Trgovinska ulica 2. Najlepše slike :: je dobiti v elektrofotografskem ateljeju Antona Jerkiča v Trstu via delle Poste štev. 10 Fotografiranje se vrši izključno pri čarobni Hek:ri :;i razsvetljavi. Oglejte si krasce umetniške izdelke v vhodu, ki so neprekosljivi v efektu. - TELEFON itav. 21-43 - Naznanilo. _ Imam na razpolago okolo 5oo hektolitrov Črnega vina istrskega. Kdt- želi dobro kapljico, naj se obrne na podpisanega. Zahteva naj se vzorce. Pripore -čam se posebno krčmarjeni na deželi. Po-šiljatev direktna iz Istre. — Cene nizb Ne manj od IO hekfol po gld. IO 50 S. H. SKE I? L Sv. Ivan pri Trstu. Ravnate'jstvo „CranS Hotela Odprla se je gostilna NUOVA TRATTORIA pri HOTELU NEW YORK Ulica Geppa štev. ZO Podpisani, ki je bil skozi innogo let lastnik gostilne „Andemo de Carlo" v ulici del Ponte si je prizadel na vse močne načine, da opremi to gostilno z vsemi potrebščinami, da ugodi cenj klijentom. — Gostilna bo preskrbljena z italijansko in nemško^ kuhinjo, belim in črnim virom prvih kleti in ravno tako pivom I. vrste. — Postrežba bo točna. — t ez nekaj dni se bo vršilo tudi odpretje hotela s sobami opremljenimi z največjim komfortom, od K 160 naprej. — Omnibus do postaje. V nadi, da me cenj. klijenti počaate s svojim obiskom, tilježim udani KARI. LUiSlCH, vodja. CritjlaV" v Bohinjski Bistrici ei usoja slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, d h -- podjetje — _ v nedeljo 11 moja otvori Povodom otvoritve svira ljubljanska mestna štv en a godba med TABLE d' HOTE izbran \<: gram in zvečer priredi ista specijalen umetniški koncert. II T t: !.:•' I t I I • t I I I I I I • • • I I • I I I I I ■ ■ i ■ I I I ■ > ■ • ■ I I I I I • I • Navedeni hotel bo vodil znan izku-en stroko*:.;^ katerega dosedanje delovanje j a n i i v vsakem /.i . — .... — _ Zft i*olidnost PEKARNA in SLADČiČARNA Dominik Milanic, Trst ulica flella Guardia stev. 24 —— Prodaja : 3-krat na dan svež kruh, najfinejšo moko vsake vrste ; vino v buteljkah in likerji. Bogata zaloga specijalne grenčice „TORERO". Sprejema ae mrcoilft vsfiko*T«tneffa peciva kakor PINCE. PRESNIC itd, ZELEZNATO VINO lekarne^ja Gabrijela :: Piccoli v LJUBLJANI c. in k. dvorni zalagatelj in papežev zalagatelj izvrstno učinkujoče, ima v sebi železov preparat, kateri lahno prebavljanje pospešuje, priporočljivo je posebno slabotnim, aa pomanjkanja krvi trpe-film in tudi nervoznim osebam bledečnlm in slabotnim otrokom. Prodaja se v Trstu v lekarnah: „CREVATO" ulica Poste 9 in „LEITCNBURG • Trg San Giovanni. Vlv HnnffHfl zdravstveni svetnik in mestni fi^ik v Lju-UL AUpnVU bljani je zapisoval okrevajočim in malo-krvnitn vedno z najboljšim vspehom železnato vino lekarnarja Piccoli-Ja v LJubljani. llV C (fOCODf C* OKraJn' zdravnik v Ljubljani,je lil. tf. JlKljKi v slučajih bledice in pri okrevajočih otrocih z najboljšim vspehom uporabljal železnato vino lekarnarja Piccoli-Ja v LJubljani. ||. B fifllAO^ praktični zdravnik v Ljubljani, dosegel III K. tlcljtsi je z ieleznatlm vinom lekarnarja Plc il-ja v Izubijani izvrstne vspehe. Hf nofVfinfDffhi primarij v bolnišnici usmiljenih lil« UtUrUlIlttUlJ oratov v Kandiji pri Novem mestu icjavlja. da je z vspehom ieleznatega vina lekarnarja Ploroll-Ja v Ljubljani zelo zadovoljen. 4- GIlllIO Mtem TRST, ulica Giosue Carducci štev 23 fc :: :: TELEFON štev. 813 :: :: Kirurgieno orodje, ortopedični a,»arati. L; Moderci, umetne roke ki in Steinfeldsko pivo ; 21 sob za preno-čišča. — Maks Ličen, gosti'ničar._557 lepo cp pošteno dekle k malej diužini v Dal-lw(sw OC nracijo, katera bi vstopila v službo za pohišna dela. Mesečna plača K 20. Htroške potovH-r. ia se jej po enem letu služba povrne. Naslov: Alarija .T en če k, Molini di Breno, Dubrovnik (Dalmacija).__810 AflPntp za zav6rovanje proti požaru itd. i$če nyClll6 Drag. Starec, glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice" na Prošeku pri Trstu. 627 veseli družbi pri bt. Jakobu po gosp. A. Široku Kr. 2.40. Srčna hvala! Vesti iz Goriške. Deželno učiteljsko društvo za Goriško Gradišćansko bo imelo redno letno zborovanje, ki bo dne 14. maja 1908 ob 11. uri predpoludne pri ,, Zlatem jelenu" v Gorici. Dnevni red: 1. 'Predsednikovo poročilo. 2. Blagajnikovo poročilo : račun za leto 1907. — prorsčua za leto 1908. 3. Volitev pregle-do?alcev računov v smislu £ 10. druSt.Jpravi1. 4. Morebitni predlogi, ki naj se naslovijo pismeno na predsednika dva dni pred zborovanjem. Zalagatelji piva v Gorici so sklenili, da bodo imeli ob nedeljah in praznikih po-ludne svoje zaloge zaprte. Proti pelagri. Po Furlaniji delijo sedaj kom jo za seme v namen, da vzraste dobra koruza, ki ne bo prorzročala pelagre. Toča je napravila v četrtek v goriški okolici precej škode, izlasti v Dol. Vrtojbi. Vesti iz Istre. Otvoritev postajališča Prešnica. — Dne 15. vel. travna t. I. se otvori med postajama Herpelje Kozina in Podgorje v km 157/8 proge Divača-Pala ležeče postajališče Prešnica za osebni prtljažni promet. Prometoi časi vlakov, ki se bodo ustavljali na tem postajališču so že objavljeni v dotičnih voznih redih. Vozovnice izdaja paznik postajališča, prtljaga se bo odpravljala potom doplačila! Trgovinska obrtna zbornica v Ro vinju. Minister za trgovino je potrdil izvoliteT Josipa Quarantotto predsednikom in Lcacdra Camusa podpredsednikom trgovinske in obrtne zbornice v Rovinju za 1908. ' Vesti iz Kranjske. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani je imela predvčerajnjim svoj občni zbor. Zastopanih je bilo okolo 60 členic-zadrug izmej 94, ki tvorijo zvezo. Iz koper-skega okraja je bilo 12 zastopnikov. Da-ei obstaja ta zveza še le 8 mesecev, dosegla je ze nepričakovano lepih vspehov. V odbor so izvoljeni iz vseh sloven?k-h pokrajin. Načelnik je dežehii poslanec g. Lenarčič z : Vrhnike. Defravdanta Cirila Požar, ki ga je aretirala policija v Bazelu po rekviziciji Ijubijan- 1 MALI OGLASI. Tunika Ivan Simitz JSTJAt'. f-arducci 31 prodaja po znanih nizkih cenah obleko m blago za moške obleke povsem uovo. Specijalke-« drobnih pre'metov za krojače. J l*r Esposito & Bassa KESi".'*^ ullea San Antonlo I. Trgovina manifakturnega blaga m malih predmetov ter sukna za ženske obleke Incin ^tfllfa mizarski mojster. Trst. uh, h JUai|J OlUlId Belvedere Stev H, izvrže vBakovrKtna mizarska dela. Restavraciia „AURORA" Trst, ulica Giueue Carduci 15 in ul. S Glovanui 13 HrT.tamMr. dr. „Atila" !—— v narodnih nošah. - Svira glazbeni in drugi instrument vsaki dan do 12. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih i 1 ure popoludne do i 2. zvečer.