».ttrtn. plMUmm r ,otoTtnl._ IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOBOTO.	"	^^^^TeuTpSšiE.iPfcTlUd	Din	180.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo : letno 180 Din, za % leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 16 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani, •edništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958.
LETO M.	Telefon	št.	2552.	LJUBLJANA,	v	torek,	dne	9.	decembra	1930.	Telefon	št.	2552.	ŠTEV.	143.
Kolebanje cen na mednarodnih blagovnih
trgih.
Na mednarodnih blagovnih trgih je kazala tendenca v cenah od srede oktobra dalje nekoliko več odpornosti, razen žita in masti, ki sta nadalje padala. Za gibanje na blagovnih trgih je bilo značilno večje ali manjše kolebanje, ki se je javilo enkrat na trgih surovega sladkorja in kave, drugih na trgih surovega masla v Skandinaviji, na trgih bombaža, surove džute itd. Iz tega kolebanja je razvidno neizenačenje tržnega položaja, ki ga vidimo danes skoraj pri vseh predmetih svetovne trgovine.
Razvoj najbližnje bodočnosti prešo jajo z največjo opreznostjo; špekulacij-skih nakupov ni prav nič, čisti kon-sumni nakupi imajo razen v bakru prav skromen obseg. Deloma je temu kriv tudi svetovnopolitični nemir. Pride k temu še okolnost, da je veliki padec cen za agrarne produkte v U. S. A. oslabil nakupno moč tamošnjega kmečkega prebivalstva. Spričo majhne sprejemne smožnosti za surovine sploh more priti iz tega položaja nov pritisk na cene industrijskih surovin.
Večja pozornost je bila obrnjena na bakrene trge, kjer sq pogajanja o omejitvi svetovne produkcije za ca. 20.000 ton na mesec dala novo pobudo za nakup. Povpraševanje je bilo tudi za poznejše termine zelo dobro, zlasti od strani evropskih kupcev, pri čemer je igrala vlogo bojazen o eventualnem zvišanju kartelovih cen. Zelo se je spreminjal položaj na trgih cina, kjer so cene po kratki reakciji padle zopet na doslej najnižjo točko. Trgi cinka so prometo-vali spričo že itak nizkih cen zelo stalno. Povpraševanje je bilo včasih živahnejše, ker rso upali na ugoden potek pogajanj producentov; pogajanja so se pozneje razbila.
Ameriški trgi bombaža so bili precej ustaljeni. Kupčijsko zboljšanje, ki se je pričelo v septembru, se je pozneje nadaljevalo in je bodrilo k nakupu. Tendenca volnenih trgov je bila proti koncu novembra bolj odporna kot prej. Kolebanja cen surove džute med 15-75 in 16-75 funti baza London se je razlagalo iz kratkoročnih transakcij špekulacije. Zaloge v Indiji so zelo velike. Trgi surove svile 30 imeli majhen promet in so obvarovali svoje že itak nizko stališče. Lyon je kupoval svilo na kratek rok, zlasti japonsko.
Položaj na svetovnem žitnem trgu, zlasti na svetovnem pšeničnem trgu je bil v znamenju napredujoče poostritve.
Načrt za novi zakon o
Načrt novega zakona o gospoda r-skih zadrugah, ki je odlične važnosti tudi za trgovstvo, saj čutimo na lastni koži posledice pomanjkljivosti sedanjega zakona, ki pušča na stežaj odprta vrata konsumom za nelojalno konkurenco legitimni trgovini, je končan. Po vesteh, ki prihajajo iz Beograda, bo načrt zakona predložen vsem prizadetim gospodarskim organizacijam v izjavo, zato upamo, da bo tudi stanovskim zastopstvom naše trgovine dana prilika, da načrt proučijo in se k posameznim določilom izjavilo, da bo z zaslišanjem vseh prizadetih dana možnost, da se trenja, ki jih povzroča v praktičnem življenju sedanji zakon, odpravijo in uravnajo. To je iskreno želeti i v interesu trgovine i v interesu zadružništva. Nezdravi pojavi, ki jih vidi-
Vsled konkurence ruskega pšeničnega eksporta so se prodajni izgledi za prekomorske eksportne dežele zelo poslabšali, zlasti še, ker obeta tudi avstralski pridelek rekordno množino. Na evropskih trgih surovega masla je prišlo do močnega nervoznega gibanja. Konsum j ni kazal posebnega sprejemnega vese- i lja. Hkrati je opominjala k rezerviranosti tudi rastoča produkcija v deželah južne zemeljske polute.
Po oktoberski hausse so se mogli trgi surovega sladkorja na novi višini cen dobro držati; sedaj zborujoča bruseljska konferenca bo položaj razčistila. Na trgih kave je znašalo kolebanje v novembru 8 odstotkov. Ker obstoji glede kavne politike nove braziljske vlade negotovost, je postal konsum po močnejšem udejstvovanju v prejšnjih mesecih zopet bolj oprezen. Nadaljuje poslabšanje na hamburškem kakaovem trgu je dalo konsumu priložnost, da se je kril ob ugodnejših cenah. Živahnejše in trdnejše so tendirali trgi surovega kavčuka, kjer so dah' pobudo francoski nakupi, o katerih smo že poročali.
Podamo se seznam gibanja cen v običajnih enotah in kvalitetah:
Borza:	Januar1930:	
Pšenica Chicago		12400
Rž Chicago		102 00
Kara Newyork		10-43
Sladkor Newyork		1-85
Surovo maslo Koebenliavn		2-80
lSombaž Newyork		17-80
Svila Lyon		245-00
Džuta London		27-25
Baker Newyork		18-00
Cink Newyork		5-22
Srebro London		21-37
Kavčuk London		7-62
Borza:	September 1930	
Pšenica Chicago		78-37
Rž Chicago		46-12
Kava Newyork		7-37
Sladkor Newyork		105
Surovo maslo Koebenliavn		2-48
Bombaž Newyork		10-65
Svila Lyon		105-00
Džuta London		16-62
Baker Nowyork		10-50
Cink Neywork		4-25
Srebro London		17-00
Kavčuk London		3-87
Borza:	November 1930	
Pšenica Chicago		7000
Rž Chicago		42-12
Kava Newyork		7-50
Sladkor Newyork		1-29
Surovo maslo Koebenliavn		210
Bombaž Newyork		10-70
Svila Lyon		155-00
Džuta London		16-25
Baker Newyork		10-50
Cink Newyork		4-10
Srebro London		16-50
Kavčuk London		4-56
mo danes vsepovsod, so v škodo obeh gospodarskih faktorjev in v tem tudi v škodo zdravega razvoja narodnega gospodarstva v splošnem. Zato se morajo taki nedostatki in take pomanjkljivosti v novem zakonu odpraviti.
Po časopisnih vesteh vsebuje načrt naslednja glavna določila:
Kaj je zadruga v zmislu načrta? Za j zadrugo se smatra udruženje, organizirano na vzajemnosti za skupno po- ) sredno ali neposredno podpiranje in j pospeševanje gospodarskih intere- j sov svojih članov. Doseženi poslovni j prebitek se ne deli med člane ali pa ali pa se razdeli sorazmerno z doseženim prometom posameznih članov z zadrugo. Obrestovanje deležev, ki ne presega eskoniptne obrestne me-
, samo v letih, ki so bila zaključena s i poslovnim prebitkom, j Katere vrste gospodarskih zadrug i razločuje načrt? Po svrhi zadrug raz-i likuje zakonski načrt posebne kre-| ditne, konsumne, nabavljalne, produkcijske, kmetijske, živinorejske, ! perutninarske, prodajne, strojne, skladiščne, stanovanjske, zdravstve-; lie in zavarovalne zadruge. Razen I kreditnih zadrug, ki se smejo pečati tudi s sprejemanjem hranilnih vlog, in zavarovalnih zadrug, smejo ostale zadruge imeti po več svrh; vsaka taka zadruga se zlasti lahko peča tudi s poukom in vzgojo svojih članov in njihovih svojcev.
Po načrtu se delijo zadruge v zadruge z omejenim in neomejenim jamstvom. Neomejeno jamstvo obsega vso imovino vsakega zadružnika, pri omejenem jamstvu pa je vsak zadružnik obvezan z eno ali večkratno denarno vrednostjo svojega deleža, kakor to določajo pravila.
Kdo sme ustanoviti gospodarsko zadrugo? Zadrugo more ustanoviti skupina najmanj sedem oseb, ki pra-voveljavno razpolagajo s svojo imovino. Za osnovanje zadruge ni potrebno predhodno odobrenje. Pri zadrugah, ki bi bile po trgovskem zakoniku obvezane za vpis v trgovinski register, zadostuje vpis v zadružni register. Na občnem zboru ima vsak član pravico »a en glas, po pravilih pa tudi pravico na več glasov, toda ne preko 5 glasov. S pravili se odreja, ali more posamezni zadružnik imeti po več poslovnih deležev in koliko največ. Kdor pristopi k zadrugi, ki je že vpisana v zadružni register, jamči tudi za one obveznosti, ki so nastale pred njegovim vstopom. Temu nasprotujoča pogodba je neveljavna.
Kaj predvideva načrt za posle, ki jih vršijo zadruge ob rtoma? Kadar posebni zakoni vežejo gotove posle na koncesijo, tedaj je ta koncesija potrebna tudi zadrugam, ki jo morejo dobiti samo, če so predmetni posli predvideni v pravilih. Tako dovoljenje (koncesija) ni potrebno, če ga že imajo vsi zadružniki. Državno dovoljenje je potrebno za zavarovalne posle za izdajanje obveznic, ki se glasijo na prinosnika, in za izdajanje blagajniških listov ter zastavnih listov. Zavarovalnim zadrugam more
AVSTRIJA IN NEMČIJA SE BOSTA POGAJALI Z JUGOSLAVIJO.
Dr. D. piše: Avstrijska vlada hoče v prvem četrtletju 1931 pričeti trgovsko-politiena pogajanja hkrati z Jugoslavijo, Ogrsko in Rumunijo, pri čemer bi mor-j da sodelovala tudi Nemčija. Ker bi šlo pri vseh teh pogajanjih v prvi vrsti za žitni eksport iz vzhodnih držav in za industrijski eksport iz Nemčije iu Avstrije, bi šla ta vprašanja vštric, s čimer bi se pogajanja precej poenostavila.	1
*	* *
SVARILO PRED SKLEPANJEM POSLOV Z NESOLIDNO INOZEMSKO TVRDKO.
Tvrdka Westdeutsch Exporthaus Grab & Dehnick in Eisemroth (Nemčija) je ■ bila radi nesolidnosti pri sklepanju I kupčijskih poslov ovajena pri pristoj-i nem državnem pravdništvu in je bil
ban dati posebne ugodnosti na podlagi pravilnika.
Zadruge, ki imajo za cilj neposredno pospeševanje ali podpiranje gospodarskih interesov svojih članov, smejo te posle vršiti samo s svojimi zadružniki in z zadružno zvezo, pri kateri so včlanjeni, a posle, ki to le omogočajo, smejo vršiti tudi z nečlani.
Zlasti smejo kreditne zadruge sprejemati hranilne vloge tudi od nečlanov, produkcijske zadruge nabavljati sirovine tudi od oseb, ki niso zadružniki in jim prodajati izdelano blago; prav tako smejo zadruge za prodajo proizvodov te proizvode prodajati zadružnim članom in nečlanom.
Na podlagi odobrenja kmetijskega ministra v sporazumu s trgovskim ministrom smejo bani dovoliti zadrugam, da vršijo posle, ki so sicer pridržani le za promet z zadružniki, tudi z drugimi zadružnimi, kulturnimi ter z državnimi in samoupravnimi ustanovami. Ugodnosti in privilegiji za zadruge? Gospodarske zadruge, ki se ustanavljajo po določilih zakona, uživajo najdalekosežnejše ugodnosti.
Oproščajo se vseh taks v poslovanju z državnimi in samoupravnimi organi, kakor tudi z zadružniki in nezadružniki, nadalje taks z.i zavarovalne posle v okviru zakonskih predpisov o teh poslih, poštnih in sodnih taks, vseh davkov, vseh doklad in dajatev državnih, občinskih in samoupravnih obla-stev, kakor tudi carine na kmetijsko orodje, na umetna gnojila, na izdelana zdravila ter ostala sredstva za zdravljenje, pobijanje in preprečenje bolezni in škodljivcev domačih živali in kulturnih rastlin. Država mora vsako leto vnesti v proračun primerne vsote za pomoč zadružništvu, za zadružno propagando, za zadružne šole, za pomoč produktivnim zadrugam, za zadružno književnost in za ustanavljanje novih zadrug.
Podali srno le kratko vsebino glavnih določil, da na zakon za enkrat samo opozorimo vse naše organizacije. Vidimo, da se načrt prav v glavnih določilih, ki se tičejo specielno interesov trgovstva, ne razlikuje bistveno od sedanjega.
naj opozorijo tudi svoje odjemalce, ki kaj radi nasedajo sladkim besedam inozemskih potnikov.
*	* *
POSLOVNA KORESPONDENCA MED
FIRMAMI IN PODJETJI V NAŠI DRŽAVI.
Ministrstvo trgovine in industrije je bilo ponovno opozorjeno, da se poslužujejo mnoge domače tvrdke v korespondenci ne samo v inozemstvu, ampak tudi v medsebojnem dopisovanju v državi, tujega nemškega jezika. Tako postopanje ne samo, da je zapostavljanje državnega jezika, ki se mora radi razumljivih razlogov obsojati, ampak ima tudi za posledico favoriziranje tujcev na škodo domačih ljudi, kateri imajo sicer popolno sposobnost za dotični posel, a ne morejo najti zaposlitve, ker ne obvladajo popolnoma nemškega jezika.
Zbornica za TOI, po naročilu pristojnega ministrstva, opozarja podjetja in firme svojega področja, da opuste grajano ravnanje ter se v opravilnem prometu v naši državi poslužujejo izključno državnega jezika.
stavljen predlog za kazensko zasledovanje. Interesente opozarjamo na gor-re Narodne banke, se ne smatra kot	»je in svarimo, naj se ne spuščajo v ni-
razdelitev dobička in se sme izvršiti	kake posle % imenovano tvrdko. Na to
gospodarskih zadrugah.
Vpliv občinske trošarine na blagovne cene.
Ljubljanski trgovec nami piše:
Bistvo gospodarske krize obstoji v tem, da razne blagovne cene in cene za industrijske izdelke niso v pravem medsebojnem razmerju. Dočim so cene za kmetijske (pridelke jako inizke, in je kupna moč kmečkega prebivalstva zbog tega jako opešala, se držijo druge cene po sili razmer na nivoju, ki še vedno presega predvojno pariteto. V prvi -vrsti ovirajo mezdne razmere, pa tudi občutna socijalna in davčna bremena ni-veliranje cen, ki naj bi povzdignilo kupno moč prebivalstva in ublažilo gospodarsko krizo.
Med ovirami niveliranja cen zavzemajo pri nas vplivno mesto tudi -razne občinske trošarine.
Na zadnjem »Merkurjevem« predava,lnem 'večeru v »Zvezdi« se je vprašanja občinskih trošarin dotaknil poleg predavatelja podžupana g. prof. Jarca tudi g. župan dr. Puc sam. Njiju izvajanja so izzvenela v indirektni zagovor teli dajatev. V teku tega zagovora je padla tudi trditev, da pobiranje občinske trošarine nikakor ni vplivalo na cene na ljubljanskem trgu in da se radi nje ni podražil niti en predmet.
V	tem obsegu je zagovor pravilen. Ravno zaradi pobiranja trošarin se res ni podražil noben predmet. Toda s tem še ni rečeno, da trošarina ni vplivala na ceno. Vprašanje se mora presojati tudi z druge plati, na kateri je jedro vprašanja. Vse cene imajo padajočo tendenco in so se pri mnogih predmetih tudi dejansko znižale. Vendar pa znižanje specielno v Ljubljani ni prišlo do izraza, iker ga je do cela absorbirala občinska trošarina. 'Če bi ne bilo trošarine, bi prišlo znižanje cen očigled trdemu 'in večkrat brezobzirnemu konkurenčnemu boju, ki se bije v Ljubljani, brez dvoma v polni meri do veljave. S tem bi bili vsaj za en 'korak bližje nivelira-nju cen po predvojni pariteti, ki je po soglasnem mnenju vseh uglednih narodnih gospodarjev naj izdatnejše sredstvo za pobijanje vedno akutnejše gospodarske krize. Zagovor, da občinska trošarina ni vplivala na cene, torej nikakor ne drži.
iDruga stvar, ki je nas stare Ljubljančane nemilo dimila, je negacija popotresne* dobe za Ljubljano. Kdor je to dobo preživel in kdor je od blizu opazoval, kako je iz malega rastlo veliko, kako se je Ljubljana presnavljala in obnavljala, ne more tajiti, da je tudi ta doba dala v zgodovini Ljubljane mestu svoje obeležje in da je sedanja povojna doba samo nekako nadaljevanje popotresne dobe. Malenkosti, ki ne gredo v račun sedanj dot)i v vseh drugih razmerah in z vsemi drugimi perspekti-
vami iza razvoj mesta, še ne upravičujejo negacije plodonosnega dela za po-vzdigo Ljubljane tako zaslužnega bivšega župana g. Hribarja.
iNi moj namen, da svoje mnenje, ki ie trdo vkoreninjeno v naših srcih, podrobno utemeljim, pač pa hočem samo mimogrede opozoriti, da je občinska uprava v popotresni dobi znala s skromnimi sredstvi veliko storiti za razvoj Ljubljane. Vsem nam je še v spominu, da je takratna vodarina in gostaščina znašala samo 9% skupno, da je bila doklada na davke zmerna in da se je trošarina pobirala v zmernem iznosu samo na nekaj predmetov. Navzlic nizki obremenitvi pa je Ljubljana vendarle postavila v tisti dobi temelje za razvoj v sedanji dobi. Takratna občinska uprava je s skromnimi sredstvi izvršila za Ljubljano več, nego smo smeli takrait od nje pričakovati. Sicer pa so v 'tein pogledu mišljenja deljena, kakor »moduli iz predavanja samega, in da morem to ugotoviti, mi zadostuje.
Ob tej priliki smatram za potrebno, da ugotovim, da je vprašanje občinske trošarine v Ljubljani važnejše nego marsikaj, kar se postavlja v prvo vrsto. Občinski upravi so izčrpno znani ugovori, kater* ima ljubljansko gospodarstvo v interesu celokupnega gospodarstva proti občinski trošarini. Ob uveljavljenju se je ponovno tudi od merodajnih krogov naglašalo, da se uvelja-
vi	trošarina samo poizkusoma, da se bo pa preuredila po potrebah, ki se bodo pokazale tekom leta. Naglašalo se je, da bo občinska uprava vprašanje občinske trošarine končno uredila v sporazumu s prizadetimi krogi. Leto poteka in kakor čujemo, je občinska uprava že sestavila svoj proračun vsaj v ogrodju.
Vendar pa je očividno docela pozabila na opetovano po svojih organih dano obljubo. Smairam zategadelj za svojo dolžnost, javno opozoriti občinsko! upravo na nujno potrebo, da se trošarina temeljito revidira ne s fiskalnega stališča, pač pa s stališča dalekovidne pametne komunalne politike. Pri tolikih potrebah, kakoršne ima nova Ljubljana, ne kaže delati maksimalnega programa, temveč naj se občinska uprava zadovolji z najnujnejšim od nujnega, kfer •1)0 tudi to ravno dosti veljalo in izčrpalo ljubljansko prebivalstvo. Naj se merodajni gospodje z zaslišanjem onih, katerim so odmerili bremena, najpreje prepričajo, koliko preneso 'še ljubljanski davkoplačevalci. Časi so tako resni, da je potrebna na j več ja opreznost, in obremenitev prebivalstva je tako trda, da je dolžnost občinske uprave, da resno misli na znižanje bremen.
Trgovina med Jugoslavijo m Grčijo. Jugoslavija je med prvimi dobavitelji Grčije.
/V prv ih treh četrtletjih so eksportira-le USA. v Grčijo za 1360 milijonov drahem blaga, Velika Britanija za 10(!0 milijonov, iNeimčija 771 '7, Francija 561, Runi unija 48!)’8, Italija 484-6, Jugoslavija 440-8, Kanada 354, Belgija 387, Češkoslovaška :-508, Rusija 305. Večina držav je glede uvoza v Grčijo na p ram lanskemu letu nazadovala, kakor je sploh ves uvoz Grčije padel od 9700 na 8100 milijonov drahem. Izvoz Jugoslavije v Grčijo je padel od 497-5 na 440-8 mil. drahem. Obstojal je iz 148 mil. gozdnih produktov, 133 mil. živine in živalskih produktov, 88 mil. poljedelskih produktov, 23u8 mil. sladkorja in sladkornega blaga, 20 mil. minerali] itd. — Prav nepomemben je obratno izvoz Grčije v Jugoslavijo; znašali je v treh lanskih četrtletjih f3-4 mil. drahem, letos pa 17-7 mil. Skupni izvoz Grčije je padel v tej dobi od 4600 na 3400 mil. drahem. Primerjajoč te številke z gornjimi vidimo tudi, da je trgovska bilanca Grčije zelo pasivna: lani v prvih treh četrtletjih /.a 5100 -miljeno v drahem, letos za 4700 mil. Glede izvoza prašičev iz Jugoslavije v Grčijo beremo, da je bila izvozna prepoved 28. novembra preklicana, pod po-gOjjeui, da tehtajo prašiči več kot 40 kg ter da prihajajo iz okrajev, kjer ni kuge. Glede izvoza obstojijo natančni predpisi. — S 15. nov. je stopila v veljavo trgovska pogodba med Grčijo in Poljsko. V sled naj večje ugodnosti veljajo uvozne postavke te pogodbe tudi za Jugoslavijo. Uvozniki v Grčijo naj se glede nove uvozne carine informirajo na pristojnih mestih. Gre za konje, pohištvo, košare itd. Carina se računa v kovinskih drahmah, pri čemer je 1 drahma enaka 15 papirnim drahmam. K temu pride še 75 odstotkov sur takse, tako da je v praksi v zarini 1 kovinska drahma enaka 26'25 papirnimi drahmam.
% ivdu
Gospodarska konjunktura v Jugoslaviji.
Gospodarski dopisnik >N. Fr. Pr.« iz Zagreba piše: Zadnji tedni so bili v znamenju nizkih žitnih notacij. Na seji Privil. d. d. za izvoz agrarnih produktov od 15. nov. je bilo povedano, da1 je mogla prevzeti d ružba z odobren jeni vlade v zadnjih tednih velike množine ponujene pšenice po cenah, ki odgovarjajo srednjeevropskemu tržnemu položaju in ki so torej precej' nad globokimi za-paunoevropskimi cenami. Skupni položaj na žitnem trgu ostane pod vplivom svetovnih trgov slab. Sicer se pa računa
v	najbližjem času z novimi vozninskimi olajšavami. Dobro se razvija izvoz sadja, ki bo dosegel letos najbrž skupno ■vsoto ene milijarde Din. Z nespremenjeno silo traja dalje depresija v industriji in izvozu lesa. Industrija zaznamuje nove ustanovitve. V Vukovaru se ustanavlja tekstilna tovarna, v Srbiji je kupila neka francoska družba star zlat rudnik, industrializadijslke načrte i raz-motriva mesto Zagreb in hoče ustanoviti cel industrijski okraj; za nakup sveta je v proračunu za leto 1931 vstavljen že znesek 15 mil. Din. — Na omenjeni seji Privil, d. d. je bilo podano obširno poročilo o padanju žitnih cen. Cena pšenice v Liverpoolu je bila pri vagonu 19. nov. t. 1- za 5500 Din nižja ko>t dva meseca prej. Pada tudi cena koruze, a položaj ni tako brezupen kot
pri pšenici; družba je mogla ekspert i-rati na 'vlačilcih večje množine, ki jih je bila posušila v lastnih napravah. Nakupuje tudi za pomlad. — Glede krize v lesni trgovini se bo vršila v kratkem v gozdnem ministrstvu velika anketa in bo zahtevala lesna industrija in trgovina od države razne olajšave.
PRITOŽBE INOZEMSKIH TVRDK RADI NOVOLETNEGA ČESTITANJA NAMEŠČENCEV.
Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine Jugoslavije v Ljubljani je poslala svojini članom dne 29. novembra 1930 okrožnico z naslednjim pozivom:
»Osrednja zveza industrije na Dunaju (Hauptverband der Industrie Oester-reichs) nam je sporočila, da se avstrijska podjetja pritožujejo, da prejemajo k novemu letu čestitke od nameščencev naših podjetij, s katerimi imajo poslovne zveze, kar se smatra kot nekorektno. Osrednja zveza avstrijske industrije nas prosi, da opozorimo včlanjena podjetja na to okolnost ter jih prosimo, da vplivajo na svoje nameščence v cilju, da v bodoče opuste taka čestitanja, ki imajo prozoren namen, da se dosežejo grati-fikacije ali darila.
Mi smatramo, da je želja Glavne zveze avstrijske industrije upravičena ter prosimo ugledno članstvo, da postopa v smislu izražene želje.«
Plasiranje dvigal (liftov). Neka dunajska tvrdka se interesira za plasiranje dvigal in išče zanesljivega zastopniki za to branžo. Interesenti naj se obrnejo na Društvo industrijcev in veletrgov-C8v v Ljubljani »Trgovski dom«.
Sejmi in razstave.
Ivan M. Madun, Skoplje, Mokranjče-
va 9, želi prevzeti zastopstvo tukajšnjih tvrdk za Južno Srbijo. Imenovani je že zastopnik za mineralno vodo Slatina Radenci.
TVORNIKA CIKORIJE
'i
Priporoča svoje izvrstne izdelke
m
TRG JAJEC.
Zadruga za eksport jajec v Št. Juriju ob j. ž. poroča: Tudi v preteklem tednu se položaj ni spremenil; cene so nadalje padale in so ^dosegle glede na sedanji čas nenormalno globino, povzročeno pač doslej po nenormalnem vremenu. Brž ko se bo vreme spremenilo, se bo spremenil tudi položaj na ! trgu jajec.
Insolvcuc v Jugoslaviji je bilo v novembru 07 (lani 85), med njimi 33 konkurzov in 34 prisilnih poravnav. Od pričetka leta do 30. novembra je bilo konkurzov 578, poravnav 156, skupaj 734 insolveuc proti 994 lanskim insol-vencam. Padec zadeva skoraj izključno le Srbijo in Črnogoro.
Sušak si bo zgradil novo tržno lopo in se vrši ofertna razprava 29. t. m.
Navi Sad se pogaja z ameriškimi fi nančniki o najetju posojila v znesku 00 milijonov Din v svrho izgradbe kanalizacije vodovoda in klavnice.
Velika vinska razstava v Zagrebu se bo vršila od 11. do 13. aprila z udeležbo vinogradnikov iz vse države in tudi od drugod.
V Subotici skoraj ne mine dan, da bi ne bil prijavljen kakšen konkurz ali poravnalno postopanje izven konkurza.
Ureditev pokojnin rned Jugoslavija ter Avstrijo, Italijo, Rumunijo in Češkoslovaško je sankcionirana in stopi v veljavo z dnem razglasitve. Gre za deželne, občinske in komitatne penzije.
Davčni dohodki Jugoslavije v mesecih jan.—sept. so izkazani s 1000 mili -jonov Din, proračunjeni so bili na 1471-5 milj. Din.
Trgovina med Jugoslavijo in Češkoslovaško je za prvo zelo pasivna; v prvih treh letošnjih četrtletjih smo prodali v Češkoslovaško za 275 milj. Kč blaga, kuplii smo pa tam za 1010 milijonov Kč.
Za brezposelne v Češkoslovaškem bo predlagana v parlamentu podporna vsota 150 milijonov Kč.
Rumunski petrolejski kartel se je izjalovil, ker se udeležene tvrdke niso mogle zediniti glede produkcijskih kvot.
Tvorbi mednarodnega kartela umetne svile, ki bi določil cene in produkcijske kvote, se upirajo najbolj Francozi in Belgijci.
Število brezposelnih v Avstriji je v mesecu novembru naraslo za 45.000 na
238.000	in je bilo za 70.000 večje kot lani na koncu novembra.
Zveza javanskih producentov sladkor-korja je podaljšana do 31. decembra 1932. Pogajanja s Kubo še nadaljujejo.
Francoska zveza železa v palicah je sklenila, da bo za dobo pet mesecev zmanjšala produkcijo za 12 odstotkov.
Za ureditev svetovnega sladkornega trga bo stavila Kuba na razpolago 42 milijonov dolarjev. V 5 letih naj se odvzame trgu 1,680.000 ton sladkorja in naj se izvoz v U. S. A. v letu 1930/31 omeji na 3,136.000 ton.
Pogajanja Forda z italijansko avto-mohilno tovarno Isotto Fraschini glede skupne fabrikaeije so se definitivno razbila. Ford je hotel nastaviti ameriške strokovnjake in mehanike, kar je pa italijanska vlada odklonila.
Ameriška jeklena industrija se še kar naprej fuzionira, bodisi da večja podjetja prevzemajo manjše tovarne ali pa da se neodvisna podjetja združujejo.
Ameriška petrolejska industrija zasleduje sedaj tendenco, da tvori velike petrolejske koncerne, neodvisne drug od drugega.
Na svetovnem trgu železa se opaža živahnejše gibanje in so se zato tudi cene ojačile. Zlasti iz prekomorskih dežel so prišla večja naročila.
Mednarodni kartel surovega jekla je podaljšan na dosedanji bazi za šest mesecev, pri čemer je obenem omejitev produkcije za prvo četrtletje 1931 povišana od 25 na 30 odstotkov. Poseben pododsek bo izdelal nove predloge glede reorganizacije kartela.
V	pomanjkanju mednarodne blagovne izmenjave vidi predsednik berlinske TOI enega prvih vzrokov svetovne gospodarske krize, ki bi se dal omiliti s skupnim delom.
Cena bakra v Londonu raste nadalje. Preokret traja sedaj že tri tedne.
Glede že omenjene omejitve v produkciji staničja za 15 odstotkov beremo sedaj, da se je dogovoru pridružila tudi Avstrija. Torej obsega sedaj dogovor Finsko, Norveško, Švedsko, Klajpedo (Memel), Nemčijo in Češkoslovaško.
Letošnja trgovina med Jugoslavijo in Nemčijo.
Dr. R. Schlesinger iz Breslaue piše v zagrebškem »Morgenblattu« o gornji trgovini sledeče:
Statistični državni urad nemške države je priobčil pred kratkim končni zaključek trgovskega prometa med Jugoslavijo in Nemčijo v prvi polovici tekočega leta. Eksport Nemčije v Jugoslavijo, ki že približno pet let stalno narašča, je tudi letos nadalje narasel. Nasprotno je pa eksport Jugoslavije v Nemčijo ostal približno isti. V prvi polovici letošnjega leta je izvozila Nemčija v Jugoslavijo za 87,296.000 mark blaga in je importirala iz Jugoslavije blaga v vrednosti 87,315.000 mark. V jugoslovanskem eksportu živil v Nemčijo je zopet izvoz jajec na prvem mestu; Jugoslavija jih je eksportirala v prvem letošnjem polletju za 6,841.000 mark oziroma za ca. 94 milj. dinarjev in je ostala s to svoto prvi dobavitelj Nemčije. Na drugem mestu v izvozu živil iz Jugoslavije v Nemčijo je koruza, koje izvoz je dosegel v prvem letošnjem polletju 5,981.000 mark ali več kot 80 milj. dinarjev. Nato pride jgsl. eksport mesa in slanine v vrednosti 1,497.000 mark (21 milj. din.) in eksport sadja s
644.000 markami (ca 8-5 milj. din.). Ce izvzamemo živila v celoti, je ostal baker kot glavni izvozni predmet v Nemčijo še zmeraj na prvem mestu in je dosegel v mesecih januar—junij svoto 11,554.000 mark ali 155 milj. din. Drugih rud je bilo eksportiranih v višini 424.000 mark, kamna in prsti 585.000 mark, lesa raznih vrst 2,500.000 mark, kož 1 milijon
140.000 mark. Izvoz lanu in konoplje v Nemčijo je dosegel vrednost 14 milj. dinarjev.
Najvažnejša postavka v eksportu Nemčije v Jugoslavijo sta ostala tudi letos železno blago in stroji. Izvoz strojev v prvem letošnjem polletju je bil sledeči:
mark
Tekstlni stroji.................. 2,034.000
Parne lokomotive in tenderji 7,716.000
Orodni stroji.................... 1,034.000
Poljedelski stroji................. 540.000
Električni stroji.................. 806.000
Ostali stroji  .................. 7,863.000
Najvažnejše železno blago, ki ga je eksportirala Nemčija v Jugoslavijo v prvem letošnjem polletju, je bilo sledeče:
mark
Cevi in valjarji................. 1,187.000
Palčno in likovno železo .	.	171.000
Pločevina in žica .	. , . .	554.000
Železniški nadgradbeni mat. 1,465.000 Kotli in strojni deli .... 2,028.000
Nožarsko blago..................... 431.000
Orodje in poljedelsko orodje 1,236.000 Drugo* železno blago . . .	7,734.000
Elektrotehniških izdelkov iz Nemčije je importirala Jugoslavija za 1,854.000 mark, avtomobilov in motornih koles za 984.000 mark, navadnih voznih koles za 705.000 mark, vodnih vozil za 2 milijona 87.000 mark, glasbenih inštrumentov za 482.000 mark, ur za 196.000 mark, otroških igrač za 184.000 mark, drugih izdelkov fine mehanike za
1.347.000 mark.
Tudi izvoz tekstilij iz Nemčije v Jugoslavijo je bil letos zopet velik, čeprav pošiljata Avstrija in Češkoslovaška, deloma tudi Italija, veliko večje postavke v Jugoslavijo kot Nemčija. Nemčija je eksportirala umetne svile in svilene preje za 847.000 mark, svilene tkanine za 676.000 mark, volnene tkanine celo za 2,019.000 mark, bombaževe tkanine za 1,499.000 mark, bombaža za 1,241.000 mark, drugega tekstilnega blaga za
1.600.000 mark.
Nemški eksport usnja in čevljev v Jugoslavijo je prekoračil svoto 2 milj. mark. Jugoslavija je tudi važen kupec nemških kemijskih izdelkov, čeprav se v zadnjem času eksport nemških kemikalij v Jugoslavijo ne pozna več tako, kot prej. Barv in lakov je kupila Jugo- 1 slavija v Nemčiji v mesecih januar—junij za 1,411.000 mark, drugih kemičnih izdelkov za 3,145.000 mark. Eksport glinaste in porcelanaste posode je dosegel svoto 1,625.000 mark, eksport steklenega blaga 1,222.000 mark, papirnega blaga več kot 1 milijon mark, eksport knjig in glasbovinskih not 368.000 mark, izvoz kožuhov 428.000 mark in izvoz lesenih izdelkov 381.000 mark. Čislali eksport Nemčije v Jugoslavijo se je razdelil na surovine in na polfabrikate.
Poravnave in konkurzi.
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih kon-kurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 21. novembra do 30. novembra 1930:
A. OTVORJENI KONKURZI:
Dravska banovina:	Inženjerski	in
stavbni biro inž. Tornago, d. z o. z., Ljubljana, Tornago Ivan, inž., Ljubljana.
Savska banovina: Mautnera Marka sin (Ernest Mautner), Pakrac. Primorska banovina: Hrvatska seljačka blagajna za zajmove i štednju, Konjiča; Hrvatska seljačka zadruga, Gorica; Muslimanska zemljoradnička zadruga, Ga-cko; Prva zemljoradnička zadruga, Lju-buški.
Drinska banovina: Aleksič Vladimir, D. Dobrič; Lesendrič Periša, Lajkovac.
Dunavska banovina: Ilič B. Milovuk, Oreovica; Kovačev Vaso, Bačko Petrovo Selo.
Moravska banovina: Andrič L. Ljubomir, Kraljevo.
Vardarska banovina: Bačvarevič Metodi j, Štip; Stavrič Hadži Gjorgje, Skoplje.
Beograd, Zemun, Pančevo: Antonije-vič Aleksandar, Beograd: Dragina Mirko. Debeljača.
B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA:
Savska banovina: Beinvvinkler Matija, Sotin; Dučmelič Franjo, Vinkovac; Hary Herman i sin, Varaždin.
Dunavska banovina: D. d. za kratku robu, Vel. Bečkerek; Maričič Branko, Ruma; Veber Karl, Novi Sad.
Vardarska banovina: Janevič Dimko,
V	eles.
Beograd, Zemun, Pančevo: Paškovič Krsta, Beograd.
C. ODPRAVLJENI KONKURZI:**)
Drinska banovina: Marič Bogoljub,
Užice.
Dunavska banovina: Petrovič Dragu-tin, Stragar.
Moravska banovina: Nikolič Uroš, Niš.
Vardarska banovina: Naskovič Aleksandar, Skoplje; Nikolič Pero, Skoplje; Ristič D. Djordje, Bitolj; Ristič Jordan, Skoplje, Svoboda Bogdan, Skoplje; Se-dživ Jovan, Skoplje; Tanjič Ljubomir, Skoplje.
Beograd, Zemun, Pančevo: Savezna banka, Beograd.
D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:**)
Dravska banovina: Ahlin Ciril, Ljubljana VIL
Savska banovina: Glesinger Vilim i sinovi, Osijek; Milankovič Aurel, Vinkovac; Reiner Jakob, Vinkovci.
Dunavska banovina: Perger Rudolf, Vel. Bečkerek.
*	Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v tajništvu društva.
**) Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v tajništvu društva.
Sejem plemenske živine v Novem Sadu. Delniška družba za razstavo in vzorčni sejem v N. vem Sadu je obvestila gospodarske kmoge, da bo priredilo skupno s kmetijsko družbo v Novem Sadu o priliki razstave in sejma od 14. do 18. marca 1931. sejem plemenske živine. Sodelovalo bo tudi švicarsko društvo izvoznikov simentalske pasme.
X isililiJtiahj liund
		
Tečaj 9. decembra 1930.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. gold. . Berlin IM 	 Bruselj 1 belga	 Budimpešta 1 pengo . Curih 100 fr	\ . Dunaj 1 šiling	 London 1 funt	 Ne\vyork 1 dolar ... Pariz 100 fr	 Praga 100 kron	 Trst 100 lir		1094-40 7-944 274-30 221 20 296-22	22-77 13*495 7-8982 9 8915 1097-40 7*974 275-10 56-445 223 20 167-73 ? 96-39
Za zboljšanje našega železniškega prometa.
III. Prevoz pošte.	^
Posebno pažnjo obrača spomenica vprašanju poštnega prometa, iti je za j trgovstvo najvažnejšega pomena. Pre- : voz pisemske in paketne pošte povzro- i ča pri nekaterih potniških vlakih na večjih priključnih postajah zelo dolge postanke, ki jih zahteva poštna uprava. Posebno se to občuti na progi Ljub-ljana-Maribor piri jutranjih in večernih ' vlakih. Vsled tega predlagamo, da se naj j pošta pisemska in paketna med Ljubljano in Mariborom prevaža z nočnimi vlaki, pri katerih trajanje vožnje ne igra tolike vloge kakor pri jutranjem ali večernem potniškem vlaku. V zvezi s lem naj se krajšajo pri zadnjeimenova-nih vlakih postanki na onih postajah Kjer se je z ozirom na poštni promet v sedanjem voznem redu odobrilo daljše zadrževanje vlakov.
Spomenica ponovno pokrenja vpraša j nje dovoza jutranje pošte za zgornjo savsko dolino na Gorenjskem. Po sedanjem voznem redu prihajajo časopisi in pošta na Jesenice in v ostale kraje nad Kranjem še le po 10. uri dopoldan tako, da je dopoldanski poslovni čas že skoro potekel, predno se dostavi mno-gobrojnim industrijskim podjetjem jutranja pošta. To je velika neprilika, katero je treba na primeren način odstraniti, in urediti dostavo jutranje pošte tako, da bi bila najpozneje ob 8. uri na Jesenicah. Železniška uprava je na to izjavila, da bo tej zahtevi ugodila in da bo po novem voznem redu pošta že ob 8. zjutraj na Jesenicah.
Spomenica opozarja nadalje, da prejema zbornica poleg tega tudi pritožbe glede odprave pošte tekom dneva z Jesenic proti Ljubljani. Sedaj se odprem-lja pošta samo zjutraj in zvečer, kar je za poslovni promet zelo nepriličmo in naj bi se vsled tega vsaj glede Jesenic uredila odprema tako, da bi vsak potniški vlak vzel za Ljubljano s seboj pisemsko pošto, ki se med tem časom nabere pri poštni upravi na Jesenicah.
IV. Potniški vlaki.
Zelo obširno in izčrpno je v spomenici obdelano vprašanje lokalnega potniškega prometa. Zbornica je bila o tem vprašanju priredila anketo potom gre-mijev in drugih strokovnih organizacij, ter je v spomenici vpoštevala vse predloge interesentov, v kolikor so v skladu s splošnimi interesi in z ozirom na frekvenco zadostno utemeljeni. Konkretni predlogi spomenice glasijo:
Gorenjska proga: Industrija v Kranju je zelo interesirana na tem, da ostane tudi v novem voznem redu neizpre-menjeh potniški vlak št. 930, ki dovaža predvsem delavstvo v Kranj in v druge industrijsKe kraje ob tej progi.
Za vlak št. 912 želijo interesenti iz Kranja in Jesenic, da bi odhajal popre-je iz Ljubljane tako, da bi prišel že pred 8. uro v Kranj, odnosno da bi omogo-čeval izletnikom, da pridejo v Bohinj, Kranjsko goro itd. takoj po 9. uri zjutraj. Ta zahteva je utemeljena posebno za dobo poletne sezone in s stališča turističnega prometa ter velja predvsem za nedeljsko traso navedenega Maka. Radi tega bi bilo razmišljati, da bi vsaj za nedelje in praznike, ako se ne more tudi za delavnike preložiti vlaka na zgodnejši čas, ugodi potrebam turističnega in izletniškega prometa.
Železniška uprava izjavlja, da vztraja na priključkih jutranjih vlakov v Ljubljani na drugi gorenjski vlak, in ugotavlja, da imajo v sezoni turisti vlak, jutranji izletniški vlak, ki je slabo zaseden.
Spomenica izvaja nadalje, da je vsesplošna zahteva, da je treba preložiti odhod vlaka št. 913, ki odhaja sedaj ob 10-37 uri iz Jesenic, na okroglo 1 uro popreje, tako, da bi imel v Ljubljani priključek na opoldanski brzovlak 'proti Mariboru, ter da bi potniki mogli še pred 12 uro v Ljubljani opraviti del poslov.
Predlog bo uvaževan.
Za vlak št. 911 predlaga, da naj bi odhajal točno ob 5. -uri iz Bohinjske Bistrice in ob 6. uri iz Jesenic tako, da
bi bil pred 7. uro v Kranju in da bi dobil v Ljubljani po možnosti zvezo z drugim jutranjim potniškim vlakom proti Mariboru št. 617 kakor tudi po možnosti zvezo na Dolenjsko. Ta vlak dovaža v Kranj mnogo delavcev, ki po sedanjem voznem redu vedno zakasnijo v tovarnah pričetek dela.
Zadeva se bo v direkciji še proučila. Poleg tega se čuti vedno močneje potreba nočnega vlaka na Gorenjsko iz Ljubljane proti Jesenicam, ki naj bi odhajal iz Ljubljane okrog 23. ure. Tak vlak bi bil za posečamje raznih večernih prireditev v Ljubljani zelo važnega pomena.
Uvaževan j e predloga je odvisno od generalne direkcije državnih železnic, da odobri nočno službo na gorenjski progi, ki sedaj ne obstoja.
Spomenica opozarja na mnogo pritožb z Gorenjskega, ker prihaja jutranji vlak št. 911 prepozno v Ljubljano in izgubi vse zveze proti Mariboru, na Dolenjsko, proti Kamniku in Vrhniki. Bilo bi stremeti za tem, da se vsaj glavni del teh zvez z jutranjim gorenjcem omogoči.
Glede priključnega prometa se'izraža na oni strani željo, naj bi imel brzovlak št. 2 v poletni sezoni od maja do septembra v Jesenicah priključek proti Bistrici - Bohinjskem jezeru 'odnosno proti Kranjski gori, dočim se lokalni interesenti izražajo proti podaljšanju čakanja na Jesenicah. Direkcija izjavlja, da bo po novem voznem redu doba postanka na Jesenicah skrajšana.
Glede vlaka št. 917 se mnogo kritizira sedanji dolgi postanek na Jesenicah, ki traja 46 minut. Predlaga se, da se ta postanek krajša. Za vlak št. 915 sq predlaga, da naj odhaja iz Bohinjske Bistrice ob 13-30 uri. Predlog se bo proučil.
Tudi pri vlaku1 št. 912 se mnogo kritizira nad polurni postanek na Jesenicah, ker povzroča turistom ob nedeljah prekasen prihod v Boh. Bistrico. Spomenica pravi, da bi bilo oceniti na podlagi frekvence obe vrsti predlogov, da se najde prava odločitev.
Vlak št. 8612 naj bi ostal po mišljenju nekaterih organizacij radi direktnih vozov za Dolino iz Beograda in Subotice, ki bi jih imel brzovlak do Jesenic, ne-izpremenjen. Tudi glede pošte predlaga spomenica, da bi isto prevzel brzovlak št. 2 do Jesenic in bi se s posredovanjem železniških uslužbencev prenesla na vlak št. 8662/8620, 'tako da bi jo sprejemali že dopoldne, ne pa šele opoldne.
Nadalje predlaga spomenica, da naj bi dopoldanski vlak št. '8613/913 odhajal iz Kranjske gore pol ure poprej, t. j. ob 8-15, da bi prihajal v Ljubljano še pred 12 uro.
Vlak' št. 918/8618 naj bi istotako ostal neizpremenjen, toda samo v toliko, da ne bi prevažal tovora za Dovje in Kranjsko' goro radi prevelikih zamud, katere ta vlak ob sobotah in dnevih pred prazniki radi prpvoza tovora in premikanja na postaji Dovje-Mojstrana utrpi.
Vlak št. 8633 naj bi odhajal ob nedeljah in praznikih iz Planice za 40 minut (kasneje in sicer tako, da bi dospel na Jesenice ravno še za priključek na vlak št. 917, kateri odhaja iz Jesenic ob 18-46. Sedaj odhaja vlak št. 8633 prezgodaj. Izletniki in zlasti turisti-smučar-ji, morajo siredi najlepšega popoldneva na kolodvor, potem pa čakajo na Jesenicah od 17-55 do 18"46, torej skoro cele uro na nadaljno zvezo.
Spomenica pripominja, da1 je vlak št. 8619 ne samo za tujski promet, marveč tudi za tamošnje prebivalstvo brez pomena. Vlak odhaja namreč iz Planice ob 19 30 in dospe na Jesenice ob 20-14 in sicer le ob nedeljah in praznikih; od Jesenic pa nima ta vlak razen sezone nobene zveze. Veliki pomen bi za-dobil ta vlak, če bi imel tudi pozimi kot izletniški vlak z Jesenic dalje zvezo za Ljubljano. Sedaj je pa ta vlak popolnoma neuporaben, ker morajo izletniki, ki uporabljajo ta vlak, prenočiti na Jesenicah.
Kamniška proga: V sporazumu z gospodarskimi iii tujsko prometnimi organizacijami se predlagajo v kamniškem okraju sledeče izpremembe:
Turistični vlak št. 8419, ki odhaja sedaj iz Kamnika ob 19-58, naj bi odhajal po bodočem voznem redu iz Kamnika ob 20-50.
W	tovarna	w
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. TeDtniino in higijeniino najjmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna:
Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, II. nadstr. Zahtevajte ponudbo I
■
•VSEH-VRST PO-FOTOGRAFDAH-ALIRISBflH-VENlflUVEČ-BARVAH-
= KONKURENČNE CENE =
KIIŠARN&SIDIU liUBUAKft
DALMATINOVA ULICA ST. 13
= IZDELU3E SOLIDNO:
nuMi
Ustanovila se je podružnica tvrdke v Ljubljani.
*
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 17. novembra 1930.
Besedilo: Splošna maloželezniška družba, d. d.
Vpiše se prokurist ing. Ženko Janko, obratovodja tvrdke.
*
»Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 22. novembra 1930.
Besedilo: Jelačin & Komp., tovarna zamaškov.
Obratni predmet: izdelovanje probko-vih zamaškov. Obratni predmet je odslej tudi izdelovanje in prodaja kovinastih kapic za steklenice ter plutovega in cementnega gradbenega maitenijala.
*
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 22. novembra 1930.
Besedilo: Ljudevit Marx, tovarna lakov, delniška družba v Ljubljani.
Vsled sklepa občnega zbora z dne 13. septembra 1929. se je sklenilo povišanje glavnice od Din 4,000.000'— na D 'i 8,000.000'— z izdanjem novih 80.000 delnic po 50'— Din nominale, ki se glase na ime. rl'a sklep je bil odobren od kr. banske uprave s sklepom VIIINo. 1439/2 z dne 15. aprila 1930.
*
Sedež: Ljubljana.
Lan vpisa: 22. novembra 1980.
Besedilo: »Vijak«, družba z(o. z.
Vsled sklepa občnega zbora z dne 14 novembra 1930. se je tvrdka razi ra,', la in prešla v likvidacijo.
Izbrisale so se nastopne [ i r m e:
Sedež: Vojnik.
Dan izbrisa. 5. novembra 1930.
Besedilo: B. Pušnik »Maja«.
Obratni predmet: Domača industrija in prodaja pletenin, perila in žepnih robcev.
Izbrisala se je zaradi opusta kupčije-
*
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 18. novembra 1930.
Besedilo: Maks Durjava & Co.
Obratni predmet: Tvornica perila in konfekcije, manufakturna trgovina na debelo.
Izbrisala se je zaradi opusta.
*
Sedež podružnice: Ljubljana.
Dan izbrisa: 22. novembra 1980.
Besedilo: »Sana«, tvornica čokolado, družba z o. z., podružnica v Ljubljani.
Izbrisala se je vsled opustitve.
RAZGLAS O KURZIH LISTIN, IZDANIH NA ZLATO ALI INOZEMSKO VALUTO, ZA MESEC DECEMBER 1930.
Da bi se pravilno pobirale takse po zakonu o taksah in pravilno določala pristojnost za sojenje, je gospod minister za finance glede na dejstva, da se menjava vrednost listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto, proti dinarju, določil z odločbo br. II. 152.160 z dne 25. novembra 1930 nastopne kurze, po
Ureja dr. IVAN PLESS. - Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.
Mešani vlak št. 8432 in potniški vlak št. 8414, ki odhajata iz Ljubljane ob j 13-05 odnosno 14-10, naj bi vozni red zamenjala, da bi odhajal iz Ljubljane kot prvi popoldanski vlak potniški vlak, kot drugi popoldanski vlak pa mešani vlak. Čas odhoda lahko ostane doseda- j nji. Železniška uprava l>o predloge vpoštevala.
JProga Ljubljana—Rakek:	Izraža	se
želja, naj bi se obnovil dopoldanski1 v laik z odhodom ob 9-20 uri iz Rakeka in prihodom ob 10-40 v Ljubljano, ki je bil po prejšnjem voznem redu v veljavi in vedno dobro zaseden. 'Nasprotno vzna-oujejo interesenti iz Logatca in Rakeka potniški vlak št. 623 za brezpomemben, ki 'bi se lahko vsled tega izpreuienil v predlagani opoldanski vlak. Vlak St. 621 naj bi ostal neizpremenjen. Tudi ta predlog bo uvaževan.
Dolenjske proge: Interesenti iz Kočevja označujejo vlak št. 9213, ki prihaja v Kočevje šele ob 10-‘lil uri kot prepozen in želijo, da naj se dohod 'tega vlaka in odhod vlaka št. 9216, ki po sedanjem voznem redu odhaja že ob 11-38 iz Kočevja razmakne tako, da bi bilo vsaj med obema vlakoma za obavljanje poslov v Kočevju dve uri Časa, Temu bi se lahko deloma ustreglo z krajšanjem postankov 'v Grosupljem, v kolikor ni mogoče preložiti tras glavnih vlakov na progi Ljubljana—Karlova«. Železniška uprava bo stremela, da podaljša razmah med dopoldanskimi vlaki v smislu predloga.
Proga Trebnje na Dolenjskem—-Št. Janž: Vlaki, ki vozijo na tej progi, imajo sicer v Trebnjem ugodno zvezo z vlaki v smeri proti Ljubljani, nasprotno pa morajo potniki čakati na vlake v smeri proti Karlovcu, po cele tri ure. Z ozirom na živahne gospodarske zveze teh krajev z Novim mestom in Karlovcem, je želja potnikov, da se vsaj en par vlakov na postaji Trebnje veže na vlake, ki prihajajo iz Karlovca oziroma odhajajo v to smer. Tudi tej želji se bo pri popoldanskem vlaku ugodilo v bodočem voznem redu.
Odhod vlaka št. 9217, ki odhaja po sedanjem ob 16-20 uri iz Ljubljane, bi se lahko preložil na 16-40, a zato skrajšal postanek v Novem mestu od 15 na 10 minut, ker bi se tudi v tej legi lahko dosegla zveza v Karlovcu proti Splitu. Lega vlaka št. 9211, ki odhaja sedaj iz Novega mesta 3'35 min. bi se lahko brez škode za priključke v Karlovcu, preložila na poznejšo dobo, ker je prvi priključek komaj ob 9-03 in drugi ob 10-10 v smeri proti Ogulinu, dočim je /-a Zagreb ugodna zveza na mešani vlak št. 347 z odhodni ob 7-53 uri iz Karlovca proti Zagrebu. Železniška uprava izjavlja, da bo skušala preložiti odhod tega vlaka na 4-00 zjutraj.
(Konec prihodnjič.)
Vpisale so se nastopne firm e:
iSedež: Ljubljana, Dunajska c. št. 31.
Dan vpisa: 22. novembra 1930.
Besedilo: E. Bezek.
Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja špecijalitetnih testenin.
Imetnik: Bežek Etbin, trgovec v Ljubljani, Groharjeva ulica št. 7.
*
Sedež: Rakek.
Dan vpisa: 22. novembra 1930.
Besedilo: »Ilirija«, industrija in trgovina z alkoholnimi pijačami in naravnimi soki, družba z o. z.
Obratni predmet: Žganjekuha, izdelovanje likerjev, ruma in drugih alkohol-90 ko v vsake vrste in trgovina z vsemi nih pijač, rastlinskih destilacij, naravnih označenimi predmeti na veliko.
Poslovodja: Domicelj Aleksaner, trgovec, i.akek št. 56, Gascio Vito, trgovec, Rakek št. 291.
*
Sedež glavnega zavoda: Novi Sad; po-družnica: Lj u bljana.
iDan vpisa: 31. oktobra 1931.
Besedilo: Engel Adolfa sin, podružnica v Ljubljani.
Obratni predmet: prodaja lastnih '.n drugih koles, šivalnih strojev, gramofonov, avtomobilov, športnih in električnih izdelkov, godbenih instrumentov in popravila teli predmetov v lastni delavnici.
Imetnik: Engel Lajoš, trgovec, Novi Sad, Radnička ul. 8. Prokurist za podružnico v Ljubljani: Hrubiany Dezi-der, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta IX št. 43.
Vpisale s o se i z p r e m e m b e i n
dodatki pri nastopnih f i r-m ah:
iSedež-.Murska Sobota.
Dan vpisa: 18. novembra 1930.
Besedilo: irgovfska družba »Mura«, družba z o. z. v Murski Soboti.
Družba se je razdražila in prešla v likvidacijo.
Besedilo likvidacijske firme: Trgovska dražba »Mura«, družba z o. z. v Murski coboti v likvidaciji.
Likvidator: Čeh Eranc, trgovec in posestnik v Murski Soboti.
*
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 13. novembra 1930.
Beseoiiiio:	Tovarna hranil »Mirini«,
Karol Zalokar.
Iime lastnice Eine Zalokar se izpreme-ni v Ema Desnica zaradi množitve.
Trgovci In industrijcl! Naročajte ln podpirajte »TRGOVSKI LIST«!
*
Sedež: Mengeš.
Dan vpisa: 17. novembra 1930. Besedilo: Keramični in gradbeni material, L. Battelino & Co., družba z o. z. v Mengšu.
katerih se morajo preračunavati na vrednost dinarja vse listine, ki se glase na zlato ali inozemsko valuto, ter se morajo po tem znesku pobirati takse po zakonu o taksah in sicer:
1 napoleondor ....	Din	218-60
1 turška zlata lira . .	99	249—
1 angleški funt . . .	99	274-50
1 dolar		99	56-45
1 kanadski dolar . . .	99	56-15
1 nemška zlata marka .	99	13-47
1 zlat zlot 		99	6-33
1 avstrijski šiling . .	99	7-96
1 belg		99	7-88
1 pengo 		91	9-90
1 braziljski milreis . .	99	5-20
1 egiptovski funt . . .	99	281-50
1 uruguajski pezos	99	44—
1 argentinski pezos . .	99	19-30
1 turška papirnata lira	99	26-75
100 turških piastrov . .	99	26-75
100 zlatih franc, frankov	99	1096-—
100 francoskih frankov .	99	222-—
100 švicarskih frankov .	99	1096-—
100 italijanskih lir . . .	99	295-90
100 nizozem. goldinarjev.	99	2276—
100 romunskih lejev . .	99	33-53
100 bolgarskih levov . .	99	40-85
100 danskih kron . ’. .	99	1509-50
100 švedskih kron . . .	99	1515-—
100 norveških kron . . .	99	1509-50
100 pezet		99	639—
100 drahem		99	73—
100 češkoslovaških kron .	99	167-60
100 finskih mark . . .	99	141-90
100 letonskih lat ...	99	1085-—
Ti kurzi veljajo za čas od dne 1. do dne 31. decembra 1930 ter se morajo uporabljati tudi v nastopnih primerih:
1. ko se sprejema kovano zlato — na-poleondori in zlate turške lire — pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov;
2. ko se pobirajo luške takse, o čemer izda oddelek za davke potrebna navodila;
3. kot obračunovalni tečaji za angažiranja in potrošnje po proračunu za leto 1930/1931 pri vseh državnih izplačilih v tujih valutah; in
4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu, 7%no in 8%no Blaire & Comp. in 7%no Državne hipotekarne banke, emitiranih v New Yorku, za preračunavanje dolarjev v dinarje.
Iz oddelka za državno računovodstvo in proračun min. za finance v Beogradu,
25. novembra 1930, br. II—152.160.
Veletrgovina
'zjuMjcvna
priporoča
Ipecerilsko blago
T1S&ARNA MERKUR
LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica 23
TELEFON 5552 — Z« večja naročil« stalite vaj te proračune!
I'- JtVačuce, memorandume, cenike, naročilnice v blokih » poljubnim itevilom listov, kuverte, etikete In ijj vse druge komercljelne tiskovine 3 dobavlja hitro po »mernlh cenah
(Lastna praSarna za kavo In mlin za dišava z alaktr. obratom
Canlkl na razpolago 1
raznovrstno zganja, moko in deželna pridelke • Raznovrstno
rudninsko vodo