OBČINSKA KNJIŽNICA 64290 TRŽIČ čevljar letnik xvii ■ april 1977 glasilo delovne skupnosti tovarne obutve ^6? I'* HOVOSIIV SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU O RAZPOREIAHRI DOHODKI V mesecu marcu je tekla javna razprava o spremembah samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka, delitvi sredstev za osebne dohodke, o nadomestilih in prejemkih. Spremembe so bile potrebne tako zaradi uskladitve naših internih predpisov z novostmi, ki jih je v zadnjem času prinesla zakonodaja na tem področju, kakor tudi zaradi uskladitve naših osebnih dohodkov z gibanjem osebnih dohodkov v panogi, občini in republiki. Popravki, ki se v glavnem nanašajo na sindikalno listo, bodo veljali od 1.4.1977 dalje — medtem ko bodo spremembe obračunskih osnov in določila, ki vplivajo na mesečni izračun vkalku-liranih osebnih dohodkov (prihranki oziroma izgube na materialnih stroških, osebna ocena), veljali od 1.7.1977 dalje. Za obdobje od 1.3. do 30. 6.1977 pa je predlagano povečanje mesečnih akontacij osebnih dohodkov takole: — v proizvodni dejavnosti se povečajo osebni dohodki po normi in po času vključno z vrednostjo točke za 5 %, —■ za delavce v prodajalnah pa obračunske osnove prav tako za 5 %. Poglejmo najprej kakšne popravke samoupravnih sporazumov nam je narekovala sindikalna lista za leto 1977. Pri določilu O NAJMANJŠEM OSEBNEM DOHODKU je bilo treba spremeniti naziv v ZAJAMČENI OSEBNI DOHODEK, ki pripada delavcu v višini 55 % poprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu v SRS za preteklo leto — v primeru, če TOZD ne dosega planiranega poslovnega uspeha — vendar pa še ne posluje z izgubo. ZA UDELEŽBO NA MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJAH bo delavec v bodoče prejel nadomestilo v enaki višini kot mu pripada za čas rednega letnega dopusta. DNEVNICA za službena potovanja v državi se bo od 1.4.1977 dalje izplačevala v višini 170 din, če je bil delavec odsoten več kot 12 ur — za odsotnost od 8—12 pa v višini 110 din. STROŠKI NOČITEV za službeno potovanje v državi se krijejo na podlagi računa največ do 195 din — če pa delavec ne predloži računa, pa prejme le 85 din. KILOMETRINA se bo izplačevala lastniku osebnega avtomobila, ki ga uporablja na službenem potovanju, v višini 2,00 din za prevoženi kilometer. TERENSKI DODATEK znaša po novem 80 din na dan, DODATEK ZA LOČENO ŽIVLJENJE pa se priznava v višini 1.425 din mesečno. Pomembna novost letošnje sindikalne liste je nastala pri določilu o izplačilu REGRESA ZA LETNI DOPUST. Tega namreč ni več možno izplačati vsem delavcem v enakem znesku. Delovne organizacije naj v svojih samoupravnih sporazumih izoblikujejo konkretna merila in osnove za delitev regresa za letni dopust, ki naj bodo vsaj v osnovah enotna na območjih posameznih občin. Pri tem pa morajo upoštevati ekonomsko-socialne, delovne in zdravstvene razmere delavcev. Ob upoštevanju vseh teh smernic sindikalne liste in družbenega dogovora za območje občine Tržič, bomo v naši delovni organizaciji letošnji regres za letni dopust izplačali po naslednjih merilih: — delavec, ki ima pravico do dopusta, prejme regres v višini 1.100 din — dodatni regres za letni dopust pripada delavcu, ki prejema otroški dodatek in sicer: — na otroka v kategoriji z najnižjim cenzusom za prejemanje otroškega dodatka 250 din V tem obdobju teče proizvodnja za sezono pomlad — poletje 1977. Po vloženem delu je neprimerno lažja od sezone jesen — zima 77/78, ki se je začela v izdelavah zgornjih delov v mesecu marcu, v montažnih oddelkih pa apnila. Zaradi izjemoma zahtevne obutve v tej sezoni, starta nove proizvodnje brizgane obutve, v TOZD Gumoplast proizvodnje podplatov na stroju Presma, je potrebno več časa vložiti v samo pripravo proizvodnje. Iz tega razloga bo potrebno izkoristiti čas, ki je namenjen za dopust pred — na otroka z drugim cenzusom 200 din — na otroka s tretjim cenzusom 150 din — na otroka z najvišjim cenzusom 100 din — delavcem, ki imajo pravico do dodatnega dopusta zaradi otežujočih pogojev delovnega mesta (proizvodna delovna mesta in režijska delovna mesta v proizvodnji do 20. kategorije) 100 din za vsak dan dodatnega dopusta — dodatni regres pripada zaposlenim tudi z ozirom na doseženi neto osebni dohodek v preteklem letu za 182 ur in sicer: neto osebni dohodek višina regresa do 2.000 400 od 2.001—2.500 350 od 2.501—3.000 300 od 3.001—3.500 250 od 3.501—4.000 200 od 4.001—4.500 150 od 4.501—5.000 100 Do regtesa za letni dopust so upravičeni tudi učenci v gospodarstvu v znesku 1.100 dih. Nadaljevanje v naslednji številki čevljarja. Marija Merhar prvomajskimi prazniki v vseh službah, kjer bo delo potrebno, da bo proizvodja jesen — zima 77/78 pripravljena in stekla nemoteno. Pri sestavi letnega delovnega koledarja smo ta čas, to je med 25. in 30. aprilom označili kot dopust in ne kot kolektivni dopust prav iz razlogov, da se izkoristi že tako kratek čas, M je med prehodom sezone pomlad — poletje v sezono jesen — zima. Sonja Kralj PRVOMAJSKI PRAZNIKI IN PROIZVODNJA Čestitamo za praznike Dan OF 27. april Praznik dela 1. maj Dan zmage 9. maj POSLOVANJE NAŠE (Nadaljevanje iz prejšnje številke) POSLOVNI REZULTAT ZA DELOVNO ORGANIZACIJO »PEKO« Proizvodnja in produktivnost Podatki o količinskem obsegu proizvodnje so že navedeni pri posameznih TOZD, enaki veljajo tudi za delovno organizacijo. Fizični obseg proizvodnosti, kateri je računan na korigirane enote po vloženem času sicer s preteklim letom ni popolnoma primerljiv, vendar lahko ugotovimo, da ni bila višja kot leto prej. Zelo ugoden pokazatelj pa je dosežen dohodek na zaposlenega, saj je ta za 20 % višji kot v letu 1975. Število zaposlenih je bilo po poprečnem stanju koncem mesecev 2736, kar pomeni 3,8 % več zaposlenih. To povečanje je manjše od predvidenega v letnem planu, obenem pa je v skladu z družbenim dogovorom. Osebna dohodki za poslovno leto in preračunani na 182 ur so znašali v poprečju 4.090 din in so v primerjavi z letom 1975 za 17,39 % povečani. Na osnovi opravljenih ur dela pa ugotavljamo, da je bilo neposredno proizvodnih ur 51,35% in 48,65 % režijskih ur. V primerjavi z letom 1975 je v strukturi 1,61 % manj neposredno proizvodnih oziroma več režijskih ur. Celotni prihodek in delitev Celoten pregled vseh vrednostnih pokazateljev uspešnosti poslovanja je prikazan v tabeli, tu bi omenil le najpomembnejše kategorije in to v primerjavi z letom 1975 in sprejetim planom za leto 1976. Celotni prihodek je v primerjavi s preteklim letom večji za 20 %, v primerjavi s planom pa za 9 %. Za tako povečan celotni prihodek je bilo porabljenih sredstev za 19 % več kot leto prej oziroma 9 % več od planiranih. Posebej velja omeniti, da je v okviru porabljenih sredstev amortizacija večja za 82 % kot leto prej, oziroma za 26 % večja od planirane, to iz razloga revalorizacije osnovnih sredstev na dan 31.12.1975 in enakih amortizacijskih stopenj v letu 1976 kot leto prej. Doseženi dohodek je za 25 % večji kot v letu 1975 ter za 11 % večji od planiranega. Vkalkuli-rane zakonske in pogodbene obveznosti so za 14 % večje kot leto prej, vendar so pogodbene za 8 % nižje zaradi nižjih obresti za izvozne kredite, zakonske obveznosti pa so večje za 24%. DELOVNE 0R6ANIZACIJE Razporejena sredstva za osebne dohodke so 23 % višja kot leto prej, tako da je ostanek dohodka I večji za 29 % naprarm planu pa za 10 % večji. Družbeni proizvod je v primerjavi s preteklim letom večji za 30 %, kar obenem pomeni, da smo pri razporeditvi sredstev za OD v okviru družbene resolucije. Investicije Na osnovi določil SS o združitvi se letni investicijski plan sprejema in potrjuje skupno za DO, zato prikazujemo obseg izvršenih investicij v letu 1976 skupno za vso delovno organizacijo. V primerjavi s planiranimi investicijami so bile dejansko izvršene v naslednji višini. Realizacija Plan % 1. TOZD Obutev 9.696.170 2.433.131 25 2. TOZD Poliuretan 2.352.000 3.160.038 134 3. TOZD Gumoplast 2.294.400 1.779.110 78 4. TOZD Trbovlje 308.200 176.767 57 5. TOZD Mreža 21.100.000 22.096.813 105 6. SSSS 13.028.700 7.139.646 55 7. DO Peko 48.779.470 36.785.505 75 Iz prikazanih podatkov je razvidno, da je bilo realiziranih investicij le 75 % od planiranih. Zaradi težav pri uvozu opreme se bo preostanek planiranih investicij realiziral v letu 1977. Od večjih investicij velja omeniti nabavo stroja za brizganje PU podplatov v začetku leta 1976, adaptacijo poslovalnice v Ptuju in nakup lokalov v Titogradu in Titovem Velesu ter investicija v izgradnjo garaž in nadstrešnic, kot prvi del celotnega investicijskega projekta »Upravna zgradba«. Družbeni standard Na področju družbenega standarda je bilo naj-vidneje rešeno stanovanjsko vprašanje, saj je bilo ugodno rešenih 63 prošenj. Višina stanovanjskega prispevka je bila 8 % od bruto osebnih dohodkov, enako pa je tudi planirano za leto 1977, vendar je prav sedaj v razpravi SS o spremenjeni razdelitvi 6 %, tako da bi polovico teh sredstev bilo na razpolago za reševanje stanovanjskih problemov v delovni organizaciji. V okviru družbenega standarda posebej š.e omenjam obrat družbene prehrane, kateri posluje v okviru SSSS, kot samostojna delovna enota. Obračun te enote se izdela mesečno ter ugotav- V PRETEKLEM LETU ljajo stroški v primerjavi z realizacijo po potrjenih cenah za obroke. Koncem leta ob tako izdelanem obračunu, ugotavljamo 242.006,77 dinarjev izgube, ter predlagamo, da se za ta znesek poveča regresiranje iz dohodka TOZD, ker dovoljena višina teh sredstev še ni prekoračena. Za zaposlene delavce v TOZD Trbovlje se regresira topel obrok v višini 9,35 din, za delavce v poslovalnicah pa 200 din mesečno, če imajo sklenjeno pogodbo z gostinskim obratom. Skupni stroški regresiranja, ki so letos prvič sestavni del dohodka, vključeni med ostale osebne prejemke, so znašali: 1. Koristniki uslug menze Tržič 2.653.611,77 din 2. Koristniki toplih obrokov v TOZD Trbovlje 325.091,10 dm 3. Regres za zaposlene v poslovalnicah_________________1.225-230,95 din 4. Skupaj 4.203.933,82 din Na zaposlenega delavca (ne glede ali koristi usluge menze ali ne) odpade višina regresa na mesec v naslednji višini. 1. Področje Tržiča 1865 delavcev 119 din 2. Področje Trbovelj 326 delavcev 83 din 3. Poslovalnice 545 delavcev 187 din 4. Skupaj 2736 delavcev 128 din ZAKLJUČEK Nedvomno izhaja iz vseh navedenih podatkov ugodna ocena doseženih poslovnih rezultatov v poslovnem letu 1976. Ob zaostrenih pogojih poslovanja in prizadevanjih k splošni stabilizaciji gospodarstva ima dosežen uspeh še večji pomen. Dobra samoupravna organiziranost ter urejeno in sprotno obveščanje sta osnovna pogoja za uspešno delovanje vseh samoupravnih organov, dobri poslovni rezultati pa so uspešen obračun sprejetih odločitev. Kljub ugodnim rezultatom pa je prav, da omenimo tudi področja, kjer smo bili v preteklem letu manj uspešni. V prihodnjem obdobju moramo vložiti še več truda v širokem smislu pojmovano pripravo proizvodnje in izpolnjevanje planskih Obveznosti, ter skrbeti, da bomo imeli na zalogah toliko in tisti material in izdelke, kolikor nam je potrebno za nemoten potek proizvodnje in prodaje. Franc Grašič SREDSTVA STANOVANJSKEGA PRISPEVKA V januarski številki smo objavili pregled koriščenja tistega dela sredstev za stanovanjsko izgradnjo, ki TOZD ostane za interno reševanje stanovanjskih zadev svojih delavcev. V nadaljevanju poglejmo koliko sredstev smo na podlagi družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo občine Tržič izdvojili iz 6% stanovanjskega prispevka, ki se obračunava iz bruto osebnega dohodka: za solidarnostno reševanje stanovanjske problematike občanov ter v kolikšnem deležu so bili reševani naši delavci iz teh sredstev. Podatke nam je posredovala samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Tržič in so naslednji: TOZD OBUTEV, POLIURETAN, GUMOPLAST, MREŽA (enota prodajni sektor) ter SSSS so od 6 % stanovanjskega prispevka odvedle: — 30 % za solidarnostni sklad občine Tržič, (s temi sredstvi upravlja enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu) v letu 1973 934.408,65 din v letu 1974 1.303.199,15 din v letu 1975 1.774.730,45 din v letu 1976 1.575.568.60 din__________________ Skupaj 5.587.906,85 din Naši delavci so bili udeleženi iz teh sredstev z »dodelitvijo najemnih stanovanj« — bodisi, da je dobil stanovanje naš delavec ali zakonec našega delavca. Ob podatkih bomo prikazali tudi kupno ceno stanovanj za m2 ter okvirni izračun, vendar podatek realno ni primerljiv z zbranimi odvedenimi sredstvi, ker gre pri reševanju, kot smo že omenili, za reševanje delavcev dveh različnih delovnih organizacij. Tako je bilo dodeljeno delavcem naših TOZD ali zakoncem našega delavca: — v letu 1973 I enosobno v Bistrici pri Tržiču 164 cena za m2 3.070 din 119.730 —- v letu 1974 8 dvosobnih v Bistrici pri Tržiču 166 cena za m2 4.575 din, 57 m2 à 260.775 X 8 2.086.200 — v letu 1975 II dvosobnih v Bistrici pri Tržiču 167 cena za m2 4.706 din, 57 m2 à 268.242 X 11 2.950.662 1 dvosobno v Bistrici 184 1 dvosobno v Bistrici 185 cena za m2 5.950 din 57 m2 ä 339.150 X 2 678.300 3 enosobnih v Bistrici 184 3 enosobnih v Bistrici 185 cena za m2 5.950 din, 39 m2 à 232.050 X 6 1.392.300 — v letu 1976 1 dvosobno v Bistrici 188 cena za m2 62500 din, 57 m2 à 370.500 370.500 6 enosobnih v Bistrici 188 cena za m2 6.500 din, 39 m2 à 253.500 X 6 1.521.000 Skupaj 13 enosobnih in 22 dvosobnih 9.118.692 — Nadalje TOZD in SSSS odvajajo 10 % prispevka, kar pa združujejo v LB enoti Tržič in so kot solidarno združena sredstva delovnih organizacij občine Tržič. Teh sredstev so TOZD OBUTEV, POLIURETAN, GUMOPLAST, MREŽA — enota prodajni sektor ter SSSS odvedle oziroma zbrale: v letu 1973 v letu 1974 v letu 1975 v letu 1976 431.148,45 din 759.888,30 din 549.359,75 din 621.417,15 din Skupaj 2.361.813,65 din Delavci lahko ta sredstva koristijo le kot posojilo za stanovanjsko izgradnjo na podlagi objave — razpisa o zbiranju prošenj za dodeljevanje posojila samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Tržič ter točkovanja oziroma upravičenosti potrebe prosilca. Našim delavcem je bilo odobreno: v letu 1974 11 posojil v višini 500.000 din v letu 1975 16 posojil v višini 605.000 din v letu 1976 16 posojil v višini 850.000 din Skupaj 1.955.000 din Iz podatkov vidimo, da so bili naši delavci nadvse zadovoljivo soudeleženi pri navedenih razdelitvah, da torej način in pomen združevanja služi svojemu namenu — da solidarno zbiramo in trošimo sredstva za reševanje stanovanjskih zadev. TOZD TRBOVLJE Trbovlje prav tako kot TOZD v Tržiču odvaja 30 % v solidarnostni sklad občine Trbovlje in 10 '% prav tako združuje z drugimi delovnimi organizacijami v Trbovljah pri LB Trbovlje. Vemo, da iz teh sredstev še ni bil reševan prav nobeden delavec TOZD Trbovlje, ne z dodelitvijo najemnega stanovanja in ne z odobritvijo posojila. A. A. Tov. Ivan Ivan Mohorič je dobil letos Prešernovo nagrado za življenjsko delo na kultumo-znanstvenem področju. Izdal je osem del s področja slovenskega gospodarstva med njimi je kar tri namenil Tržiču: Zgodovina obrti in industrije v Tržiču, Bombažna predilnica in tkalnica v Tržiču in Zgodovina industrije, gospodarstva in obrti v Tržiču. Temeljni organizaciji za zbor združenega dela »Peko« Tržič Kot avtorja tržiške trilogije ste me kandidirali za Prešernovo nagrado 1977 in s tem predlogom dali mojemu raziskovalnemu delu visoko priznanje, ki mi je v posebno čast in ponos. Tržiška zgodovina obrti in industrije je izredno pestra in privlačna ter spremlja naše prednike skozi stoletja temeljnih dogodkov in važnih napredkov, ki so iz temeljev spremenili tok življenja in načine dela. Od bleščečih dob cehovstva in njegovih privilegijev, bander ter insignij, pa v borbi za vrhunske tehniške dosežke, ki so dali ustvarjalnemu delu tržiškega delovnega človeka nov sloves kvalitetnega dela, ki je segalo in sega tudi danes daleč preko meje tržiške občine. Vzponi in zatoni zgodovinskih obdobij so se menjavali; Tržič je doživel socialno in gospodarsko revolucijo. Po osvoboditvi je razširil in povečal svoje proizvodne zmogljivosti ter tako hitel od zmage do zmage pod okriljem združenega dela in samoupravljanja. Strma in trnjeva je bila ta pot. Zato je bilo treba v trilogiji opisati razvoj in napredek tržiškega dela in mu z njo izklesati spomenik trajne vrednosti. V tej trilogiji je v posebnem delu opisan nastanek in razvoj PEKA, torej vaše delovne organizacije, ki je tako dobila v pisani besedi delo trajne vrednosti ne samo za sedanji rod pač pa tudi za zanamce. Zahvaljujem se kolektivu vaše delovne organizacije in še posebej temeljni delegaciji za pravilno razumevanje mojega dela. S spoštovanjem Ivan Mohorič AKTIV KOMUNISTOV Družbenopolitična vloga aktivov delavcev komunistov neposrednih proizvajalcev v občini se mora okrepiti in povečati. Prisluhniti bi morali kritičnim pripombam delavcev komunistov v aktivih, sprejeti pozitivne pobude in predloge. Člani aktivov bi morali skrbeti, da so na dnevnem redu vprašanja, ki so najbolj pomembna in prizadevajo vse delavce. Naloge komitejev, osnovnih organizacij ZK, sekretarjev in sekretariatov so predvsem povečana skrb za usposabljanje in redno dogovarjanje za programe dela in njihovo izvajanje. To so ugotovitve članov aktiva delavcev komunistov neposrednih proizvajalcev, ki deluje pri občinski konferenci ZKS Tržič. Zadali so si nalogo, da se morajo vodstva aktivov komunistov delavcev hitreje in bolj učinkovito povezovati z delavci v združenem delu in jim omogočiti da bodo delavci imeli možnost sprožati probleme, jih kritično obravnavali in sodelovali pri razreševanju. Dajali naj bi tudi več pobud prav iz sredine aktiva oziroma neposredne proizvodnje. POSLOVNI REZULTATI »BUDUČNOSTI« V LETU 1970 Leto 1976 smo zaključili uspešno. Ustvarili smo 30 milijonov din za osnovna sredstva in 40 milijonov za obratna sredstva. Velik del osnovnih sredstev je izražen v investiciji — gradnja nove tovarne v predračunski vrednosti 46.208.310 din, od tega je bilo realiziranih v preteklem letu 33.303.029,75 din, v letošnjem letu pa bodo investicije znašale še 1.806.280,25 din. Z vloženim delom in sredstvi: parov obutve indeks 1975 1. Je bilo proizvedeno 864.504 145 148 2. Prodano 882.875 3. Ostalo v zalogi 60.925 71 4. Proizvedeno B. kategorije 10.658 155 S proizvedenimi in prodanimi količinami je bilo ustvarjeno: din indeks 1. Skupnega dohodka 112.353.070,95 140 2. Porabljenih sredstev 74.260.786,35 135 3. Dohodka 38.092.284,60 150 Ustvarjeni dohodek omogoča naslednjo de- litev: din indeks 1. Za skupno in splošno družbeno porabo 5.180.550,65 170 2. Za čisti dohodek 32.911.733,95 147 Ustvarjeni čisti dohodek omogoča naslednjo delitev: din indeks 1. Za rezervni sklad 874.745,00 135 2. Za skupno porabo 1.700.000,00 113 3. Za razširitev materialne baze 3.625.567,19 107 4. Za osebne dohodke 26.711.421,76 159 Obrazložitev delitve: 1. Skupne in splošne potrebe temeljijo na samoupravnem in družbenem dogovoru oziroma na stopnji izločanja sredstev sprejetih s strani delovnih ljudi. 2. Sredstva rezerve so zasnovana na osnovi družbenega dogovora in zakona o sredstvih za rezervo. 3. Sredstva skupne porabe omogočajo: a) regres za letni dopust b) dotacijo sindikalni organiz. c) pokritje stroškov šolnine d) sredstva Titovega sklada e) druge potrebe 1.507.000,00 din 82.000,00 din 7.000. 00 din 4.000. 00 din 100.000,00 din Skupaj 1.700.000,00 din 4. Predlagana delitev osebnih dohodkov je utemeljena s tem, da je gornji znesek izplačan kot akontacija za 1976 kljub temu, da je prekoračen odnos med osebnimi dohodki in skladi iz razmerja 75:25 na razmerje 77:23, in sicer zato, ker so osebni dohodki naših delavcev v primerjavi z drugimi TOZD zelo nizki. 5. Za razširitev materialne osnove so izdvo-jena sredstva iz dohodka precej večja kot jih za ta namen določa samoupravni sporazum naše dejavnosti. Pregled ekonomskih načel, ki nam omogočajo gornjo delitev dohodka: 1. Ekonomičnost je v povečanju za 5 % glede na 1975. leto 2. Rentabilnost je v povečanju za 5 % glede na 1975. leto 3. Proizvodnost količina/delo je v povečanju za 21 % glede na 1975. leto To so zgoščeni pokazatelji poslovanja v letu 1976. O važnih podatkih in delitvi sredstev bomo še razpravljali z namenom, da čimbolj racionalno koristimo sredstva in dosežemo dobre rezultate. F. R. DELITEV DOSEŽENEGA DOHODKA V LET01976 V zadnji številki našega glasila so bili prikazani doseženi rezultati poslovanja v preteklem letu in to predvsem posamezne postavke v njihovi višini in primerjavi s predvidevanji ter doseženimi leto prej. V tem sestavku pa je prikazano tudi nekaj kazalcev uspešnosti poslovanja ter razdelitev doseženega dohodka po namembnosti porabe oziroma prelivanju v okviru svobodne menjave dela in sredstev. Podatki so tu prikazani skupaj za celotno delovno organizacijo, ob potrjevanju zaključnih računov po TOZD pa so bili posredovani tudi za vsako temeljno orga-ganizacijo. A. Kazalci uspešnosti poslovanje 1975 1976 Indeks 1. Celotni dohodek na delavca 99.310 124.285 125 2. Čisti dohodek na delavca 3. Celotni dohodek v primerjavi s 74.867 88.765 119 poprečno uporablj. sredstvi 4. Akumulacija v primerjavi 58,6 % 61,6 % 105 s celotni dohodkom 5. Akumulacija v primerjavi 20,2 % 21,4 % 106 s čistim dohodkom 26,8 % 30,0 % 112 6. Akumulacija v primerjavi s poprečno uporablj. sredstvi 7. Razporejeni osebni dohodki 11,8 % 13,1 % 111 na delavca 57.442 67.979 118 8. Izplačani poprečni neto osebni dohodki za 182 ur 3.483 4.090 117 Grafični prikaz delitve celotnega dohodka DO Peko 1976 Amortizacija Pogod. nad predpisano obvez. 7,40% 2,57% Zakonske in samoupravno dogovorjene obvez, in prispevki XU. Prispevki iz osebnih dohodkov 17,67% <0 Neto osebni dohodek 40, ibni dohodek ° * O OstaiiXasebni prejemki 2,46% SSP 2.07 * Posojila -perazvitim -osézervam -ceste 5,22 % Združevanje 2,13% Za širjenje mat. osnove TOZD 5,87% Vsebina posameznih kazalcev uspešnosti poslovanja je določena že z Zakonom o združenem delu, ker pa so nazivi za posamezne podatke nekoliko spremenjeni, zato najprej pojasnilo o vsebini teh postavk. Celotni dohodek je dohodek po stari terminologiji povečan za amortizacijo nad predpisanimi stopnjami. Čisti dohodek vsebuje osebne dohodke in osebne prejemke ter razporejena sredstva za sklade TOZD. Torej je čisti dohodek tudi celotni dohodek zmanjšan za amortizacijo nad predpisano stopnjo in vse zakonske, pogodbene ter samoupravno dogovorjene obveznosti in prispevke. Akumulacija pa je seštevek sredstev, ki so namenjene za sklade TOZD in amortizacijo nad predpisano stopnjo. Poprečno porabljena sredstva so vrednostno izražene poprečne zaloge materiala izdelkov in denarnih sredstev ter tudi strojev, opreme in zgradb, ki so bile uporabljene v obravnavanem obdobju. Kazalec izražen kot celotni dohodek ali pa čisti dohodek na zaposlenega je najpomembnejši za ugotavljanje uspešnosti poslovanja, pa tudi za primerjavo z drugimi temeljnimi organizacijami. Prvi je v naši DO v porastu za 25 % na-pram letu prej, drugi pa le za 19 %, kar pomeni, da je bilo poleg večje amortizacije nad predpisano stopnjo tudi več zakonskih in samoupravno dogovorjenih obveznosti in prispevkov na zaposlenega kot leto prej. Celotni dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi nam pove, da smo z 100 din uporabljenih sredstev ustvarili 61,6 din celotnega dohodka, oziroma leto prej 58,6 din, kar pomeni 5 % povečanja. Kazalci akumulacije v primerjavi s celotnim dohodkom, čistim dohodkom in poprečno uporabljenimi sredstvi nam povedo, koliko denarnih enot je bilo ustvarjeno te akumulacije pri 100 denarnih enotah celotnega dohodka, čistega dohodka ali poprečno uporabljenih sredstev. Primerjava teh kazalcev z letom 1975 nam kaže po-večanje prvega za 6 %, drugega za 12 % in akumulacije v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi za 11 %. Razporejeni osebni idohodki (bruto) na delavca za celotno leto 1976 so znašali 67.979 din kar je 18% več kot leto prej, izplačani poprečni neto osebni dohodki za 182 ur pa so znašali 4.090 din, kar je 17% povečanja. Obravnavani kazalci so namenjeni tudi za primerjavo uspešnosti poslovanja med temeljnimi organizacijami. Služba družbenega knjigovodstva nam je že posredovala kazalce uspešnosti za devetmesečno poslovanje vseh sorodnih TOZD na področju SFRJ, v eni od prihodnjih številk »Čevljarja« pa bodo prikazani ti kazalci za celoletno poslovanje v 1976. letu. B. Razdelitev doseženega celotnega dohodka Dohodek se pridobiva v temeljnih organizacijah združenega dela ter se na osnovi svobodne menjave dela razporeja; za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, s katerim se zagotavljajo skupni in splošni pogoji za delo in razvoj družbe, za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v TOZD, za razširitev materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv. V tabeli je podrobno prikazana delitev celotnega dohodka, podana je primerjava z letom 1975, obenem pa prikazan tudi delež dohodka za posamezno namembnost. Za lažjo predstavo je razdelitev dohodka za leto 1976 prikazana tudi RAZDELITEV DOSEŽENEGA CELOTNEGA DOHODKA Naslov podatka I CELOTNI DOHODEK 1. Amortizacij« nad predpisano 2. Vkalkulirane zakonske obveznosti 2.0. Prisp.za mestno zealj.in zaklonišča 2.1. Prisp.za onesnaženo vodo 2.2. Prisp.za invalid.pokojn. 2.3. Prisp.za Bosansko Krajino 2.4. Prispevki na 0D(zdrav.invai.pokoja. ter zaposlovanje) 2.5. Prispevki za Kozjansko in Posočje 2.6. Stanovanjski prispevek 3. Vkalkulirane pogodbene obveznosti 3.0. Obresti za kredite 3.1. Zavarovalne premije 3.2. Provizije in ostali bančni stroški 3.3. Prispevki in članarine 4. Nevkalkulirani davki in prispevki 4.0. Davek iz dohodka 4.1. Vodni prispevek 4.2. Prisp.za izobr.skup. 4.3. Prisp.za razisk.skup. 4.4. Prisp.za starostno zav.kmetov 4.5. Prisp.solidarnosti 4.6. Ostali prispevki v drugih republikah 5. Samoupravno dogovorjene obveznosti 5.0. Prisp.za negosp.inv.SO Tržič ter Radio Tržič 5.1. Prisp.za terit.obran.Tržič 5.2. Prisp.za gradnjo objektov po DD Tržič 5.3. Prisp. SIS obč. Trbovlje 5.4. Prispevki SIS ostalim.obč. 5.5. Prisp.za SLO ost.obč. 5.6. Pokrivanje izgube v železnici po SS in Zakonom 5.7. Prisp.za gradnjo šolsk.del. 5.8. Ostanek neizk.sred.po ZR 1975 ali nerazpor. 5.9. Pokrivanje izgube elektorgosp. po SS in Zakonom 5.10. Prisp.za naložbe v zdravstvo 6. ČISTI DOHODEK 6.0. Osebni prejemki in kazni 6.1. Osebni dohodki 6.1.0. Netto osebni dohodki 6.1.1. Prispevki iz 0D(stopnje obč.Tržič) 6.2. Skladi TOZD 6.2.0. Sklad skupne porabe 6.2.1. Rezervni sklad 6.2.2. Poslovni sklad 6.2.2.0. Posojilo nerazv., rezerve, ceste 6.2.2.1. Združ.elektro in infra strukture 6.2.2.2. Poslovni sklad za TOZD-e grafično, opredelitev celotnega dohodka in čistega dohodka, pa je podana že pri kazalcih uspešnosti. Celotni dohodek dosežen v letu 1976 je za 29 % večji kot leto prej. Amortizacija nad predpisano stopnjo, katera je sestavni del celotnega dohodka pa kar za 2,27 krat tolikšna kot v letu 1975, ter predstavlja 7,40 % celotnega dohodka. (Nadaljevanje na 5. strani) vrednost v looo ZR 1975 ZR 1976 Indsx Vrednost Struktura Vrednost Struktura 76/75 2 3 4 5 6(4:2 248.342 100 320.648 100 129 10.447 4,21 23.720 7,40 227 19.401 224 7,81 0,09 24.097 280 7,51 0,08 124 125 108 0,04 220 0,06 204 3.008 1,21 3.758 1,18 125 1.000 0,40 98 0,03 10 3.084 1,24 4.484 1,40 145 - _ 968 0,30 _ 11.977 4,83 14.289 4,46 119 8.995 3,62 8.255 2,57 92 5.706 2,30 4.141 1,29 73 1.421 0,57 1.529 0,48 108 1.566 0,63 2.111 0,65 135 302 0,12 474 0,15 137 6.120 2,47 14.252 4,45 233 1.967 0,79 3.728 1,16 190 283 0,11 551 0,17 195 3.070 1,24 7.605 2,37 248 685 0,28 1.433 0,45 209 - - 297 0,09 _ 115 0,05 132 0,04 115 - " 506 0,17 - 6.180 2,49 7.462 2,32 121 1.016 0,41 1.229 0,38 121 179 0,07 186 0,06 104 1.297 0,52 1.801 0,56 139 319 0,13 536 0,17 168 82 0,03 358 0,11 437 18 0,01 54 0,02 300 1.198 0,48 2.664 0,83 222 _ _ 1.327 0,41 _ 562 0,23 693 - 0,22 _ 1.037 0,42 - - - 472 0,19 - - - 197.199 79,40 242.862 75,75 123 3.433 1,38 7.856 2,46 229 151.302 60,92 185.988 58,00 123 106.517 42,89 129.316 40,33 121 44.785 18,03 56.670 17,67 127 42.464 17,10 49.020 15,29 115 5.500 2,22 6,637 2,07 121 3.955 1,59 5.938 1,85 150 33.009 13,29 36.445 11,37 110 10.182 4,10 17.258 5,22 170 4.457 1,83 6.292 2,13 141 18.270 7,36 12.895 4,02 71 RAZGOVOR NA DELOVNEM MESTU RAJKO VLAIŠEVIĆ je kontrolor v Sckalnici v izdelavi zgornjih delov v Trbovljah in predsednik splošne delegacije. V Trbovlje sem prišel leta 1957 iz Bosanske Dubice, pripoveduje Rajko. Kot sin padlega borca sem dobil štipendijo in učno mesto vajenca. Če pomislim na tiste dni, je bil začetek zelo, zelo težak. Sam v tujem nepoznanem kraju. Težko sem se znašel. Ko sem se izučil za čevljarja, sem začel delati pri podjetju 1POS Zagorje, zadnjih pet let sem pri PEKO. Tudi tu je bil začetek težak. Vsi smo bili novi, brez izkušenj. Danes je veliko bolje. Navadili smo se delu in drug drugega, izboljšali so se pogoji dela in medsebojni odnosi. Tako prekaljeni kot sekalci v matični tovarni seveda še nismo. Oni imajo daljše izkušnje, zato tudi več prihranka — večja storilnost, tu pa je kader še zelo mlad. Imam družino — ženo in hčerko, ki je lani postala prvošolček. Stanujem pri ženinih starših. Šel sem v nakup stanovanja, če bo vse po sreči, se bomo letos selili. Sem predsednik splošne delegacije, ki šteje 20 članov. Velik problem so udeležbe na sejah skupščine. Imamo pretežno ženske člane, ki so poleg službe obremenjene še z gospodinjstvom in družino. Sam pa tudi ne morem biti povsod. Gradiva za seje dobivamo prepozno, včasih ga ne moremo temeljito predelati. Stališča in mnenja delegacije delegatu napišemo. Na pvrašanja delegatov navadno ne dobimo odgovorov. Če nam bi bile skupne službe bližje, bi nam bilo veliko lažje, dobili bi dodatno razlago. Usklajati moramo interese matične tovarne in občine, kar pa v mnogih primerih ni lahko. 24. marca je bilo na Čebinah srečanje urednikov glasil iz delovnih organizacij z udeležencem ustanovnega kongresa KPS tov. Mihom Marinkom POMEMBNA OmiHKA DEWEY DOHODKA ... (Nadaljevanje s 4. strani) To povečanje je posledica revalorizacije vrednosti osnovnih sredstev ob enakih amortizacijskih stopnjah. Vkalkulirane zakonske obveznosti, katere so razčlenjene v pregledu, so večje za 24 % kot leto prej, nevkalkulirani davki in prispevki za 133 % večji ter samoupravno dogovorjene obveznosti za 21 '% večje kot v letu 1975. Skupno predstavljajo te tri postavke 14,28 % celotnega dohodka, pred letom pa 12,77 %. Med samoupravno dogovorjenimi obveznostmi za upoštevane obveznosti, katere izhajajo iz sprejetih samoupravnih sporazumov. Pred ugotovitvijo čistega dohodka se iz celotnega dohodka pokrijejo tudi pogodbene obveznosti, katere pa so bile za 8 % manjše kot leto prej. Polovico teh obveznosti predstavljajo obresti za kredite, kjer pa imamo ugodnosti zaradi izvozno usmerjene dejavnosti. Obrestna mera za kredite, kateri so namenjeni pripravi izvoza in financiranju izvoza je nizka, kar delno nadomešča slabšo akumulativnost izvoza. V primeru, da naša dejavnost ne bi bila izvozno usmerjena, bi bila cena za te kredite večja, kar letno predstavlja osem milijonov din. Čisti dohodek, katerega sestavljajo osebni dohodki in osebni prejemki delavcev ter sredstva za sklade temeljnih organizacij, je bil v letu 1976 za 23 % večji kot leto prej, ter predstavlja 75,75 odst. celotnega dohodka. Osebni prejemki so večji za 129 %, to iz razloga ker je v letu 1976 prvič vključen v to kategorijo tudi regres za prehrano. Osebni dohodki so večji za 23 %, v strukturi celotnega dohodka pa predstavljajo 58 %, kar je 2,92 % manj kot pred letom. Ker je stopnja prispevkov iz osebnih dohodkov bila v letu 1976 večja kot leto prej je odstotek porasta teh prispevkov večji kot pa odstotek porasta netto osebnih dohodkov. Za sklade TOZD je razporejeno v letu 1976 sicer 15 % več kot pred letom, vendar se je v strukturi delež znižal za 1,81 %, kar ni ugoden pokazatelj. Za sklad skupne porabe je bilo razporejenih 21 % več sredstev, v strukturi pa 0,15 odst. manj kot pred letom, tako da je skupno za rezervni in poslovni sklad 13,22 % celotnega dohodka, pred letom pa je bilo 14,88%. Iz poslovnega sklada pa morajo TOZD dati tudi posojila za manj razvite, skupne rezerve in za izgradnjo cestnega omrežja, poleg tega pa po sprejetih SS združevati sredstva za razvoj energetike in infrastrukture. Tako predstavljajo sredstva poslovnega sklada, namenjena za širjenje materialne osnove TOZD, in rezervnega sklada 5,87 % celotnega dohodka, leto prej pa 8,95 odst., kar pomeni 15 % manj sredstev. Podatki o doseženih rezultatih in delitvi dohodka, prikazani v tem sestavku, na jbi pripomogli k še boljši obveščenosti vseh zaposlenih v naši delovni organizaciji, kar pa je tudi nujno za samoupravno odločanje. Franc Grašič V Barličevi hiši na Čebinah, gorski vasici nad Trbovljami je bil v noči od 17. na 18. april 1937 ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije. Na kongresu so udeleženci razpravljali o politični aktivnosti slovenskih komunistov, analizirali položaj slovenskega naroda v mednarodnem gibanju in predvideli fašistično nevarnost, ki je pretila jugoslovanskim narodom. Na kocko je bil postavljen narodni obstoj in to v trenutku, ko je bil sam — zaradi razcepljenosti in neenotnosti — neoborožen in nesposo-söben za obrambo. Kraj kongresa je moral biti v največji tajnosti, tako so bila izključena vsakršna presenečenja. Mednarodni dogodki so se takrat razvijali v taki smeri, da slovenski narod v vsej svoji zgodovini ni bil še nikdar v tako veliki nevarnosti. Treba je bilo prenehati s politikanstvom in medsebojnimi prepiri v demokratičnih vrstah, združiti so se mo rale vse sile, ki jim je bila pri srcu usoda slovenskega naroda. Prvi zgled temu je dal slovenski proletariat, ki je imel za potrebo da svoje organizacije osnuje v Komunistično stranko Slovenije. S. M. V prihodnji številki: ZASAVJE V TEH DNEH Prispevek nam bodo poslali mladinci iz TOZD Trbovlje NAGRADNA KRIŽANKA ■il■ SiiaillSB ^ & m. «jt i DOMAČE IME ZA ALOJZIJO EDEM OD durov BIBLIJSKI UAROD. IMENOVAU PO MM) ODPRTIMA V ZIDU UEZČOPA KRATICA ŠPORMG KLUBA IZ GRADCA AMICA ŠPORT V ZELEWEM VODNA RASTLINA PRIPRAVA ZA LIKANJE Q Rumehica OKER GRŠKI BOC 0KEAN0S INDUSTRIJ RASTLINA JESENIŠKI HOKEJISTI 1 PRIKRITOST, SKRIT3E PANJ 5 TREMI SATI IME IU PRHA IGRALKE MA Ki. POREKO Q IZGUBA ZAVESTi UPORABA U DEL 5EDLA SANKE ŠTEVUIK MVANKA ^UKAUU VR5TA IGRE S KARTAMI HLEB IZ DOMAČEGA KVASA V ORAČ, «1 DRŽI DREVO POGUMNA mmi kralja KSERKSESA CHARLES NODIER MADŽARSKO MOŠKO IME NAVIHAN -QìrqjL PRAZNE BESEDE LJUBITELJ RIBJIH JEDI VAZEN EUCM ffiESU. IVÄÜHÄ SEDEJ A IME ITAL IGRALKE. MIRANDE PESEM, PESNITEV MRSUr4 JEDI AHA BAŠ ZA1UAVA 5 PRSTI 5DT0Ä/ TARE ANI NOVAK TRČEK ALEKMIM RAZUM, UM m. DEL PROSTORA VELIKMH ANGELA UHIffiJMJtt. ŽLLUk SREDSTVO ZA, ClSC&NJt BOČNI DEL OTROBOV KRUH LETOVIŠČE PRI CANNESU ŽUPANČIČ OTON A 05TAUEK V DIMNIKU RAD0DAR N05T OBŽALAU KOS LESA MUZA UUBEZEU. PE5UISTVA r LUNINO ŠTEVILO E Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam v nabavnem sektorju za lepo poslovilno darilo. Enako velja tudi sodelavcem iz orodjarne in elektro delavnice. Delovni organizaciji Peko naj lepša hvala za prejeto nagrado. V bodoče želim vsem veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala. Mira Pavlin ZAHVALE Sodelavcem in sodelavkam iz splošnega sektorja se ob odhodu v pokoj najlepše zahvaljujem za darilo. Vsem želim veliko delovnih uspehov. Pavla Ažman Prijetno sem bil presenečen in zelo, zelo vesel obiska delovnih tovarišev in televizorja, ki so mi ga prinesli. Z njim si bom krajšal težke in boleče trenutke v bolnici. Kolektivu se zato lepo zahvaljujem. Bogomir Skumavc Sindikalni organizaciji se za denarno pomoč naj lep še zahvaljujem. Marija Grguraš Dobili smo 69 rešitev križanke iz prejšnje številke. Tokrat je žrebal Zelič Franc — vratar in srečni dobitniki so: 80 din — Srdanovič Drago, 500 60 din — Kavčič Valentin, 522 V TOVARNO: V elektro delavnico: Murgič Branko; V splošni sektor: Hojkar Marija, Dovžan Viktor, Jenko Simon, Pongračič Antonija; V prodajni sektor: Perko Peter, Dobrin Janko; V orodjarno: Repinc Jernej V izdelavo zg. delov 512: Sušnik Frančiška, Marčun Štefanija, Ostrelič Metka, Karamet Marija, Medenjak Marija; V gumarno: Gaberc Anica; V mehanično delavnico: Koder Bojan, Perko Marjan, Železnikar Bojan; V montažni oddelek 521: Debevc Božidar; V poliuretan: Klemenčič Marjan, Dukič Branko, Maglica Bojan; V izdelavo zg. delov 550: Bremše Bojan; V tehnični sektor: Karlovčec Marijan; V TOZD Budučnost Ludbreg: Kos Stjepan, Dolovski Štefica, Srnic Dragica, Hrkač Ivan, Škrlec Ljuba, Bulf Katica, Lazar Božena, Botak • Zvonimir, Botak Đurđa, Kuharič Nada, Perič Irena V PRODAJNO MREŽO: Maribor L: Rižner Bojan; Ptuj: Stopinšek Jožefa Tržič IL: Stritih Radovan; Beograd II.: Miljkovič Zoran; ODŠLI IZ TOVARNE: Po želji delavca: Ažman Stanislava, Klemen Olivera, Grujič Ljubica, Lakner Lidija; V JLA: Aljančič Marijan, Bizjak Janez, Mula-lič Mujo, Polajnar Venčeslav, Vertelj Boris, Neme Jože, Steiner Jožef, Bučinel Dejan, Čarman Sašo; 40 din — Štefe Ignac, upokojenec 20 din — Mikulič Boris, 600 20 din — Jovanovič Jure, 301 Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo do 23. aprila. Po pismenem sporazumu: Pušavec Janez, Bi-berovič Ramo, Špur Marija, Gričar Jože, Rozman Karolina; Neodvisno od volje delavca: Heberle Darko; Iz TOZD Budučnost Ludbreg: čačilo Zvonko, Leko Dinko, Premac Branko, Safarek Danil, Ra-dikovič Zlatko, Sinjori Nada, Korošec Vesna, Ilomar Ana; IZ PRODAJNE MREŽE: Maribor L: Mlinarič Konrad; Dakovo: Ivezič Mirta; Skopje III.: Dimitrievska Naca; Titograd: Miličkovič Ratko; Ob prezgodnji in boleči izgubi dragega očeta JOŽETA KRALJA se zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem šivalnice in prirezovalnice 512 za denarno pomoč, izrečena sožalja in za spremstvo na zadnji poti. Hčerki Milena Markovič in Tončka Jazbec Kolektivu tovarne PEKO se za izraze sožalja, podarjeno cvetje in materialno pomoč ob smrti dobrega moža in očeta JAKOBA GRADIŠARJA iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo njegovim nekdanjim sodelavcem za podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Žena Angela Gradišar z družino ZAKAI TAKO? Oprema iz prodajalne Beograd I. kljubuje dežju in vetru na dvorišču pred skladiščem PRIŠLI KOMUNISTI V PREDKONGRESNI DEJAVNOSTI Za letošnje leto bi sicer lahko rekli, da je povsem običajno, navadno za nekoga, ki le prešteva dneve, tedne ali mesece. Kakšno pa je to leto v resnici? Precej neobičajno leto. Precej prostora bi porabil, če bi našteval in opisal vse jubileje, ki se bodo letos zvrstili. 40 let je minilo od takrat, leta 1937, ko je bil na Čebinah v Zasavju ustanovni kongres KPS, 40 let od prihoda tovariša Tita na krmilo KPJ. Še bi lahko našteval in dokazoval večjo pomembnost letošnjega leta od katerega drugega, toda moj namen je, spregovoriti o drugačnem letu, o letu priprav na XI. kongres ZKJ, ki bo čez dobro leto. Spregovoril bi o pripravah komunistov na ta svečan, toda za vso našo samoupravno družbo pomemben dogodek. To je čas, ko že lahko napravimo črto pod skupek nalog in tudi naporov pri uresničevanju le-teh, ki smo si jih komunisti zadali v sklepnih dokumentih X. kongresa ZKJ oziroma VII. kongresa ZKS, izluščimo in seštejemo uspehe, ki smo jih že dosegli pri naporih za stabilizacijo našega gospodarstva v prizadevanjih za vse bolj široko podružbljanje vseh ravni našega političnega, družbenega in ekonomskega življenja, uspehe pri prehajanju ustave, vseh kongresnih dokumentov in zakona o združenem delu iz črk v našo stvarnost, v naše vsakdanje življenje. Obenem pa si prizadevamo izpolniti še preostale, nedokončane naloge, ki smo si jih z XI. kongresom zadali, in jih tudi v kongresne dokumente zapisali. Vendar pa naloge in obveze samo napisane še ne pomenijo ničesar, dokler so samo na papirju, (kakor prenekateri naš družbeni dogovor, ki je lepo napisan, lepo oblikovan, vendar mrtev, ker ga ne spoštujemo, v praksi ne izvajamo). Cilj vseh, z ustavo, z dokumenti X. kongresa ZKJ in z zakonom o združenem delu začrtanih nalog, kakor tudi naših hotenj in naporov za dosego teh ciljev je delovni človek, ki s svojimi, dosedaj pridobljenimi samoupravnimi izkušnjami vse bolj postaja subjekt politike, odločanja o družbeni reprodukciji, odločanja o razmerah in sadovih svojega živega in minulega dela, in ki postaja aktivni dejavnik in kreator kadrovske politike. To pa je povsem nova kadrovska politika, oblikovana in utemeljena v dokumentih X. kongresa ZKJ, Ustavi in v Zakonu o združenem delu. To pa so hkrati tudi najosnovnejši dokumenti, ki objektivno odločajo, kakšen bo položaj delovnega človeka v naši socialistični samoupravni družbi, položaj, s katerim si zagotavlja tudi svoj odločujoči vpliv v kadrovski politiki. V luči priprav na XI. kongres ZKJ smo pričeli z evidentiranjem kandidatov, v vseh temeljnih celicah našega družbenega, političnega in ekonomskega življenja za bodoče kadrovske funkcije od občin do federacije. V teku so priprave na volitve v nove organe, na odgovorne funkcije v federaciji, republikah in pokrajinah, v regijah in občinah, v delovnih družbenopolitičnih organizacijah, skratka, v vseh delovnih in družbenih sredinah. Že po naravi stvari same pa je dolžnost vseh vodstev in organizacij, samoupravnih organov in vseh delovnih sredin, da vse kadrovske rešitve analizirajo kar najbolj skrbno, resno in odgovorno, in s tem jamčijo, da v nobenem okolju ne bo vzrokov za debate »o kuhinjah«, ali pa, da kasneje ne pride do prekadrovanj, premeščanj in preoblikovanj stališč in sklepov posameznih kadrovskih rešitev, kar bi kvarno vplivalo na psihozo in delovno vzdušje, in metalo slabo luč na sposobnost organiziranja in kadrovanja v naši samoupravni družbi. Upreti se moramo tudi kakršnimkoli kadrovskim kombinacijam (kuhinjam) ali improviziranim evidencam kadrov, ki bi se lahko vrinili mimo vseh uradnih, družbenopriznanih in z vsemi dokumenti in družbenimi dogovori postavljenih teles in evidenc. Pronicanje takih kombinacij in improviziranih evidenc skozi naš s prakso in v delu preizkušen samoupravni mehanizem bi pomenilo popuščanje in nasedanje nasprotnikom našega razvoja, ki jim je cilj povzročati nemire med delovnimi ljudmi — samoupravljale!. Izobraževanje in razvrščanje kadrov je preveč pomembno in odgovorno družbeno delo, da bi ga lahko v katerikoli fazi, v kateremkoli obsegu, ali v kateremkoli okolju, tudi najmanjšem, prepustili kombinacijam in samovolji privatistič-nih in grupaških elementov. Popolno jasno in logično pa je, da bo med vsemi kriteriji za izbiro kadrov za vse funkcije v naši družbi tudi nekaj novih, takšnih, ki izhajajo iz sedanje stopnje razvoja naše socialistične revolucije, iz naših sedanjih izkušenj v samoupravljanju in iz naših sedanjih obveznosti. Eden novih kriterijev je sposobnost za konkretnost. To pomeni delavnost, praktičnost, vsakodnevna angažiranost, odločnost v uveljavljanju politike ZKJ, v razvijanju socialističnega samoupravljanja v svoji TOZD, v krajevni skupnosti, v svoji interesni skupnosti, na slehernem delovnem mestu in funkciji v naši celotni samoupravni družbi, skratka, povsod tam, kjer se dela in živi, pridobiva in deli dohodek, odloča, kjer se oblikujejo stališča, opredelitve in zavest ljudi. Povsem naravno pa je, da se pod moralnopolitičnimi kvalitetami pri nas nikakor ne misli samo in le na članstvo v ZKJ. Ta pojem je postal precej širši in obsega vse zavestne delovne ljudi in občane, ki so angažiram in se borijo za krepitev naših novih samoupravnih odnosov, za nov položaj delovnega človeka v naši samoupravni družbi, za enakopravnost vseh narodov in narodnosti, za vse tiste, ki se želijo in znajo demokratično in samoupravno dogovarjati, ki poznajo interes svojega okolja, hkrati pa poznajo in upoštevajo tudi interese vseh drugih in si venomer prizadevajo za graditev in uveljavljanje interesov naše samoupravne socialistične družbe. Če vse navedene kvalitete seštejemo, evidentiramo člane, naše sodelavce, soobčane, ki te kvalitete imajo, smo lahko popolnoma prepričani, da smo v kadrovski politiki na pravi poti, in da bomo našli pravega človeka na pravem Gradbišče nove upravne stavbe — globoka gradbena jama PM HAS GRADIMO Gradbišče nove upravne stavbe — globoka gradbena jama TRŽIŠKO GOSPODARSTVO - UGODNO 28. marca je obiskal tržiško občino predsednik skupščine Socialistične republike Slovenije dr. Marijan Brecelj s sodelavci. S predstavniki občine, družbenopolitičnih organizacij in delegacij se je pogovarjal o družbenoekonomskem razvoju občine, uresničevanju srednjeročnega plana, problemih gospodarstva, kulture, vzgoje, izobraževanja, skupne in splošne porabe, uresničevanju delegatskih odnosov in ukrepih za nadaljnjo pot. V naši občini je bilo gospodarjenje v preteklem letu na zadovoljivi ravni, vendar bo v prihodnje nujno posvetiti večjo skrb razvoju turizma, kmetijstva, kmečkega turizma in obrti. Dr. Marijan Brecelj je poudaril, da je naša občina glede na lanske uspehe v ugodnem položaju. Delovne organizacije niso imele resnejših izgub — točneje, samo dve sta leto zaključili z izgubo. Za izvrševanje srednjeročnega programa je prav letošnje leto odločujoče. Napeti bomo morali vse sile, da se ugodna gibanja zadržijo, vso pozornost je zato potrebno posvetiti vsem organizacijam združenega dela v občini in uresničevanju zakona o združenem delu, kar je prvi pogoj za napredek. Uveljavljati je treba delegatski sistem in z analizami dosedanjih uspehov in problemov ubrati najprimernejšo in najboljšo pot. M. S. Titov Veles: tu bo v kratkem naša nova poslovalnica Na XXV. tradicionalnem prvenstvu usnjarjev, čevljarjev in gumarjev v veleslalomu so največ 1. mest prismučali člani kolektiva PEKO. Na sliki: Zmagovalna ekipa PEKO 19. marca je bilo sindikalno prvenstvo PEKO za leto 1977. Igralo se je vsak z vsakim po 5 minut na partijo. Ob solidni udeležbi in dobri organizaciji ŠD Tržič (igralni prostori nad hotelom Pošta) je premočno zmagal MALI PETER. Drugi je bil UZAR JANEZ pred GAŠPERLIN MARJANOM, PRIMOŽIČ FRANCEM. Naj povem, da so imeli ti igralci enako število točk, za mesto je odločal boljši rezultat proti zmagovalcem. Vrstni red je bil: 1. Mali Peter — 560 2. Uzar Janez — 561 3. Gašperlin Marjan — PUR 4. Primožič Franc — PUR 5. Šulgaj Zdenko — 600 6. Klemenc Matevž — 600 7. Jazbec Dušan — 521 8. Kokalj Franc — 522 9. Likozar Janez — 512 Prvi štirje s tega turnirja in lanski zmagovalec Valjavec Stane bodo sestavljali ekipo PEKO na ŠUŠTARIADI77. To je ista ekipa kot lani, kar kaže, da v vrhu ni sprememb, čeprav nekaj novih igralcev igra vedno boljše. Škoda, da ni bilo šahistov iz TOZD izven Tržiča. Ob pomoči naše osnovne sindikalne organizacije — prispevala je nagrade za tekmovalce — smo spravili pod streho še eno športno akcijo. Tudi tu namreč velja »važno je sodelovati«. Valjavec KEGIJANIE TRŽIČ : IUDBREG V soboto, 26. marca, je bilo na Ljubelju kegljaško tekmovanje med ekipama TOZD Tržič in TOZD Ludbreg. Bil je lep sončen dan. Naše nove sodelavce smo pričakali na Deteljici, od koder smo skupaj krenili proti Ljubelju. Gostje so si z velikim zanimanjem ogledovali okolico in bili navdušeni nad našimi gorami. Nas je skrbela njihova sposobnost, ki se je pokazala ko so bili vrženi prvi meti. Borba je trajala dve uri. Tekma je bila vseskozi napeta in borbena. Gostje iz Ludbrega so vodili skoraj vso tekmo. Šele proti koncu se je pokazala premoč naše ekipe. Tekmo smo končali z minimalno razliko. Vsi smo bili istega mnenja, da so taka tekmovanja koristna za zbliževanje in spoznavanje ne samo pri športu, ampak tudi za izvrševanje skupnih nalog. Anton Pavšek ČESTITKE za 8. MAREC Ob 8. marcu — ženskem prazniku so nam poslali čestitke: KOLEKTIV GRAFICAR LUDBREG Vojak RISTIČ ZORAN Učenci osnovne šole TRAVA Ženske kolektiva PEKO se vsem najlepše zahvaljujemo. »čevljar«, glasila delovne skupnosti tovarne obutve »PEKO« n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Slavko Hvalica, Nataša Meglič, Milka Meglič, Dragica Praprotnik, dipl oec., Anton Simončič, ing. org., Marija Slapar, Tadej Weilguny, dipl. ing. arh. — Glavni in odgovorni urednik Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič — Telefon 50-260, int. 217 — Tisk: GP Gorenjski tisk, Kranj; izhaja enkrat mesečno v nakladi: 3000 izvodov v slovenščini — 1500 izvodov v srbohrvaščini. List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno.